POGOVOR ZA OKROGLO MIZO V UREDNIŠTVU DOGOVOROV O DELEGATSKEM SISTEMU Ljudje so kljub slabostim sprejeli delegatski sistem, he želijo ga zamenjati, ampak le izboljšati Val zborl občlnske akupščlno. bodo na zasedanju v četrtek, 22. marca med druglm obravnavall oaeno o deiovanju delegatskega slstema v občlnl LJubl/ana Center za obdobje od 1982 do 1983. Gradlvo je prlpravlla delovna akuplna, kl je v glavnem ugotavljata, da še vedno veljajo ocene, kakršne ao zaplaaH pred dvema letoma. Urednlš-tvo Dogovorov se Je odločllo povabftl na pogovor za okroglo mlzo nekaj odgovornlh družbanopolltlčnlh delavcav naše občlne, da bi tako doblll neposredno Informacljo In neposredna mnen/a o tem, kako deluje delegatskl slstem v našl občlnl. NaJpreJJe stekla beseda o gradlvu, kl ga bo obravnavala občlnska skupščlna, kasnefe pa so udeležencl pogovora obravnavall vse, kar je značllno v dosedanjem delovanju delegatskega sl-stenta. ° LJUBA EK3VGAN: Bila sem vo-dja delovne skupine, ki je pri-pravljala gradivo o delovanju de-legatskega sistema v občini Ljub-ljana Center za obdobje 1982 do 1983. Skupina je ugotovila, da vrsta stališč, ki smo jih zapisali v oceni leta 1982, še vedrio velja. Zato jih v gradivu ne ponavljamo. Napraviti pa moramo oceno. v vseh temeljnih, sredinah od dele-gatske baze navzgor. Šele razpra-ya med delegati y družbenopoli-tičnih organizacijah in v skup-ščinskih zborih bo dala celovito ocend. VIKTOR LESKOVŠEK: Po- navljamo oceno iz preteklega ob-dobja. Premalo se osredcjločimo na vprašanje, kaj smo se dogovo- • rili in kaj od tega je kdo napravil. Kako vidi delovanje sistema dele-gat in kako ga vidiino v skupščin-skih zborih? Šele na podlagi teh razprav, ki pa ne morejo nadome-stiti javne ankete, bi morali na-praviti akcijski program za na-daljnjo delo. DOGOVORI: Najbrž je eno od bistvenih vprašanj, kako vidijo delovanje delegatskega sistema občani, delovni ljudje in kako ga vidijo delegati. SRECKO ČOŽ: Zakaj je po-membno videnje delovanja dele-gatskega sistema s strani delega-tov in občanov? Predvsem zato, ker so ti bolj kritični in drugače občutijo probleme kot tisti, ki so pravzaprav najbolj odgovomi, da delujejo v akcijah odpravljanja že tolikokrat spoznanih in pri2aianih napak pri razvijanju. delegatskih odnoSov. Prav zaradi tega ne sme-mo pri nobenih ocenah razbreme-niti delegatov temeljnih organiza-cij. in skupnosti avtorstva oz. so-delovanja pri oblikovanju ocen, katerih bistveni eleraent tnora bi-tL prav objektivno predstavljanje vzrokov za zastoje. STANKA BUBNIK: Cutimo, da delegati nimaio vpliva na spre-membe. Pride sicer do dialoga o nebistveiilh zadevah, a brez vpli-va na gradivo. Med obema zboro-ma v samoupravnih interesnih skupnostih bi moral biti dialog, vendar ga ni. Včasih se prepirajo med seboj delegati v zboru izva-jalcev o manjših zadevah. V glav-nem govorijo o denarju, vsi pa vemo, da je denarja premalo. . VIKTORLESKOVŠEK: Prisot-na je miselnost, da delegatski si-stem stagnira. Ce so zadeve neko liko MJ^^.občjnski^kupJčini, potem nikakor nismo zadovoljni z delovanjem delegatov v sisih. ALBIN VENGUST: Zadevo bi morali zastaviti nekoliko druga-če. Ugotovimo narareč lahko, da smo v tretjem mandatu delegat-skega delovanja obvladali tehni-ko. Vprašanje pa je, če smo napre-dovali v delegatskem odločanju. Tu je bistvo. Ce smo zadeve pusti-li enake, potem lahko rečemo, da nazadujejo. Če pa smo nazadova-li, potern smo nazadovali dvakrat ŠRECKO ČOŽ: Ne bi mogel re-či, da smo obvladali tehniko. »Te-hničnih« vprašanjnatempodro^-ju je namreč še veliko. Še vedno se večkrat borimo s problemom preobsežnega in premalo vsebin-skega gradiva, ki ni pripravljeno v variantah in tudi ne v izvlečkih. Roki, v katerih naj bi delegati proučili gradivo, so prekratki. ALBIN VENGUST: Kaj lahko delegat odloča v občinski skup-ščini. Nič ali skoraj nič. Sodeluje lahko pri izdelavi občinske resb-liicije, medtem ko na gospodar-ske zadeve nima posebnega vpliva. VIKTOR LESKOVŠEK: ^la-bost tretjega delegatskega obdob-ja je, da sisi niso delovali kot četr-ii zbor občinske skupščine. Zakaj ni razprave na zborih in v sisih. Menim, da sta za to. dva vzroka. Zaradi preobširnih dnevnih re-dov se delegati bojijo, da bi samo podaljšali zasedanje, po drugi . strani pa je težko vplivati že na spremembo osnutka, kaj šele predloga. Delegati sicer prihajajo s stališči delegatske baze, ne pri-de pa v tej bazi do tvornega dialo-ga in do usklajevanja stališč. ALBIN VENGUST: V zadnjem času smo se dogovorili"za take dhevne rede, da imamo eno ali dve pomembni točki, o katerih pričakujemo razpravo, drugo pa so tiste zadeve, o katerih mora občinska skupščina pač odločati, vendar običajno brez večjih raz-prav. VIKTOR LESKOVŠEK: Ce se še razvija razprava o zadevah, ki jih moramo obravnavati v občini, potem sb posebno poglavje dnev-ni redi republike in mesta. Obi-čajno o tem gradivu delegati v ob-čini sploh ne razpravljajo, pa če-prav ga imajo na dnevnem redu. . ALBIN VENGUST: Prizadeva-mo si, da bi občinska skupščina zavzela stališče do mestnega, re-putaljškega iii zveznega-gradiva. Včasih naše dnevne rede priredi-mo tako, da obravnavamo občin-sko gradivo skupaj z mestnim. Tako je bilo na primer, ko smo obravnavali položaj telesne kultu-re v občini in mestu skupaj. DOGOVORI: Zakaj kljub šte-vilnim pripombam, aahtevam.in . predlogom gradivo še vedno ne pripravljamo v skrajšani obliki, v variantah. in tako, da se delegati lahko opredelijo o posledicah, ki naj bi jih dosegli s sprejemom do-ločenega ukrepa. ALBIN VENGUST: Gradivo je bolj prazno kot polno. Strokovne službe delajo tako, kot so delale 10 let. Tisto, kar bi lahko delali, pa nočemo, ker je obstoječe kar pri-jetno; nismo za boljšo organizira-nost, nismo za večjo specializaci-. jo in nisrrto za spremembe zaradi tega, ker nič od tega nimamo. Ker ni ne osebne pohvale ne večjega osebnega dohodka. Ker je tako, noče nihče tega dela opraviti. Ne-kaj smo na silo napravili v otro-škem varstvu, ko smo uvedli skupno zbiranje podatkov. . Ko hočemo to napraviti na po-dročju izobraževanja, se ustavimo pred vprašanjem, kam z ljudmi. Očitno ekonomski bič še ni tako rnočan, da bi nas prisilil k takš-nim spremembam. TOMAŽ TOMAŽIN: Kar zade-va skupnost otroškega varstva . moram povedati, da stvari ne po-tekajo tako, kakor jih opisuje do-sedanja razprava. Tako na občin-ski ravni kot v delegacijah ugo-tavljamo velik neposredni inte-res. Mogoče je tako zaradi tega, ker delamo za nekoga tretjega, za otroka. Zastavlja pa se nam vpra-šanje, če je naše delovanje vedno najbolj primerno prav naravni občirie in ali občina ni že premaj-hna. Vse gradivo, ki ga pripravlja-mo, je v vseh petih Ijubljanskih občinah enako, razen .številk. Najbrž bi kazalo zadevo bolj poe-notiti v vsem Ijubljanskem pro-storu. Res pa je, da je še vedno premalo usklajevanja. Delegati se sklicujejo na bazo, delujejo pa od-borniško. ALBIN VENGUST: Delegati riajbrž ne morejo povsem oprav-]jati svoje funkcije, če niso tesno povezani z bazo. Kaj lahko napra-vi delegat, če ni aktiven tudi do ma, y krajevni skupnosti ali v de-loVni organizaciji. Ce ni vključen v delovanje v prostoru, kjer živi in dela, potem lahko prenaša stali-šča iz svoje baze na skupščinske organe samo po naročilu. Razmi-~Hti bi-moralirkaj*laldto-ta?ecfeio ¦/ hiši, ulici, krajevni skupnosti, občini, republiki in zvezi. . SREČKO COŽ: Tu leži eden od velikih vzrokov za prepočasno uveljavljanje dogovorjenega. Pra-vimo, da so delegati naši najboljši ljudje, zato smo jih tudi izvolili in jim zaupali delegatske funkcije. Toda kaj smo potem, _ko smo jih izvolili, še naredili?Cešto so pretr-gani stiki med volilci in delegati, na ramena delegatov naložimo preveč in interes volilcev je več-krat anonimen, neidentificiran in, kar je še.bolj žalostno, veliko de-legatov živi v anonimnosti, ljudje jih ne poznajo, pozabili so nanje. Tu bi jaz obrnil dolžnosti: ne bi toliko apeliral na dolžnosti dele-gatov, temveČ bi poudaril, da je naša odgovornost do njih premaj- hna, pa naj gre za nas kot posa-meznike ali pa za nas, organizira-ne v samdupračnih organih ali y družbenopolitičnih organizaci-jah. Seveda tega ne smemo pos-plošiti, pa vendar v premnogih sredinah je žal tako, da premalo poznamo pogoje dela delegatov in premalo storimo za izboljšanje teh pogojev. To papomeni, da so v našem odnosu do vprašanj dele-gatskega sistema še velike re-zerve... DOGOVORI: Iz gradiva je raz-vidno, dazbor združenega dela in družbenopolitični zbor nistazaži-vela tako, kot bi želeli. Delegati v zboru združenega dela so slabo povezani z. bazo, delegati v druž-benopolitičnem zboru pa odhaja-jo na druge dolžnosti in kot taki ne morejo več zastopati svojih or-ganizacij v DPZ. IGORMAKOVEC: V družbeno-političnem zboru ne bi mogli go-voriti o slabi osveščenosti delega-tov, ki je vsekakor izjema. Velik pa js osip. V žboru velja 4-letni mandat brez zamenjave. F"unkci-je, ki jih posamezni delegati opravljajo, pa so običajno krajše in trajajo samo dve leti. Razprava ¦ na DPZ včasih ni bila usklajena, kar pa ne pomeni, da ni kvalitet-na. Skripljcpa pri programiranju in tu se težko uskladimo. Določe-no gradivo obravnava na primer neka družbenopolitična organiza-cija, medtem ko ga družbenopoli-tični zbor še ni uvrstil na dnevni red. Vsak ima svoj program in to usklajevanje je včasih zelo težko že v sami občini, kaj šele potem na ravni republike in zvezne . skupščine. V sedanjem položaju smo vča&ih omejeni tudi zaradi adrninistrativnega odločanja od drugod. Če ta omejitev ne velja-toliko za občino, potem toliko bolj velja za republiko in zvezo. • DOGOVORI: Iz vse dosedanje razprave in iz gradlva se zastavlja . vprašanje, ali je delegatski sistern zaživel in aU nima še vedno nekaj elementov predstavniškega siste-rha. Vendar do te pomanjkljivosti očitno ne prihaja zaradi subjek-tivne želje delegatov, pač pa zato, ker so preslabo povezani s sredi- nami, v katerih živijo in delajo. • Delegacije so prepuščene same sebi in stališča, ki jih zavzemajo, . so--vežkrat-le-Etjihova-stališča,-ne ¦pa stališča baze, s katero nimajo dovolj stikov. Če zadeva še neka-ko deluje v krajevni skupnosti, potem za združeno delo velja, da so delegati še bolj prepuščeni sa-mi sebi, namesto da bi prihajali na zasedanja s stališči svojih. sa-moupravnih organov. . STANKA BURNIK: Ta ugoto-vitev je povsem točna. Delegati, ki pridejo na sejo, gradiva ne preučijo in samo dvigajo roke. Menim, da je bilo delovanje dele^ gatov najbolje urejeno v drugem mandatu; prvega ue poznam. Na naši skupščini se včasih oglašajo le izvajalci, ki se pogajajo o 0,5 odstotka sredstev, uporabniki pa le dvigajo roke. Kar zadeva sis za zdravstvo moram reči, da se dele-gacije ne sestajajo in gradiva ne proučujejo. LJUBA DOVGAN: Kjer delega-ti niso povezani s sredinami, v ka-terih živijo in delajo, tarn so nav-zoči elementi predstavniškega si-stema. Prvič gre za vprašanje, ali je sredina, iz katere delegat pride, .dovolj močna, da izdela-in poda svoje stališče, in drugič, ali dele-gat sploh zmore posredovati takš-no mnenje. TOMAŽ TOMAŽIN: Delegati so zavzeti tam, kjer so zadeve takšne, da neposredno zadevajo interese delovnih ljudi in obča-nov. V otroškem varstvu na pri-mer nastajajo vsi materiali (tako kot drugod) v strokovni službi. Potem jih obravnavajo na skup-nih sejah in razšiijenih predsed-stvih. Tu sodelujejo tudi predsed-niki skupščin. Otroško varstvo ni-kakor ni odtujena samoupravna interesna skupnost. DOGOVORI: Ali gre pri otro-škem varstvu samo za neposredni interes," ali mogoče tudi za večjo osveščenost dslegatbv. TOMAŽ TOMAŽIN: Ne gre za večjo ali manjšo osveščenost. Za otroke gre. Najbrž je tu tudi del tradicije. Od nekdaj smo skrbeli za otroke sami in to se nadaljuje tudi sedaj, ko uvajamo drugačne oblike te skrbi. Y drugih sisih imamo izvajalce, medtem ko so uporabniki neke vrste stranka. Na področju otroškega varstva pa te delitve ni ali pa je vsaj zelo majhna in zamegljena. VIKTOR LESKOVŠEK: Vse samoupravne interesne skupno-sti so bolj strokovne, otroško var-stvo je bolj emotivno. Delegati dobivajo premalo pomoči y kra-jevni skupnosti in v socialistični zvezi. Pa tudi v sindikatu. Ne mo-remo biti zadovoljni, če v zboru združenega dela