Zapisnik razprave pri zaupnem shodu ,,Dež. učit, društva" za Goriško-Gradiščansko, vršeče se dne 21. dec. 1902 v gledališčni dvorani v Gorici. Dnevni red: 1.) Poročilo predsednika o prošnjab učiteljstva na dež. zbor in o novem načrtu zakona za izboljsanje učit. gmotnega stanja. 2.) Razgovor o novem načrtu imenov. zakona in morebitne resolucije z ozirom na premerabo posameznih točk istega. Predsednik Fr. Bajt, naducitelj v Ajdovščini, otvori zborovanje in uagovori navzoče v nemškem jeziku, rekoč, da se poslužuje nemščine le v namen, da se umemo, a da s tem ne priznava nemšcini nikake prednosti. Pozdravi lepo število navzočih koleg in naznani, da so se udeležili shoda tudi gg. nadzornika Finžgar in Zurman ter gg. deželni poslanci dr. Tuma, dr. Luzzatto, Berbuč in Holzer, katero gospodo iskreno pozdravlja. Dalje naznani, da bo on kakor poročevalec govoril nemški, razprava pa se bo vršila slovenski in italijanski. Zato imenuje svojima namestnikoma gg. tov. Križmana in Falconerja; prvi bo vodil slovensko, a drugi italijansko debato. Zapisnikarjem imenuje nato gg. Franzotta in Kutina. Oddavši predsedstvo tov. Falconerju, poroča Bajt o 1. točki dnevnega reda. — Z živimi barvami je narisal splošno bedo učiteljstva naše dežele ter trnjevo pot, po kateri hodi u.iteljstvo v dosego svojih pravic. Med govorom je tudi omenil dobrohotnosti in podpore, ki jo je imelo učiteljstvo od pok. prebl. g. grofa, ekscelence Fr. Coroninija, kateremu v blag spomin se dvigne obcinstvo s sedežev. Sklene STOje krasno poročilo ter z žalostjo svetuje mlajšemu učiteljstvu, naj zapusti deželo-mačeho ter si poišče drugod hvaležnejšega poklica. — Burno, dolgotrajno odobravanje je sledilo temu poročilu. K besedi se oglasi tov. Nigris. Z izbranimi besedami je slikal v italijanščini položaj učiteljstva. Poudarjal je, da so učitelji pionirji prosvete ter opomnil, da pač ne zaslužijo, če se z njimi postopa tako trdo. Končal je dokazovaje, da je neobhodno potrebno, da sprejme dež. zbor novi zak. načrt ter da naj ta stopi v veljavo že s 1. januarjem 1903. Za lepi SToj govor je žel obilo pohvale. Tovariš Kosovel je kaj dobro pojasnil na konkretnib slu.ajib potrebo novega zakona ter poudarjal, da tako ne more in ne sme iti dalje. UČiteljstvo zabteva le to, kar pošteno zasluži in nič več. Pritrjevanje. Koleginja gospa Kersnikova iz Pevme je poudarjala potrebo, da se novi zakonski načrt izpremeni tako, da bodo učiteljice enako plačane kot učitelji. One imajo iste izkušnje, isto in se večje delo (ženska ročna dela), zaslužijo torej isto pla.ilo. Tudi troškov imajo dovolj, res, da nimajo družine, a imajo morda ubožne sorodnike, oziroma se jitn naj ne krati pravice, da si vzamejo postrežnico; grenko je, sedati za tujo mizo. Zato pa naj se jim prizna enakost. Sledilo je vsestransko odobravanje. V enakem smislu je govorila italijanski g. toy. Favetti. Nato se oglasi k besedi g. poslanec dr. Luzzato. Razlaga, kako težko je poslancu zavzeti stališče v tej zadevi. Z ene strani je dežela jako obremenjena in okoliščina, da je težko, naložiti nove naklade, je kriva, da se ni ničesar storilo. Sprejetje novega zakona bi stalo deželo letnih 150.000 K, in ti stroški bi še rasli. Toda po drugi strani je vaša zahteva pravična, je vaše najsvetejše pravo, zakaj doslej seje postopalo z vami krivično. Treba bo torej združiti konfliktni interes učiteljstva in dežele. Da se že ni kaj ukrenilo, je krivo tudi to, da je bilo zasedanje dež. zbora nenadoma pretrgano. Izjavi, da za svojo osebo nima nič proti enakosti obeh spolov, toda misli, da tega ne bo mogoče izvesti radi ekonomičnih ozirov. Ne more zagotoviti, da bo sprejet novi naSrt, vendar je prepričan, da se bo moralo nekaj storiti v izboljšanje učit. stanja. Kot predsednik šol. odseka dež. zbora bo priporočal zahteve učit. stanu, katerega zagotarlja odkritih simpatij. Govoru je sledilo živahno odobravanje. G. dež. poslanec in odbornik profesor Berbuč govori nemški. Dokazuje, da so deželne doklade tako visoke, da više ni mogoče iti. Našteva, koliko dragih nujnejših potreb ima dežela, kakor n. pr. regulacijo So.e, preosnovo dež. kmet. šole itd. Ta izvajanja so spremljali burni in glasni protesti od strani učiteljstva. Klici: BLe za nas ni denarja, za vse druge potrebe ga je dovolj. Milijon kron za norišnico. Kaj pa plače dež. uradnikov, odbornikov?" so glušili, da ni bilo čuti govornika. Ko poneha vihar, nadaljuje g. poslanec Berbue, da on zastopa davkoplačevalce, kateri bi se uprli novim nakladam. Vlada bi niti ne predložila v sankcijo zakona, četudi bi ga dež. zbor sprejel. Burni ugovori. Radi hrupa mora govornik nehati. Med govorom je opomnil dr. Luzzato: ,,Kje pa je vladni zastopnik? Pri zborovanju, ki obravnava interes vsega učiteljstva v deželi, bi pač ne smelo manjkati vladnega zastopnika. To kaže, koliko se briga vlada za učiteljsko vprašanje." G. dež. posl. dr. Tuma: ,,Zelo me veseli, ko vidim toliko zastopnikov najvažnejšega stanu v deželi. Prav je, da ste se zganili. Ko bi bili pred leti tako agilni, imeli bi že davno, kar vam tiče in za kar se morate žele boriti. Vsaj eksistenčni minimum naj se vatn prizna. Vaše zahteranje bodi energično! Recite: nVi nam morate dati, kar nam gre"! (Burno odobravanje). Učiteljski stan je najpotrebnejši, vi širite med narodom prosveto. Ako priznavamo, da ste potrebni in koristni, je naša dolžnost, da vas plačamo. Toliko znamo še računiti, da pokrijemo to, kar damo vam. To naglašam vedno in to hočem govoriti tudi v deželnem zboru. Vi ste nastopili danes kakor korporacija, ki jo je treba upoštevati. Spominjam vas na besede slavnega Montegazza: ,,Facciarno di ogni bisogno tin tempio, che .'insegni a divenire migliori," t. j. ,,Naredimo iz vsake potrebš.ine sretišče, ki naj nam služi v boljšo bodočnost. Res je, da je ljudstvo ubogo, a uboštvo izvira iz nevednosti. Ko bodete dostojneje plačani, pojdete z veseljem na delo , kakor apostoli prosvete med ljudstvo, in narod vam bo hvaležen, rzlic temu, da yas bo bolje plačeval." Burno, dolgotrajno ploskanje in živahna pohvala je pokazala, da zna učiteljstvo ceniti one, ki mu stoje na strani v težki borbi. Tovariš Urbančič: nIz ust g. poslanca Berbuča smo slišali, da ni upanja, da bi se izpolnile naše želje. Za drnge potrebe se vedno najde denar, le za nas ga ni. Pravijo, da je dežela uboga. A vsa mizerija dežele sloni na ramah učiteljstva. Le učiteljstvo mora občutiti revo dežele, zakaj drugi deželni uslužbenci ne vedo nič o tem siromaštvu. Od kje se je vzelo pa 1 milijon za norišnico? Govore o dragih nujnib zadevah. Ali naše vprašanje ni nujno?! Toda učiteljstvo se mora dvigniti do tega, kar mu tiče. Mi ne vprašamo, kje vzeti, to je vaša skrb, gg. poslauci. če nam pomagate, pomagate narodu. Apeliram na vaša srca, poslanci! Kaj storite, pokaže bližnja bodo.nost." Tovariš Pizzul tudi omenja, da je dežela uboga le za učitelje, medtem ko je za vse druge dovolj denarja. Apeluje na mlajše kolege, naj si pomagajo drugam. Tovariš Jacobi predlaga na to sledečo resolucijo: rShod učiteljstva dne 21. decembra 1902 v dvorani gledališča v Gorici, katerega se je udeležilo učiteljstvo iz vse dežele, prosi vis. dež. zbor, naj sprejme čim prej novi načrt zakona, izdelan v šol. odseku dež. zbora (z naprošenimi izpremembami) in da naj isti stopi v veljavo z dnem 1. januarja 1903, ker žalostno stanje učiteljstva v gmotnetn oziru vsled draginje zahteva izboljšanje s človeškega, pedagoškega in pravnega stališča, kakor se je zgodilo v vseh strokah javne uprave v slednjem času." Sprejeto soglasno. Predsednik Bajt da na glasovanje tudi resolucije, sprejete na shodu učiteljstva v Ajdovščini, tičoče se petletnic in enakosti učiteljic z moškimi kolegi. Istotako sprejeto. Zahvalivši se nato gg. poslancena, gg. c. kr. okr. šol. nadzornikoma in vsem navzočim za obilo udeležbo, zaključi predsednik shod s trikratnim živio presvetlemu cesarju. — Shod je trajal od 3. do 53/, popoldhe. V Gorici, dne 21. decembra 1902. Anton Kutin, zapisnikar.