® i v ruja GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXV ŠTEVILKA JUNIJ 1983 »■Kdor ne napreduje, nazaduje,« smo zapisali v prejšnji številki našega glasila in napovedali, da se bodo stvari začele spreminjati. Spreminjati predvsem z našo voljo in našimi dejanji. Napovedovali smo, kot že velikokrat doslej, sklepanje o združevanju sredstev za investiranje v program pnevmatike, pogojevali to združevanje s spremembami v odnosu do dela, povezovali to z Vijakarno itd. Danes kaže, da je šlo najbrž le za navdih, ki se je kmalu izgubil v konglomeratu tekočih nalog in problemov. Če bi šli preverjat sklepe, kakršnekoli, bi ugotovili, da je teh navdihov dovolj, da dobre volje v njih ne manjka, pa vendarle kar naprej ostajajo v ozadju. Človek se ne more znebiti vtisa, da volja ni pristna, da si dela ne znamo selekcionirati in še marsikaj podobnega. Tako iz meseca v mesec, od obračuna do obračuna. Tekoče zadeve imajo neverjetno moč. Izpodrinejo vsakršno dolgoročno nalogo, naj bo še tako pomembna. Zanimivo pri tem je, da nihče ne oporeka važnosti iskanja dolgoročnih rešitev za npr. Vijakarno, ki je mimogrede rečeno bolj problem Verige kot samega tozda, toda hkrati skoraj pri nikomur ni zaslediti ustreznega interesa. Kadar se pojavi konflikt zaradi osebnih dohodkov, pomota pri regresu, pri pošti, spor zaradi stanovanja, razporeditve, leti vkup staro in mlado in bog ne daj, da kdo tega ne prizna za najbolj važno stvar na svetu. Važnejše od vsega so tudi intervencije v proizvodnji, izredna naročila, kooperanti in kaj vem kaj še vse. Neverjetna je tudi tista težnja h konkretnosti, ki jo ravno toliko napačno razumemo, da je ne ločimo od kratkoročnosti. Nujnih posegov, konkretnih nalog, sestankov in klicev na pomoč je na žalost toliko, da ni mogoče delati ničesar stalnejše-ga, večjega. Priprava letnega plana traja navidezno dolgo, v resnici pa skoraj nič. Ogromno časa in dela je porabljenega na računanju količin, stroškov, skladnosti finančne konstrukcije prihodka, vse po starih predpostavkah (razen cen), ki se jih pač nimamo časa lotevati. Nič nenavadnega ni, če v tej hitrici, ki pa ji botruje počasnost in rutina na vitalnih področjih, padamo iz ekstrema v ekstrem. Popolnoma nič ne bi bilo čudnega, če bi čez čas ugotovili, da Vijakarna sploh ni za odpis, kar je trenutno zelo popularno. Pri vsem tem se poraja vprašanje, zakaj kljub evidentni nesmotrnosti našega ravnanja tega ne spremenimo. Mogoče zato, ker pričakujemo od odgovornih in pristojnih (ne nujno vodilnih), da rešijo nek problem, pri čemer nas seveda ni zraven, Kako pa je z odgovornimi, nam pa največ lahko pove Prešeren, ki jih po večletnem iskanju še do danes ni našel. Ne glede na povedano pa pesimizem najbrž ni primeren. Ne moremo mimo dogodkov, ki morda le oznanjajo hitrejše premike. Za nami so volitve v delavske svete, komisije, odbore, ki so prinesle nove in sveže moči. Zaželimo jim le, da se ne bo- do prehitro ustavile pred težjimi problemi in da bo med njimi in vodilnimi ter strokovnimi delavci vladalo delovno vzdušje. Tu so tudi ukrepi za boljše poslovanje, ki so jih zaustavili poslovodni organi. Upajmo, da ne bodo doživeli običajne usode ukrepov in da ob zaključku drugega kvartala ne bomo ponovno tarnali nad istimi problemi. Pred nami je tudi 4. julij, ki bi nam poleg veselja po prostem dnevu lahko pomenil dodatno spodbudo in obveznost. Ne bo nas smelo motiti, da se je pravi sovražnik danes bistveno spremenil, tako da ni nujno v človeški podobi. Preden pa se ponovno zaženemo, nam ne bo škodilo, če se za kakšen mesec oddahnemo in namočimo v slani vodi. Proizvodnja v maju V maju smo proizvedli skupno 1791 ton izdelkov, kar pomeni 96 odst. planirane količine. Za eksterni trg je proizvodni plan dosežen v višini 94 odst., na internem trgu pa je doseganje skoraj 100 odst. Plan eksterne realizacije je presežen za 9 odst. Odprema je za 4 odst. nižja od planirane, od. proizvodnje pa je višja za 2 %. V Vijakarni je količinsko v kg plan eksterne proizvodnje skoraj dosežen, kosovno pa je dosežen v višini 79 odst. Dosežen je tudi plan interne proizvodnje, ki pa ni pomembna in predstavlja proizvedenih 15 ton le 6 odst. skupne proizvodnje. Pomemben delež v proizvodnji predstavljajo lesni vijaki do 0 3, pri katerih je tudi kosovno preseganje plana največje, specialne zakovice in lesni vijaki 4,6 do 5,0 ter hanger in krovni vijaki, pri katerih pa plan ni dosežen. Izpad plana v kosih je zaradi manj izkoriščenih kapacitet pri lesnih vijakih 3,6 do 4,0 ter 5,1 do 6,0 in pri Alu zakovicah. Zaradi pomanjkanja naročil plan ni dosežen pri IKL zakovicah, pri žičnikih pa zaradi velikega popravila strojev. Odprema je za 6 odst. večja od planirane in za 7 odst. večja od proizvodnje. Verigama je skupni proizvodni plan količinsko in vrednostno presegla, pri proizvodnji za eksterni trga pa dosežene količine za 3 odst. zaostajajo za planiranimi. Pomembnejši izpad pri doseganju plana je pri snežnih verigah za osebna vozila zaradi embalaže in pri verigah z grabeži zaradi termične obdelave. Do izpada proizvodnje visokoodpornih verig 4,6 do 8,9 je prišlo zaradi večje proizvodnje koncev visokoodpornih verig in visokoodpornih verig 9,0 do 11,0. Odprema je dosežena 71 odst. zaradi sezonskih vplivov. V Sidrnih verigah je proizvodni plan vrednostno presežen, količinsko pa je proizvodnja pod planom tako za eksterni kot tudi za interni trg. Večji je izpad pri eksterni proizvodnji, kjer je plan dosežen 72 odst. Pomembnejši izpad doseganja plana je pri odgorevno varjenih verigah 0 21 do 37 zaradi pomanjkanja kapacitet, pri odgorevno varjenih verigah nad 0 37 pa zaradi tekočih ok- var strojev. Oprema je dosežena 115 odst., od proizvodnje je večja za 60 odst. Kovačnica je količinsko in vrednostno presegla plan skupne in eksterne proizvodnje, za interni trg pa planske obvez- nosti niso izpolnjene. Proizvodnja je precej pod planirano pri dvoverižnih transporterjih zaradi večje proizvodnje delov transporterjev in kovanih verig. Pomemben delež v proizvodnji predstavljajo odkovki serijske izdelave in bremenske verige, pri katerih pa plan ni dosežen zaradi pomanjkanja verig iz internega trga, Odprema je višja od planirane za 7 (Nadaljevanje na 2. strani) Količinska proizvodnja za maj v tonah Tozd Eksterna proizv. Interna proizv. Skupna proizv. plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakarna 244 241 99 — 15 — 244 256 105 Verigama 395 385 97 2 16 800 397 401 101 Sidrne verige 306 219 72 715 701 98 1021 920 90 Kovačnica 151 181 120 51 33 65 202 214 106 DO VERIGA 1.096 1.026 94 768 765 100 1864 1.791 96 Vrednostna proizvodnja za maj v 000 din Tozd Eksterna proizv. Interna proizv. Skupna proizv. plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakarna 27.631 29.947 108 6 582 9700 27.637 30.529 110 Verigama 42.465 43.763 103 1.634 2.167 133 44.099 45.930 104 Sidr. verige 23.954 36.644 153 35.350 35.109 99 59.304 71.753 121 Kovačnica 25.911 33.032 127 9.540 5.236 55 35.451 38.268 108 Orodjarna 417 588 141 8.851 7.033 79 9.268 7.621 82 Vzdrževanje 203 33 16 12.141 10.839 89 12.344 10.872 88 TIO 17.981 14.401 80 — 38 — 17.981 14.439 80 DO VERIGA 138.562 158.408 114 67.522 61.004 90 206.084 219.412 106 Novi samoupravni organi v Verigi ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD Šteje 5 članov 1. Kunstelj Janko — predsednik 2. Pristavec Zdravko — podpredsednik 3. Kostanjevec Janez 4. Zajc Jože 5. Derlink Karel KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 7 članov 1. Bizjak Justin — predsednik 2. Hrovat Marija — podpredsednik 3. Justin Ciril 4. Varl Jože 5. Hrast Dane 6. Fajfar Marija 7. Valant Alojz KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 6 članov 1. Kučič Albin — predsednik 2. Šiftar Drago — podpredsednik 3. Gros Franc 4. Varl Jože 5. Rijavec Miran 6. Levstik Drago VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane 1. Varl Jože — predsednik 2. Kalajžič Dragica 3. Klinar Irena KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE Šteje 3 člane 1. Faladore Ladka — predsednik 2. Vidic Branko 3. Lah Ivan TOZD VERIG ARNA DELAVSKI SVET Z namenom, da bi bil vsak član kolektiva seznanjen s sestavo samoupravnih organov v posameznih temeljnih organizacijah, delovni skupnosti skupnih služb in organov delovne organizacije kot celote, objavljamo sestav vseh organov, ki so bili izvoljeni 31. 5. 1983. TOZD KOVAČNICA DELAVSKI SVET Šteje 11 članov 1. Krajnc Milena, predsednik 2. Trivič Miroslav, podpredsednik 3. Beguš Nada 4. Botonič Rezka 5. Mujezinovih Šemso 6. Hatič Enver 7. Hozjan Jože 8. Čuden Maja 9. Mulej Drago 10. Todorovič Mitar 11. Šmid Janez ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Šteje 5 članov 1. Serajnik Vladimir, predsednik 2. Urh Franc, podpredsednik 3. Vidic Slavko 4. Vuzem Darij 5. Justin Anka KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 7 članov 1. Kozamernik Janez, predsednik 2. Prpič Tomo, podpredsednik 3. Sodja Ivanka 4. Mulej Drago 5. Lepir Stojan 6. Derling Janez 7. Lunder Justina KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 6 članov 1. Tomažič Marjan — predsednik PROIZVODNJA V MAJU (Nadaljevanje s 1. strani) odst., od proizvodnje pa je nižja za 10 odst. Orodjarna je presegla proizvodni plan za eksterni trg, interna proizvodnja pa je vrednostno za 21 odst. nižja od planirane. Vzroki za nedoseganje plana so v pomanjkanju kapacitet termične obdelave in pomanjkanje naročil. V Vzdrževanju je skupni proizvodni plan vrednostjo dosežen v višini 88 odst. Plan ni dosežen predvsem pri eksterni proizvodnji in velikih popravilih. TIO tudi v maju ni dosegel planirane proizvodnje. Vzroki za nedoseganje plana so predvsem v pomanjkanju kapacitet in naročil. Odprema je dosežena v višini 67 odst., od proizvodnje pa je nižja za 10 %. Količinski in vrednostni podatki so prikazani v tabelah na 1. strani. 2. Hanžič Franc — podpredsednik 3. Hozjan Jože 4. Mujezinovič Šemso 5. Hrustelj Franc 8. Krajnc Milena VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Radevič Ivo — predsednik Lilek Franc — nam. predsednika 2. Nezirovič Fatima — član Rebol Mirko — namestnik člana 3. Kristan Toni — član Dvoršak Jože ■—-namestnik člana TOZD ORODJARNA DELAVSKI SVET Šteje 9 članov 1. Selan Emil — predsednik 2. Slakonja Franc — podpredsednik 3. Obradovič Ivica 4. Primožič Drago 5. Božič Roman 6. Robič Janez 7. Dvoršak Vojko 8. Valand Janez 9. Brus Cilka ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD Šteje 5 članov 1. Janškovec Marjan — predsednik 2. Avbelj Brane — podpredsednik 3. Mali Štefka 4. Tavčar Jože 5. Vidic Alojz KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 5 članov 1. Hrovat Vladimir — predsednik 2. Vovk Janez — podpredsednik 3. Mali Štefka 4. Lotrič Ivan 5. Bratuša Miran KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 6 članov 1. Kecelj Anton — predsednik 2. Harinski Jože — podpredsednik 3. Selan Emil 4. Lotrič Ivan 5. Dvoršak Vojko 6. Prešeren Anton VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Smole Jože — predsednik Demšar Tomaž — nam. predsednika 2. Prešeren Franc — član Casar Hedvika — namestnik člana 3. Panker Mira — član Kralj Martina — nam. člana KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE Šteje 3 člane 1. Habjan Vinko — predsednik 2. Hrast Zorko — član 3. Kokalj Vojko — član TOZD SIDRNE VERIGE DELAVSKI SVET Šteje 11 članov 1. Vavpotič Rudi — predsednik 2. Žajdilik Marjan — podpredsednik 3. Trstenjak Jože 4. Kapidžič Jusuf 5. Avdič Zijad 6. Rogač Bojan 7. Salakovič Esad 8. Pungerčar Jože 9. Kodraš Ivo 10. Kunčič Matija 11. Šivic Marjan ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD Šteje 5 članov 1. Zupan Stanko — predsednik 2. Bešter Tone 3. Kristan Vinko 4. Vidic Janez 5. Macuh Janko KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 5 članov 1. Krivec Milan —■ predsednik 2. Beravs Jakob — podpredsednik 3. Zupančič Rudi 4. Zakovšek Viktor 5. Lavrič Niko KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 6 članov 1. Žnidar Gregor — predsednik 2. Ulčar Miro — podpredsednik 3. Vavpotič Rudi 4. Simič Jovo 5. Babič Stanko 6. Gluščič Miha VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane 1. Gluščič Miha — predsednik 2. Pogorevc Hubert 3. Silič Hilda KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE Šteje 3 člane 1. Lukan Polona — predsednik 2. Heberl e Olga 3. Žnidar Gregor TOZD INDUSTRIJSKA OPREMA TIO DELAVSKI SVET Šteje 13 članov 1. Gros Franc — predsednik 2. Medved Ciril — podpredsednik 3. Rijavec Miran 4. SkoporcIgnac 5. Kovačevič Dane 6. Cvetkovič Rafael 7. Rogač Jaka 8. Gros Leopold 9. Žohar Vlado 10. Praprotnik Jože 11. Napast Slavica 12. Ravnikar Rudi 13. Markovič Ivan Šteje 15 članov 1. Jemc Ciril — predsednik 2. Kodrič Peter — podpredsednik 3. Bele Jože 4. Mežek Miro 5. Zavratnik Lojzka 6. Čizmič Nada 7. Bevc Gordana 8. Primožič Jožica 9. Kovačec Vinko 10. Berce Kristina 11. Bernard Zlatko 12. Dolžan Milena 13. Terpinc Breda 14. Ambrožič Matjaž 15. Marolt Vlado ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Šteje 5 članov 1. Vovk Janez — predsednik 2. Gujtman Franc — podpredsednik 3. Rozman Julka 4. Kovač Franc 5. Krajnc Franc KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 5 članov 1. Poličar Franc — predsednik 2. Zupan Janez — podpredsednik 3. Pfajfar Alojz 4. Tonejc Dora 5. Gričar Majda KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 6 članov 1. Merdanovič Hasan — predsednik 2. Košnik Bogo — podpredsednik 3. Jemc Ciril 4. Savič Dušan 5. Novak Željko 6. Demšar Janez VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Stržinar Cilka — predsednik Tonejc Majda — nam. predsednika 2. Larisi Fanika — član Košir Nada — nam. člana 3. Rozman Julka — član Jerman Danica — nam. člana KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE Šteje 3 člane 1. Košnik Bogo — predsednik 2. Tonejc Dora 3. Felicijan Vili TOZD VIJAK ARNA DELAVSKI SVET Šteje 15 članov 1. Crnkovič Angela — predsednik 2. Kociper Štefan — podpredsednik 3. Zupan Andrej 4. Javorič Tilka 5. Kovačevič Milorad 6. Mulej Marija 7. Habjan Janez 8. Zavratnik Franc 9. Ulčar Marko 10. Zupan Romana 11. Pogačar Jožica 12. Atanasova Marjana 13. Pagon Alojzija 14. Mrak Alojzija 15. Podgornik Ljuba ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD Šteje 5 članov 1. Majer Tomaž — predsednik 2. Marič Ivica 3. Prem Jože 4. Ovsenik Štefka 5. Milosavljevič Slavko KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 5 članov 1. Krničar Marjan — predsednik 2. Stiperski Marjan 3. Kovač Ivanka 4. Renko Milan 5. Žižek Franc KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 6 članov 1. Marič Ivica — predsednik 2. Ažman Ciril — podpredsednik 3. Crnkovič Angela 4. Pretnar Franc 5. Novak Velimir 6. Avsenik Joža VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Krni čar Marjan — predsednik Beznik Jožica — nam. predsednika 2. Podgornik Ljuba — član Crnkovič Angela — nam. člana 3. Žižek Franc — član Dijak Ivanka — nam. člana KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE Šteje 3 člane 1. Beznik Jožica — predsednik 2. Potočnik Jožica — član 3. Kovačevič Mile — član TOZD VZDRŽEVANJE DELAVSKI SVET Šteje 11 članov 1. Dolar Zdravko — predsednik 2. Novak Jože — podpredsednik 3. Mlakar Srečo 4. Janša Jože 5. Šimnic Ivan 6. Grošelj Jože 7. Avdič Said 8. Dolinar Anton 9. Ferjan Ivan 10. Resman Ivan 11. Podgornik Niko ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD Šteje 5 članov 1. Krebs Roman ■—• predsednik 2. Ovsenik Pavel — podpredsednik 3. Erjavc Dušan 4. Kovač Boris 5. Logar Boris KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 7 članov 1. Vodišek Silvo — predsednik 2. Skumavc Frido — podpredsednik 3. Janežič Boris 4. Kobal Janez 5. Mencinger Martin 6. Rojc Jože 7. Torkar Borut KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 6 članov 1. Smolej Anton — predsednik 2. Vogelnik Peter — podpredsednik 3. Dolar Zdravko 4. Prezelj Zvone 5. Krebs Roman 6. Pogačnik Franc VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Zupan Milan — predsednik Dolar Janez — nam. predsednika 2. Žalik Franc — član Jagodic Vinko — nam. člana 3. Zupan Janez — član Magdič Ljubo — nam. člana KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE Šteje 3 člane 1. Humerca Vladimira — predsednik 2. Klöckl Marjan 3. Moličnik Rajko DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELAVSKI SVET Šteje 15 članov 1. Vovk Tončka — predsednik 2. Zadravec Božo — podpredsednik 3. Humar Brane 4. Bohinc Zdravko 5. Štular Jana 6. Vahtar Jože 7. Kovič Alojz 8. Ferjan Dane 9. Erman Andrej 10. Koželj Berta 11. Pintar Anton 12. Ovsenik Marjan 13. Veber Olga 14. Peternel Cirila 15. Bizjak Robert ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Šteje 5 članov 1. Kralj Janko — predsednik 2. Antolin Brane 3. Logar Stane 4. Meze Franc 5. Konda Jakob KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 5 članov 1. Nečimer Alojz — predsednik 2. Pintar Janez — podpredsednik 3. Vidic Marija 4. Žemva Lado 5. Šušteršič Slavko KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 6 članov 1. Kemperle Franc — predsednik 2. Noč Pavel — podpredsednik 3. Vovk Tončka 4. Pfajfar Jože 5. Sinkovič Zvone 6. Jutriša Štefan VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Dobnikar Marjan — predsednik Pintar Anton — nam. predsednika 2. Šmit Milka -— član Pogačnik Janika -— nam. člana 3. Stale Nataša — član Krivec Helena — nam. člana KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE Šteje 3 člane 1. Cop Franc — predsednik 2. Štular Jana 3. Krivec Helena DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE Vahtar Jože — predsednik Dolinar Anton — nam. predsednika TOZD KOVAČNICA: 1. Jazbec Stane — vodja 2. Šmid Janez 3. Beguš Nada 4. Mujezinovič Šemso 5. Hozjan Jože TOZD ORODJARNA 1. Slakonja Franc — vodja 2. Robič Janez — nam. vodje 3. Dvoršak Vojko 4. Božič Roman TOZD SIDRNE VERIGE 1. Vavpotič Rudi — vodja 2. Zajdlik Marjan — nam. vodje 3. Trstenjak Jože 4. Kodraš Ivo TOZD TI O 1. Kučič Albin — vodja 2. Torkar Mitja — nam. vodje 3. Gros Leopold 4. Praprotnik Jože TOZD VERIGARNA 1. Bernard Zlatko — vodja 2. Bele Jože 3. Jemc Ciril 4. Primožič Jožica 5. Berce Kristina 6. Kovačec Vinko TOZD VI JAK ARNA 1. Crnkovič Angela — vodja 2. Kociper Štefan — nam. vodje 3. Zavratnik Franc 4. Kovačevič Mile 5. Pagon Alojzija TOZD VZDRŽEVANJE 1. Dolar Zdravko — vodja 2. Janša Jože 3. Grošelj Jože 4. Dolinar Anton 5. Mlakar Srečo DELOVNA SKUPNOST SKUPNIPI SLUŽB 1. Vovk Tončka — vodja 2. Vahtar Jože — nam. vodje 3. Primožič Zdravko 4. Bleje Nika 5. Finžgar Mojca 6. Štular Jana 7. Korošec Marjan 8. Alibegovič Kemal DISCIPLINSKA KOMISIJA DELOVNE ORGANIZACIJE Lampe Albin — predsednik 1. Pavlin Jože — Kovačnica 2. Beguš Karel — Kovačnica 3. Jakič Milan — Orodjarna 4. Lotrič Ivan — Orodjarna 5. Tavčar Mirko — Sidrne verige 6. Gorenčič Martin — Sidrne verige 7. Intihar Anton — TIO 8. Levstik Drago — TIO 9. Vidic Miha — Verigama 10. Cerne Anton — Verigama 11. Podobnik Janez — Vijakarna 12. Ovsenik Franc — Vijakarna 13. Demšar Anton — Vzdrževanje 14. Burja Brane — Vzdrževanje 15. Majer Tomaž — DSSS 16. Piškur Peter — DSSS iz OZD občine Radovljica: 17. Finžgar Nadja — Murka Lesce 18. Bajželj Alenka — Vezenine Bled 19. Benedik Leopold — SO Radovljica ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Veren Bela — predsednik — Vzdrževanje 2. Serajnik Vladimir — podpredsednik ■— Kovačnica 3. Avbelj Brane — Orodjarna 4. Zupan Stanko ■— Sidrne verige 5. Kunstelj Janko — TIO 6. Vovk Janez — Verigama 7. Majer Tomaž — Vijakarna 8. Logar Stane — DSSS IZVRŠILNI ORGANI DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE POSLOVNI ODBOR Šteje 13 članov in 13 namestnikov Burja Alojz — predsednik Demšar Janez — podpredsednik 1. Horvat Martin — član •— Kovačnica Hrustelj Franc —• nam. — Kovačnica 2. Frelih Franc — član — Orodjarna Vovk Janez — nam. — Orodjarna 3. Podobnik Niko — član — Sidrne verige Pirkovič Avgust — nam. — Sidrne verige 4. Šimnic Zdravko — član -— TIO Torkar Mitja — narn. — TIO 5. Demšar Janez — član — Verigama Cerne Vida •— nam. — Verigama 6. Bevc Jože — član — Verigama Košir Franc — nam. — Verigama 7. Avsenek Franc — član — Vijakarna Zupan Ivo — nam. — Vijakarna 8. Kranjc Janez — član •— Vijakarna Pintar Ivan — nam. — Vijakarna 9. Kokalj Janez — član —-Vzdrževanje Jagodic Vinko — nam. — Vzdrževanje 10. Brence Jože — član — DSSS Kolman Ana — nam. — DSSS 11. Bregar Franc — član — DSSS Kemperle Franc — nam. — DSSS 12. Burja Alojz — član — DSSS Sinkovič Zvone — nam. —-DSSS 13. Valjavec Slavko — član — DSSS Smodiš Liliča — nam. —■ DSSS ODBOR ZA SISTEM OSEBNIH DOHODKOV Šteje 9 članov in 9 namestnikov Zor Anton — predsednik Pejič Jure — podpredsednik 1. Radevič Ivo — član — Kovačnica Serajnik Alojzija — nam. Kovačnica 2. Vidic Božena — član — Orodjarna Kralj Martina — nam. ■— Orodjarna 3. Vavpotič Francka — član — Sidrne verige Loparnik Vinko —- nam. — Sidrne verige 4. Hrovat Vinko — član — TIO Širovnik Marija — nam. — TIO 5. Cemažar Marjan — član — Verigama Mulej Milan — nam. — Verigama 6. Ptiček Drago — član — Vijakarna Turk Jože — nam. — Vijakarna 7. Zor Anton — član •— Vzdrževanje Prezelj Zvone — nam. — Vzdrževanje 8. Novak Anka — član — DSSS Pogačnik Milojka — nam. — DSSS 9. Pejič Jure — član — DSSS Ptiček Ivan — nam. — DSSS ODBOR ZA KADROVSKE ZADEVE IN SKUPNO PORABO Šteje 9 članov in 9 namestnikov Smolej Anton — predsednik Jutriša Štefan — podpredsednik 1. Tu tič Mato — član — Kovačnica Mujezinovič Šemso — nam. — Kovačnica 2. Demšar Tomaž — član — Orodjarna Knaflič Ljuba — nam. —• Orodjarna 3. Panker Franc — član — Sidrne verige Heberle Olga — nam — Sidrne verige 4. Bohinc Stane — član — TIO Polajnar Matko — nam. — TIO 5. Felicijan Vili — član — Verigama Tonejc Dora — nam. — Verigama 6. Lukič Rajko — član — Vijakarna Pretnar Franc — nam. — Vijakarna 7. Jutriša Štefan ■— član — DSSS Vidic Mira — nam. — DSSS 8. Krivec Helena — član — DSSS Cilenšek Alojz — nam. -— DSSS 9. Smolej Anton — član — Vzdrževanje Pogačnik Franc — nam. •— Vzdrževanje INFORMATIVNO UREDNIŠKI ODBOR Šteje 5 članov 1. Bizjak Pavel — predsednik — TIO 2. Stiperski Marjan — podpredsednik — Vijakarna 3. Korošec Ivanka — član — DSSS 4. Lukan Polona — član — Sidrne verige 5. Sodja Ivanka — član — Kovačnica UREDNIKA ČASOPISA VERIGA 1. Janša Miloš 2. Cop Franc KOMITE Z,A LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO DO 1. Noč Pavel, (direktor DO) — predsednik 2. Vogelnik Peter, (vodja TOZD) — podpredsednik 3. Tofant Igor (koordinator ZK) — član 4. Košnik Bogo, (vodja TOZD) — član 5. Hanžič Franc, (vodja TOZD) — član 6. Ažman Ciril, (vodja TOZD) — član 7. Ulčar Miro, (vodja TOZD) — član 8. Harinski Jože, (vodja TOZD) — član 9. Šiftar Drago, (vodja TOZD) — član 10. Vahtar Jože (predsednik DS DO) — član 11. Horvat Martin, (predsednik IO KOOS) — član 12. Kokalj Aleksander, (predsednik ZSMS) — član (Nadaljevanje na 4. strani) Svobodna menjava Komentar Tovariš urednik! Oglašam se s kratkim komentarjem na tvoja razmišljanja o štrajkih nasploh oziroma o štrajkih v naši DO. Najprej te moram dopolniti, da se je začela slika razvijati in zaokroževati že lani v septembru, ko je manjša skupina delavcev na četrti liniji v novi kovačnici prekinila z delom. Ko sem opravljal popoldansko delo v tem obratu, je večina delavcev izrazila nezadovoljstvo na neustrezne delovne razmere, vendar niso zahtevali od vodstva tozda odločnejših ukre- NOVI SAMOUPRAVNI ORGANI V VERIGI (Nadaljevanje s 3. strani) 13. Hrastelj Franc, (predsednik aktiva ZB) — član 14. Jauševec Marjan, (poveljnik enote TO) — član 15. Gluščič Miha, (načelnik NZ) — član 16. Finžgar Mojca — član VOLILNA KOMISIJA DELOVNE ORGANIZACIJE Šteje 8 članov 1. Radevič Ivo — Kovačnica 2. Smole Jože — Orodjarna 3. Gluščič Miha — Sidrne verige 4. Varl Jože — TIO 5. Stržinar Cilka — Verigama 6. Krničar Marjan — Vijakama 7. Zupan Milan — Vzdrževanje 8. Dobnikar Marjan — DSSS KOMISIJA ZA INOVACIJE Šteje 5 članov 1. Legat Franc — predsednik 2. Lampe Albin — tajnik 3. Nečimer Alojz — član 4. Faladore Vinko — član 5. predstavnik TOZD, DSSS za katerega se predlog obravnava. Tajništvo samoupravnih organov pov. Ne vem, ali jim je manjkalo poguma ali so se zavedali svojih samoupravnih pravic in dolžnosti. O tem je razpravljal sindikat v Kovačnici, izvršni odbor konference in delavska kontrola. Menim, da je bil postopek obravnave tega problema pravilen, vendar pa ne zaključen, saj so bili sklepi preventivne in blage narave. Zahteve in trditve, postavljene pravilno ali ne, v Kovačnici že pred aprilom so dale slutiti, da lahko pride do »neljubih dogodkov«. Dušni pastirji smo več ali manj nemočno opazovali in upali, da bo kljub vsemu še vse dobro. Zato štrajk le ni bil presenečenje. Nadaljeval bi kar s Teleksom, stran 17 — prepis: VSAK 5TRAJK RAZKRIVA, KAKŠEN JE V RESNICI POLOŽAJ DELAVCEV Ce to drži — in argumentov za to je precej — potem seveda ni več mogoče kar tako zamahniti z roko (kar se pogosto dogaja), da delavci vidijo samo denar in da s stavkami izsiljujejo večje osebne dohodke. »Nizki OD« ali »nepravilnosti pri nagrajevanju« so samo tista konkretna točka, na kateri se vsa protislovja položaja delavskega razreda križajo in zato jasneje pokažejo. V resnici pa vsak štrajk tudi neusmiljeno razkriva položaj delavcev, je torej tudi udarec proti sprenevedavosti besedovanja o tem, da imajo delavci samoupravljala »škarje in platno v svojih rokah«. Strajki torej niso le protest proti nizkim plačam, so tudi protest, proti razliki med dejanskim in deklariranim, pa čeprav tega ponavadi ne znajo preliti v besede. Poskušal bom tudi odgovoriti, kdo so tisti, proti katerim se štrajka. Začnimo pri razvoju, viziji do leta 2000, pri planu DO nekoč in danes. O teh dokumentih proizvodni delavec resnično odloča zelo malo, kar je še zaenkrat dokaj objektivno, vendar ne tudi vedno pravilno. Ko se dotaknemo investicij, vidimo, kdaj in koliko nam vračajo vloženi dinar. To so stvari, ki pomenijo našo sedanjost, bodočnost, naš kruh. Ne bi se dotikal razvoja SOZD, trdnejšega razvoja Slovenije in vseh drugih stvari izven tovarniškega plota, ki vplivajo na proizvodni in življenjski vsakdan, vendar lahko trdim, da so proizvodni delavci morali nekomu zaupati in tudi vedo proti komu štrajkati. Vrstni red pa je pač tak, da to nezadovoljstvo doživljajo najprej vodilni delavci in politični dušebrižneži v delovnih organizacijah. Prav tako bi te rad popravil v trditvi, da je reševanje ostalih vprašanj »bolj ali manj verjetno« v rokah poslovodnih organov in strokovnih služb. Za celoten razvoj Verige in vseh dohodkov znotraj DO so v prvi vrsti odgovorni vodilni delavci, strokovne službe ter samoupravni organi in tako naprej do celotnega kolektiva. Vse to imamo zapisano v naših samoupravnih aktih. Kar se tiče političnih aktivistov in njihovih drobnih osebnih zadovoljstev, bi rekel, da je tudi za to nekdo odgovoren, ker se te zadeve dogajajo celo med delovnim časom. Poleg tega pa bi te rad spomnil, da si kot vodja splošnega sektorja, urednik časopisa, član sindikata, član ZK, sam eden glavnih dušebrižnežev v naši DO, vsaj tako bi moralo biti. To velja še za nekatere večje ali manjše vodje delovnega procesa, ki tudi sprejemajo osebni dohodek za to duše-brižnost. Šele nato, čeprav je bilo včasih drugače, so na vrsti volonterski delavci v samoupravi in političnih organizacijah. Žalostno je tudi to, da kljub intervenciji v naši DO (TIO) pred pribiinžo enim letom, ko je bila večina navdušena nad tem, občinski politični forumi še vedno pomešajo stvari, kot pišeš ti, namesto da bi se njihova dobronamernost izrazila tudi v boljši in učinkovitejši proizvodnji. Nekaj bi rad rekel še o čakanju na boljše prilike za prepir. Večina delavcev v naši DO rada hodi na delo, ali vsaj hodili so radi, v pričakovanju, da bodo delali in ustvarjali. Vendar se vse preveč stvari zatika znotraj naše DO, ki so samo še dodatek vsem težavam v državi. Zato se nekateri že nekoliko naveličano spominjajo dobrih delovnih časov, ko je več ali manj samoupravno sprejetemu dogovoru sledilo disciplinirano delo in rezultati. Treba je vedeti, da imajo nekateri čakalno dobo že zelo dolgo, od »lepe« predvojne mladosti, vojno, povojno izgradnjo domovine, obdobje prevelike »požrešnosti« in sedaj stabilizacijo. Čakajo, delajo in živijo »približno«. Čakajo na pokojnino, ko se bodo podali za iskanjem svojih zakonskih pravic do varstvenega dodatka. Zato menim, da ne smemo čakati, temveč takoj in predvsem odločno zahtevati od vodilnih delavcev in vodstev političnih organizacij, da se stvari razčiščujejo in razčistijo. S tem bodo naši odnosi čistejši, delo pa boljše in kvalitetnejše. Bojan Trseglav (Kozerija) V enem prejšnjih desetletij je bila na zahtevo zbora izvajalcev sklicana izredna skupščina samoupravne interesne skupnosti za znanost. Izreden sklic je bil potreben zaradi obravnave poročila o svobodni menjavi dela, ki ga je posredoval Inštitut za visoke znanstvene raziskave. Poročilo strnjeno na 400 straneh je bilo zlasti delegatom zbora uporabnikov kaj malo razumljivo, zato so glasno negodovali. Še posebej so se delegati razhudili nad sarkazmom nekega tovariša Einsteina, ki je v poročilu razlagal svojo tako imenovano relativnostno teorijo, ki da je njegovo življenjsko delo — če hočete življenjski izum. Ob tem je treba razumeti srd delegatov, saj resnično ni sprejemljivo, da govorijo o življenjskem delu, ki je zaobseženo v nerazumljivi formuli E = m. c2. To naj bi bila nekakšna teorija o energiji, masi in hitrosti povezani s časom. Lahko se le vprašamo skupaj s prisotnimi delegati, koliko teorij bodo še lansirali naši znanstveni inštituti, teorij, s katerimi ne vemo kaj početi. Prišel je namreč čas, ko uporabniki v sistemu svobodne menjave hočejo jasne, konkretne in uporabne rezultate. Če se nekoliko pomudimo pri tovarišu Einsteinu, avtorju zgoraj navedene formule, nam bo kaj kmalu jasno, da od njega posebnih dosežkov ni pričakovati. Njegov uspeh na univerzi, ki je bil vse prej kot dober, pa flukturiranje z inštituta na inštitut, dajeta slabo jamstvo za dobro delo. Ob tem se tudi lahko vprašamo, kakšna so merila kadrovske politike na inštitutu, kjer imajo dobre plače (ne osebne dohodke) in kjer so vsi zaposleni doktorji znanosti, razen omenjenega Einsteina. Da je mera polna, so delegati izvedeli, da poleg redne (ne)zaposlitve na inštitutu predava na mnogih fizikalnih katedrah. Vprašujemo se, kakšna jx> mladina, mladi znanstveniki, ki jih bo vzgojil. V razpravi se je pojavilo tudi vprašanje delitve po delu v tem inštitutu. Ugotovljeno je bilo, da je inštitut daleč od tega in da že samo delovno razmerje zagotavlja dobro plačo. Zanimiv je bil glas iz ust uporabnikov, ki je povedal, da za tiste tri črke formule, pa naj bo še tako »kunštna«, vendar ne more človek-delavec porabiti več kot teden dni, tukaj pa se govori, da je to življenjsko delo, kam, da bi prišla naša družba, če bi bilo življenjsko delo vseh tako skromno. Temperatura v skupščinskih klopeh je bila od minute do minute višja in le spretnosti predsednika, ki je vodil sejo, gre zahvala, da so se duhovi umirili. Skupščina je po vroči razpravi zavzela naslednje sklepe: 1. Delegati zahtevajo krajše in enostavnejše poročilo, ki mora biti vsakomur razumljivo; 2. Delegati opozarjajo, da bodo dosegli ukinitev prispevne stopnje za znanost, če se bo insti tu še naprej ukvarjal z nekakšnimi teorijami, in še to z relativnostnimi ; 3. V času, ko se gospodarstvo otepa težav, zahtevajo delegati dosledno delitev po delu tudi v sferi znanosti. Do naslednje skupščine naj se ovrednoti ekonomski efekt formule E = m . c2 in šele na osnovi izračunov bodo nakazana sredstva za delovanje inštituta; 4. Na inštitutu za visoka znanstvena raziskovanja naj se uvede ukrep posebnega družbenega varstva. Obenem naj se pregleda delo posameznikov, tovarišu Einsteinu pa prepove dodatno delo in zaslužek s predavanji na univerzi. Takšne so bile torej reakcije na poročilo ene od znanstvenih institucij. Res, da gre za izjemo, ki pa le kaže specifični odnos naše inteligence do gospodarstva, do uporabnikov, ki ima še veliko primesi meščanske miselnosti. Vsakršna podobnost z dogodki, ki so opisanim sledili čež desetletja, je zgolj slučajna. F. Č. Julijski kulturni koledar Nekatera aktualna vprašanja usmerjenege izobraževanja iu zaposlovanja Osnovne usmeritve v naši delovni organizaciji na področju zaposlovanja so vzgoja in izobraževanje lastnih kadrov, s katero naj zagotovimo stalni dotok in ustrezno strukturo kadrov. S takšnim načinom bomo zaposlovali proporcionalno z naraščanjem priliva iz šol domače kadre in to 40—50 delavcev letno. Kadre bomo usmerjali v ustrezne poklice s štipendijsko politiko. Ce ne bo prišlo do bistvenih preokretov v razvoju Verige, bi bile možnosti zaposlovanja v Verigi do leta 2000 naslednje: 360 KV delavcev (stopnja zahtevnosti 2 in 3 •—■ dveletni in triletni program usmerjenega izobraževanja) 36 strojnih tehnikov (štiriletni program — stopnja zahtevnosti V.) 40 ekonomskih tehnikov (štiriletni program) 13 strojnih inženirjev 4 ekonomiste 4 dipl. inženirje strojništva 4 dipl. ekonomiste 4 inženirje ostalih usmeritev. Torej naj bi Veriga do leta 2000 zaposlila 476 ljudi in to predvsem za zamenjavo ljudi, ki se upokojijo. Skupno bo Veriga ob zastavljeni štipendijski politiki pridobila 750 delavcev do leta 2000. V letu 1983 štipendira naša DO 129 štipendistov rednega izobraževanja, 21 delavcev prejema štipendijo za izobraževanje ob delu, poleg tega pa imamo tudi enega delavca, ki prejema Titovo štipendijo. V šolskem letu 1982/83 naj bi zaključilo šolanje 33 naših štipendistov. Na novo pa naj bi sklenili štipendijske pogodbe s 45 učenci rednega izobraževanja in 12 delavci za izobraževanje ob delu. Za lažje primerjanje naše DO z drugimi DO v občini navajam nekaj podatkov o štipendijski politiki v občini Radovljica. DO v občini so v letu 1983 štipendirale 511 učencev in študentov, naša DO pa 129, kar znese 25 odst. vseh štipendij v občini, čeprav zaposlujemo le 10 odst. v občini. V letu 1983/84 so razpisali v občini 334 kadrovskih štipendij, Veriga 44, kar zopet kaže 13 odst. vseh razpisanih štipendij. Zgoraj navedeni podatki kažejo, da je naša DO daleč pred ostalimi DO in da je ena izmed redkih DO, ki dosledno izvaja družbeni dogovor o kadrovski politiki in štipendiranju. Poleg štipendiranja in zaposlovanja se v naši DO izvajata proizvodno delo učencev usmerjenega izobraževanja in pripravništvo teh učencev. Tako je v šolskem letu 1982/ 1983 opravljalo proizvodno delo 280 učencev usmerjenega izobraževanja I. in II. letnika. To število je že preseglo možnosti naše DO za nemoten potek dela. Zato bomo morali v šolskem letu 1983/84 pričeti odklanjati učence za proizvodno delo. DO bo imela v šolskem letu 1983/84 130 lastnih štipendistov, ki so dolžni opravljati proizvodno delo v naši DO. Poleg teh učencev bomo lahko sprejeli na proizvodno delo le še 50 učencev, ki nimajo štipendij in bivajo v kraju naše DO. V času letnih počitnic pa organiziramo prakso oz. počitniško delo za učence vseh usmeritev. Po štipendijski pogodbi so vsi naši štipendisti dolžni opravljati enomesečno proizvodno delo. V letošnjem letu je v tozdih prišlo do pomanjkanja dela, zato smo lahko vzeli le določeno število učencev na delo med počitnicami. Jože Pfajfar 3. 7. 1874 je umrl v Ptuju jezikoslovec Oroslav Caf. 4. 7. 1546 je umrl v Trstu Peter Bonomo, humanist in prijatelj reformacije. V slovenski versko-kulturni razvoj je posegel s svojim vplivom na Primoža Trubarja, kateremu je dal versko usmeritev in najbrž tudi pobudo za razmišljanje o potrebi slovenskega pisanja. 4. 7. 1846 se je rodil na Ježici pri Ljubljani literarni zgodovinar, kritik in urednik Franc Levec. 6. 7. 1819 se je rodil v Škocjanu pri Mokronogu prvi pionir evropske civilizacije ob Belem Nilu in začetnik misijonov v Sudanu Ignacij Knoblehar. 6. 7. 1845 se je rodil v Zavrhu pri Smledniku Jakob Aljaž, župnik, planinec in skladatelj. 6. 7. 1835 je utonil v Savi pri Tomačevem Prešernov najboljši prijatelj in literarni usmerjevalec Matija Cop. 7. 7. 1758 so odprli v Mariboru gimnazijo, pomembno za slovensko Štajersko. 9. 7. 1887 se je rodil v Zadobrovi blizu Trnovelj pri Celju pisatelj Anton Novačan. 11. 7.1858 se je rodil v Cerkljah na Gorenjskem slovenski Zveza sindikatov Slovenije s soorganizatorji je pripravila začetne informativne seminarje za organizatorje kulturnega življenja na ravni republike za OZD in krajevne skupnosti. S tem je želela prispevati k hitrejšemu in kakovostnejšemu razvoju kulturnega življenja delavcev v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Ta seminar je potekal od 9. do 14. maja 1983 v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Izvršni odbor sindikata naše DO me je poslal kot predsednika komisije za kulturo. Seminar je potekal po programu od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Razdeljeni smo bili v tri delovne skupine. Mentorji so bili tov. Angeli Mirko, Majda Emeršič in Bole Alenka, glavni organizator pa je bil strokovni politični delavec za kulturno življenje delavcev tov. Doro Hvalica. Naše delo je v glavnem obsegalo ugotavljanje kulturnih potreb in želja delavcev kot osnova k načrtovanju kulturnih programov. Izvedli smo intervjuje in anketiranje na osnovi pripravljenega vprašalnika v Radovljici, Lescah in na Bledu. Anketirali smo ljudi po prodajalnah, v parku, na cesti, v šoli, v OZD in dobili zanimive podatke o potrebah krajanov. Druga tema je zajemala vsebino, metode in oblike kulturnega spodbujanja v OZD z informiranjem, z uporabo internih glasil, oglasnih desk, lepakov in osebnega stika. Največ vprašanj in zanimanja je bilo na temo razstav, bodisi ročnih del, knjig, slik in risb delavcev in njihovih otrok, razstav za razne zbiratelje (značke, razglednice, vžigalične škatlice, stekleničke, lutke, krožnike), razstav fotografij (lastnih) itd. igralec Ignacij Borštnik, eden od utemeljiteljev slovenskega poklicnega gledališča. 11. 7. 1859 se je rodil v Žalcu skladatelj romantične smeri Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca); znana je njegova opera »Matija Gubec«. 11. 7. 1926 je umrl pisatelj Fran Detela. 13. 7.1883 se je rodil v Ljubljani pomemben slovenski grafik Hinko Smrekar. 13. 7. 1920 so fašisti požgali Slovenski narodni dom v Trstu. 14. 7. 1789 se je rodil v Škocjanu pri Mokronogu jezikoslovec in pisatelj Franc Metelko. 14. 7. 1795 je umrl v Ljubljani prvi slovenski dramatik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart. 14. 7. 1967 je v visoki starosti 84 let umrl v Ljubljani pesnik in prevajalec Alojz Gradnik. 14. 7. 1905 je umrl v Novem mestu pisatelj Janez Trdina. 15. 7. 1799 se je rodil v Tržiču pisatelj Ignaz Holzapfel. 15. 7. 1869 se je rodil v Ljubljani kipar Ivan Zajc, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani. 16. 7. 1899 se je rodil v No- Tretja tema je bila knjiga in bralna kultura, npr. kako lahko predstaviš v DO dobro knjigo in povabiš še njenega avtorja, lahko predstaviš tudi več knjig na neko določeno temo ali ob praznovanju spominskega dne (npr. ob obletnici Titove smrti itd.). Izredno težka naloga pa je uvesti v DO vzajemno knjižnico, ker je to povezano z denarnimi težavami in prostori. Za ogled kulturnih znamenitosti v Radovljici smo si ogledali Čebelarski muzej, Sivčevo hišo ter obrata pletenin Almiro. V Ljubljani smo si ogledali kulturni dom Ivana Cankarja in sodelovali pri gledališki učni uri in vadbi filharmoničnega orkestra. Za konec smo imeli seminarsko nalogo, priprava in iz- vem mestu eden najpomembnejših sodobnih slovenskih grafikov in slikarjev Božigar Jakac. 18. 7. 1913 je umrl v Mariboru književni zgodovinar Karel Glaser. 18. 7. 1591 je umrl v Pragi veliki skladatelj slovenskega rodu Jakob Petelin-Gallus. 21. 7. 1924 se je rodil v Šempolaju pri Trstu književnik Alojz Rebula. 24. 7. 1842 se je rodil na Skaručni časnikar in ljudski pisatelj Jakob Aleševec. 24. 7. 1863 je umrl v Ljubljani glasbenik in skladatelj Gregor Rihar. 27. 7. 1947 je umrl na Dunaju Janez Regen, slovenski učenjak svetovnega slovesa. 28. 7. 1897 je umrl v Ljubljani (pokopan na Brdu) slovenski pripovednik Janko Kersnik. 30. 7. 1871 se je rodil pri Sv. Juriju ob Ščavnici literarni zgodovinar in publicist Fran Ilešič. 31. 7. 1892 je umrl v Pragi narodopisec, jezikoslovec in narodni buditelj Matija Majar-Ziljski. 31. 7. 1870 se je rodil v Ljubljani humoristični pisatelj Rado Murnik. vedba proslave 40-letnice II. zasedanja AVNOJ, ki je bila sestavljena iz literarnih del, glasbenih vložkov in likovnih del. Vsak seminarist je moral dati po eno misel in delo. Te proslave so se udeležili tudi predstavniki sindikata Slovenije tov. Orožen, tov. Krvina in drugi. Za zaključek smo priredili poslovilni večer s kulturnim programom in družabnoplesni-mi igrami. Na tem seminarju sem marsikaj slišala in doživela, da mi bo to koristilo za nadaljnje delo v naši komisiji za kulturo. KULTURA JE HVALNICA SONCU, IZVORU ŽIVLJENJA VSEGA, KAR NAS DVIGA, ZDRUŽUJE IN PLEMENITI ! Olga Mlakar Zahvale Tiho in mnogo prezgodaj je odšel od nas dragi mož, ati, sin, brat in stric BOŽO LIČAR. Zahvaljujemo se vsem sodelavkam in sodelavcem Orodjarne, IO OO sindikata Verige, folklorni skupini Veriga, godbi na pihala, govorniku in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. - , . . žalujoči: žena Francka, sinova Peter in Klemen, ata in mama, brat Lojze in sestra Janja z družinama Ob izgubi moje drage mame Marije Pungerčar se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Sidrnih verig za izrečena sožalja in podarjeni denar. Ä , . „ . , „ „ žalujoči sin Jože Pungerčar z družino Ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega očeta Janeza Kranjca se iskreno zahvaljujem OO sindikata Vijakarne za podarjeni venec ter sodelavcem Vijakarne in Orodjarne za denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Jožica Potočnik z družino Seminar za kulturne animatorje Pogovor uredništva Občinsko tekmovanje ekip PMP To pot smo se pogovarjali z Borutom Vovkom, učencem 3. razreda leške osnovne šole. Zakaj ravno z Borutom? Ker je najboljši letošnji slovenski matematik svoje starosti. Pa ne le zato, pač pa tudi zaradi tega, da opozorimo na mačehovski odnos naše družbe do talentov. Nenazadnje pa je prav, da povemo, da je to sin našega delavca in da ni le dober učenec — dober metamatik, pač pa tudi dober športnik, s svojo pridnostjo pa se je izkazal tudi na proizvodnem delu v Verigi. Borut, prosim, če pojasniš našim delavcem, našim bralcem, katerih tekmovanj si se udeležil in kakšne so bile uvrstitve? »Vsa leta od četrtega razreda dalje sem se udeleževal matematičnih tekmovanj za Vegova priznanja. Do letos sem dobil pet bronastih, tri srebrne in dve zlati Vegovi priznanji. Letos so tekmovanja potekala takole: najprej sem tekmoval na šolskem, potem občinskem, republiškem in nazadnje še na zveznem prvenstvu. Na šolskem in občinskem prvenstvu sem zmagal, na republiškem sem bil drugi, na zveznem deseti. Še največ mi pomeni 10. mesto z zveznega tekmovanja, saj sem se tam uvrstil najbolje izmed vseh Slovencev.« Kakšno je vzdušje na tekmovanjih in česa si se najbolj bal? »Vzdušje na tekmovanjih samih nikoli ni veselo. Vsi smo zaprti vase, nihče nikogar ne pozna in vsak, ki hoče s kom navezati stike, se nam zdi nadležen. Takšno je vzdušje v razredih, preden dobimo naloge, Ko jih dobimo, ponavadi nastane smrtna tišina in vsi smo skoraj dve uri popolnoma tiho, zatopljeni v svoje delo. Ko naloge oddamo, je stanje popolnoma drugačno. Šalimo se, primerjamo rešitve nalog in navzven prav nihče ne kaže nobene napetosti. V resnici takrat vsi napeto čakamo na rezultate in prav zares nihče ni sproščen. Pred samim tekmovanjem sem se najbolj bal težkih nalog. Mislil sem si, če bodo naloge lahke, jih bom rešil toliko kot najboljši (vsej in dobra uvrstitev ne more izostati, če bodo težke, bom rešil morda le polovico, najboljši pa še vedno vse.« Kako se za takšna tekmovanja pripraviš? »Na šolska in občinska prvenstva se sploh ne pripravljam, pred republiškim in zveznim prvenstvom je resneje. Teden dni pred tekmovanjem začnem reševati naloge, ki so bile na teh tekmovanjih prejšnja leta. Te naloge mi posreduje in mi jih pregleduje naš učitelj matematike tov. Janez Zupan, ki mi je zlasti letos veliko pomagal. Skoraj vsak dan mojega »pripravljalnega obdobja« se je z mano zamudil po eno uro s tem, da mi je razložil, česar nisem znal in pregledal ter popravil naloge, ki sem jih reševal.« Glede na pomanjkanje matematikov pri nas in glede na Letos je bilo deseto srečanje pihalnih orkestrov SŽ na Ravnarti. Med vožnjo je deževalo in vsi smo se bali, kako bo potekalo srečanje v takem vremenu. Ko pa smo prispeli na Ravne, je dež ponehal in po obilnem zajtrku je pokukalo tudi sonce. Ob deseti uri se je povorka orkestrov, ki so igrali koračnice, usmerila v naselje Cečovje, kjer je bil ob enajsti uri v telovadnici osnovne šole Prežihov Voranc koncert. Ker je naslednje leto DO Veriga Lesce organizator tega srečanja, so naši godbeniki nastopili prvi s skladbami: P. B. Bisslisk »Živela svoboda«, koračnica Emil Štole »Hera«, uvertura J. Brahms »Madžarski ples« št. 5 pod vodstvom dirigenta Branka Lacka. Na koncu so vsi orkestri zaigrali pod vodstvom Alojza Li-povnika, »Ravenski železarji» in Vinka Štrucla »Z ramo ob rami«. Bilo je čudovito poslušati tako množični orkester, ki je štel ITO glasbenikov. Podeli- tvoje uspehe verjetno ponudbe za štipendijo kar dežujejo. Kako je s tem? »Popolnoma nasprotno. Štipendije verjetno sploh ne bom dobil. Z veseljem bi zanjo zaprosil v Verigi, vendar bodočih elektrotehnikov v vaši delovni organizaciji žal ne štipendirate. Zato sem zanjo zaprosil v Iskri. Toda tam skoraj nimam možnosti, da bi jo dobil. Res, da izpolnjujem vse kriterije, toda manjka mi najvažnejše, poznanstev. Tako bom v prvem letniku verjetno ostal brez kadrovske štipendije. Pred drugim letnikom bom še enkrat poskusil in upam, da bom imel takrat več uspeha.« Borut, v imenu naših delavcev čestitke k doseženim rezultatom, obljubljamo pa, da bomo po svojih močeh poskrbeli za kadrovsko štipendijo. tev diplom in priznanj je minila v bučnem aplavzu in srečanje godbenikov je bilo končano. Po kosilu se je začelo družabno srečanje in takrat so glasbeniki igrali sproščeno brez treme in napetosti. Enkrat so igrali Jeseničani, za njimi Štor-čani, pa spet Ravenčani in Le-ščani. To je bil sam splet koračnic, domačih pesmi, Jeseničani so nas razveselili z novejšo zabavno skladbo »Đuli«. Prekmalu je minil čas in s stiski rok, z željo, da se snidemo drugo leto v Lescah, smo se poslovili. Veliko časa, odrekanja in družinskega življenja morajo naši godbeniki žrtvovati, toda ta srečanja jim to povrnejo. Zame in za tri poverjenike kulture v tozdih je bil dan poln vedrine in glasbe, kar je človeku danes potrebno, da pozabi in se sprosti. Še naprej želimo glasbenikom, da delajo, ustvarjajo in tako lepo igrajo! Olga Mlakar S ciljem, da se preveri znanje in usposobljenost enot CZ PMP, je občinski sekretariat na LO organiziral dne 2. 5. 1983 občinsko tekmovanje CZ PMP. Namen takega tekmovanja je: — spodbujati pri članih ekip težnjo po čim boljšem znanju in obvladovanju veščin iz PMP; — seznanjati člane ekip s tradicijami partizanske sanitete; — vzgajati člane ekip v duhu patriotizma in socialistične solidarnosti ; — s kvalitetnim znanjem iz PMP krepiti obrambno moč naše skupnosti; — s pripravami na tekmovanja in z udeležbo na njih obnavljati teoretično in praktično znanje članov ekip in s tem vzdrževati njihovo trajno usposobljenost za nudenje prve pomoči. Pravico do udeležbe na tekmovanju so imele ekipe tozdov in KS. Ekipo PMP sestavlja šest članov, dva morata imeti Ko smo se na seji OOZS Orodjarna odločali za ekskurzijo, smo si zadali nalogo, da si ogledamo neko tovarno in združimo prijetno s koristnim. Odločili smo se za IMV v Novem mestu. Takoj smo naprosili našega direktorja, da nam uredi ogled tovarne. Šele nato smo se odločili o načinu potovanja. Ker pa dobro vemo, da avtobus vzame veliko vsoto denarja, smo se odločili, da gremo z vlakom do Novega mesta. Čeprav se sliši malo čudno, da smo šli z vlakom, je bilo vseeno dobro in prijetno, pa tudi dosti udobnejše kot z avtobusom. Na vlaku imaš vsaj tisto, kamor gre tudi cesar peš. Vožnja do Novega mesta je hitro minila. Da pa je bilo tako, so poskrbela naša vrla dekleta. Pripravile so namreč srečelov z raznimi dobitki. Zadela je skoraj vsaka srečka. Cisti dobiček tega je bil namenjen za družabni večer. Nekateri smo igrali tarok, kar pa ni bilo vsem po godu. Pa kaj moremo, šihtarji ne moremo iz kože, sploh pa, če se vozimo z vlakom. Saj veste to. 80-uri tečaj, ostali štirje pa 20-urni tečaj iz PMP. Štab CZ Veriga je na tekmovanje prijavil dve ekipi v sestavi : I. ekipa: 1. Pogačnik Janika 2. Stržinar Cilka 3. Novak Anka 4. Tonejc Majda 5. Jakič Pavla 6. Bregar Simona II. ekipa: 1. Ferjan Romana 2. Vovk Anica 3. Onič Rozika 4. Noč Ivica 5. Pintar Anton 6. Krničar Marjan Priprave na tekmovanje je vodila sestra AO tov. Razinger Metka. Med 53 prijavljenimi ekipami KS in tozdov sta naši dve ekipi dosegli 16. in 21. mesto. S. L. Da po Novem mestu ne bi pešačili, smo pri avtobusnem podjetju Gorjanci naročili avtobus, kar je ceneje kot če bi ga naročili tukaj. Ta nas je čakal na železniški postaji in odpeljali smo se do tovarne. Tam so nas prijazno sprejeli in nas vodili po njihovih proizvodnih halah, ki jim ne vidiš konca. Razkazali so nam proizvodnjo avtomobilov, od pločevine v balah do končnega izdelka. Vsega si nismo mogli ogledati, ker so imeli v tistem času najprijetnejše opravilo — malico. Toda vseeno smo bili zadovoljni. Ob slovesu so nas vabili, naj se ponovno oglasimo. Po ogledu tovarne smo se z avtobusom odpeljali v Dolenjske toplice. Vreme nam je bilo naklonjeno, da smo se lahko kopali v bazenu na prostem. Zvečer smo na bližnjem plesišču imeli družabni večer. Drugi dan smo se odpravili domov. Po nas je zopet prišel avtobus in nas odpeljal na železniško postajo. Vlak nas je vozil proti domu. Cas pa je vse prehitro minil. Bili smo vsi zadovoljni. Emil Selan 10. srečanje pihalnih orkestrov SOZD SŽ Bili smo v IMV Kadrovske vesti cHandatd Novosprejeti delavci: Komercialni sektor: Klöckl Bojan Verigama: Zagorc Bojan, Velentinčič Marjan Sidrne verige: Kočevar Borut TIO: Podobnik Marjan, Vukotič Maja Prišli iz JLA: TIO: Ropret Jože Prenehali z delom: Finančni sektor: Jalen Marija, Sujevič Alma Ob upokojitvi V juniju se je invalidsko upokojil STEFAN NOVAK, rezalec v Sidrnih verigah. Rodil se je 8. 10. 1929 v vasi Polovec pri Prelogu na Hrvaškem. V številni kmečki družini ni bilo dosti možnosti za šolanje, pa tudi vojni čas ni omogočal izučitev kakega poklica. Zato je takoj po koncu vojne opravljal razna dela do leta 1953, ko se je redno zaposlil pri Železniškem transportnemu podjetju Ljubljana na Jesenicah. Tu je bil vse ck> 16. 4. 1971, ko se je zaposlil v Verigi v obratu težkih verig. Na začetku je nekaj časa delal na 100-tonskem preizkuševalnem stroju, potem pa je delal v skupini Schlatter od ob-sekovanja, upogibanja pa do vtiskovanja mostičkov. Po sedmih letih pa je težko delo začelo puščati posledice in tako je bil leta 1978 invalidsko premeščen na delovno mesto rezalca na Pedinghaus Škarjah. Ker se mu zdravje ni izboljšalo, je bil v začetku junija invalidsko upokojen. Ob odhodu v pokoj mu želimo, da bi se mu zdravje izboljšalo in da bi nas še velikokrat prišel obiskat. Sodelavci ISKRICE — Zaprta kandidatna lista je mišolovka, iz katere na srečo zaprtih beg ni možen. — Znanje — bogastvo, neznanje — sreča, znanje v neznanju — tehnokratizem. — Ali intenzivna reja volov in bikov ne prispeva dovolj k zelenemu planu? — Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, štrajk na štrajk boljša plača. •— Skupne službe so kot hlapec brez gospodarja. Vijakarna: Zakarič Ivica Verigama: Zornik Milan, Lang Marjan Orodjarna: Koselj Franci Poročili so se: Matij aševič Ili j a iz Kovačnice Pintar Anton iz EOS Rodili so se: Oman Filipu iz Orodjarne — sin Matjaž Jerala Kati iz Splošnega sektorja — hči Urška Harinski Marjani iz Splošnega sektorja in Harinski Jožu iz Orodjarne — sin Luka Kadrovska služba Delati se prej mi ni ljubilo, do zdaj se to še nič ni spremenilo. Kako pa s prihodnostjo bo v bodoče, me ne skrbi — dela naj, kdor hoče! Denar izgubil svojo je veljavo, in s tem naredil pravo' je zmešnjavo. Na dopust mi iti ni mogoče, uh, kako poleti mi bo vroče! V trgovinah ne dobiš kofeta, v mesarijah nič ni od teleta, kjer pogledaš, sama živa beda, še v bankah ni nikakršnega reda. Zena pravi, da me bo pustila in da boljšega si bo dobila, takega, ki v družbi ima veljavo, denarja za potrebo in zabavo. Nekaj nujno moral bom storiti, v bistvu vse bom moral spremeniti. Tako naprej živeti ni mogoče, moral delat bom, čeprav bo vroče ! Ce pa delali bi vsi po vrsti, nastal bi red, kot hiše v Trsti, v trgovinah b’lo bi dost’ kofeta, lahko bi kupil celega teleta. Jur Kofetar (Iz »Litostroja«) ZAHVALA Ob upokojitvi se sodelavkam in sodelavcem iz Kovačnice zahvaljujem za lepo darilo, ki mi bo v drag spomin. Vsem skupaj pa želim še mnogo delovnih uspehov. Ivan Resman Zahvale Ob boleči izgubi moje mame Helene se zahvaljujem vsem, ki so mi izrazili sožalje in OO ZSS Verigama za denarno pomoč namesto venca. _ „ „ , Franc Kovač z družino Ob nenadni izgubi moje mame se vsem sodelavcem iz Vija-karne iskreno zahvaljuem za venec in denarno pomoč. Sin Janez Habjan Ob smrti moje drage mame Helene Resman se zahvaljujem sodelavcem iz Vijakarne za venec, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. „ _ Sm Jože Resman z družino Ob boleči izgubi moje drage mame Marije Pungerčar se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TIO za izrečena sožalja in podarjeni venec. Posebna zahvala Valant Alojzu, Sko-porcu Igorju in Beštru. Pungerčar Franc z družino Ob izgubi naše drage mame Pavle Jarc se najlepše zahvaljujem sodelavcem tozda TIO za izrečeno sožalje in osnovni organizaciji sindikata za podarjeni venec. Sin Jože Zore Ivanu Kržišniku v slovo V krogu velikega števila znancev, prijateljev, sorodnikov in sodelavcev smo v petek, 10. junija 1983 na radovljiškem pokopališču položili k zadnjemu počitku Ivana Kržišnika, sodelavca TO Kovačnica. Sredi polnega življenja, štel je komaj 44 let, sredi dela ga je smrt po težki bolezni iztrgala njegovim naj bližjim in nam vsem. Njegovi sodelavci so ga imeli radi, ker je bil dober tovariš, dober oče, mož in sin. V svoji skromnosti, preprostosti in marljivosti je Ivan cenil delo in preprosto življenje. Izhajal je iz delavskih vrst, iz družine, kateri ni bilo nikoli nič poklonjenega. Ni fraza reči zdaj, ko je odšel za vselej, da ga ne bomo nikoli pozabili. Prav gotovo to velja za nas, njegove delovne tovariše, ki smo rasli z njim in ob njem, ki smo občutili njego- vo toplo prijateljstvo, zvesto človeško ljubezen in dobro besedo vselej, kadar smo jo potrebovali. Pozabljajoč nase se nam je vselej razdajal, kakor je ves izgoreval tudi v ljubezni do svoje družine. Naj bo zato teh nekaj besed v njegov spomin skromna svečka ljubezni in hvaležnosti na njegov grob za vse, kar nam je dal v svojem človeško bogatem, a mnogo prekratkem življenju. Sodelavci iz Kovačnice Ob boleči izgubi moža in očeta Ivana Kržišnika se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji Kovačnice in sodelavcem za podarjeni venec in denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi priskočili ob tem težkem trenutku na pomoč. Enako velja zahvala za tople poslovilne besede, kakor tudi godbenikom za odigrane žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in kakorkoli sočustvovali in žalovali z nami. Žena Zinka in sin Ivan z družino Božu Ličarju v spomin Kadar kruta in zahrbtna bolezen iztrga iz naše delovne sredine mladega delavca, prijatelja in očeta mlade družine, nas stisne pri srcu in hudo nam je. Tako smo se prvo soboto v juniju z žalostjo poslovili od našega delavca Boža Ličarja. Komaj 32 let in mesec dni je trajalo njegovo mlado življenje, toda kolikor smo ga spoznali v tovarni, je bilo prežeto z uspešnim delom v tovarni, še posebno pa smo ga mnogi poznali po tem, da je ves prosti čas kot amater namenil folklornemu kulturnemu poslanstvu. To je posebna lepota kulturnega dela v narodnih nošah na Slovenskem. Kot 20-1 eten fant je oktobra 1971 leta pričel delo v tovarni kot strojni varilec. Po nekaj letih zaposlitve se je pričel zanimati, da bi ob delu dokončal poklicno šolo za orodjarja. Bil je vztrajen, poln optimizma in veliko volje do učenja za dosego željenega cilja in tako je ob delu uspešno končal poklicno šolo in postal orodjar. S svojim zgledom in marljivostjo je mnogim mladim dokazal, da je z voljo in vztrajnostjo mogoče tudi ob delu doseči poklic. To so bile posebne vrline in lepe lastnosti mladega Boža za delo in za novo znanje. Komaj po nekaj letih uspešnega poklicnega dela, v cvetu mladosti, poln hotenja in življenjskih ciljev, mu je neizprosna bolezen prekinila mlado življenje in to v času, ko je komaj pričel živeti v harmoniji mlade družinske sreče. Zaradi vseh njegovih vrlin, humane in vesele narave, smo ga cenili in spoštovali in hvaležni smo mu za vse. Tudi njegovo delo bo ostalo za vedno vtkano v naše skupne delovne dosežke Orodjarne. Zato bo ostal med nami v lepem spominu. „ , , Sodelavci P J. UAŠ ISLMZC M' PETROVIČ CHAPLINOVA VDOVA ŠKOTSKA R.0&0VNA SRVPU0ST WC AVT0Š0LA ŠPANIJA MESTO V HAZEbOIMl TOVARNA „ « ŽELEZNIKIH vezuik HONéOLSK VLAbAK z MAŠA ELICA Sl LA, KI ZAVIRA 6IBAUJE JEb HA OTROKE AVTOMOBIL. OZNAKA SUBOTICE PREVOZNO SREDSTVO SEVERU 1 JELEfJ ŽENSKO IME AM. POB0Č. AGEUCUA mesto v M0ŠK.0 IHE ŽEUSKO IME Nesno-KOVNJAK GLADINA DEL EU MOTORJA IHbUSHU. RASTLINA VSTAJA ZVAR. bLEVO.tl O2£MU0 gLCUEHAMJB 2.ELJC ro OBSTAJANJU t.SIMBOL ZA JOD // z/ ŽUŽELKA FK.btttOT ZABAV& OSEB, m HAIN EU-GORA V JULIJCIH ARABSKI ŽREBEC. P UVA CILKA ABECEbE ILJUSIU Z/ K.UPĆEIC 2EMLJE SLOVEUSKI IBRALEC (.Bart) ROD RIMSKA AOOO //Z StUPEL ČEfcEL VOJAŠKI ČILI AV.0ZUAW TRSTA zz T0VALWA NARIE.0KU IME FWSlEèA , PISATEUA Uuhonf) VOJAŠKI goseničar u KOLO K KISIK. PLAVALM! KLUB Tovmlwa v CELJU VALI Un STROJ v OTV okrasih PTIČ POL DRA6 KÄMEN UOVI moj ! V VIJM.AW4! J AH 2WU£U£tU\ TEKOČIMA* Ft. tlOiJLO IME katran PTlt PEVEC z /V Z/ Č16TILU0 StEbSTVO ŠOLSKA OCENA L SIMfcOt-2A tAblJ AV. OZUAICA U0VE6A MESTA LETO ’pM anno) // Z/ 0MUĆIUE POT-VöbU.0 ( krtači») VRTNINA IS.CKKA AMPER ?0Mb IT. KAHIOfJ OSVEŽILNA PIJAČA // // LETOVIŠČE V BELCI JI Z Z Izžrebani nagrajenci križanke iz prejšnje številke: za prvo nagrado — Legat Pavla za drugo — Koželj Berta in Primožič Kati za tretjo — Mengeš Hilda in Kavčič Jana Šport ODBOJKA V dneh od 12. do 21. aprila je bilo občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki za leto 1983. Ekipe so bile razdeljene v štiri predtekmovalne skupine, igrali pa so v telovadnicah osnovnih šol: Lipnica, Bled, Gorje, Begunje in Lesce. Sodelovalo je 13 ženskih in 15 moških ekip. Na žalost je tekmovanje minilo brez udeležbe naših žensk, ki so svoje nastopanje odpovedale zaradi premajhnega števila igralk. Moški so nastopali zelo uspešno, saj so bili prvi, vse igre pa so dobili z 2:0 in tako niti v finalu niso imeli težkega dela. Tako so se tudi revanširali ekipi GG Bled za lanskoletni poraz v finalu. REZULTATI: Moški : 1. Veriga 2. GG Bled 3. Iskra Lipnica 4. Plamen Kropa 5. Elan II 6. Elan I 7. HTB Bled 8. UKO Kropa Ženske : 1. Vezenine Bled 2. Iskra Lipnica 3. OS Gorje Trenutni vrstni red za celoletno uvrstitev v SSl 1983 V skupnem seštevku trenutno vodi Elan, ki je svojo pred- nost še povečal. Seveda ta prednost ni nedosegljiva in mislim, da bi jo lahko zmanjšali že na nekaj naslednjih tekmovanjih, seveda, če bo udeležba na tekmovanjih večja in če nam športna sreča ne bo povsem obrnila hrbta. 0 I. skupina točke 1. Elan 500,5 2. Veriga 452 3. Vezenine Bled 345 III. skupina II. skupina 1. OS Gorje 86 1. Iskra Lipnica 298,2 2. UKO Kropa 83,3 2. Uprav. org. SO 3. Filbo 57 Radovljica 140 3. HTP Bled 138 Vinko Bogataj Program kina Radovljica od 7. 7. do 31. 8. 1983 PROJEKT UMOR amer. barvni krim. film 7. in 10. 7. ob 20.30, 9. 7. ob 18.30 PREKO SEDEM POSTELJ zah.-nemški barvni zab. film 4. in 9. 8. ob 20.30, 7. 8. ob 18.30 LILI MARLEN zah.-nemški barvni film 8. in 12. 7. ob 20.30, 10. 7. ob 18.30 13 SINOV RUMENEGA ZMAJA hongkonški barvni film 6. 8. ob 13.30, 7. 8. ob 20.30 NOROSTI GOSPE ELODI franc. barv. erotični film 9., 11. in 13. 7. ob 20.30 PETEK 13 — 11. del amer. barvni film 14. in 19. 7. ob 20.30, 17. 7. ob 18.30 EDINI MOŠKI NA SVETU amer. barvni zab. film 15. in 18. 7. ob 20.30 BANDIT V TEKSASU amer. barv. pustolov. film 16. 7. ob 18.30, 17. 7. ob 20.30 LJUBEZEN V VRTILJAKU švedski barv. erotični film 16., 20. in 22. 7. ob 20.30 NA ZLATEM JEZERU amer. barvni film 21. 7, ob 20.30, 22. 7. ob 18.30 KORENINE PRIVIDOV amer. barvni film 6., 8. in 10. 8. ob 20.30 LJUBAVNI HOTEL V TIROLAH zah.-nemški barvni zab. film 11. in 16. 8. ob 20.30 14. 8. ob 18.30 POLETNE PUSTOLOVŠČINE ital. barvni zab. film 13. 8. ob 18.30, 14. 8. ob 20.30 ZGODBA O DEKLICI O franc, barvni erotični film 13., 15. in 17. 8. ob 20.30 DESET ZAPOVEDI — I. del amer. barvni film 18. in 21. 8. ob 20.30 NEMIRNA MEJA ???? barvni film 20. 8. ob 18.30, 22. in 24. 8. ob 20.30 ZLATI SALAMANDER amer. barvni film 23. 7. ob 18.30, 24. 7. ob 20.30 PARAZIT amer. barvni film 23. 7. ob 20.30, 24. 7. ob 18.30 Od ponedeljka 25. 7. do vključno petka 29. 7. 1983 ZAPRTO! PRIPOROČA SE KINO BLED ZOB ZA ZOB amer. barvni karate film 30. 7. ob 18.30, 1. 8. ob 20.30 TROJICO JE TREBA UBITI franc, barvni krim. film 30. 7. in 2. 8. ob 20.30, 31. 7. ob 18.30 GRŠKE OLIVE zah.-nemški barvni film 31. 7. in 3. 8. ob 20.30 LEDI CETRLI IZ TOKI J A jap. barvni film 20. in 23. 8. ob 20.30, 21. 8. ob 18.30 DESET ZAPOVEDI — II. del amer. barvni film 25. in 23. 8. ob 20.30, 27. 8. ob 18.30 LOV DO SMRTI amer. barvni pustolov. film 27. in 30. 8. ob 20.30, 28. 8. ob 18.30 NISEM JAZ, ON JE franc, barvni zab. film 29. in 31. 8. ob 20.30 Navedeni časi pričetka kino predstav so veljavni, če se bo delovni čas v podjetjih premaknil na šesto uro. Ce delovni čas ostane ob 7. uri, ostane tudi pričetek kino predstav ob 19. in 21. uri. VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbor: Zdenka Arh, Božena Vidic, Dora Tonejc, Marjan Stiperski, Franc Cop in Miloš Janša. Odgovorna urednika sta Franc Cop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.