PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 290 (13.521) Trst, sobota, 16. decembra 1989 Kandidat združene opozicije Patricio Aylwin izvoljen za novega čilskega predsednika V Čilu zmaga demokracije Za Aylwina glasovalo kar 55,2 odstotka volilcev - Obnova demokracije bo težaško delo Diktator Pinochet, ki ostaja na čelu vojske, ne namerava povsem mirno prepustiti oblasti . SANTLAGO DE CHILE — Z zmago predsedniškega kandidata združene opozicije Patricia Aylwina (na sliki AP), enega vodilnih čilskih de-jhokrščanskih politikov, se je končala 16-letna krvava diktatura generala Pinocheta. Nič ni ?>0glo preprečiti velikega slavja po vsej državi po prvih vesteh o Aylwinovi zmagi, ob objavi dokončnih rezultatov pa je veselje dobesedno eksplodiralo. Končni rezultati so opozicijskemu kandidatu Prinesli kar 55,2 odstotka glasov, izbrani Pinochetov »naslednik« in bivši gospodarski minister v vojaškem režimu Hernan Buchi je dobil 28,7 odstotka glasov, tretji predsedniški kandidat Zrnernega desnega centra Francisco Errazuriz pa Je dobil 15,4 odstotka vseh glasov. Istočasno s predsedniškimi pa so potekale rudi upravne volitve. Od 38 senatorskih mest jih I6 22 dobila opozicija, 16 pa sedanji Pinochetov rožim, medtem ko je v poslanski zbornici opozicija osvojila 72 poslanskih mest, provladnim kandidatom pa je šlo 48 sedežev. Ob vsem tem še ^eUa povedati, da se je volitev udeležilo '■142.000 ljudi, volilno pravico pa jih je imelo '•557.537. . Toda sama zmaga na predsedniških volitvah “e ne pomeni, da bo imela demokracija v Čilu Povsod na široko odprta vrata. Vsi se strinjajo, da čaka Aylwina izredno težko delo. Diktator Pinochet je namreč s serijo ustavnih zakonov do- besedno zvezal roke bodoči Aylwinovi vladi, ki bo morala iskati zavezništvo predvsem z zmerno desnico, da bo lahko te zakone spremenila in na ruševinah diktatorskega fašističnega režima obnovila vse principe svobode in demokracije. Kljub zmagi na volitvah Aylwin v senatu ne bo imel večine. Pinochet je namreč za svoje pristaše izsilil devet od 47 senatorskih mest ne glede na volilne izide. Tako so volili le 38 senatorjev, od katerih pa jih je Pinochet dobil 16 in s tem tudi večino v tako imenovanem zgornjem domu čilskega parlamenta. Toda to še ni vse. Vojaški vrhovi, na čelu katerih še naprej ostaja Pinochet, so nedotakljivi za naslednjih osem let, podobna ustavna določila pa veljajo za sodstvo, telekomunikacije, univerzitetno izobraževanje in še nekatera vitalna področja čilske stvarnosti. Pri tem pa je novoizvoljeni predsednik že napovedal, da bo v začetku januarja objavil sestavo nove vlade. V svojem prvem govoru po volitvah je Patricio Aylwin pred množico svojih navdušenih pristašev tudi izjavil, da bo skušal biti predsednik vseh Čilencev, še posebej pa je poudaril korektno obnašanje obeh nasprotnikov, ki sta mu osebno čestitala po zmagi. Aylwin pa je tudi vse pozval k enotnosti, da bi na ta način najhitreje obnovili celotno delovanje sodobne demokratične države in se uspešno uprli poskusom, s katerimi bi lahko trenutni režim skušal zavezati roke novi čilski vladi. Največjega sovjetskega disidenta je Gorbačov rehabilitiral pred tremi leti Umrl je Andrej Saharov, dosledni borec za nur v svetu in za demokracijo v SZ ^v^OSKVA — V četrtek zvečer je na “Jem domu v Moskvi nepričakovano rn,rlonobelovec in fizik Adrej Saha-b , Star je bil 68 let, že več let pa je svet al na srcu- Poleg tega, da je bil v bomk z7an kot izumitelj vodikove iet i e' Je kasneje postal simbol sov-{.Jkega disidentskega gibanja, zaradi ri.Sar Je bil leta 1980 poslan v konfina-ClJ°vGorki. Mnuarov se ie rodil 21. maja 1921 v ši vi' *eta 1953 pa je postal najmlaj-Tnc*_an. Sovjetske akademije znanosti. ohrPa-,]e bb tudi edini naslov, ki ga je zn*- vse do smrti. Vsa ostala prion, , mu Je namreč sovjetska oblast ,a- Naraščajoče krivice in diskri-lo^cije so ga prisilile, da se je že leta sv?“ začel ukvarjati s politiko. Sovjet-Unn1 vob*teljem je začel pošiljati »za-»od pisma<<' ki so pozneje postala kar r. Peta, pisma«. V tej svojevrstni ko-bijp0nbenci je Saharov izražal zaskr-Do7n0st zaradi oboroževalne tekme, šenineJe pa je z njimi opozarjal na kr-Prav osebne svobode in človekovih Vp ‘c- Njegova opozorila na nečlo-ha „° ravnanje s političnimi jetniki, raDproz°te taborišč in psihiatrične te-,so bile samo nemočen glas v Cavi. Leta 1968 je v tujini objavil »Razmišljanja o napredku, sožitju in intelektualni svobodi«, ta zbirka esejev pa je hkrati pomenila tudi Saharo-vovo obsodbo s strani sovjetskega vodstva. Leta 1975 je kot prvi sovjetski državljan dobil Nobelovo nagrado za mir, pet let pozneje pa se je začela njegova trnova pot političnega jetniš-tva. Šele z nastopom Mihaila Gorbačova na vodstvo sovjetske partije in države, je Andrej Saharov postal svoboden državljan, letos pa je bil izvoljen v sovjetski parlament. Zvest svoji disidentski duši in prepričan, da perestrojka ne bo rešila vseh problemov, ki tarejo Sovjetsko zvezo, je Saharov večkrat nastopil proti Gorbačovovi politiki. Dejstva, da ima Gorbačov v rokah popolno in vsestransko oblast, ni nikoli sprejel, čeprav se je deloma strinjal z njegovo politiko reform. Zadnja Saha-rovova politična bitka se je začela le nekaj dni pred smrtjo. V parlamentu je tekla razprava o odpravi 6. člena ustave, ki poverja KPSZ vodilno vlogo. Saharov je v skupščini izrazil mnenje, da bodo »demokratizacija in reforme mogoče samo, ko jih partijski aparat ne bo več mogel ovirati«. 11. de- Ob 9.30 na Travniku v Gorici manifestacija mladih za sožitje cembra je s skupino naprednih parlamentarcev organiziral dveurno splošno stavko, ki pa je propadla. S stavko je hotel med ljudskimi poslanci izzvati razpravo o ukinitvi 6. člena, o možnosti, da bi SZ postala pravna država, vendar je od vsega začetka vedel, da poslance pogojuje predvsem politična birokracija. Pretekli torek pa je v parlamentu predlagal ukinitev vseh tistih členov ustave, ki perestrojko dejansko ovirajo. Ta njegov zadnji nastop je pri Gorbačovu, ki je Saharo- va kljub vsemu zelo cenil, izzval nemajhno jezo. Spomin na Saharova so na kongresu ljudskih poslancev, kateremu je prisostvoval tudi Gorbačov, včeraj počastili z enominutnim molkom, predsedujoči, Vitalij Vorotnikov, pa se je nanj spomnil kot na »človeka, ki je ljubil resnico in iskrenost, velikana znanosti in doslednega borca za mir«. Andreja Saharova bodo slovesno pokopali v ponedeljek popoldne na moskovskem pokopališču. TEB proslavila 30-letnico Pogled v veliko dvorano Kulturnega doma med včerajšnjo slovesnostjo ob jubileju Tržaške kreditne banke (Foto Magajna) NA 5. STRANI SZ bo umaknila svoje vojake iz tujih oporišč NEW YORK — Sovjetska zveza je pripravljena umakniti iz zavezniških držav vse svoje vojaške enote. To je včeraj v New Yorku napovedal namestnik sovjetskega zunanjega ministra Vladimir Petrovski. Do umika bi prišlo po dvostranskih in večstranskih pogajanjih. Petrovski pa je ta predlog že posredoval generalnemu tajniku OZN. Sovjetska zveza se je torej odločila za novo mirovno potezo, ki bo nedvomno še pospešila spremembe v Vzhodni Evropi in še bolj utrdila novo medblokov-sko zaupanje. Da je hladne vojne v bistvu konec, potrjuje tudi Pentagon, ki bo po skoraj tridesetih letih pustil svoje strateške bombnike na pristajalnih stezah. Do sedaj so bili namreč ameriški bombniki z jedrsko oborožitvijo neprestano v zraku, da bi lahko zadali povračilni udarec, če bi SZ sprožila jedrski napad proti ZDA. Spodbudne vesti prihajajo tudi iz Ženeve, kjer sta ameriška in sovjetska delegacija vidno napredovali v pogajanjih za odpravo jedrskih poskusov. Nenazadnje je treba še navesti, da bo SZ za 8,2 odstotka oklestila svoj že oklesteni vojaški proračun. V krogih NATO so to sprejeli z vidnim zadovoljstvom, upajo pa, da bo SZ tudi v praksi uspela nehvaležna naloga preustroja vojaške industrije v civilno. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI JUTRI 17. decembra 1989 ob 9.30 Javni prevozi še v kaosu zaradi stavk RIM — Letalski promet je bil tudi včeraj močno okrnjen, naj-hujše posledice pa so čutili na rimskih letališčih Fiumicino in Ciampino. Zaradi včerajšnje stavke kontrolorjev letov, se je letalski promet odvijal le 60-odstotno, kar pomeni, da je Vsako uro odletelo le 5 letal, medtem ko je redna zmogljivost tudi do 30 vzletov in pristankov. Letalski družbi Ali-talia in ATI pa za danes pričakujeta še večji kaos, saj bodo s stavko nadaljevali tudi železničarji oziroma strojevodje. Kontrolorji letov danes ne bodo delali od 7. do 21. ure. V avtonomni sindikat LICTA je včlanjeni 450 od skupnih 1.400 kontrolorjev, kljub temu pa je to zaenkrat edina kategorija letaliških delavcev, ki tudi z nekajurno stavko lahko popolnoma ohromi letališča. Tudi potovanje z vlakom je bilo včeraj problematično, saj je vozilo le 38 odstotkov kompozicij na kratkih progah in 45 odstotkov kompozicij na daljših progah. Z večjimi zamudami pa je odpeljalo le 376 tovornih vlakov. Državne železnice so poskrbele za nekaj več kot 1.500 alternativnih voženj. Vprašanje, ali je stavka kontrolorjev letov zakonito oziroma kznivo dejanje, pa bodo sedaj skušali razvozlati pravniki. Zagovorniki sindikata LICTA so že napovedali oster boj, saj menijo, da so bile stavke oklicane pravočasno in da so več kot utemeljene. Dokončno besedilo programa za prihodnji slovenski partijski kongres Zveza komunistov Slovenije se je sedaj jasno zavzela za večstrankarski sistem LJUBLJANA — Predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole in slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar sta včeraj skupaj odprla prvo razstavo slovenskih božičnih jaslic v stavbi Kmečkega glasu blizu romanske Stare cerkve v Šiški. Smole je ob tej priložnosti obžaloval, da so srbski politiki napadli slovenske, češ da so krivi za poslabšanje odnosov med slovensko katoliško in srbsko pravoslavno cerkvijo. Nadškof pa je dodal, da bi moral ekumenski duh prevevati vernike vseh veroizpovedi in da je prav božič kot praznik miru priložnost za slogo. Le kakih petsto metrov od te romantično globoko občutene slovesnosti pa so se slovenski komunisti ukvarjali s poglabljanjem demokratičnih odnosov ne samo v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji. Izpilili so predlog programa »Evropa zdaj« za kongres ZKS, ki bo v petek in soboto v Ljubljani. Redakcijska komisija je prejela izredno veliko popravkov, besedilo so usmerili na še bolj demokratično pot. Zgovoren primer je popravek sprejet pod geslom: »Stranke in nestrankarsko združevanje«. Doslej je pisalo: »Pluralizem in tudi politični pluralizem sta za nas širša od večstrankarskega sistema. Sedaj pa so zapisali: »Zveza komunistov Slovenije se zavzema za večstrankarski sistem, ki je temelj vseh demokratično urejenih družb.« Seveda ni manjkalo polemik. Sergej Kraigher je zagovarjal samoupravljanje, za živahno razpoloženje pa je poskrbel Vinko Hafner, ki je zathe-val ohranitev oznake komunisti, koncept delavskega razreda, bil je proti asimetrični federaciji in je zahteval, da se obe pokrajini (Kosovo in Vojvodina) izključita iz zveznega predsedstva. Skupina mlajših komunistov, v imenu katerih je govoril Borut Pahor, pa je zahtevala, da se gre celo še dlje. Boris Kocjančič je razpravljal z alternativo, ki je v zadnjih dneh večkrat nastopila, in to izredno ostro in kritično, ne samo proti ZKS, temveč tudi proti institucijam sistema. S tem se šibi slovenska ustavnost in po njegovem mnenju je treba razmišljati o predčasnih volitvah. Prva je nastopila demokratična iniciativa Demos, ki združuje tri opozicijske stranke, nato pa »Zbor za ustavo«, v katerem so alternativno zelo široka gibanja, torej pistelji, mladinci, Kmečka zveza, odbor za varstvo človekovih pravic in drugi- »Zbor za ustavo« je postavil pogoj, da skupščina zavrne zahteve zvezne vlade o hitrem spreminjanju ustave, do katerih naj bi prišlo prihodnji teden. V že prejšnjem sporočilu pa je zahteval, da se takoj ustanovi v slovenski skupščini paritetična ustavna komisija, ki bo pripravila novo slovensko ustavo in v kateri naj bo po deset članov alternative in deset članov uradne politike. Vsa ta pisma in predlogi se končujejo z grožnjo, da bodo zahtevali referndum o zaupanju, ali zaupnici, slovenski skupščini; torej odrekajo zaupanje sedanjemu slovenskemu vodstvu. O tem potekajo že resne polemike in slišati je opozorila, da je to bistvena ugotovitev in zahteva Miloševičevih mitingarjev ter da so pri takih ocenah očitno šli predaleč. O razmerah in teh problemih bo danes razpravljal izvršni odbor SZDL, ki bo obravnaval tudi možnost razprave o predlogu, da se v Sloveniji razpiše predčasne volitve, ali da se v zvezi z ustavnimi spremembami in z zaupanjem ter legitimnostjo sedanje slovenske skupščine razpiše referendum. Vsekakor je v teh dneh položaj izredno kočljiv in je nujna enotnost zaradi naraščajočega in grozečega pritiska nacionalistično boljševiških sil jugoslovanskega juga. BOGO SAMSA Srbski komunisti odločno za enopartijski sistem LJUBLJANA — Srbski partijski kongres se je včeraj v centru Sava v Beogradu začel z vsem možnim tradicionalnim cerimonialom in z uvodnim poročilom predsednika Bogdana Trifunoviča, ki vidi v znani osmi seji srbskega CK, mitingih, družbeni lastnini, enopartijskem sistemu po srbskem vzorcu vrhunec demokracije. Vrhunec pa je seveda tudi javno glasovanje, uveljavljeno na kongresu. Jugoslavija je v krizi zaradi ustave iz 1974. leta, ki je državo razkosala. Srbski preporod je začrtal novo pot, v kateri je še vendo izhodišče razvoja družbena lastnina, ki je temelj socialističnega načina gospodarjenja, dopuščene pa so še druge oblike, vse to pa je tržni princip, ki zahteva močno državo. Srbija je v Jugoslaviji ekonomsko najbolj učinkovita, kar dokazuje povečanje fizičnega obsega proizvodnje, ki je tam najvišji. Padec dohodka in vseh drugih kazalcev pa so dokaz nepravične delitve med republikami. Za demokracijo so bistveni mitingi, na katerih se je zgodil narod. Politični pluralizem je izraz realno različnih interesov, državljani se lahko svobodno organizirajo, seveda na »demokratičnih socialističnih temeljih in v skladu z ustavo«, ki pa prepoveduje večstrankarski sistem in organiziranje mimo SZDL. To nasprotovanje večstrankarskemu sistemu je še utemeljil z nevarnostjo, da bi se Albanci organizirali na nacionalni podlagi. V federaciji so za skrajno centralizacijo, ustanovitev zbora državljanov in zbora proizvajalcev ter ukinitev zbora narodov. Za spor s Slovenijo naj bi bilo krivo slovensko vodstvo, ki je s prepovedjo mitinga kršilo osnovne človekove pravice. Slovensko vodstvo mora za razgovor in obnovitev zvez izpolniti tri pogoje: obsoditi svoje policijske ukrepe o prepovedi mitinga, prekiniti podporo albanskim separatistom in sprejeti razsodbo ustavnega sodišča o ustavnih amandmajih SR Slovenije. ™ § i Deželna KPI se zavzema za demokratično informiranje proti sedanji koncentraciji VIDEM — Uporabljati evropski satelit za telekomunikacije Olimpus kot sredstvo za nadnacionalno komuniciranje, kot bi na primer lahko bila izmenjava informacij v evropskem prostoru Alpe-Jadran; ovrednotiti krajevno informacijo zlasti na časopisnem področju in jo postaviti v dialektični odnos z vsedržavno informacijo. Poštena nadnacionalna in krajevna informacija kot protiutež težnji po koncentracijah in po vse bolj pomasovljeni informaciji, ki je v službi vladajoče strukture. To je recept, ki ga komunistična partija ponuja za demokratizacijo informiranja v Italiji in v Evropi, kot je izšel iz srečanja »Alpe-Jadran: komunikacija v spreminjajoči se Evropi«, ki ga je deželni odbor KPI za Fur-lanijo-Julijsko krajino priredil v videmski palači Kechler v sodelovanju z vsedržavnim strankinim vodstvom. Osrednje poročilo je imel Vincenzo Vita, ki v KPI odgovarja za področje medijev in komuniciranja. Vita je v svojem razmišljanju izhajal iz italijanske in tudi iz evropske situacije, v kateri je vse bolj razvidna težnja po koncentraciji informacije v rokah nešte-vilnih gospodarskih mogotcev. Proces je po svoje razumljiv, saj je že danes industrija informiranja po pomenu in ponosu tretja ali četrta na svetu, ob koncu stoletja pa bo najbrž najbolj donosen gospodarski posel našega planeta. Industrija informacije bo postala Na Reki proslava 45-letnice dnevnika La Voce del Popolo REKA — V veliki dvorani Skupnosti Italijanov na Reki bodo danes dopoldne počastili 45-letnico ustanovitve italijanskega dnevnika La Voce del Popolo. List so ustanovili protifašistično usmerjeni Italijani na Reki med osvobodilnim bojem. Po sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo je La Voce del Popolo postala dnevnik italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Kmalu je zajela tudi Italijane' živeče v Sloveniji, kjer so prej imeli svoj časopis. V okviru založbe EDIT izhajajo danes dnevnik ter nekateri periodični listi. V zadnjem času so se lotili prenavljanja tiskarne in posodabljanja strojev v njej. Nahajajo pa se v finančnih težavah, kar je bilo posebej omenjeno v četrtek na sestanku redakcije z zastopniki Občine Reka. Današnja svečanost bo pod pokroviteljstvo SZDL Hrvatske. to, kar je še pred nekaj desetletji bila težka industrija. Koncentracija oblasti in informacije je po oceni KPI lahko zelo nevarna, saj je kakovost demokracije odvisna tudi od kakovosti in poštenosti informiranja. Od tod predlog, cepivo proti nevarnosti koncentracij, ki je bil omenjen na začetku. Žal pa se je na včerajšnjem srečanju razmišljanje KPI ustavilo na tej točki. Pod kakšnimi pogoji je krajevni tisk lahko tudi gospodarsko pospešen in sposoben resnične interakcije z vsedržavnimi ali vseevropskimi založniškimi koncerni? Kateri so pogoji, da krajevne televizije s profesionalno informacijo lahko preživijo? Kako.ustvariti trg resnično pluralistične informacije, ki ne bo podrejena gospodarski ali politični oblasti? Ali ljudje to potrebo sploh čutijo? Na ta in druga podobna ključna vprašanja srečanje ni odgovorilo, če ne z generičnim sklicevanjem na zakon proti trustom. Po svoje je bil simpozij dokaz zamude, s katero se KPI loteva problema, predvsem pa nedorečenosti njene analize in nezadostnosti predlogov. »Danes,« je dejal eden od diskutan-tov, »ni več razrednega boja v tradicionalnem pomenu besede. Dejanski razredni boj poteka med tistimi, ki imajo oblast informiranja, in tistimi, ki so od sredstev informiranja odrinjeni.« Toda kako se KPI pripravlja na ta »razredni boj«? VOJMIR TAVČAR Zbornica sprejela občuten popravek besedila 2. člena finančnega zakona RIM — Poslanska zbornica je včeraj z 272 glasovi za, 125 proti in 8 vzdržanimi odobrila maksi spremembo 2. člena finančnega zakona. Spremembo je predlagala pristojan parlamentarna komisija v besedilu pa je med drugim zapisano, na kakšen način naj bi zbrali približno 500 milijard lir (gre za predvideno podražitev cigaret in alkoholnih pijač, med katerimi pa bo vino izjema) za kritje nekaterih stroškov. Med temi velja omeniti italijanski prispevek 150 milijard v fond za utrditev stabilnosti poljskega zlota, 50 milijard bo namenjenih za zagotovitev minimalnih dohodkov mladim na jugu, 40 milijard lir je namenjenih za prilagoditev vojnih pokojnin, za prizadete osebe bo šlo 25 milijard lir, poleg tega pa bodo ministrstvu za izobraževanje dodelili dodatnih 13 milijard lir, ki naj bi jih porabili za reformo osnovnošolskega izobraževanja. Končno glasovanje o finančnem zakonu in proračunu bo v poslanski zbornici predvidoma v ponedeljek popoldne. NOVO OVREDNOTENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE V TUJI VALUTI Srednje obrestne mere posebnih zavarovanj v tuji valuti ob zaključku poslovne dobe 31.10.1989 so znašale za plačila v US $: 9,51% za plačila v DM: 6,26% OVREDNOTENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE »GESAV« IN »EUROPEA« Srednja obrestna mera v poslovni dobi 1.11.1988 - 31.10.1989 je znašala za GESAV: 11,87% za Europea (v ECU): 9,89% • Te rezultate je potrdila družba Coopers & Lybrand s.a.s. • Zavarovalna družba je odločila, da delež v korist zavarovancem ovrednotenih življenjskih polic ostane 80%. • Za pokojnine na podlagi ovrednotenih polic GESAV je zavarovalna družba odločila, da ostane delež v korist zavarovancem v višini 85%. Ovrednotenje polic GESAV je od leta 1980 znašalo 147,9%, zavarovani kapital v višini 100 lir v letu 1980 je danes vreden dejansko 247,9 lire. GENERALI Assicurazioni Generali VARNOST. VEDNO IN POVSOD Predsednik Jucci jo je predstavil včeraj Z ladjo Nuova Africa tržaški Lloyd izdatno okrepil svojo trgovsko floto TRST — Nuova Afrfca je ime kontejnerske ladje družbe Lloyd Triestino, ki je že nekaj dni zasidrana ob doku pri Tržaški pomorski postaji, in ki bo iz Trsta odplula prihodnji teden, 22. decembra, namenjena v pristanišča -Južne Afrike. Ladjo, izdelano v ladjedelnici Castellamare di Stabia, so včeraj svečano predstavili tržaškim oblastem in gospodarstvenikom. Na predstavitvi je govoril predsednik družbe Lloyd Triestino Roberto Jucci, ki je do pred kratkim bil generalni poveljnik korpusa karabinjerjev. Povedal je, da je nova ladja pomembna pridobitev za državno plovno družbo, ki ima svoj sedež v Trstu. Letos aprila je šla na pot največja ladja te družbe Nuova Lloydiana. Na začetku leta 1990 pa pride iz ladjedelnice dvojček včeraj predstavljene ladje, ki bo imela naslov Nuova Europa. Na ladji Nuova Africa je mogoče namestiti 1.555 kontejnerjev, od teh 300 frižiderskih. Lloyd Triestino je zanjo porabil 70 milijard lir. Ladja je dolga 192,5 metrov, široka 30,5 metrov, visoka 16 metrov. Posebnost je, da so na krovu ladje postavljeni orjaški žerjavi s katerimi bodo operirali še zlasti v tistih afriških pristaniščih, kjer nimajo sodobnih naprav za natovarjanje °z. raztovarjanje kontejnerjev. Takšne ladje imajo naziv selfsustained. Napravo na ladji so popolnoma avtomatizirane, tako da bo na njej zaposlenih le 18 mornarjev. . Takrat, ko bo Lloyd Triestino dobil Se ladjo Nuova Europa, bo razpolagal z desetimi ladjami, dočim so jih pred letom dni imeli komaj pet. Letos so namreč kupili dve ladji. Ker je veliko Povpraševanja po takih ladjah jih bodo v prihodnjem letu naročili še druge tri, ki jih bodo uporabljali na relacijah Evropa-Daljni Vzhod. Predsednik Jucci je povedal, da je družba LLoyd Triestino, po dolgih le-lih negativnih obračunov sedaj že blizu odpravi deficita. Prodali bodo veliko stavbo na glavnem trgu v Trstu, kupili pa del stavbe, ki se gradi na Elizejskih poljanah. Po Jucciju je besedo prevzel tržaški župan Ricchetti, ki je, tako kot že .v Nova ladja tržaškega Lloyda In (v okviru) predsednik družbe Roberto Jucci aprilu na podobni svečanosti, dejal, da se Trst ponovno oglaša na svetovnih trgih kot mesto poznano po svojem ladjevju. Še pred svečanostjo je tržaški škof Bellomi blagoslovil ladjo. Na krajši svečanosti so 37 upokojenim uslužbencem Lloyda izročili priznanja. Ladja Nuova Africa bo ib Trsta odplula 22. decembra. Izhodiščno pristanišče bo tudi vnaprej Trst. (mw) I BRAT02/1 PRIJETNO f gjumjgf § ' 1 DARILO ZA ' VESEL Valentino Bratina BOŽIČ draguljar TRŽIČ Ul. IX. junija 74 - Tel. (0481) 790051 Koprski Cimos včeraj odprl eno najsodobnejših livarn BUZET — Koprski Cimos je včeraj v Roču pri Buzetu odprl eno najsodobnejše opremljenih livarn aluminijevih odlitkov v državi. Gre zaobjekt, ki je skupaj z opremo vreden kakih 25 milijonov dolarjev, kar je polovico vseh večjih Cimosovih vlaganj v zadnjem letu. Sploh se lahko koprska tovarna avtomobilov pohvali z izredno živahno naložbeno dejavnostjo, saj naj bi letos in prihodnje leto v štiri večje naložbe vložili kakih 50 milijonov dolarjev, kar bi jim že leta 1991 pomagalo podvojiti zdajšnji devizni prihodek. Nova livarna v Roču obsega 30 tisoč kvadratnih metrov površine, objekti pa 6000 kvadratnih metrov. V njej bodo vlivali kokilne in tlačne aluminijske odlitke. Poleg v glavnem uvožene livarske opreme bo tu še oprema za pripravo jeder za kokilni liv in proizvodni del za peskanje in obrezovanje grobih odlitkov. Zgradili so tudi metalurški laboratorij za sprotno spremljanje in analizo kakovostnih odlitkov in zapleten sistem, ki bo varoval okolje, »Vplivov na okolje ta nova Cimosova tovarna praktično ne bo imela, za varovanje okolja pa smo morali od celotne naložbe nameniti približno dva milijona dolarjev,« nam je povedal Boris Bernetič, direktor Cimosa. Četrtino denarja za novo livarno so zagotovili sami, četrtino so bančni krediti, petdeset odstotkov vrednosti pa je na račun dolgoročno najete opreme (leasing). Tu bodo izdelovali aluminijaste odlitke, posamezne sestavine motorjev za francosko avtomobilsko družbo PSA (Peugeot, Citroen, Renault), pa tudi za druge evorpske proizvajalce motorjev. Celotna proizvodnja bo namenjena izključno izvozu. Za Cimos je tudi pomembno, da bodo vse odlitke sami obdelali, tako da bodo ti odlitki potem pripravljeni za montažo v tujih evropskih tovarnah. »Naš cilj je, da bi uspeli vlivati glave motorjev, kar je pri motorju najzahtevnejši odlitek. Ocenjujemo, da bomo letno samo na račun odlitkov in njihove obdelave zaslužili 10 do 12 milijonov dolarjev letno in da bi se naložba v Roču izplačala v sedmih letih. Prizadevamo si, da bi leta 1991 podvojili našo realizacijo, hkrati pa naj bi do takrat za kakih deset do 15 odstotkov zmanjšali število zaposlenih (trenutno jih je Cimosu 1850). Lani smo v izvozu ustvarili kakih 48 milijonov dolarjev prihodka, letos ocenjujemo, da bo to 65 do 70 milijonov dolarjev, leta 1991 pa bi devizni prihodek moral znašati kakih 110 milijonov dolarjev«, je povedal Boris Bernetič. B. Š. agrar R IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900, 631846 Telex 460195 ISfi jjp£ #, .ji jj Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE i TRŽAŠKA BORZA mm $* 12.12. 15.12. 12.12. 15.12. -BADHE kotacije 40850 17020 11000 26600 ?er>erali L°¥d ■■ te\ri8p; eAs rlsp....................... 12200 |aj ........................... 17750 ?.al dsp........................ 7700 JJ°ntedison .................... 1972 °ntedison risp................ 1170 o!relli......................... 2860 6lre|li risp.................... 2850 Sir.el“ risp. nc ............... 2225 |n,a ........................... 2690 a risp....................... 2630 B?ia r'sp. nc................... 1610 jjjoascente..................... 7370 jJJOascente priv................ 3670 p,nascente risp................. 3650 „(emuda ........................ 2150 aoiuda risp................... 1230 Sip B P ri$P- ®aStogi d°ntau 3170 2750 360 3950 41350 17200 11450 27000 12400 17800 7800 2072 1235 2800 2780 2200 2813 2800 1680 7570 3750 3780 2120 1230 3300 2830 370 4175 Fidis......................... 7270 Gerolimich..................... 118 Gerollmich risp................. 88 SME .......................... 4858 Štet.......................... 4888 Štet W 10 ....................... — Štet W 9........ .......... Štet risp..................... 3985 Tripcovich .................. 10000 Tripcovich risp. nc........... 3850 Alt. Immobillari ............. 4580 FIAT......................... 10895 6810 6810 4700 3630 356 7380 FIAT priv............. FIAT risp............. Gilardini............. Gilardlni risp........ Dalmine............... Marzotto.............. Marzotto risp.............. 7330 Marzotto risp. nc.......... 5430 NEURADNO TRŽIŠČE __________ I. C. C. U.................. 830 830 SO. PRO. ZOO................ 900 900 Carnica Ass............... 11400 12300 7400 120 89 4100 4740 4100 10000 3800 4600 11145 7070 7120 4860 3650 372 7600 7445 5650 TSJ p MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM 15.12. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% . BTP maj 1990 ........... BTP januar 1990 12,5% 99,95 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . CCT ECU 1983/90 11,5% . . CCT ECU 1984/91 11,25% . CCT ECU 1984/92 10,5% . : CCT ECU 1985/93 9% __________ CCT ECU 1985/93 9,6% . . . CCT ECU 1985/93 8,75% . . CCT ECU 1985/93 9,75% . . CCT april 1992 10%........... CCT julij 1992 IND........... CCT januar 1991 IND_________ CCT julij 1993 IND.......... 100,80 101,50 102,00 '95,60 97,90 95.70 97,80 94,95 97,90 99.70 99,00 —0,10 —0,44 + 1,49 —1,34 + 0,46 + 0,05 —0,76 + 0,05 —0,15 "SJ i j 1 -r MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE — ___________________________15.12. spr. % ^IjjKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO _______________ ili)(ar................... 11700 —2,09 7770 + 0,39 15.12. spr. % 15.12. spr. % z!^niarisp.4soo ^nia ;ddania "'9nag0 T^ROVALSTVO - BANČNIŠTVO Alle Italcementi . Unicem Unicem risp. 120050 —0,82 25000 — 14100 +0,71 7500 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI A| eanza Ass...... 43500 AssitanMa Ass' risP' P°r ■ ■ ■ 37300 ČrS.......... ........ 'S Gen 9 Ass' ord.... 13200 ItaliaA1' Ass..... 41350 10001S La p°ndlar|a spa.. 56000 Uovd6^dente .................. 21520 PtASfAdriatico ............... 17200 RAS e2............ 27000 T°ro orh' P°rt.... 12350 Unioo?d...................... 22200 BancJ r ................ 17800 Bano® ~°mm- Italiana .... 4960 Čredi? d'Roma ...... ■ 2170 ln,erban allan° ............... 2850 Medi?!. 3 pnv..... 63000 ^SNAJNDUSTRIJA - CEMENT V^apreaso °rd..... 13300 frdador?:......... 24000 Podori pnv::::;:;::; = Čeme? . Edltoriale... 6200 r .............. 3290 Calp 5040 — Fidenza Vetrar 1000 7490 —0,79 Italgas 2930 + 0,69 Mira Lanza 62000 + 0,98 + 3,64 Montedison 1000 20072 + 0,83 —1,08 Montefibre 1250 + 0,08 —0,97 Pirelli 2820 + 1,44 + 1,03 Pirelli risp 2225 — —1,48 Recordati ord 12300 —0,40 —0,39 Saffa 10860 —0,35 — Siossigeno 42000 — —0,82 Snia BPD 2813 + 1,92 — Snia Fibre 1602 —0,55 + 0,37 Snia Tecnopolimeri 7150 —0,20 +1,83 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE —0,32 —0,27 Rinascente 7400 + 1,23 Standa 329500 —0,60 Standa risp. port. . . 12510 —1.10 Alitalia cat. A 2280 — Alitalia priv 1700 + 1,19 Italcable 16800 + 1,82 SIP 3300 —0,30 SIP risp. port 2830 — Sirti 12100 + 1,85 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE + 1,15 + 0,61 Ansaldo Trasporti Tecnomasio..... 5100 +0,99 3419 +0,20 Bastogi........................ 364 Bonifiche Siele ... 27500 Bonifiche Siele risp.......... 7500 CIR - Comp. ind. Riunite . . - 5020 CIR risp...................... 5000 Cofide........................ 4680 Comau Finanziaria ............ 4000 Editoriale SpA ............... 3310 Euromobiliare ................ 5595 Ferruzzi Agric................ 2587 Fidis......................... 7330 Fimpar ....................... 2970 Finarte ...................... 5580 Fiscambi Holding.............. 5290 Fiscambi risp. ............... 2340 Fornara ...................... 3210 — Gaic ............................ 22700 Gemina........................ 2085 Gemina risp................... 1400 Gerolimich..................... 118 Gerolimich risp. port..... 86 IFI priv..................... 23600 IFIL fraz..................... 7390 IFIL risp. port. fraz. ....... 3740 Italmobiliare............... 192500 Pirelli & C................... 8440 Riva Finanziaria ............. 8780 Saes.......................... 3300 Schiapparelli ................ 1235 Sisa ......................... 3350 SME .......................... 4110 SMI Metalli................... 1560 SMI Metalli risp.............. 1150 SOGEFI........................ 3600 Štet.......................... 4740 Štet risp. port............... 4100 + 0,36 + 3,08 + 4,17 —0,10 —0,89 —1,84 —0,50 + 0,06 —0,53 —4,33 —1,26 —1,02 —0,43 + 0,72 —0,36 —0,42 —0,28 + 1,29 + 1,93 + 0,54 —0,51 —1,51 —0,11 + 0,03 + 1,14 —0,56 + 1,48 + 4,70 + 0,88 + 1,41 + 0,32 15.12. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,00 — CCT februar 1991 IND .... 99,55 —0,10 CCT februar 1997 IND .... 93,30 — CCT junij 1993 CV IND . . . . 96,05 —0,10 CCT marec 1991 IND 99,45 — CCT nov. 1993 CV IND 96,80 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,30 —0,21 CCT avgust 1992 IND 97,95 —0,05 CCT avgust 1993 IND 95,40 + 0,05 CCT avgust 1990 IND 99,80 + 0,05 CCT avgust 1991 IND 100,10 — CCT avgust 1995 IND 93,55 —0,11 CCT avgust 1996 IND 93,50 + 0,05 CCT april 1991 IND 100,35 — CCT april 1995 IND 93,20 — CCT april 1996 IND 93,90 + 0,37 CCT december 1990 IND . . 101,30 + 0,10 CCT december 1991 IND . . 100,15 — CCT december 1995 IND . . 95,25 —0,05 CCT december 1996 IND . . 93,85 !lll!!!|!llj|l!l5ll|!llilll!l!||ii!lliji!llll 111111111 l’ 15.12. spr. % Tripcovich 10000 — Tripcovich risp. nc 3800 —3,55 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4600 — Calcestruzzi 17650 + 0,56 Cogefar 6800 —0,58 Del Favero 6230 —0,47 Grassetto SpA 15050 —1,63 IMM Metanopoli 1377 —0,43 Risanamento Napoli .... 42400 + 3,92 Vianini 4820 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord................ 3313 Danieli & C. ................ 9460 Data Consyst................ 10800 Fiar SpA.................... 20700 Fiat........................ 11145 Fiat priv.................... 7070 Fiat risp.................... 7120 Franco Toši ................ 30100 Gilardini ...... t........... 4850 Magneti Marelli.............. 2150 Merloni...................... 3270 Necchi ord................... 3500 Olivetti ord................. 7440 Olivetti priv................ 5020 Pininfarina................. 13199 Rodriguez SpA................ 9680 Safilo ..................... 10800 Safilo risp................. 10550 Saipem....................... 2450 Saipem risp.................. 2210 Teknecomp . . . ._........... 1400 —0,36 —0,46 + 0,36 + 1,14 + 0,28 —1,31 + 1,89 + 2,38 —0,91 —0,28 + 0,81 —0,75 —0,41 —1,81 + 3,73 -11,60 15.12. spr. % CCT februar 1991 IND 101,10 + 0,05 CCT februar 1992 IND . . . . 99,20 . + 0,10 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 96,50 — CCT februar 1996 IND . . . . 94,65 —0,11 CCT februar 1997 IND . . . . 93,30 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,00 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,10 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 99,90 — CCT januar 1991 IND 101,10 + 0,05 CCT januar 1992 IND 100,15 + 0,10 CCT januar 1992 11% 97,80 — CCT januar 1993 IND 97,35 + 0,05 CCT januar 1996 CV IND . 95,80 —0,21 CCT januar 1997 IND .... 93,60 — CCT januar 1995 IND .... 93,45 — CCT januar 1996 IND ... . 94,10 — - CCT julij 1990 IND 99,95 + 0,05 CCT julij 1991 IND . 100,40 — CCT julij 1995 IND 94,50 — CCT julij 1996 IND 93,95 —- CCT maj 1991 IND . 100,60 + 0,10 CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 93,35 — CCT maj 1996 IND 93,80 + 0,37 CCT maj 1997 IND 93,25 + 0,21 CCT marec 1991 IND . 100,25 — CCT marec 1995 IND . . . . 93,50 + 0,11 CCT marec 1996 IND ... . 94,20 —0,05 CCT marec 1997 IND ... . 93,05 —0,27 CCT nov. 1990 IND 99,90 + 0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,00 + 0,05 CCT nov. 1991 IND . 100,20 + 0,05 CCT nov. 1992 IND 98,05 + 0,10 CCT nov. 1995 IND 94,95 + 0,16 CCT nov. 1996 IND 93,45 — CCT oktober 1993 IND . . . 97,55 — CCT oktober 1990 IND . . . 99,80 + 0,05 CCT oktober 1991 IND . . . . 100,10 + 0,05 CCT oktober 1995 IND . . . 94,35 —0,11 CCT oktober 1996 IND . . . 93,30 + 0,05 CCT sep. 1990 IND 99,70 — CCT sep. 1991 IND . 100,05 + 0,05 CCT sep. 1995 IND 93,85 — CCT sep. 1996 IND 93,50 CTS marec 1994 IND . . . . 73,20 — CTS april 1994 IND 72,90 + 0,55 ED SCOL 1975/90 9% . . . . 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% . . . . 101,30 + 0,10 ED SCOL 1977/92 1 0% .. . 100,70 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 105,60 + 0,19 RENDITA — 35 5% . 73,50 + 0,68 Občina in Pokrajina na robu krize Liberalci so včeraj uradno izrekli nezaupnico tržaškemu občinskemu odboru, ki ga vodi demokristjan Franco Richetti. Petstrankarska koalicija, ki sestavlja občinsko in pokrajinsko upravo, je tako na robu politične krize. Zaradi razhajanj v večini je včeraj odpadla seja občinskega odbora, spričo razvoja dogajanj pa je Richetti istočasno odložil tudi ponedeljkovo zasedanje občinskega sveta. Pokrajinski tajniki KD, PSI, PSDI, PRI in PLI se bodo ponovno sestali danes popoldne, da spet preverijo politično situacijo, ki vsekakor ne obeta nič dobrega. Včerajšnje srečanje tajnikov večinske koalicije je bilo precej polemično. Glavni protagonist je bil sekretar PLI Aldo Pampanin, ki je glasno očital občinskemu odboru, posebno pa županu, da se je uprava skoraj v celoti izneverila programskemu sporazumu, na katerem sloni občinska in pokrajinska koalicija. Pampanin je napadel tudi županova stališča o predlogu za zaščito slovenske manjšine, ki ga je pred kratkim oblikovala rimska vlada. Liberalci in republikanci kot znano nasprotujejo osnutku ministra Macca-nica, češ da je preveč naklonjen Slovencem. Jaboljko spora pa ni osnutek, saj se večinske stranke že nekaj časa prepirajo o drugih upravnih in političnih zadevah in se nikakor ne morejo sporazumeti o porazdelitvi oblasti v nekaterih pomembnih javnih ustanovah na krajevni in deželni ravni. Zavezniki pa se ne morejo niti sporazumeti o vstopu Liste za Trst v obe upravi, za katerega se ogreva pokrajinsko vodstvo PSI, medtem ko demokristjani niso kdo ve kako navdušeni nad tem, da bi Staffieri in somišljeniki neposredno stopili v oba odbora. Glavni tržaški upravi sta torej na robu krize. Neuspeh današnjega političnega vrha bi gotovo privedel do odstopa župana Richettija in predsednika Pokrajine Crozzolija. O vsebini Maccanicovega zakonskega osnutka za zaščito Slovencev Negativna ocena deželnega sveta Slovenske skupnosti Razprava o zakonskem osnutku za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga je pripravil minister Maccanico, je bila osrednja tema zasedanja deželnega sveta Slovenske skupnosti, ki je bilo pod vodstvom predsednika Marjana Terpina 13. t. m. v Mavhinjah. Obširno uvodno poročilo je imel deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, po razpravi pa so udeleženci izglasovali dokument. Istočasno so pozvali slovensko javnost, naj se udeleži današnje mladinske manifestacije, v Gorici v podkrepitev zahteve po pravičnem zaščitnem zakonu. Na zasedanju so nadalje poudarili pomen pobude za sklic slovenskih izvoljenih političnih predstavnikov. S tem v zvezi je SSk izpeljala vrsto dvostranskih razgovorov z vsemi slovenskimi komponentami in ugotovila - piše v posebnem komunikeju - da ima pobuda splošno podporo. O Maccanicovem osnutku so na zasedanju sprejeli poseben dokument, v katerem predvsem ugotavljajo, da njegova vsebina ni v skladu z italijansko ustavo, z mednarodnimi sporazumi, z zaščito ostalih priznanih manjšin v državi in z že doseženo stopnjo zaščite slovenske manjšine. Zato je lahko ocena le negativna. Več je po mnenju SSk povsem nesprejemljivih točk, začenši z omejevanjem individualnih pravic pripadnikov manjšine. Med temi pravicami je seveda na prvem mestu pravica do rabe materinega jezika tudi v odnosu do oblasti. Kar zadeva skupinske pravice - piše v dokumentu SSk - je razumljiva potreba po seznamu krajev, vendar je treba seznam, ki ga je pripravil minister Maccanico, bistveno razširiti. Odkloniti je treba vsako možnost preštevanja manjšine - izjavlja SSk - kot sredstva za priznavanje manjšinskih pravic. Istočasno pa je žaljivo razlikovanje med Slovenci v tržaški in goriški pokrajini ter Slovenci v videmski pokrajini. Povsem nesprejemljiva je nadalje tudi težnja, da bi zakon znižal raven že dosežene zaščite in s tem kršil 8. člen mednarodne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, Osimski sporazum. V sklepnem delu dokumenta pa piše, da bi moral vsak zakon o zaščiti predvidevati oblike posvetovanja in sodelovanja z manjšino. Istega dne je zastopstvo SSk sprejel namestnik vladnega komisarja za FJK prefekt dr. Sergio Ravalli, kateremu so posredovali stališča v zvezi z Maccanicovem osnutkom, istočasno pa protestirali zaradi omejevalnega zadržanja Računskega dvora glede slovenskih prošenj za podpore. V Nabrežini pa sta se sestali delegaciji SSk in Sveta slovenskih organizacij, ki sta razpravljali o sklicu zbora slovenskih izvoljenih predstavnikov. Srečanje deželnih delegacij KD in SSk O zakonskem osnutku, ki ga je pripravil minister Maccanico, so govorili tudi na srečanju deželnih delegacij Krščanske demokracije in Slovenske skupnosti. V delegaciji KD sta bila deželni tajnik Bruno Longo in načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine Roberto Dominici, medtem ko so SSk zastopali deželni tajnik Ivo Jevnikar, predsednik Marjan Terpin, podpredsednik Rafko Dolhar in načelnik deželne svetovalske skupine Bojan Brezigar, povrhu pa se je srečanja udeležil tudi predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti. Delegacija SSk je podčrtala, da je vladni osnutek o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji pomanjkljiv tako z vsebinskega vidika kot tudi z vidika opredelitve teritorija, na keterem je predvideno izvajanje zakonskih določil. V razpravi je prišla do izraza potreba po poglobitvi problematike, in sicer zato, da bi pojasnili, kaj pomeni uživanje individualnih pravic s strani pripadnikov manjšine. Nadalje bi morali - pravita v skupnem sporočilu KD in SSk -pregledati in dopolniti sezname krajev, v katerih naj bi izvajali zakonska določila, in izključiti kakršnokoli hipotezo o preštevanju kot osnovi za izvajanje zakona. Na srečanju so se tudi dogovorili, da bodo o vladnem osnutku v okviru obeh strank še podrobneje razpravljali na raznih nivojih, zato da bi izdelali popravke, ki bi jih predlagali med parlamentarno obravnavo. O besedilu bodo zato razpravljali tako na ravni pokrajinskih tajništev za Trst, Gorico in Videm kot tudi v vsedržavnem merilu. Naravovarstveniki proti načrtu za Sesljanski zaliv Podrobnostni načrt za turistično naselje v Sesljan-skem zalivu, ki ga je izdelal znani arhitekt Piano za družbo Finsepol, ima po mnenju naravovarstvenikov dve osnovni hibi: po eni strani zanemarja krajinske značilnosti zaliva, v katerem uspeva značilno sredozemsko rastlinje, po drugi strani pa je tudi s turistič-no-tržnega vidika zapoznel. »Če je res, kot trdi predsednik Finsepola Cardarelli, da želijo ustvariti center elitnega turizma,« pravijo namreč naravovarstveniki, »bodo z zacementiranim zalivom gotovo zgrešili cilj. Elitni turizem je usmerjen v neobljudeno in neonesnaženo naravo, s takim načrtom jim bo uspelo pritegniti le množični turizem. Zato domnevamo, da so Cardarellijeve namere drugačne od izjavljenih, in sicer, da želi spodbuditi rezidenčni turizem.« Naravovarstveniki seveda nimajo samo načelnih pripomb. Izdelali so tudi dolg seznam konkretnih pripomb, ki so jih prejšnji teden predstavili devin-sko-nabrežinski občinski upravi in ki jih je podprl vsedržavni tajnik Italia Nostra Iannello. Pripombe so deželni predsednik WWF Dario Predonzan, deželni predsednik Zveze za okolje Lino Santoro in predstavnik naturističnega kluba ANITA Roberto Vale-rio predstavili včeraj tudi tisku. Napovedan je bil tudi Iannellov prihod, kateremu pa zaradi stavk javnih prevozov ni uspelo pripotovati v 'Trst. Predonzan je najprej oporekal dejstvu, da načrtovalci sploh niso obvestili ministrstva za trgovinsko mornarico, ki upravlja pristaniška območja, da želijo pred zalivom ustvariti umetne otoke. Poleg tega so predvideli, da bodo drevesa, ki naj bi z morja zakrivala pogled na neprekinjeno vrsto poslopij, posadili na državna zemljišča, ki so prav tako v pristojnosti ministrstva. Če ministrstvo tega ne bo sprejelo, se bodo morali odpovedati še temu bornemu zelenju. Predonzan je nato izrazil vrsto kritik na račun regulacijskega načrta, ki po njegovem mnenju nikakor ni omejeval načrtovalnega dela (s tem je kritiziral de-vinsko-nabrežinsko občinsko upravo). Po načrtu 'naj bi torej zgradili poslopja (visoka kar enajst metrov) za preveliko število kubičnih metrov, kar bi imelo zelo negativne učinke na okolje. Po drugi strani ni jasno, kaj si načrtovalci predstavljajo z izrazom »opremljeno zelenje«, saj v načrtu sploh niso razložili, ali mislijo urediti zelenje ali zgraditi športne objekte, zaradi katerih bi morali uničiti rastlinje. Načrt ne pojasnjuje niti, kje bodo uredili parkirišča. Za novo cesto od vile Diana do kamnoloma in obalne ceste pa bodo žrtvovali dober del gozdiča (priključek je po mnenju ANAS zelo nevaren). Nazadnje je Predonzan opozoril na dejstvo, da načrt predvideva nedoločeno število podzemnih zgradb, za katere sploh ni znano, kako bodo obsežne in koliko zemlje bodo morali izkopati zanje ter kaj bodo z izkopano zemljo storili (načrtovalci so z njo nameravali ustvariti že omenjene umetne otoke). Lino Santoro je nato negativno ocenil študijo o učinku gradbenih posegov na okolje. Študija je po njegovem mnenju sploh nezadostna, saj je celo v njej samo izražena potreba po poglobljenih raziskavah, poleg tega ne upošteva učinkov, ki bi jih na morske tokove imeli novi otoki, ne posledic grezničnega omrežja, ne sprememb v podnebju itd. Prireja ga zadruga Ars Nova Drevi v Nabrežini »Alpe Adria Country« Country glasba uživa v naših krajih in tudi na vsem evropskem ozemlju vedno večji ugled in zanimanje. Znova prihajajo - predvsem iz Amerike - folk pesmi, ki so jih že vsi pozabili, tako je npr. Papa VVinnie vključil v svoj Med-ley Rootsie & Boopsie veleznano Denverjevo Country Ro-ads, Take me Home. Toda preidimo na naše območje, ki je spoznalo country v živo z nadvse uspelimi nastopi zagrebškega super ansambla Plava Trava Zaborava. Seveda je glasba country čestokrat utrudljiva, saj se melodije in napevi stalno ponavljajo. Prav zato je Občina Devin-Nabrežina s prispevkom Dežele FJK poverila organizacijo mitinga zadrugi Ars nova, ki je poskrbela za zelo raznolik spored. Drevi se bodo v nabrežinski občinski telovadnici predstavile tri skupine: najprej duo Crocini-Ballaben, pri katerem sodeluje pevka Giulia Crocini, ki je pri 14 letih začela peti prav country rock. Ona in pianist Ballaben, ki sicer igra pri znanem tržaškem ansamblu Witz Orchestra, nam bosta predstavila nekaj country pesmi, nekaj melodij pa bosta usmerila v blues, stil, ki Crocinijevi najbolj pristoja. Nato bodo na vrsti člani mariborske skupine Pohorje Express, ki so te dni na turneji v Avstriji, ob tej priliki pa bodo opravili kratko pavzo in se udeležili srečanja Alpe-Jadran. Njihov spored obsega v glavnem slovenske pesmi v country stilu in to bo za poslušalce toliko bolj privlačno. Ob koncu pa se bodo občinstvu predstavili fantje skupine Old America iz Gorice, ki so se udeležili že vseh večjih country festivalov v Evropi. Bili so v Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Nizozemski, večkrat pa so že nastopili tudi na goriškem gradu. Njihov duhovni vodja Arturo Giotta nam je povedal, da komaj čakajo nocojšnji nastop, saj še niso imeli priložnosti igrati v tržaški pokrajini. Ob današnjem contry srečanju, ki ga bosta povezovala Igor Malalan in Alda Sosič, pa naj omenimo, da bo že naslednjo soboto, 23. decembra, še eno veliko presenečenje. Med nami bo zopet ansambel Agropop, ki nam bo predstavil najnovejše pesmi iz nove kasete Cirkus. Koncert bo v Športno-kulturnem centru v Zgoniku, z začetkom ob 22. uri - ne pozabite, ob 22. uri! Torej, še dve zanimivi pobudi zadruge Ars nova, ki obenem izkorišča to priložnost, da vošči vsem glasbenim ljubiteljem vesele božične praznike, (lev) Jutri v Zgoniku dobrodelni koncert šestih pevskih zborov Pred petimi leti se je v krogu pevskega zbora Vasilij Mirk in lovskega zbora Doberdob porodila posrečena pobuda, da kot uvod v praznično božično in novoletno obdobje organizirata v Športno-kulturnem središču v Zgoniku koncert pevskih zborov. Že tradicionalna prireditev pa ima tudi pomenljiv solidarnostni značaj, saj je čisti izkupiček namenjen v dobrodelne namene. Tako so prvo leto nudili finančno pomoč skupnosti Družina na Opčinah, v zadnjih treh letih pa so tako zbrana sredstva namenili za gradnjo stavbe oziroma spomenika pri Briščikih. Letošnja že peta jubilejna izvedba koncerta bo jutri v Zgoniku. Koncert se bo začel ob 17. uri, čisti izkupiček pa bodo poklonili openskemu Skladu Mitja Čuk. Program bo kot vselej doslej pester in bogat, nastopilo pa bo šest zborov. Poleg obeh organizatorjev - moškega zbora Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela in slovenskega lovskega pevskega zbora Doberdob - se bodo na odru zvrstili še štirje zbori, ki tokrat prvič sodelujejo na tej prireditvi. Tako bomo prisluhnili vokalnemu izvajanju Dekliškega zbora Glasbene matice iz Trsta, lovskemu zboru Zlatorog iz Vipave, mešanemu zboru Sv. Jernej z Opčin, kot dobrodošel gost pa bo nastopila skupina Compagnia di canto iz Bassana del Grappa, s katero ima zbor Vasilij Mirk tesne stike. Kulturnega užitka bo torej na pretek, zato si kar rezervirajmo nedeljski popoldan za obisk te plemenite družbene pobude. (B. S.) S seje upravnega odbora Glasbene matice Dekliški zbor Glasbene matice pred gostovanjem na Madžarskem Člen 13. vladnega osnutka za zakonsko zaščito Slovencev v Italiji, ki izrecno omenja Glasbeno matico v Trstu kot državni konservatorij, je bil v središču obravnave tudi na četrtkovi seji upravnega odbora Glasbene matice. Upravni odbor se je seznanil z delom posebne komisije, ki se ukvarja z vprašanjem publicizacije naše osrednje glasbene ustanove. Spričo tega, da omenjeni 13. člen vladnega zakonskega osnutka očitno omejuje Glasbeno matico le na Trst in torej prezira njen deželni značaj z ločenimi sedeži in šolami na Goriškem in Videmskem in da so v njegovi sedanji formulaciji odprta in nejasna še mnoga druga, za obstoj in delovanje Glasbene matice bistvena vprašanja, je komisija pri GM za vprašanje publicizacije začela preučevati nujne popravke k omenjenemu členu 13. V ospredju je seveda priznanje Glasbene matice kot konservatorija deželnega značaja s specifičnimi potrebami in s tem povezano celotno problematiko. Upravni odbor je odobril dosedanje delo komisije in sklenil, da bo še naprej z največjo pozornostjo spremljal celotno problematiko tudi v stikih s političnimi in strokovnimi dejavniki za sprejemljivo definicijo 13. člena. V nadaljevanju je upravni odbor GM imel na dnevnem redu razna tekoča vprašanja, med kateri- Razstava sovjetske obrti Po prodajni razstavi krajevne obrti bo prihodnji teden v dvorani glavne železniške postaje, kjer je bila včasih restavracija, na ogled prodajna razstava sovjetske obrti, ki jo v sodelovanju s krajevnim ravnateljstvom Državnih železnic prireja Združenje Italija-ZSSR. Razstavo bodo odprli jutri ob 11.30, na ogled pa bo vse do nedelje, 24. decembra, z urnikom od 9. do 21. ure. mi tudi poročilo ravnatelja šole Glasbene matic® ■ prof. Grgiča o letošnjih strožjih kriterijih in novih prijemih pri organizaciji tradicionalnih Srečanj glasbenih šol Primorske, ki so se začela preteklo sredo v Prosvetnem domu na Opčinah. Posebej Pa se je upravni odbor zadržal pri delovanju Dekliškega zbora Glasbene matice, ki bo imel v teh dneh vrsto božičnih koncertov na Tržaškem in Goriškeffl' še pred koncem leta pa bo odšel na gostovanje na Madžarsko. Dekliški zbor GM, ki ga vodi prof. Stojan Kuret, se je-namreč v zadnjem času pomembno okrepil in predstavlja kakovostno glasbeno telo v okviru naše glasbene ustanove. Dekliški zbor GM bo svojo serijo domačih božičnih koncertov začel drevi ob 20. uri v cerkvi sv' Lovrenca v Skednju, nadaljeval pa jo bo jutri v Zgoniku z dobrodelnim koncertom za Sklad Mitja Cu . v ponedeljek, 18. t. m., ko bo pel v novi stolni cerkvl v Novi Gorici, 23. t. m. v cerkvi v Bazovici, 27. t. h1' pa bo odpotoval na Madžarsko, kjer bo do 2. januaf" ja gost Deželnega centra za kulturo in mladino * Zalaegerszega v okviru medsebojnih izmenjav. _ center je bil namreč lani poleti gost Mladinskeg zbora Glasbene matice s svojo folklorno skupi® • Na Madžarskem bo imel zbor dva uradna koncert prvega že kar 27. t. m. v koncertni in razstavni dv0^ rani mesta Zalaegerszeg, naslednjega pa 29. t. m-katedrali sv. Štefana v Budimpešti. Vmes bo imel dva koncerta za svoje gostitelje. . , Na vseh teh koncertih bo Dekliški zbor izvaza skladbe iz istega programa, ki obsega Canciones zbor in orale neznanih avtoriev iz 15. in 16. stole J ' zbor in orgle neznanih avtorjev iz 15. in 16. : Orlanda di Lassa Ne projicias me, nabožne ,„\e Mokranjca, Mendelssohna in Lukaša, ponarod božične pesmi za zbor in orgle Ivana Grbca, skl^,ja slovenskih sodobnih avtorjev Gabrijelčiča, Nlerk^ in Šavlija ter Brittnovo Misso brevis za zbor m y gle. Na orgle bo igral Pier Luigi Tomasi, ki j® programu tudi solistično izvedbo Toccate in "a rale Frescobaldija. . iej Upravni odbor GM je Dekliškemu zboru zaz na madžarski turneji kar največji uspeh. (j. k.) ZLATARNA - DRAGULJARNA - URARNA £a*vie*ttt lastnik Stigliani v Razstavlja kolekcijo uhanov »MORETOV« modni zlati in emajlirani uhani v treh različnih velikostih, tudi posamezni za moške TRST - LARGO SANTORIO 4 - TEL. 772770 draguljarno malolan m Opčine - Narodna ulica 28 - Tel. 040/211465 OBVEŠČA, daje odprta vsako nedeljo in ponedeljek do 31. decembra od 10. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure I BflCCfTRtT darila bonboniere bižuterija Dolores Ghirardi v mesecu decembru bo trgovina odprta tudi ob nedeljah in ponedeljkih Trst - Ul. Barbariga 11/c - Tel. 040/422121 KUPUJ NA OPČINAH NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 1989 Zo vsakih 10.000 lir nakupa zahtevaj srečko nagradnega žrebanja. 1. nagrada 15.000.000 lir - 5 nagrad po 2.000.000 lir in 10 nagrad po 1.000.000 lir VSE NAGRADE SO V ZLATIH ŽETONIH! min. odobr. št. 4/82162 S sinočnje slovesne proslave ob 30-letnici slovenskega bančnega zavoda Učinkovito poslovanje Tržaške kreditne banke dokaz pravdnih izbir in odraz vztrajnega dela Za današnji obseg delovanja Tržaške kreditne banke mora iti priznanje v Prvi vrsti upornosti in globoko zakoreninjenemu narodnostnemu čutu pobudnikov, ki so pred 30 leti v Trstu sPet osnovali slovenski bančni zavod, Požrtvovalnosti in profesionalnosti vseh dosedanjih upraviteljev in uslužbencev in pa tudi zaupanju sedanjih delničarjev, uporabnikov in številnih Poslovnih partnerjev. Tako so na sinočnji slovesnosti ob 30. jubileju tržaškega slovenskega bančnega zavoda večkrat poudarili slavnostni govorniki, predvsem pa predsednik upravnega sveta TKB Egon Kraus in ravnatelj banke Vito Svetina. Sinočnja proslava v Kulturnem domu je bila v idejnem smislu razpeta med preteklostjo in prihodnostjo. V Preteklosti, v izbirah in delu naših Prednikov, ki so pred prvo svetovno vojno osnovali Tržaško hranilnico in Posojilnico in Jadransko banko, katerih idejna oziroma naravna naslednica je današnja TKB, so torej naše koreni-ne. V prihodnost segajo načrti bančnega zavoda, ki si je že utrdil zavidljivo mesto v italijanskem in mednarodnem okviru in ki si v širših evropskih meri-iih ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj. Slovesnost ob pomembnem jubileju s° organizatorji vsebinsko in prostorsko razdelili v dva dela. V prvem, ki j® bilo v foyerju parterja, so predstavi-h knjigo Milana Pahorja »Slovensko denarništvo v Trstu«, ki jo je za to priložnost založila in izdala TKB. Nato Pa so posebna priznanja izročili ustanovnim članom ter najzaslužnejšim Upraviteljem in uslužbencem. V drugem, ki je bil v veliki dvorani, pa se je °b slavnostnem govoru predsednika upravnega sveta TKB Egona Krausa zvrstil kulturni program. »Trideseta obletnica vztrajnega in učinkovitega poslovanja Tržaške kreditne banke je v bistvu dokaz uspešnosti taktike in strategije, ki so jo Pred prvo svetovno vojno ubrali naši Predniki. Imeli so prav, ko so trdili — kljub nasprotnim glasovom v lastnih vrstah — da je ekonomska samostojnost povezana z večjo svobodo, ne le v gospodarskem, temveč tudi v narodnem in kulturnem življenju,« je med drugim naglasil avtor knjige »Slovensko denarništvo v Trstu« Milan Pahor, ki je tako izpostavil pomen trdne gospodarske osnove za rast manjšine, istočasno pa nakazal razvojno pot slovenskega bančništva v Trstu. Pred njim je na kratko obnovil zgodovino Tržaške kreditne banke njen sedanji ravnatelj Vito Svetina, ki je v trdoživosti in upornosti njenih pobudnikov v prvih povojnih letih označil osnovne razloge za nastanek in nato za uspešni razvoj banke. Nekaterim pobudnikom, dolgoletnim upraviteljem in uslužbencem je zato šlo dolžno priznanje upravnega sveta, v njenem imenu jih je podelil predsednik Egon Kraus. • Ker ne gre zgolj za dolžnostno zahvalo, temveč želi biti predvsem priznanje za pogumno odločitev oziroma za požrtvovalno delo, je navedba vseh nagrajencev več kot upravičena. Ob 30-letnici delovanja TKB je priznanja prejelo pet ustanovnih članov, in sicer: Dušan Košuta, Sonja Mašera, Karel Mikolj, Milan Milič in Vladimir Švara. Za dolgoletno sodelovanje so priznanje prejeli upravitelji: Milan Čebulec, Anton Gašperšič, Miran Kuret, Josip Panj ek, Libero Polojaz, Boris Race, Andrej Renar, Peter Sancin, Marko Tence, Stanko Volčič, Lucijan Volk in Silvan Mesesnel. Za delovno zvestobo pa so nagradili: Dragico Blaževič, Vladislava Komarja, Luizo Budin, Pavla Paolija, Rudija Pischianza, Adrijana Semena in Lidijo Sossi. Ob zaključku prvega dela so predvajali odlomek iz daljšega televizijskega filma »Zamejci«, ki je nastal po zamisli Kinoateljeja iz Gorice in v koprodukciji RTV Ljubljana in delovne skupnosti Pegaz iz Ljubljane. Iz glavnega mesta Slovenije sta prišla tudi pozdrav in darilo Ljubljanske banke, ki ju je prinesel predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke in Združene banke LJ Metod Rotar. V kulturnem sporedu, ki ga je režijsko oblikoval Jože Babič, scensko pa Andrej Pisani, so nastopili Dekliški pevski zbor iz Trsta, Godalni kvartet »Glasbena matica« in pianistka Beatri-ce Zonta, (bip) Na slikah (foto Magajna) dva utrinka s sinočnje slovesnosti: zgoraj Milan Pahor predstavlja knjigo »Slovensko denarništvo v Trstu«, ki daje pregled denarnih zadrug, hranilnic in posojilnic ter bank v obdobju 1880-1918. Grafično sta knjigo opremila Andrej Pisani in Diego Kolarič, medtem ko so slikovno gradivo prispevali Odsek za zgodovino pri NŠK, Filip Fischer, Mario Magajna, Davorin Križmančič in Janko Furlan. Na spodnji slikiskupina nagrajenih upraviteljev in uslužbencev Tržaške kreditne banke, ki se je za skupinsko sliko nastavila objektivu našega iotografa. Gropajci so v svojem Zadružnem domu slovesno odprli še tri nove prostore Drevi zaključni koncert godbe iz Ricmanj Gropada je doživela v četrtek lep ečer. V Zadružnem domu, ki ga je ‘ačela Gospodarska zadruga skupaj s •hhturnim društvom Skala in ob poječi vseh domačinov obnavljati in ®°grajevati konec leta 1987, so v pr-, em nadstropju odprli tri prostore, v f^terih bo vadil domači pevski zbor, Ner bo imel odbor svoje vaje in kjer e bodo sestajali mladi. vse je bilo tako lepo, prisrčno in večano, da je bilo gostiteljem in gos-°ni prijetno pri srcu. V našem času, P smo bolj vajeni govoriti o težavah, konomski stiski, o tem, da so nekate-a naša društva skoraj brez dejavnosti, Icf m*ac*e ne zanima več kulturno de-°vanje, je resnično prava izjema ta {“alhna vasica s svojimi 270 prebivalci, j 1 fteje kar 45-članski pevski zbor, ki . *eta 1985 svečano počastila 100-let-lor? sv°jega društva Skala, ki se je tila z veliko vneme in volje najprej stanovitve zadruge, nato nakupa yradbe in zemljišča s hišno štev. 82 in , at° obnove poslopja. Le-to je ohrani-v, elno podobo stare kraške hiše, h ateri pa so prizidali še novi del, v sterem je že dograjena velika osredja dvorana, pod njo pa so še kletni R ostori. Na dograditev čaka še tisti h v katerem naj bi imel svoje pro-k °re še javni lokal - torej gostilna ali tn F' ^se to so Gropajci pogrešali, vse v h° -* °b srca želeli in sedaj so lahko jOružbi s številnimi gosti občudovali, lomVse 80 s svojim prostovoljnim de-u® napravili, seveda ob pomoči Kraš-gorske skupnosti, SKGZ, openske ditn iPice in posojilnice, Tržaške kre-st . banke in drugih ustanov. Načrte t>n>vZC*e*a*a arhitekta Bronzini in Ca-orJ?Ci| dela pa je izvedel domači nl benik Angel Starec. Izraz velike-ka?VpSeI)a in zadovoljstva, pa tudi do-kou hva!ežnosti vsem, ki so na kateri-je yrrnapin pomagali in prispevali, da hori ■ ba rasla in da bo gotovo v pri-četrtiiem 'etu tudi dograjena, je bila šan; °va Proslava, ki jo je začel me-Prii„Pevsk* zbor Skala, oblečen za to takt: Z?0st v Iepe svečane obleke. Pod Vetr, ° SV0Je zborovodkinje je doži-sklaav.Za?e^ šest pesmi, med njimi tudi Puričeve^3, Pertota' Ko9°ja' Pa veYbs Pr°9ram je povezoval in napove-,, a/ Aleksander Mužina, ki je po-PrerU, Udi nekaj o dejavnosti zbora, hih ^sem Pa o samem domu. V klet-hanic°St0r*b ' ie dejal - visi plakat z Urpc-PPl “Iz malega raste veliko«. . irt oha }ev te9a izreka lahko vidimo Veji v Cudujemo danes. Čeprav je bilo o ovir, s strani tržaške občinske uprave pa prav nobenega posluha in odziva, smo danes, ko stojimo tu in pojemo in nastopamo v svojem, našem domu, upravičeno ponosni. Gostje, med njimi predsednik tržaške Pokrajine Crozzoli, predsednik Kraške gorske skupnosti Pečenik, Race za SKGZ, deželna svetovalca Brezigar in Budin, predsednik openske hranilnice Milič in župnik iz Bazovice Živec, so si nato ogledali prostore, ki so sicer že nared, le pobeliti jih niso še utegnili zaradi slabega vremena. Tu je goste pozdravil predsednik Saško Kalc, ki je med drugim dejal: »Pripravljeni smo, da si še krepkeje zavihamo rokave in da s prostovoljnim delom izpeljemo zamisel in dogradimo naš dom. Tu pa se obračamo ponovno na odgovorne oblasti, da nam priskočijo na pomoč.« Pozdrave in svojo pohvalo so s kratkimi govori prispevali še Crozzoli v imenu Pokrajine Trst, župnik Živec, Marino Pečenik in Boris Race, nakar se je razvila prijetna družabnost, takšna, kakršno znajo vedno ustvariti v Gropadi. (N.L.) Na sliki (foto Križmančič) utrinek z doživete slovesnosti v Gropadi. Godba na pihala iz Ricmanj bo nocoj ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu s celovečernim koncertom zaključila letošnje leto. Ta decembrski nastop je pravzaprav postalo že običajno srečanje za godbenike, pa tudi za mnoge zveste poslušalce, ki radi prisluhnejo dobri in obenem prijetni glasbi. V tem je ricmanjski pihalni orkester res zanesljiva izbira, saj že dalj časa lahko beležimo neprestano kakovostno rast tega tradicionalnega, a vendar svežega in mladega instrumentalnega sestava. Nocojšnji koncert bo obenem posebna priložnost, ob kateri bodo ricmanjski godbeniki proslavili tudi 20. leto požrtvovalnega dirigiranja prof. Ennia Krisanovskega, ki je leto po obnovitvi vaške godbe prevzel njeno umetniško vodstvo in jo uspešno privedel do pomembnih dosežkov. Naj omenimo izredno dobre uvstitve na raznih glasbenih tekmovanjih in snemanje kasete, ki so jo z naslovom Crescendo lani izdali pri ZTT. Godba na pihala iz Ricmanj je pobratena z Idrijsko godbo, goji prijateljske vezi s številnimi furlanskimi godbami in sodeluje s primorskimi pihalnimi orkestri. Za primerno glasbeno izobrazbo posameznih članov že dolgo skrbi ricmanjska god-beniška šola, v kateri so v lanski sezoni posvetili posebno pozornost tudi najmlajšim. Poleg ricmanjske godbe bo na dre-višnjem koncertu prvič pri nas nastopil tudi Tržaški trobilni kvintet. Obeta se torej lepa priložnost za vse, ki cenijo tovrstno glasbo, (dam) Karabinjerji bodo po svoje poskrbeli za vesel božič Glavni uredniki jugoslovanskih televizij na obisku v Zgoniku Tudi karabinjerji se pripravljajo na božične praznike. V zadnjih dneh so namreč strnili svoje vrste in priredili široko preventivno službo za preprečevanje kraj in tatvin. V predprazničnem vzdušju, ko se v mestu gnetejo množice ljudi, ki hodijo po nakupih in imajo polne denarnice, imajo tatovi namreč kar prelahko delo. Zato je mestno poveljstvo sklenilo poslati na ulice, na avtobuse in v trgovine karabinjerje, da bi obvarovali občane pred dolgoprstneži. V njihovo mrežo se je že ujel mlad tatič, in sicer dvajsetletni fant iz Nabrežine, čigar imena niso povedali in ki so ga zasačili, ko je kradel v bremenilnih okoliščinah. Glavni uredniki televizij vseh jugoslovanskih republik in obeh pokrajin, ki so bili na rednem koordinacijskem sestanku v Lipici, so včeraj dopoldne obiskali zgoniško občino. Na županstvu jih je sprejel župan Miloš Budin in jim v daljšem razgovoru predstavil upravne, politične in narodnostne značilnosti zgoniške občine, pojasnil sedanji trenutek v dolgotrajnem pričakovanju na zaščitni zakon, v drugem delu pa je govoril o gibanju za prenovo Komunistične partije Italije, ki je doživelo prav na zadnji seji Centralnega komiteja veliko podpor, a tudi mnogo rezerv. Goste iz Jugoslavije so še posebej zanimali funkcioniranje ter sončne in senčne strani italijanskega večstrankarskega političnega sistema, saj zanje v utiranju poti političnemu pluralizmu izkušnje drugih postajajo vse bolj zanimive. V razpravi o odnosih med večino in manjšinami v Italiji pa je bilo opaziti precej ppdobnosti z nekaterimi situacijami v jugoslovanski stvarnosti. Obisk v zgoniški občini sodi v okvir zdaj že tradicionalnega obiskovanja slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga opravljajo glavni uredniki jugoslovanskih televizij vsakokrat, ko se sestanejo v bližini italijansko-jugoslovanske meje. Interpelacija Budina Izpiti tečajev SDZPI naj bodo v slovenščini Zaradi nepričakovane odločitve deželnega ravnateljstva za trgovino in turizem, da morajo obiskovalci tečaja za naravoslovne vodiče, ki ga je v tem šolskem letu želel'prirediti Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, polagati zaključne izpite v italijanščini, so na SDZPI doslej preložili tečaj na še nedoločen datum. Deželno ravnateljstvo je namreč sklenilo, da tečajniki sicer lahko polagajo izpit iz slovenščine, vendar namesto drugega tujega jezika. Deželni svetovalec KPI Miloš Budin, po mnenju katerega gre tudi v tem primeru za kršenje pravice do rabe slovenskega jezika, je zato vložil v deželnem svetu interpelacijo, s katero sprašuje, na osnovi katerega predpisa je deželno ravnateljstvo za trgovino in turizem prepovedalo izpite v slovenščini. Deželni zakon št. 76 iz leta 1982 namreč predvideva, da se zaključne izpite slovenskih poklicnih tečajev polaga v slovenščini. Poleg tega pa so na SDZPI imeli doslej vedno zaključne izpite v slovenščini. Budin zato sprašuje predsednika deželnega odbora Biasuttija, ali ne namerava poseči, da bi SDZPI lahko končno priredil tečaj, kakršnega je načrtoval in kot narekujejo zakonski predpisi, in ali ne namerava preprečiti, da bi deželni upravni organi v bodoče jemali odločitve, ki nasprotujejo zakonskim predpisom o rabi slovenskega jezika. V Skednju še vedno nerešeno vprašanje rabe slovenščine Vprašanje slovenščine v rajonskem svetu za Škedenj in Čarbolo je bilo sinoči spet odloženo. Svetovalska skupina KPI je že pred časom vložila osnutek resolucije, da bi zahtevala prisotnost tolmača na sejah, in sinoči je ta točka dnevnega reda tudi prišla na vrsto, ni bila pa izčrpana. Načelnik komunistične skupine Pitacco je namreč pojasnil, da osnutek resolucije skuša samo sprožiti razpravo o tolmaču, ki bi na sejah moral biti že tako prisoten. Ker pa včeraj ga ni bilo in ker je povrh bila odsotna tudi pristojna občinska odbornica Ariella Pittoni, brez katere bi bila razprava neučinkovita, je komunistična skupina umaknila osnutek resolucije in sejo zapustila. Kuhinjski miši iz restavracije za... zapahe Nočna izvidnica letečega oddelka je v četrtek ponoči aretirala... kuhinjski miši. V restavraciji Al ghiottone v Ul. Diaz so okrog 2.30 namreč zasačili mlada tatova, ki sta si ogledovala bogato založeno kuhinjo in nekoliko manj založeno blagajno. Gre za 28-letnega avtoprevoznika Maurizia Helda iz Ul. Trissino 25 in 26-letnega mehanika Bruna Biagija iz Ul. Piccolomini 2. Tatova, ki sta si za svoj nočni "apetit" izbrala restavracijo z obetavnim imenom, so policaji pospremili v Koronej, kjer bosta morala počakati odločitev sodnika, ki bo potrdil njuno aretacijo ali ju v pričakovanju procesa spustil na svobodo. Nepričakovano nas je zapustil naš ljubljeni oče Pepi Kocman Pogreb bo danes, 16. t. m., ob 14. uri iz hiše žalosti v Saležu št. 17 v zgoniško cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Anica, sinova Roberto in Mirjan z Miro, mati Marija ter sestri Ada in Marica z družinami. Salež, Šempolaj, Repen, 16. decembra 1989 Ob smrti dragega Pepija Kocmana izrekata svojcem iskreno sožalje družini Adamič in Cecotto. Glasbena matica izreka iskreno sožalje dr. Gojmiru Demšarju ob bridki izgubi brata. gledališča ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red I. sobota) bo gledališče Teatro di Genova ponovilo delo I FISICI Friedricha Durrenmatta. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju: odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ob 16. url bo gledališče iz Genove uprizorilo enodejanki OPERAZIONE VEGA in SERA D'AUTUNNO F. Diir-renmatta. Vstop prost. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Jutri ob 16. uri (red G) bo na sporedu ponovitev opere F. Cilee ADRIANA LANCOUVREUR. Režiser Alberto Fassi-ni, dirigent Daniel Oren. V ponedeljek, 18. t. m., ob 17.30 bodo v mali dvorani gledališča Verdi predvajali video kaseto Rossinijeve opere PEPEL-KA, dirigent Abbado in Ponnelle. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave STORIE D'AMORE. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Laura Tavanti, Ariella Reggio, Carlo Montagna, Mimmo Lo Vecchio. Predstava je v abonmaju. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje po osnovnih šolah z rusko pravljico POJDI NE VEM KAM v režiji in priredbi Marka Sosiča, danes, 16. t. m., ob 9.30 v Bazovici ter ob 11.30 v Gropadi. koncerti Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja 1990, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopil KVARTET FAURE. Šola Glasbene matice vabi na interna nastopa, ki bosta v sredo, 20. t. m., ob 18.30 v KD I. Grbec v Skednju in v četrtek, 21. t. m., ob 16. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29. Mladinsko kulturno žarišče MLA. KU. ŽA. - Sežana priredi v ponedeljek, 18. t. m., ob 19. uri v mali avli sežanske osnovne šole jazzovski koncert TRIO VANJE LISKA ter pevke ZDENKE KO-VAČIČEK. Kulturna krožka II Segno in G. La Pira organizirata v ponedeljek, 18. t. m., ob 21. uri v mali dvorani gledališča Verdi koncert klasične glasbe. TRIO MA-TISSE (E. Piemonti - klavir, P. Ghidoni -violina, A. Drufuca - violončelo) iz Milana bo izvajal Beethovnove in Schubertove skladbe. kino ARISTON - 17.00, 22.00 L'attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin VVilliams. EKCELSIOR - 16.00, 22.00 Ghostbusters II., i. Dan Aikroyd, Bill Murrvay, Marolti Ramis, Sigurney Weaver. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 21.45 Mystery Train - Martedi notte a Memphis, r. Jim Jarmusch. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Kickboxer, il nuovo guerriero, i. J. C. Van Dam-me. NAZIONALE II - 16.15, 22.10 Non guar-darmi, non ti sento, kom., i. Gene VVilder, Richard Pryor. NAZIONALE III - 16.00, 22.10 Biancane-ve e vissero felici e contenti, risanke. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Senza in-dizio, kom., i. Michael Caine. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Ouattro pazzi in liberta, i. Michael Keaton, Christopher Lloyd. MIGNON - 16.30, 22.15 Johnny il bello, r. VValter Hill, i. Mickey Rourke. EDEN - 15.30, 22.00 Calde voglie insazi-abili, pom., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Turner e il casi-naro, kom., i. T. Hanks. LUMIERE - 16.30, 22.15 Money, r. Doris Dorrie. ALCIONE - 16.00, 22.00 Voglio tornare a časa. RADIO - 15.30, 21.30 II caldo vizio di Amber, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ izleti SPDT prireja na veliko povpraševanje še en izlet v Marano Lagunare in sicer v nedeljo, 21. januarja 1990. Izlet je primeren za ljubitelje narave in ptic. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304) nepreklicno do 31. decembra 1989. Pri vpisu je treba vplačati celotno ceno za izlet 40.000 lir, v kateri je vključena vožnja z avtobusom, vožnja z ladjo in kosilo. SPDT vabi svoje člane planince, da se jutri, 17. decembra, udeležijo tradicionalnega zimskega pohoda na Javornik skupaj s planinci Obalnega planinskega društva iz Kopra. Vsa pojasnila za prevoz in vzpon daje odbornik Aleksij Civardi, tel. 415336. DRUŠTVO mmmmn zamejskih mmlfjmmmma likovnikov Danes, 16. t. m., ob 18. uri odprtje razstave beneških likovnikov v prostorih KD Ivan Cankar v Ul. Giuliani. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE MARIJ ČUK Lepo je v naši domovini biti Krstna uprizoritev Režija JOŽE BABIČ PONOVITVI: Danes, 16. t. m., ob 20.30 - Abonma RED F jutri, 17. t. m., ob 16. uri - Abonma RED G razne prireditve Podporno društvo v Rojanu vabi člane in njihove svojce na DRUŽABNOST ob koncu leta, ki bo danes, 16. t. m., ob 17. uri v Ul. degli Apiari 31. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, je ob 65-letnici pisatelja Alojza Rebule in ob njegovem odhodu v pokoj izdal knjižico z naslovom VEČER Z ALOJZOM REBULO. Knjižica vsebuje pregledno in podrobno uvodno besedilo prof. Diomire Fabjan - Bajc o pisatelju in njegovem delu ter zapis precej dolgega intervjuja, ki so mu ga naredili dijaki. Knjižico bo Slovenski kluturni klub predstavil na večeru danes, 16. t. m., ob 18.30 v prostorih kluba. Častni gost bo pisatelj Alojz Rebula. Vabljeni! Dom Jakoba Ukmarja v Skednju prireja nocoj ob 20. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju koncert Dekliškega pevskega zbora Glasbene matice. Orgle Pi-erluigi Tomasi, dirigent Stojan Kuret. Jutri, 17. t. m., bo v Športno-kulturnem središču v Zgoniku ob 17. uri 5. KONCERT PEVSKIH ZBOROV V DOBRODELNE NAMENE. Sodelujejo zbori: Doberdob, Dekliški zbor GM, Vasilij Mirk, zbor iz Bassana del Grappa, Zlatorog iz Vipave in Sveti Jernej z Opčin. Izkupiček bo za Sklad Mitja Čuk. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 18. t. m., na SKLEPNI VEČER v tem letu, na katerem bo podal svojo božično misel p. Marko Rupnik. Večer v Peterlinovi dvorani se bo pričel ob 20.30. KD Lipa vabi v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na KONCERT GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MATICE. Sodeluje Miran Košuta - klarinet. Izvajali bodo skladbe Mozarta, Flor-janca in Borodina. Toplo vabljeni! ___________razstave_______________ V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava ZORANA MUŠIČA - slike in grafike. V muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. V galeriji Al Bastione - Ul. Venezian 15 - je na ogled razstava LUCIANA CRI-VELLARIJA. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 6. januarja 1990 odprta razstava izbranih del tržaških likovnikov. V foyerju Kulturnega doma v Trstu je odprta razstava ob 120-LETNICI SLOVENSKEGA ŠPORTA NA TRŽAŠKEM. Ogledate si jo lahko v jutranjih urah ter na prireditvah v Kulturnem domu. Društvo zamejskih likovnikov vabi danes, 16. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave BENEŠKIH LIKOVNIKOV v prostorih KD Ivan Cankar v Ul. Giuliani. V galeriji Al Bastione - Ul. F. Venezian 15 - bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja G. BARISONA. Razstava bo na ogled do 5. januarja po običajnem urniku. Darujte v sklad Mitje Čuka Danes, 16. t. m., ob 20. uri bo v cerkvi v Skednju KONCERT DEKLIŠKEGA ZBORA GLASBENE MATICE Dirigent Stojan Kuret. Vabljeni! SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, vabi na DIPLOMSKI KONCERT ALEKSANDRE PERTOT SOLOPETJE klavirska spremljava Barbara Kordaš danes, 16. t. m., ob 20. uri. V Ljubljani je SANDRA pela in diplomo je prejela. Oh, kako veseli smo! Končno nas prav učila bo. Živjo naša "diretora"! MePZ Milan Pertot in SKD Barkovlje Iskrena hvala za čestitke ob 80-letnici Dušana Hreščaka Glasbeni matici, urednikom Primorskega dnevnika, jugoslovanskemu konzulatu v Trstu in vsem ostalim. Družina Hreščak "CK Tržaška knjigarna obvešča svoje cenjene stranke, da bo v ponedeljek, 18. t. m., poslovala po običajnem urniku. razna obvestila V mali dvorani Sirkovega doma v Križu bo danes, 16. t. m., ob 18. uri vaški sestanek o pripravah na proslavo 45-let-nice osvoboditve, ki bo prihodnjega aprila v Križu. Srečanje prireja vaški pripravljalni odbor. KD Fran Venturini od Domja sporoča, da je na sedežu v teku vpisovanje za silvestrovanje vsak dan v popoldanskih urah. SKD Barkovlje prireja silvestrovanje. Za informacije tel. na št. 363452 v jutranjih ali popoldanskih urah. Galerija Kraške umetne obrti BOR -Nabrežina sporoča, da je odprta božična razstava tudi ob nedeljah za ves december od 11. do 18. ure. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 16. decembra 1989 ALBINA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.42 - L-una vzide ob 20.42 in zatone ob 10.40. Jutri, NEDELJA, 17. decembra 1989 STRJISLAV PLIMOVANJE DANES: ob 0.13 najvišja 34 cm, ob 5.26 najnižja -1 cm, ob 10.37 najvišja 32 cm, ob 17.43 najnižja -56 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,7 stopinje, zračni tlak 1008,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 88-odstotna, v jutranjih urah je padlo 9,8 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Luca Corti, Emiliano Bressan, Cristian Iellini, Lisa Scamperle. UMRLI SO: 65-letna Licia Giarini por. Violin, 77-letni Mario Rocco, 80-letna Caterina Maraspin vd. Cusma, 80-letna Maria Masten, 92-letna Maria Cancian. OKLICI: upokojenec Pietro Denich in gospodinja Branislava Tapavicki, šofer Federico Pesavento in v pričakovanju zaposlitve Antonella Serra, pismonoša Marino Calcinari in uradnica Sergia Cermeli, šolnik Andrea Avon in Solnica Livia Cosulich, prodajalec Gianluca Germani in Solnica Hestreya Bustamante Mora, karabinjer Vincenzo Ozzino in gospodinja Vincenza Torella, študent Claudio Luciano Ambrosi in tajnica As-censina Carmelina Pazzari. TRIE9EGIR N j Dl TSCA01/3 O TRST - Ul. della Geppa 10/B - Tel. 61026-69358 VABI NA OGLED VSEH NAJNOVEJŠIH PROIZVODOV VISOKE TEHNOLOGIJE PODJETJA r 3 i M E SKD Igo Gruden organizira KONCERT NEW SWING QUARTETA v petek, 22. t. m., ob 20.30 v na-brežinski cerkvi. Brošure (vabila) dobite v knjigarni Terčon v Nabrežini in v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni! "" ~ ■— GODBA .—J. NA PIHALA < iz RICMANJ vabi na zaključni koncert danes, 16. t. m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu Sodeloval bo tudi TRŽAŠKI TROBILNI KVINTET mali oglasi OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-na. OSMICO ima odprto Zvonko Ostrouška. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Ferluga pri Piščancih. Vabi na domačo kapljico in pokušnjo sauvignona '88 - zlata medalja Vinskega sejma v Ljubljani leta 1988. OSMICO sta v Zgoniku odprla Meri in Lojzi. Točita belo in črno vino. FARMA KRALJIČ - Prebeneg 85, tel. 231846, prodaja žive kokoši po 3.000 lir in posušeni gnoj v vrečah po 25 kg po konkurenčni ceni. PUJSKI so se zdebelili, zato smo jih zaklali in iz njih_dobre klobase in kožari-ce pripravili. Če vam je dober tek tel. na št. (0481) 78268. ODDAJAM poslovne prostore v Šempetru. Informacije dobite na št. (003865) 23788. SUHA drva za kurjavo prodam. Tel. 421508 po 20. uri. TERAPEVTIČNE odeje Merinos, priporočljive za revmatike in obolele za artrozo prodajam po ugodni ceni. Informacije: Mario Devetak, Ul. Zanetti 22/A, Sovodnje ob Soči, tel. (0481) 882112 ob uri kosila. 22-LETNA tajnica išče katerokoli zaposlitev. Tel. na št. 229402. DRAGULJARNA MALALAN, Opčine -Narodna ul. 28, obvešča, da je odprta jutri, 17., in v ponedeljek, 18. t. m., od 10. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. 19-LETNI elektronski tehnik z vozniškim dovoljenjem išče tudi začasno kakršnokoli zaposlitev. Tel. 762259. SLUŽBO DOBI šef/inja za hotelsko recepcijo, strokovno usposobljen/a ter knjigovodja/kinja za hotelsko administracijo last delniške družbe. Samo pismene ponudbe poslati na naslov-Palače hotel, Korzo Italia 63, 34170 Gorica. PRODAM trgovino sadja in zelenjave v Trstu. Dober zaslužek. Tel. 228390. PRODAM 6.000 kv. m travnika na Pe£1 (Sovodnje). Tel. (0481) 30858. PRODAM fiat 126 bis, bele barve, letnik 1988. Tel. 226752. PRODAM A 112 junior, star pet let, prevoženih 45.000 km, edini lastnik. T®1, ob večernih urah na št. 228607. , PRODAM smrekove tramove, dolge od 3 do 6 m. Tel. (040) 200201 od 18. do W-ure. PRODAM 320 i BMVV, letnik '85, v odličnem stanju, air condition, pomičn8 streha, hi-fi in druga oprema. Tel-211340 od 14.00 do 14.30. PRODAM lancio delta integrale, letnik '88, prevoženih 18.000 km. Tel. 226609 ob večernih urah. PRODAM smuči rossignol, skoraj nove, po zelo ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 78248 v večernih urah. PRODAM ford escort ghia 1300, metali' zirane arizona gold barve, za 1.500.000 lir. Tel. na št. (0481) 78168. PRODAM majhno stanovanje pri Sv. Ja' kobu. Tel. 228390. PRODAM 3.000 kv. m zazidljivega ze-mljišča v Repnu, v središču vasi, z lepim razgledom. Tel. 228390. NOVOFUNDLANCE stare šest tednov, odličnih prednikov, z rodovnikohi, prodam. Emil Pižmoht, Spodnja Idrija 164, tel. (003865) 76312. IŠČEM vajenca elektrikarja. Tel. 229100- IŠČEMO osebo staro od 21 do 27 let, resno in z dobro voljo do dela za trgovino jestvin na Krasu. Tel. 822003 vsak dan v večernih urah od 20.30 do 21. 30. Izšla je TRETJA KNJIGA ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE Dobite jo v TK TRŽAŠKI KNJIGARNI Občina Devin-Nabrežina s prispevkom Dežele Furlani)e-Julijske krajine vabi na ALPE ADRIA C0UNTB7 Danes, 16. t. m. s pričetkom ob 20.30 v občinski telovadnici v Nabrežini v organizaciji Glasbene zadruge Ars nova. la eieogna VSE ZA BODOČO MAMICO IN NJENEGA OTROKA prodajni center chicco TRST — Ul. Reti 8 — Tel. 040/631150 šust ti i>\o\ / vrom iMMiv i*n\ k: DEL ROSSO ■>i;u.im:uL\ - krznarstvo 11. Ra/,zini 42 - I vi. 040/7«« 104 - TRST POPOLNA PRODAJA ZAKADI PRENOVITVE PROSTOROV h vrt' - lisice - bober - ml inousiiiie m i/.ee - m urine II in hor.uhi »seli irsl S 1*01*1 Si l OD 50% m80% NI OI4IO TEDI PLAVILA NA OBROK*5 lr fictfc/jo in pnncdvijfvh Tedenski pregovor: Kadar kihne revež, mora sam sebi reči: na zdravje! (madagaskarski) SPOMINSKI DATUMI: □ Pred 45 leti: 17. 12. 1944 je bila v Suhorju pri Metliki ustanovljena brigada Fontanot. □ Pred 45 leti: 21. 12. 1944 se je začela na osvobojenem ozemlju Primorske predkongresna konferenca Zveze slovenske mladine in Italijanske protifašistične mladine. OSEBNOSTI: □ 20. 12. 1909 se je v Puoncu nad Nadižo rodil msgr. Valentin Birtig-Zdravko. □ 22. 12. 1974 je v Campegliu umrl beneški duhovnik in prireditelj rezijanskega katekizma Jožef Kramar (Cramaro), ki se je rodil v Platišču 29. 9. 1897. Pokopan je v Premariaccu. LJUBLJANA Opera SNG Nocoj, 16. 12., ob 19. uri: opera Figarova *catba (Wolfgang Ama-deus Mozart), dir. Marko Gašperšič. „ V soboto, 23. 12., ob 19. uri: balet Labodje jezero (Peter Iljič Čajkovski), dir. Angel Šurev. Cankarjev dom V OKROGLI DVORANI v nedeljo, 17. 12., ob 20. uri: Ob letu osorej (Bernard Slade), rež. Boris Kobal (ponovitev 26. 12.). V SREDNJI DVORANI v ponedeljek 18. 12, ob 20. uri: v okviru novoletnega programa za otroke - Zlato jabolko, Plesni teater Ljubljana in Gledališče Ane Monro, rež. Andrej Rozman-Roza. Drama SNG V torek, 19. 12., ob 19.30: premierska predstava Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko Petan, prevod Lado Krah, scena Karin Košak, kostumi Alenka Bartl, koreografija Lojzka Zerdin, glasba Urban Koder (ponovitvi 20. in 22. 12.). V četrtek, 21. 12., ob 19. uri: Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič. V soboto, 23. 12., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. Vinko Modemdorfer (ponovitev 11. 12. ob 11. uri). MGL Nocoj, 16. 12., ob 19.30: Viktor ali dan mladosti (Dušan Jovanovič), rež. Janez Pipan ponovitve 18., 19. in 20. 12.). V četrtek, 21. 12., ob 19.30: Junak z Zahoda (John Millington Synge), rež. Edvard Miller (ponovitev 22. 12.). Mala scena V ponedeljek, 18. 12., ob 17.30: Beseda Miška Kranjca z Rajkom Stuparjem. V torek, 19. 12., ob 17.30: Karambol (Stane Kavčič), rež. Branko Kraljevič (ponovitev 20. 12.). V četrtek, 21. 12., ob 17.30: pogovor z Žarkom Petanom. „ V petek, 22. 12., ob 17.30: Dachauski procesi (Žarko Petan), rež. Žarko Petan. Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI v nedeljo, 17. 12., ob 19.30: premierska predstava - Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce (Ivo Svetika), rež. Janez Pipan, scena Alenka Vogelnik, glasba Gregor Strniša, koreografija Ksenija Hribar (ponovitev 18. 12. ob 17. uri). V KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 19. 12., ob 19.: Radovedni slonček, avtor in rež. Božo Vovk. V KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 19. 12., ob 19.30: predstava za odrasle - Plešasta pevka (Ionesco), rež. Majda Potrata. VIDEM Palamostre (Trg Paolo Diacono) V četrtek, 21. 12., ob 20.45: Maledetta Carmen (Mauro Moretti), rež. Agostino Salveti, Cooperativa Teatro IT. ČEDAD Gledališče Ristori V torek, 19. 12., ob 20.30: Maledetta Carmen (Mauro Moretti), rež- Agostino Salveti, Cooperativa Teatro IT. LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI nocoj, 16. 12., ob 19.30: klavirski koncert Dimitrisa Sgourosa (Bach-Busoni, Liszt, Chopin). V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 18. 12., in v torek, 19. 12., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Nikolaj Aleksejev, solist Dimitris Sgouros (Feguš, Čajkovski). V VELIKI DVORANI v sredo, 20. 12., ob 19.30: koncert ob dnevu JLA z Vojaškim orkestrom Ljubljana, dir. Robert Ivanovič. V VELIKI DVORANI v nedeljo, 24. 12., ob 18. uri: koncert sakralne glasbe s Komornim orkestrom Slovenicum in APZ France Prešeren, dir. Tomaž Faganel, solisti Maja Faganel, Dragica Kovačič, Marjan Trček, Marcos Bajuk (Schiutz, Bach). Festival Ljubljana V CERKVI SV. FRANČIŠKA v soboto, 23. 12., ob 20.30: Večer božičnih pesmi z New Swing Ouartetom. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 20. 12., ob 20.30: koncert tria Gustav Leonhardt - klavi-cembal, Frans Briiggen - flavta, Anner Bylsma - violončelo (Dieu-part, Forguerai, Telemann, Bach, Corelli). ČEDAD Stolnica V ponedeljek, 18. 12., ob 20.30: La creazione (Haydn), Orkester in zbor gledališča Verdi iz Trsta, dir. Spiros Argiris. VIDEM Palamostre V torek, 19. 12., ob 21. uri: v okviru Jesenskih koncertov - trio Rouvier-Kantorow-Muller (Beethoven, Soštakovič, Ravel). Auditorium Zanon (Trg Paola Diacona) V sredo, 20. 12., ob 21. uri: koncert Haydn Philharmonia, dir. Ezio Roiatti (Respighi, Rossini). Stolnica V petek, 22. 12., ob 20.30: La creazione (Haydn), Orkester in zbor gledališča Verdi iz Trsta, dir. Spiros Argiris. sRilimbergo Stolnica V sredo, 20. 12., ob 20.30: La creazione (Haydn), Orkester in zbor gledališča Verdi iz Trsta, dir. Spiros Argiris. PALMANOVA Kinodvorana Italia V nedeljo, 17. 12., ob 11. uri: v okviru Palmamusica - koncert tenorista Blagojae Nikovskega. CODROIPO Novo občinsko gledališče (Ul. XXIX. Ottobre) V nedeljo, 17. 12., ob 20.30: 2. ciklus monografskih koncertov -Ruska glasba z glasbenikom Piernarcisom Masijem (Scarlatti, Mozart, Musorgski). LJUBLJANA □ GALERIJA CANKARJEVEGA DOMA: Makedonske ikone v žgani glini, v sodelovanju z Arheološkim muzejem iz Makedonije (vsak dan 12-20, ob nedeljah in praznikih 15-18, do 2. 1. 1990). □ V MALI FOTOGALERIJI v torek, 26. 12., ob 18. uri: otovritev razstave fotrografij Štepana Grygarja iz ČSSR (do 30. 1. 1990). ČEDAD □ GALERIJA PAOLO DIACONO (Trg Diacono 29): Francesco Prestento (ob četrtkih in sobotah 16-19, ob praznikih 10.30-12.30 in 15-19, do 31. 12.). VIDEM □ CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico 3): 15 deželnih umetnikov - La persistente seduzione deli' immagine (vsak dan 17-19.30, ob sobotah 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto, do 20. 12.). □ GALERIJA MODERNE UMETNOSTI (Trg Paolo Diacono 22): razstava Silvio Maria Buiatti in Enrico Del Torso fotografa (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljekih in prazničnih popoldnevih zaprto, do 15. 2.). □ MUSEO DELLA CITTA' - TORRE Dl SANTA MARIA (Ul. Zanon 24): II mobile friulano tra tradizione e innovamento (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih in prazničnih popoldnevih zaprto, do 15. 3.). SPILIMBERGO □ PALAČA BARBACANE: fotografska razstava Metropolis - Fritz Lang (do 25. 12.). □ OBČINSKA KNJIŽNICA (Ul. Piave 2): fotografska razstava Enza Nocere - Personaggi e interpreti nel tempo (vsak. dan 10.30- 12.30 in 16-20, do 31. 1. 1990). GORICA Kulturni dom Danes, 16. 12., ob 17. uri: Novoletno srečanje starejših občanov, ki ga prireja Rajonski svet Svetogorska ulica-Placuta. V ponedeljek, 18. 12., in v torek, 19. 12., ob 20.30: gledališka predstava Lepo je v naši domovini biti (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst. v torek, 19. 12., ob 16.45: Novoletno srečanje ŠZ Dom. V sredo, 20. 12., ob 16. uri: za najmlajše - Naš vrtiljak 3. V četrtek, 21. 12., ob 20.30: Gorica Kinema '89 - film Ljubezni v teku (It. 1989, r. Giuseppe Bertolucci); Kinoatelje. V petek, 22. 12., ob 18. uri: revija gojencev GM Gorica. V četrtek, 28. 12., ob 20.30: Gorica Kinema '89 - film Bila je odsotna (VB 1989, r. Peter Hall); Kinoatelje. V nedeljo 31. 12., ob 21. uri: Povratek v... '90 (SMReKK). • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. 0481/33288. Horoskop od sobote, 16. decembra, do petka, 22. decembra 1989 _ — OVEN (21.3.-19.4.) |Yj — VI IN DELO: I Glede na položaj I zvezd je pred vami utrudljiv in naporen teden. Pretijo vam nepredvidljive težave ali sitnosti. Čas ni primeren za kakršnekoli nove pobude ali zahtevnejše odločitve. Rojenim od 21. do 24. 3. bosta Mars in Venera naklonjena. Možnost veselih presenečenj in ugodnih novosti. VI IN DRUGI: Ne pozabite, da lepa beseda lepo mesto najde. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Obeta se vam razgiban in pester delovni teden. Pozitivni vplivi Venere bodo spodbudili zaželen potek dela, pri katerem boste spretni in učinkoviti. Prav gotovo boste veseli ugodnih sprememb. Rojenim od 21. do 24. 5. grozijo neprijetna presenečenja. Ponedeljek in torek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo skušal soliti pamet. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Teden vam bo v marsičem naklonjen. Precejšnja je možnost prijetnih presenečenj na finančnem področju. Delo vam bo šlo od rok. S kančkom prizadevnosti lahko dosežete, kar želite. Glede na to, da vam je Mars izredno naklonjen, obstaja verjetnost pomembnih delovnih uspehov. Bolj muhast bo torek. VI IN DRUGI: Odločitev ljubljene osebe vas bo vznemirila. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. TEHTNICA (23.9.-22.10) — VI IN DELO: Zvezde vam niso preveč naklonjene, pa se boste verjetno znašli v neprijetnih okoliščinah, ki se jim lahko le s potrpežljivostjo postavite po robu. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd ob koncu tedna. Rojenim od 23. do 26. 9. bodo zvezde prijaznejše. Nekaj se bo obrnilo na bolje. VI IN DRUGI: Preden se za karkoli odločite, se pogovorite s partnerjem. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. _ , BIK (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Na-poved je za vas ugodna. Teden vam bo minil v prijetnem razpoloženju. Pozitiven vpliv zvezd bo pripomogel k temu, da boste marsikaj uspešno postorili. Precejšnja Je verjetnost prijetnih presenečenj na poslovnem in denarnem področju. Sobota in nedelja bosta nekoliko manj ugodna. VI IN DRUGI: Grozijo vam nesporazumi na srčnem področju. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. — RAK (21.6.-21.7.) — VI IN DELO: Zvez-de vam tudi ta te-den niso prav naklonjene, pa se zato lahko zgodi, da ne bo šlo vse tako, kot bi hoteli. Saturn in Merkur sta vam precej nasprotna. Obstaja verjetnost občasnega slabšega počutja in razpoloženja. Poskusite se raje izogniti nekaterim dolžnostim. Počitek bi vam dobro del. VI IN DRUGI: Nasvet izkušene osebe bi vam še prav prišel. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN DELO: Nebo vam je precej prijazno, zato lahko pričakujete zadovoljiv potek dela in uspeh nekaterih pobud. Predvsem pa bodite pozorni in ne zamudite enkratne priložnosti, ki se vam bo ponudila v prvih dneh tedna. Vaš trud in marljivost bosta poplačana. Pojdite v akcijo in ne bo vam žal. Ne odklanjajte povabila. VI IN DRUGI: Čas je že, da pridete na dan z besedo. Ugodna bosta sobota in sreda. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Napoved je za vas ugodna. Merkur, Jupiter in Saturn bodo izredno pozitivno vplivali na potek dela in dogodke. Čas je ugoden, da lahko uresničite marsikaj, kar ste že dolgo želeli. Pričakujete lahko dobre rezultate. V marsičem boste napredovali. Sobota ali nedelja lahko kaj pokvarita. VI IN DRUGI: Poskusite najti z nekom skupni jezik. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. Pripravlja SREČKO MOŽINA STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: Večina zvezd vam je prijazna, tako da večjih težav ne boste imeli. Čas je precej ugoden za nove akcije m uresničitev pomembnih načrtov. Spremljala vas bosta dokaj veselo razpoloženje in dobra delovna forma. Obstaja možnost prijetnih presenečenj. Ponedeljek in torek ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo Di vas rad potegnil za nos. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. KOZOROG (22.12,-19.1.) VI IN DELO: Obeta se vam precej pester delovni teden. Precej bo novosti in zanimivih novih delovnih priložnosti. Računate lahko na ugodne okoliščine, ki bodo spodbudile uresničitev vaših ciljev. Poskusite čim bolje izkoristiti pozitiven vpliv zvezd in uspelo vam bo, kar želite. Sreda in četrtek lahko ponagajata. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo trn v peti. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Nebo vam je prijazno. Dobri vplivi Venere in Marsa bodo omogočili srečen potek začrtanega dela in vam nudili nove ustvarjalne možnosti. Čaka vas nekaj prav prijetnih izkušenj. Možnost eito-nomskega ali poslovnega uspeha. Dobra sreča vam bo precej naklonjena. Kar vas skrbi, se bo uredilo. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo presenetil in osrečil. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Pred vami je precej raz-J giban teden. Odprle se vam bodo nove možnosti za izpeljavo vaših zamisli. Pri delu se bo marsikaj obrnilo v zaželeno smer. Ugoden položaj Merkurja bo pozitivno vplival na izid vaših pričakovanj. Pozor! Rojenim od 19. do 22. 2. bo Mars nevaren. Možnost nesporazumov. Kritičen bo torek. VI IN DRUGI: Spoznali boste, da ima nekdo trdo kožo. Ugodna dneva bosta sobota in petek. prosek - trst tei. 225277 Opozicija zahteva razčiščevanje odgovornosti V občinskem svetu politični odmev afere o deficitu Zelenega križa Celostno ovrednotiti delo Karla Czoemiga Simpozij ob stoletnici smrti Afera glede delovanja Zelenega križa je sinoči odjeknila tudi v go-riškem občinskem svetu. Dvoje novic je te dni močno odjeknilo med goriškimi politiki in upravitelji. Prva je vest, da je pred kratkim izvoljeni predsednik Zelenega križa Francesco Moise, posredoval Pokrajinskemu nadzornemu organu vse dokumente organizacije, iz katerih izhaja, da so pri upravljanju Zelenega križa nabrali več kot milijardo lir deficita. Druga vest pa je prišla prav od Nadzornega odbora, ki je razveljavil oktobrsko delno obnovo v sestavi odbora (6 od 12 članov, katerim gre pridružiti še tri, ki jih imenujejo druge ustanove), ker bi po statutu morali obnoviti odbor v celoti. Prejšnji predsednik Giampiero Licinio bi moral torej ponovno sklicati občni zbor za celovito obnovo odbora. Bolj kot ta možnost pa se Zelenemu križu že takoj obeta komisarska uprava in z Dežele prihaja vest o imenovanju dveh inšpektorjev, ki naj bi preverili vzroke ogromnega deficita in morebitne upravne ali celo kazenske odgovornosti. Nekateri menijo, da je glavni vzrok lahkotno in nesposobno upravljanje, drugi namigujejo na težje odgovornosti. To bodo vsekakor razčistili inšpektorji in morda sodstvo. V občinskem svetu je bila sinoči živahna razprava o političnih razsežnostih afere. Tuzzi (KD) je uvodoma predlagal, naj bi vprašanju posvetili razpravo na eni od sej po novem letu, ko naj bi tudi imenovali novega predstavnika Občine v upravni odbor Zelenega križa. Buso-lini (KPI) je spomnil, da je že pred mesecem postavil vprašanje, zakaj uslužbenci Zelenega križa od septembra ne prejemajo plač, pa mu je uprava odgovorila pomirjujoče. Ni mogoče, je dejal, da na Občini nihče ni vedel, kako so resnično stvari, ko pa je občinski odbornik za finance Obit hkrati tudi preglednik računov pri Zelenem križu. Ostro kritični so bili tudi misovci in liberalec, ki so menili, da je današnje stanje rezultat strankarske lotizacije celo v ustanovah, ki bi morale biti zgolj humanitarne. Zeleni Fiorelli pa je dejal, da bi zaradi afere morali iz korektnosti odstopiti župan Sca-rano, odbornik Obit in deželni odbornik Brancati, ki ga je označil kot političnega sponzorja Zelenega kri-ža. Župan je zavrnil očitke na račun uprave in dejal, da Občina nima nadzorstva nad Zelenim križem. Kar zadeva vzroke deficita in odgovornosti pa bo odgovorila inšpekcija, ki je v teku. Prve polemike o ”otočku“ za pešce Otok, ali bolj "otoček" za pešce, kot ga marsikdo ironično imenuje, na Verdijevem korzu so zaprli za promet komaj včeraj in že sinoči je v občinskem svetu sprožil val ugovorov in kritik. Svetovalec KPI Bu-solini je ugotovil, da je z zaporo kratkega odseka Korza in le za čas praznikov uprava ustregla trgovcem tega dela centra, vendar brez vsakega resnega načrtovanja. To je že včeraj povzročilo precej zmede v bližnjih ulicah, kjer je prihajalo do zastojev. Tem kritikam so se pridružili še drugi svetovalci opozicije, ki so upravi očitali, da ni sposobna resnega načrtovanja glede ureditve prometa. Župan je priznal, da je pobuda za zaporo dela Korza prišla od trgovcev, poudarila pa je, da gre le za časovno omejen poskus. Občina, je pristavil, ima tudi obširnejši načrt za preureditev prometa, ki predvideva nekaj otokov za pešce, vendar brez zapor na dveh glavnih oseh v smeri sever-jug. O tem naj bi občinski svet razpravljal v prihodnjih mesecih. Dr. Giovanni Rosa novi prefekt Na včerajšnji seji Ministrskega sveta so bili poleg drugih ukrepov, sprejeti tudi predlogi za periodične zamenjave vodilnih funkcionarjev v službah Ministrstva za notranje zadeve. Tako bo dosedanjega goriškega prefekta dr. Vincenza Garsio zamenjal dr. Giovanni Rosa. Med ugledne in po krivici pozabljene osebnosti goriške preteklosti sodi tudi Karl Czoernig, avtor znane knjige o zgodovini Goriško-Gradiščanske, sicer pa visok vladni funkcionar, človek, ki je v Avstriji uvedel statistično službo, pozoren in vsestranski opazovalec in popisovalec kulturnih In družbenih dogajanj. Po rodu iz severne Moravske, je v svoji dolgi karieri državnega funkcionarja imel priložnost spoznati Trst, Milan, Dunaj, Trst in končno Gorico, kjer se je nastanil po upokojitvi, leta 1865 in kjer je živel do smrti, 5. oktobra 1889. Prav stoletnica Czoernigove smrti je bila eden od razlogov za pripravo znanstvenega simpozija, ki se je odvijal včeraj v Gorici, v priredbi Instituta za socialno in versko zgodovino, v sodelovanju s pokrajinsko upravo in Kulturnim institutom za mittelevrop-ska srečanja. Ni pa bila obletnica edini razlog. Uvod v včerajšnji simpozij so bila nedavna mittelevropska kulturna srečanja, pred dvema letoma pa so, s finančnim prispevkom Goriške hranilnice poskrbeli za ponatis Zgodovine Goriško-Gradiščanske in je to dejanje pomenilo tudi že nekakšen uvod v bližajočo se okroglo obletnico. Glavni cilj znanstvenega simpozija je predstaviti celosten lik Carla Czo-erniga, je v uvodnem delu včerajšnjega zasedanja dejal predsednik Instituta za socialno in versko zgodovino dr. Fulvio Salimbeni, ki je simpozij sicer tudi vodil. Doslej so Czoemiga namreč obravnavali le po posameznih področjih. V Lombardiji zlasti njegova Občni zbor Sindikata slovenske šole potrdil vitalno potrebo po samostojnosti Slovenski goriški šolniki, člani Sindikata slovenske šole so se včeraj zbrali na 21. rednem občnem zboru. Predsednik prof. Leopold Devetak je v svojem poročilu podal obračun dveletnega dela in problemov, s katerimi se ubada Sindikat. Omenil je boj za sindikalno pogodbo 1988-90 in se zahvalil članom, ki so kompaktno sledili navodilom odbora in izvajali bojkot ocenjevanj. Na vsedržavni ravni se je slovenski sindikat oprl na sindikat SNALS, ker so njegove predloge ocenili kot najboljše in ker so menili, da so oblike boja, ki jih je predlagal avtonomni sindikat, najbolj učinkovite in denarno "rieboleče". Ocena finančnega dela nove pogodbe je pozitivna, normativni del pa je v marsičem razočaral. Devetak je omenil sodelovanje s tržaškim tajništvom SSŠ, skupni bojkot volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete ter skupno izvolitev slovenskega predstavnika v vsedržavni šolski svet. Odbor sindikata se je nadalje ukvarjal z novim zakonom o združevanju šol, ki zaenkrat ne oškoduje slovenskih goriških šol, z vprašanjem uvajanja pouka angleščine na naših šolah, z gradnjo slovenskega šolske središča, ki poteka povsem mimo naše skupnosti, zaradi česar je sindikat posegel na Občini skupaj s Kon-zulto za vprašanja slovenske manjšine. Predsednik je zaključil s pozivom k strnjenosti članov okrog slovenskega sindikata, ki je naši šoli vitalno potreben, saj poleg ožjih sindikalnih rešuje tudi druge šolske probleme. Tajnik prof. Marjan Vončina je podal obračun dela in podrobneje navedel odprt problem diskriminacije slovenskih šolnikov s habilitacijo glede vstopa v stalež. Na občnem zboru so s tem v zvezi odobrili resolucijo. Poročilu blagajnika Jožeta Pahorja je sledila podelitev priznanj štirim šolnikom, ki odhajajo v pokoj. To so Lidija Petejan Višini, Ema Pavletič Rupil, Marjan Bednarik in Aldo Rupel. Občni zbor so sklenili z izvolitvijo novih odbornikov, ki so: Mirka Brajnik, Danja Bregant, Leopold Devetak, Manuela Graunar, Silvana Hvalič, Sonja Klanjšček, Nadja Marinčič, Jože Pahor, Nataša Pavlin, Igor Petejan, Li-vio Semoli, Ivan Sirk, Vladimir Šturm, Slavko Tomšič in Marjan Vončina. Podeljevanje priznanj šolnikom, ki odhajajo v pokoj (foto Marinčič) dela, ki obravnavajo to deželo, na Goriškem pa Czoemiga zgodovinarja. V odsotnosti prof. Giulia Cervanija, ki bi moral posredovati osnovno poročilo, je to nalogo opravil prof. Salimbeni. Zaradi drugih zadržkov je udeležbo v zadnjem trenutku odpovedal tudi prof. Meriggi. Salimbeni je v svojem uvodnem posegu omenil dosedanji nekritični pristop italijanskega uradnega zgodovinopisja do številnih uglednih osebnosti, ki so ustvarjale na obrobju italijanskega kulturnega prostora. Karl Czoernig je taka osebnost, ki je postala žrtev uradnega, še zmeraj z iredentističnim duhom prepojenega zgodovinopisja, pa čeprav je veliko delal prav v italijanskem prostoru, preučeval življenje tamkajšnjih ljudi, družbene ureditve, posredoval izkušnje. "Retorika ima žal še zmeraj hipoteko tudi na področju učbenikov", je dejal prof. Salimbeni in pri tem dodal, da je danes nujna revizija dosedanjih okostenelih in politično pogojenih stališč. Nujna tudi z vidika graditve združene Evrope. Udeležence simpozija, ki se je dopoldne pričel v občinski sejni dvorani, SLOVENSKO STALNO.. GLEDALIŠČE MARIJ ČUK Lepo je v naši domovini biti Krstna uprizoritev Režija JOŽE BABIČ V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 - Abonma rewd A v torek, 19. t. m., ob 20.30 - Abonma red B v Kulturnem domu v Gorici Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu. popoldne pa nadaljeval na Pokrajini sta pozdravila goriški župan Scarano in predsednik Pokrajine Crisci ter predstavnik Instituta za mittelevropska srečanja Sergio Tavano. Župan Scarano je povedal, da je bil Czoernig prvi častni občan Gorice. V Gorici so po njem, ko je bil še živ, poimenovali tudi ulico (sedanjo ulico Pitteri). Danes pa je po tem uglednem možu poimenovana ulica na območju Sv. Ane. Predsednik Pokrajine Crisci je zagotovil, da bo Pokrajina tudi v bodoče podpirala pobude, ki imajo za cilj razkrivanje krajevne zgodovine, oziroma vrednotenje osebnosti, ki so veliko prispevale k splošnemu kulturnemu in gospodarskemu razvoju. O Karlu Czoernigu so zatem spregovorili ugledni raziskovalci in zgodovinarji iz Pavie, Milana, Trenta itd. Akte simpozija bodo objavili. Drevi in jutri v Sovodnjah praznična kotalkarska revija V kanalu Valentinis našli truplo ženske srednjih let Člani kulturnega in športnega društva Vipava s Peči so ob božičnih in novoletnih praznikih pripravili lepo in pestro kotalkarsko revijo. Na sporedu bo danes, ob 20.30, v občinski telovadnici v Sovodnjah, ponovili pa jo bodo tudi jutri, 17. t. m. ob 17.30. Upoštevajoč dosedanje izkušnje, saj so člani društva doslej že nekajkrat prijetno presenetili, se obeta gledalcem prijeten večer, ob prepletanju glasbe, gibov, barv in luči. Kaj zmorejo so kotalkarice in kotalkarji društva dokazali prav pred kratkim v goriškem kulturnem domu. Ob 9.30 na Travniku za medsebojno 'spoznavanje in sožitje Danes manifestacija mladih Mladinska manifestacija za pravični zakon za zaščito Slovencev v Italiji bo danes ob 9.30 na Travniku v Gorici. Zborovanje proti nekaterim nesprejemljivim načelom vladnega zakonskega osnutka, proti vsaki nacionalistični nestrpnosti in za medsebojno spoznavanje ter miroljubno sožitje prirejajo Mladinski odbor SKGZ, Mladinska sekcija SSk in ZKMI, pristopili pa so še mladinci vrste drugih slovenskih in italijanskih organizacij. Na zborovanju bodo spregovorili predstavniki treh organizacij, ki prirejajo manifestacijo. V primeru slabega vremena bo zborovanje v Kulturnem domu. Včeraj popoldne so iz kanala Valentinis v Tržiču potegnili truplo ženske srednjih let. Truplo je bilo že v precej razpadajočem stanju. Domnevajo, da gre za truplo 50-letne Ausilie Braida Peres-sin. Ženska, ki je bila zaposlena v kuhinji bolnišnice v Tržiču, je izginila 27. novembra. Stalno bivališče je imela v Šta-rancanu, vendar je že nekaj časa živela v Tržiču v Verdijevem drevoredu 4. Trupla še niso uradno prepoznali. V teku je preiskava. Glede izginotja ženske bodo morali pojasniti še vrsto nejasnosti. Kmalu po izginotju so svojci pomislili na nesrečo in so potapljači tudi preiskali dno kanala Valentinis, vendar trupla niso našli. Mož zabodel ženo Mož je včeraj popoldne v Gradežu z nožem pričakal ženo na hišnem pragu in jo zabodel v zadnjico. Rana, ki ji jo je povzročil, na srečo ni huda. Dogodek se je pripetil okrog 16.15 v Ul. S. Pietro d'- Kozmetični salon DANAJA Nova Gorica - Gortanova 15 Tel. 003865/23437 — nega obraza, vratu, dekolteja — depilacija rok, nog, pazduh — odpravljanje celulitisa — zdravstvena masaža — limfna drenaža Prijazno vabljeni PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Orio 25. 43-letni Franco Zaniboni in 48-letna žena Maria Corbatto sta se že precej časa prepirala, zato je Corbattova zadnje dneve preživela pri sorodnikih. Včeraj popoldne se je vrnila domov iskat nekaj stvari, mož pa jo je pričakal z nožem. V bolnišnici so Corbattovi zašili rano s sedmimi šivi. Okrevala bo v desetih dneh. Zanibonija so zaslišali karabinjerji. Združenje ANDOS Na sedežu združenja ANDOS v Ulici Nizza 36 bo danes zvečer predpraznična družabnost. Ob 18.30 bo v cerkvi Srca Jezusovega maša s sodelovanjem zbora Monteverdi, ob 19.30 pa bo na sedežu družabnost z izmenjavo voščil. Združenje ANDOS pomaga ženskam, ki so bile operirane na dojkah, pri ponovni integraciji v družbo. razna obvestila Starši, dedek Mraz pozor! ZSKD sporoča, da je obisk razstave otroških in mladinskih knjig možen vsak dan ob urah uradovanja. ZSKD obvešča, da so uradi odslej odprti ob ponedeljkih in četrtkih od 8.30 do 14. ure in od 16. do 18. ure, ob torkih, sredah in petkih pa od 8. do 15.30. Občina Sovodnje obvešča, da bo danes, 16. t. m., redna mesečna akcija pobiranja odpadnega papirja in drugega materiala. Občani naj papir in drug material za odvoz pustijo na pločniku, oziroma ob robu ceste. Koncert Dekliškega zbora iz Trsta Dekliški zbor iz Trsta, ki ga vodi Stojan Kuret, bo v ponedeljek, 18. decembra, ob 20.15 gostoval v novogoriški cerkvi Kristusa Odrešenika. Koncert sodi v okvir glasbene abonmajsk® sezone, na razpolago pa so tudi prost vstopnice. Zbor bo ob orgelski spr® mljavi Pierluigija Tomasija izvalt enoglasja za zbor in orgle iz 14. in stoletja, madrigale in božične skladb ter Brittona Missa brevis. . Zbor bo v kratkem nastopil tudi znani katedrali sv. Štefana v Budim pešti. Gorica CORSO 18.00-22.00 »Poliziotto a 4 zam- pe«. VERDI 17.15-22.00 »Uattimo fuggente«-VITTORIA 17.30-22.00 »La spudorata" Prepovedan mladini pod 18. letom- Tržič COMUNALE 17.30-22.00 »Scandal«. EKCELSIOR 18.00-22.00 »La piu bella de reame«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI ___ Rita Bassi — Don Boscova ulica tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ^ Rismondo — Ul. E. Toti 52 410701. V Ljudski knjižnici v Križni ulici odkrili doprsni kip Damira Feigla Vhod v vežo Ljudske knjižnice Da-toira Feigla v Križni ulici krasita odslej dva doprsna kipa goriških pisateljev: ob kipu Franceta Bevka so namreč postavili tudi doprsni kip Dami- ra Feigla, po katerem je slovenska go-riška knjižnica poimenovana. Kip sta v torek zvečer odkrili Feiglovi sorodnici Anka Feigel in Pavlina Komel. Odkritje kipa, ki ga je izdelal ljubljan- ski kipar Batič, je tako postalo najslo-vesnejši trenutek večera, ki so ga v knjižnici priredili ob 110-letnici Feig-lovega rojstva in 30-letnici njegove smrti. Večer je odprla predsednica knjižnice prof. Nadja Marinčič, nakar je zgodovinar Marko VValtritsch podal izčrpno sliko Feiglovega življenja in dela ter nasploh prostora in časa V katerem je deloval. Ni lahko govoriti o človeku, kakršen je Feigel, je uvodoma pojasnil VValtritsch. Dosti več vemo o drugih slovenskih ustvarjalcih, ki so bili deležni večjih priznanj, zelo malo pa o naših goriških ljudeh, ki danes še živijo v spominu mnogih, ki so jih poznali. Zakaj je v našem kolektivnem spominu ostalo tako malo sledi za njimi? Najbrž ker so živeli v majhnem provincialnem mestu in ne v krajih, ki so se nato uveljavili kot center slovenske kulture. To pa ne pomeni, da so ti ljudje manj pomembni, da je nasploh slovenska kultura na Goriškem malo pomembna. VValtritsch je nato predstavil utrip slovenske kulture na Goriškem tja od 1879 dalje, ko se je Feigel rodil v Idriji. Po študiju v Gorici in na Dunaju se je zaposlil v Gabrščkov! tiskarni in začel sodelovati pri raznih humorističnih listih tako na Goriškem kot na Češkem. Bil je kulturno in politično aktiven v predvojnih liberalnih skupi- nah, pa tudi v povojnih letih. Z Bevkom in Budalom je v času fašizma vodil Goriško matico in zagotavljal redno vsakoletno izhajanje slovenskih knjig v koledarskih zbirkah. Feigel pa je tudi sam segal po peresu in nam tako zapustil kar 17 knjig in bogato bero člankov ter drugih zapisov. Njegova prva zbirka humorističnih povesti Pol litra vipavca je izšla leta 1911, sledile pa so še številne druge knjige, ki so jih ljudje - sodeč po velikih nakladah - navdušeno prebirali. Čeprav so kritiki vihali nos zaradi preprostega pisanja, namenjenega preprostim ljudem, je ugotovil VValtritsch, je za nas Feigel pomemben ustvarjalec, saj sodi med ljudi, ki so oblikovali goriško zgodovino in ki jim moramo biti hvaležni, da smo danes Slovenci tu. Prav je zato, da se naša slovenska knjižnica v mestu imenuje po njem. Zgodovinskemu prikazu je sledilo že omenjeno odkritje kipa v atriju, nato pa so na malem ekranu predvajali televizijski film Supervitalin, ki ga je ljubljanska RTV pred nekaj leti posnela po istoimenski Feiglovi povesti o čudežnem zdravilu, ki oživlja mrtve. Na sliki (foto Marinčič): Pavlina Komel in Anka Feigel sta odkrili Fe-iglov doprsni kip v veži knjižnice v Križni ulici. Ob Budalovi stoletnici Zborovski koncert v Štandreiu V Štandrežu nadaljujejo z bogatim sporedom prireditev v počastitev stoletnice rojstva pesnika Andreja Budala. Po gostovanju makedonskega zbora Kočo Racin pred nekaj tedni, vabijo nocoj na celovečerni zborovski koncert, ki bo ob 20. uri v kulturnem domu Andreja Budala na Pilošču. Na koncertu bodo nastopili štirje pevski zbori: pela bosta združena mešana pevska zbora Upa iz Šempasa in Oton Župančič iz Štandreža, ki ju vodi dirigent Miran Rustja, moški pevski zbor Provox iz Nove Gorice pod vodstvom Joška Hareja in Komorni mešani pevski zbor iz Nove Gorice, ki ga vodi Ivan Mignozzi. Spored bo torej dokaj kvaliteten in vreden pozornosti. Na večeru se bodo tudi spomnili življenja in dela Andreja Budala z uvodnimi besedami, ki jih bo podal Marko Waltritsch. Z nocojšnjim večerom spored prireditev ob Budalovi stoletnici še ni izčrpan, saj pri kulturnem društvu Oton Župančič pripravljajo še klavirski recital, mladi člani društva pa že vadijo svoj recital, ki ga bodo predvidoma uprizorili v januarju. Personalconto nova usluga kmalu pri Goriški hranilnici Matineja društva Lipizer Duo Perenič - Raukan Gradnikove brigade 49 NOVA GORICA - Tel. (093865) 25761 Trgovina modnega spodnjega perila »INTIMO< IX. korpus 11 NOVA GORICA - Tel. (03865) 21230 Galerija »ŠINKA« Gradnikove brigade 17 - Novo Gorico Tel. (003865) 25209 Nudimo darilo za otroke in odrasle. Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto. Hvala za obisk! Pri Goriški hranilnici bodo v zelo kratkem času uvedli novo vrsto tekočega računa 'personalconto". Zadevni sklep je že sprejel upravni svet zavoda in zdaj čakajo na odobritev združenja Consob. Kaj je pravzaprav personalconto? S preprostimi besedami povedano je to bančni tekoči račun, kjer so finančna sredstva nekako oddeljena in se seveda tudi različno obrestujejo. Tekoči del, ki služi za kritje običajnih stroškov naslovnika, in pa investicijski del, to je del, ki ga imetnik tekočega računa lahko mesečno prihrani. Ta del sredstev se bo po novem sistemu nalagal v državne obveznice in druge sklade, kar bo seveda prinašalo tudi znatno višje obresti. Ugodnost tega novega načina je tudi v tem, pravijo pri Goriški hranilnici, da bodo lastniki tekočih računov zmeraj razpolagali tudi z delom investiranih sredstev. Pri Goriški hranilnici pripravljajo v prihodnjih mesecih še nekatere druge zanimive pobude. Ena od teh je "conto eta", paket raznih uslug in ugodnosti, namenjenih upokojencem. Po daljšem premoru se nadaljuje glasbena sezona v priredbi društva Rodolfo Lipizer. Gosta nedeljske glasbene matineje v deželnem avditoriju bosta sopranistka Jasenka Galin Perenič ter pianist Mladen Raukan. Koncert bo ob 11. uri, društvo pa ga prireja v sodelovanju z Občino, Deželo, ministrstvom za turizem in prireditve ter s prispevkom Goriške hranilnice. Na sporedu bodo skladbe Griega, Wolfa, Straussa, Puccinija, Verdija, Mozarta in VVagnerja. Pereničeva je svojo umetniško kariero pričela v operni hiši v Sankt Gal-lenu v Švici, kjer je nastopila v operi Moč usode. Od leta 1970 je članica opere Flrvaškega narodnega gledališča. Pianist Mladen Raukan je profesor glasbe na Zagrebški akademiji ter glasbeni urednik pri zagrebški televiziji. V okviru dejavnosti kulturnega društva Lipizer velja omeniti tudi silvestrski koncert, ki ga bo izvajal Simfonični orkester iz Walbrzycha na Poljskem. Koncert bo 30. decembra. NAJBOLJŠE NI VEDNO NAJDRAZ.TE O tem se boste sami prepričali ob obisku Primexovih prostocarinskih prodajaln, kjer Vas za praznične nakupe pričakuje zelo široka izbira artiklov najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev. Po zelo ugodnih cenah lahko kupite smuči Dynastar, avtogume Pirelli, snežke, smučarske čevlje in rokavice Tecnica, avdio in video tehniko Selečo, Fischer, Schneider, Nordmende, Telefunken, Sanyo in ITT, posodo in pribor INOX, krzna. KRZNO IN USNJENA KONFEKCIJA ŠPORTNA OPREMA KOZMETIČNI IZDELKI BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE AVDIO IN VIDEO TEHNIKA TOBAČNI IZDELKI ALKOHOLNE PIJAČE BIŽUTERIJA URE Rožna dolina, Vipavska 94 65000 Nova Gorica (YU) Tel. 003865 / 22-562 TOREK IN SREDA ZAPRTO . Ribja restavracija PIKOL GAŠPARIN Boris & Branko Nudimo vam dnevno sveže ribe in druge morske sadeže Specialiteta restavracije ŠKRPENA V PEČICI URNIKI OD 12.00 DO 22.00 SOBOTA OD 19.00 DO 23.00 Trgovine na v GORICI so decembra meseca tudi ob nedeljah in ponedeljkih LAMAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074 MAGL01/6 NAJLEPŠE DARILO ZA TOPEL BOŽIČ Izžrebali četrtfinalne pare v evropskih nogometnih pokalih ZRN - Švedska za Davisov pokal Najlažje za ZURICH — Za štiri italijanska moštva in za beograjski Partizan je bil žreb četrtfinalnih parov v evropskih nogometnih pokalih res ugoden. Pred nekoliko težjo nalogo je v bistvu le Milan, ki se bo v pokalu prvakov pomeril z nevarnim belgijskim Malinesom, toda Milančani so hkrati tudi najboljše moštvo stare celine, tako da jim je skoraj vseeno, koga prej srečajo. Tako meni tudi trener Sacchi. Iz Tokia, kjer bo njegova ekipa danes ponoči igrala z Medelinom za medcelinski pokal, je namreč po žrebu sporočil, da so v četrtfinalu vsi nasprotniki bolj ali manj enakovredni, čeprav je pristavil, da bi bil lahko žreb bolj ugoden, a tudi manj, s čimer je dal vedeti, da Belgijci zanj vendarle niso najmočnejši nasprotnik, kar jih je ostalo v konkurenci. Ma-lines je predlanskim v polfinalu pokala pokalnih zmagovalcev izločil Atalanto (obakrat je zmagal z 2:1), lani pa je v istem pokalu in v istem kolu izgubil proti Sampdorii. Najugodneje se je vsekakor razpletlo za Sampdorio, ki se bo v pokalu pokalnih zmagovalcev pomerila s švicarsko ekipo Grasshopper. Boškov je bil z žrebom zadovoljen, čeprav je opozoril, da bo Sampdoria prvič, odkar nastopa v pokalih, povratno tekmo odigrala v gosteh. V istem pokalu bo beograjski Partizan igral z neugodnim Dinamom iz Bukarešte, ki je jesenski prvak romunskega prvenstva. Kljub temu je trener Ivan Golac, brž ko je izvedel, kako se je razpetlo v Ziirichu, samozavestno izjavil: »Gremo naprej« in pristavil, da je bilo predvsem pomembno izogniti se Italijanom in Belgijcem (Sampdorii in Anderlechtu). V pokalu UEFA bo imel Juventus po šestih letih končno priložnost, da se Hamburgerju oddolži za poraz z atenskega finala pokala prvakov iz leta 1983, ko so Zahodni Nemci nezasluženo zmagali z 1:0. Zdaj se Hamburger v Bundesligi otepa dna lestvice in ne predstavlja nepremagljive ovire. Odlično se je izteklo tudi za Fiorentino, saj je francoski Au-xerre naj slabši član preostale osmerice in nima velikih mednarodnih izkušenj, saj je to prvič, da se je prebil do četrtfinala, v francoski A ligi pa nastopa šele od leta'1980. Za Auxerre, ki je v predkvalifikacijah izločil zagrebški Dinamo, igra tudi belgijski reprezentant italijanskega porekla Enzo Scifo, ki je eno sezono odigral tudi pri Interju. Na sliki (AP): predsednika Grasshoperja Peter in Sampdo-rie Mantovani po žrebu v Ziirichu. Samndorio POKAL PRVAKOV • Malines (Bel.) - Milan (It.) • Sredets Sofija (Bol.) - 01ympique Marseille (Fr.) • Bayern Miinchen (ZRN) - PSV Eindhoven (Niz.) • Benfica Lizbona (Fort.) - Dnjepr Dnjepropetrovsk (SZ) POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV • Samdporia (It.) -.Grasshopers (Švi.) • Real Valladolid. (Šp.) - Monaco (Fr.) • Dinamo Bukarešta (Rom.) - Partizan Beograd (Jug.) • Anderlecht (Bel.) - Admira Wacker (Av.) POKAL UEFA • Fiorentina (It.) - Auxerre (Fr.) • Koln (ZRN) - Antwerpen (Bel.) • Liege (Bel.) - VVerder Bremen (ZRN) • Hamburger (ZRN) - Juventus (It.) Po prvem dnevu neodločeno STUTTGART — O Davisovem pokalu bo morda odločalo že današnje srečanje dvojic: po prvem dnevu je namreč rezultat med Zahodno Nemčijo in Švedsko neodločen 1:1. V prv.em srečanju dneva se je Wi-lander oddolžil Steebu, ki pa je premagal v lanski uvodni finalni tekmi Davisovega pokala. VVilander je dobro začel in v 1. setu povedel s 5:2, vendar je zgubil koncentracijo in niz je šel nasprotniku. Drugi set se je odločil pri tie-breaku v korist Šveda, ki pa je prej že vodil s 5:2. Tudi v 3. igri je bil Ste-eb v zaostanku (3:5), vendar se je tie-break tokrat končal v njegovo korist. V zadnjih dveh nizih pa je Steeb nekoliko popustil in čeprav je v 5. setu pokazal nekaj žilavosti (z 1:4 je znižal na 3:4), se porazu ni mogel izogniti. Srečanje je trajalo skoraj štiri ure in pol. V drugi tekmi večera je Becker v 1.54' odpravil Edberga, proti kateremu je pred 13 dnevi izgubil v finalu ne-wyorškega »mastersa«. IZIDA: VVilander - Steeb 5:7, 7:6 (7:0), 6:7 (4:7), 6:2, 6:3; Becker - Edberg 6:2, 6:2, 6:4. Danes bo na vrsti srečanje dvojic in če zadnji trenutek ne bo prišlo do sprememb, bosta ZRN zastopala Becker in Jelen, Švedsko pa Jarryd in Gunnarsson. Sklicani »azzurri« za tekmo z Argentino RIM — Za prijateljsko nogometno srečanje proti Argentini (21. decembra ob 14.30 v Cagliariju) je tehnični komisar Azeglio Vicini sklical naslednje igralce: Baggia, Baresija, Bergomija, Bertija, Carnevaleja, De Agostinija, De Napolija, Donadonija, Ferraro, Fusija, Gianninija, Maldinija, Mancinija, Ma-rocchija, Sereno, Tacconija, Viallija in Zengo. Žrebanje za EP »under 21« ZUERICH — V četrtfinalu evropskega nogometnega prvenstva »under 21« se bo Italija srečala s Španijo, Jugoslavija pa z Bolgarijo. Tako je včeraj določil žreb, ki so ga opravili v Ziirichu. Druga dva četrtfinalna para sta SZ - ZRN in ČSSR - Švedska. Srečanja (tudi povratna) morajo odigrati do 31. marca prihodnjega leta. Danes ponoči Milan - Medellin TOKYO — Ob koncu včerajšnjega treninga je Milanov trener Sacchi objavil postavo, ki se bo danes ponoči pomerila z Medellinom za medcelinski pokal. Igrali bodo: Galli, Tassotti, Maldini, Fuser, Costacurta, Baresi, Do-nadoni, Rijkaard, Van Basten, Ancelot-ti, Massaro. Na klopi bodo Pazzagli. Carobbi, Evani, Stroppa, Simone. Tekma bo ob 12. uri po krajevnem času (ob 4. uri v Italiji), po televizijskem kanalu Italia 1 pa jo bodo prenašali ob 4.30. Dirka tris RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 6-21-20. Dobitnikov je bilo 460, prejeli pa bodo po 2.443.200 lir. Veter včeraj preprečil moški smuk Bodo danes le imeli srečo? Michael Mair (telefoto AP) z nogo v mavcu na progi Sasslong, kjer se je nedavno poškodoval VAL GARDENA — Z moškim smukom letos nimajo sreče. Po prvotnem sporedu bi ga bili morali izpeljati že v soboto v Val dTseru, kjer pa ni bilo snega. Prenesli so ga na progo Sasslong v S. Cristini, kjer jim je vreme včeraj spet prekrižalo račune. Snega je bilo sicer dovolj, zato pa so bili sunki vetra premočni. Organizatorji so sicer najprej poskusili tekmo rešiti tako, da so start pomaknili 300 metrov nižje. Tedaj pa se je zaradi južnega vetra temperatura nenadoma dvignila za celih 8 stopinj in hudo načela progo, zlasti v spodnjem delu. Nekaj krajevnih organizatorjev je sicer sililo, da bi tekmo kljub temu izvedli, vendar je žirija ostala pri svojem. Včeraj odloženo tekmo naj bi sedaj izvedli 20. decembra v Schladmingu. V Val Gardeni seveda upajo, da bodo izpeljali vsaj današnji smuk, torej tistega, ki je bil prvotno predviden v tem kraju. Vreme pa ne obeta nič dobrega. Bojijo se, da bo nenadna odjuga prinesla še dež. Ženska namiznoteniška A liga Drevi Kras - Ragusa Danes prihaja v Zgonik bivša evropska prvakinja, večkratna zmagovalka Top 12 in nosilka olimpijske kolajne Vriesecoopova. Skupaj z njo bodo še tri prve dame italijanskega namiznega tenisa, Giorgia Zampini, večkratna državnaprvaki-nja, 26. na evropski lestvici, Roberta Donda, številka 8 med prvokategornicami, ter Chen Yun Tieling, kitajska podprvakinja iz leta 1987. Ta sloveča imena so združena v ekipi Vittorie iz Raguse, s katero bodo krasovke odigrale drugo povratno kolo ženskega namiznoteniškega prvenstva. Na gostovanju na Siciliji so krasovke pri domačinih zapustile močan vtis, saj je bila zmaga Tanje Ravbar nad Kitajko pravo presenečenje, obe naši tretj ekategornici, Obadova in Ravbarjeva, pa sta bili tik na tem, da osvojita točki proti Dondovi." Končni rezultat 5:4 z doprinosom treh zmag sijajne Batini-čeve je bil za Vittorio, ki se poteguje za državni naslov, priborjen z naporom. Upajmo, da se bo danes zasukalo v korist Krasa, gledalci pa so vabljeni na srečanje, ki bo drevi ob 19. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. ŽENSKA B LIGA Krasovke čaka težko gostovanje pri vodilnem Recoaru Agostini v Bocnu. Recoaro je lani nazadoval iz A lige, kamor se skuša spet prebiti. Obdržal je tudi isto postavo: reprezentantko Oberrauchovo, drugoka-tegornico Fasoltovo in Filippijevo. Igralke Bora F are o bodo igrale doma s Karneidom, s katerim si na lestvici delijo 3.-4. mesto. MOŠKA C LIGA Nič dobrega se ne obeta krasov-cem v tem 7. kolu. Doma se bodo ob 18. uri srečali s Favoritom za prestop v B-2 ligo, tržaškim CMM. Vseeno bi se veljalo potruditi za čim boljšo razliko v končnem izidu, saj bo poleg treh prvih napredovalo še šest ekip z najboljšim točkovanjem med vsemi četrtouvrščeni-mi. (J. J.) kratke vesti Johnson pri Fantoniju VIDEM — Novi tujec videmskega Fantonija, Američan Margues Johnson, bo verjetno prvo tekmo za svoje novo društvo odigral že jutri, in sicer v gosteh pri Alnu iz Fabriana. Johnson (krilo), ki bo zamenjal svojega rojaka Hanka McDowella, je pogodbo podpisal za obdobje do konca letošnjega prvenstva v A-2 ligi. Start »Glra« v Bariju BARI — Župan in občinski odbornik za šport iz Barija sta včeraj povedala, da bo start 73. izvedbe kolesarske dirke po Italiji prav iz Barija. Tako jima je sporočil organizator dirke Vincenzo Torriasni, ki bo dirko predstavil danes zjutraj v Milanu. Danes Damiani - Netto CESENA — Italijan Francesco Damiani, svetovni prvak v težki kategoriji p° verziji WBO, se bo danes srečal z Argentincem Danielom Eduardom Nettom, ki pa ima kar 16 kg manj. V tem srečanju, ki je veljavno za svetovni naslov, Damiani precej tvega, saj bi v primeru poraza še bolj dobili krila tisti, ki pravijo, da si izbira samo neznane nasprotnike, v primeru zmage pa verjetno ne bi bil prav nič bližje svojemu cilju, srečanju s Tyso-nom. Damiani (sedaj ima 31 let) namreč pravi, da bo boksal še leto dni in edino resnična možnost, da se pomeri s Tyso-nom (kar bi mu tudi prineslo bajne zaslužke) bi ga lahko še zadržala na ringu- Danes v Vidmu Nagrajene tudi slovenske tekmovalke Formalen zaključek atletske sezone bo danes popoldne v Vidmu, kjer bo FIDAL nagradila najuspešnejše atlete in atletinje sezone. Med posamezniki pridejo v poštev tisti, ki so dosegli deželne rekorde, nadalje atleti, ki so osvojili prva tri mesta na državnih prvenstvih in državni reprezentant)e. Podelili bodo tudi serijo priznanj klubom za uspehe na deželnih ekipnih prvenstvih. Med nagrajenkami bo letos tudi atletinja Bora Infordate Claudia Coslovich, in sicer za njen deželni mladinski rekord v metu kopja. Nagrado za zmago na državnem prvenstvu naraščajnic bo prejela tudi Margaret Macchiut (Edera), specialistka v teku na 100 m čez ovire. V spisku rekorderk je od letos tudi bivša atletinja Bora Sonja Antoni, ki pa mora to čast deliti z ostalimi članicami štafete 4x400 m kluba Chimica del Friuli iz Tor-viscose. Atletski svet medtem ustvarja tekmovalne garniture za prihodnjo sezono. Velika značilnost novega vodstva atletske zveze je obramba majhnih klubov, ki so novo vodstvo tudi privedli na oblast. Eden prvih aktov za prihodnjo sezono je bilo korenito ovrednotenje dosežkov v finančnem smislu. Odškodnine, ki so bile doslej smešno nizke, so drastično zvišali in klubi brez lastnega naraščaja ne bodo mogli kar tako izpopolniti ekip z nakupovanjem. Višanje odškodnin pri prestopih je vsekakor sprožilo različne reakcije. Večina klubov ocenjuje ukrep kot pravilen, so pa tudi taki, ki teorizirajo višjo težnjo k zelo zgodnji specializaciji, ta pa bi se nato finančno obrestovala s sistematično prodajo atletov. Verjetno so take teze nerealne, ker se pri atletiki trenerji ne uravnavajo po finančnih ciljih klubov. Bolj jim je pri srcu uspeh atleta, ki je tudi njihov. (K. B.) w V jutrišnjih srečanjih v amaterskih nogometnih prvenstvih Se zadnji napori naših ekip pred tritedensko prekinitvijo 1. AMATERSKA LIGA Juventina Radenska - Varmo Za Juventino Radenska se nadaljuje serija srečanj z ekipami, ki so na spodnjem delu lestvice in zato imajo te tekme dvojni pomen. Doslej je obračun Štandrežcev še pozitiven, saj so v zadnjih treh srečanjih zabeležili dve zmagi in poraz. Sicer pri tem zaskrblja nedeljski poraz proti slabemu Portualeju. Upajmo, da je šlo le za podcenjevanje nasprotnika in da bo to služilo Juventini, da se bo jutri »streznila« in igrala povsem drugače. Varmo s 13 točkami v bistvu vodi v 2. skupini, čeprav v zadnjih tekmah kaže znake krize. Štandrežci bodo ta položaj morali dobro izkoristiti in štar-tati na zmago. Polovični rezultat bi bil v tem primeru nezadosten. 2. AMATERSKA LIGA Medtem ko bodo v 2. AL pred predvideno tritedensko prekinitvijo zaradi praznikov igrali tekme predzadnjega kola zimskega dela prvenstva, so v 3. AL (skupina L) na sporedu le tri zaostale tekme (Romana-Aurisina, Herma-da-Kras, Fincantieri-Stock). Zadnje kolo prvega dela tega prvenstva so odigrali prejšnjo nedeljo, nadaljevalo pa se bo v nedeljo, 14. januarja, s tekmami 1. povratnega kola. S. Vito - Vesna S. Vito je lani imel precej težav kot novinec v ligi. V prvem delu je zbral le 8 točk, v nadaljevanju pa si je opomogel ter jih osvojil kar 17 in končal prvenstvo na 12. mestu lestvice. Letos pa je solidno začel. V prvih sedmih tekmah je osvojil 9 točk, nakar se je moral zadovoljiti s 4 zaporednimi neodločenimi izidi. V zadnjih dveh nastopih pa je doživel dva poraza, sicer s tesnim f:0. Omeniti moramo tudi, da S. Vito na zadnjih treh nastopih doma ni dosegel gola, čeprav ima v svojih vrstah napadalca Faleschija, ki je z 9 zadetki na drugem mestu lestvice najboljših strelcev te skupine. Zato bodo domačini gotovo igrali zagrizeno, ker hočejo prekiniti negativno serijo. Vesno, ki je v zadnjih tekmah morda nekoliko odpovedala v napadu, čaka res neugoden nasprotnik. »Plavi« bi se tokrat verjetno sprijaznili tudi z izido brez gola. Zarja - Castionese V Bazovico pride ekipa, ki je lani igrala v skupini D in s 35 točkami zasedla solidno 6. mesto. Castionese tudi letos igra zanesljivo (zbral je že 15 točk). Uspešen je predvsem v gosteh, kjer je premagal sicer povprečni Pavi-ese, Porpetto, prejšnjo nedeljo pa nepričakovano in z nekoliko sreče S. Vito. To dokazuje, da so gostje zelo nevarni, čeprav so od 14 doseženih golov 4 padli iz 11-metrovke, a eden iz avtogola. Ker zarjani v zadnjih nastopih igrajo kot prerojeni in dokaj zanesljivo, so navijači prepričani, da bodo tudi jutri neporaženi zapustili igrišče. Primorje - CGS Tržačanom, ki že nekaj sezon igrajo v 2. AL (lani so s 27 točkami končali na 11. mestu končne lestvice), letos ne gre najbolje. V prvih šestih tekmah so zbrali 7 točk, nato pa so kar štirikrat zaporedoma poraženi zapustili igrišče. Negativno serijo so prekinili v Santa-marii (neodločen izid), pred dvema tednoma so s tesnim 1:0 premagali S. Vito, v nedeljo pa so kar s 5:0 klonil proti Gonarsu. To jasno dokazuje, da preživljajo lažjo krizo. Primorje, čeprav je letos doživelo en sam poraz in je v zadnjih dveh nastopih osvojilo 4 točke, ne bo imelo lahke naloge. Prav zadnja zmaga v Terzu je drago stala Prosečane. Na podlagi zapisnika sodnika Brecevaza iz Vidma o razburljivih dogodkih ob koncu tekme je disciplinska komisija izključila Antonija (6 kol) ter Milanija in M. Savarina za eno kolo. V okrnjeni postavi bi se morda Primorje zadovoljilo tudi s točko. 3. AMATERSKA LIGA Sovodnje - Azzurra Goriška Azzurra ne bi smela Sovodenj cem, ki so sicer z zadnjima porazoma v bistvu že izgubili precej možnosti, da bi se potegovali za napredovanje, delati prevelikih težav. Zato lahko rečemo, da imajo Šuligojev! varovanci precejšnje možnosti, da obdržijo obe točki ter da poslednjič poiščejo pot, ki bi jih popeljala med najboljše. San Pier - Mladost Kljub petim zadetkom, ki so jih Kraševci dosegli proti Beglianu, menimo, da proti vodilnemu San Pieru nimajo skoraj nobene možnosti za uspeh. Nasprotnik Doberdobcev prepričljivo vodi na lestvici (8 zmag, 3 neodločeni izidi) in težko si je zamisliti, da bo Barbano-vim varovancem uspel podvig. No, če pa bi do tega le prišlo, bi to predstavljalo doslej največje presenečenje tega prvenstva. Hermada - Kras . Krasu se tokrat nudi lepa priložnost' da se približa zgornjemu delu lestvice; Rdeče-beli gredo v goste k poprečn Hermadi, ki je doslej premagala 1 Breg ter izbojevala še pet neodločeni^ izidov, zadnjega prav v nedeljo Trebčah proti Primorcu. Kot vidi®1 ' je Hermada neugoden nasprotnik naše ekipe. Ker pa Kras igra bolj u pešno v gosteh kot doma, je tokrat n sporen favorit. (B. Rupel) Šolsko prvenstvo TRINKO - LOCCHI 1;6 <1:1) STRELEC: Ferri. rr, TRINKO: Figeli, Pintar, Ferri, Fan ■ Mažgon, De Biasi, P. Gergolet, A. y golet, Ferfolja, Černigoj, Miklus 1 nedetti). iki sl0' Z novim porazom so zastopnr ^ venske srednje šole Ivan Trinko kij učili letošnjo udeležbo na š° s nogometnih igrah. Tudi ta tekl?iaici bila slična prejšnjim. Slovenski “lj so že v prvi akciji povedli z leP9rivdi detkom Ferrija in predvsem P° K [ern obrambe tudi takoj prejeli gol- Aa‘ {a so stalno oblegali nasprotnikova in le sreča ter spretnost naspr° ^ vratarja sta rešila moštvo šole L Premoč naših je prišla do izr^° V v začetni fazi drugega dela a sp dveh zaporednih protinapadih P ne morali kloniti in tedaj je bilo ^ar konec. Zmanjkalo jim je P°9U 'v0d-so nasprotniki znali izkoristiti stvo še povišati. (A. G.) Jutri v 13. kolu košarkarske B-2 lige v Faenzi Jadran z visokim nasprotnikom Ni moštva v košarkarski B-2 ligi, da bi v enem letu tako korenito spremenilo svojo postavo, kot jutrišnji Jadranov nasprotnik 13. kola, ekipa Mangiaebevi iz Faenze. V bistvu sta ostala samo dva lanska igralca, in sicer visoko krilo Domenico Matassini (27 let, 196 cm) ter krilo-Post Gianfranco Giuliani (26 let, 196 cm). Kljub prenovi in cilju, da bi moštvo že letos napredovalo v višjo ligo, pa je Faenza doslej igrala s spremenljivo srečo: osvojila je sedem zmag, petkrat pa izgubila, zadnjič v nedeljo v Oderzu, potem ko je bila večji del srečanja v vodstvu. Moštvo iz Faenze je tudi precej mlado, saj od dvanajst igralcev na uradnem spisku kar šest jih ni še dopolnilo dvajsetega leta starosti. Sicer pa ogrodje standardne postave moštva sestavljajo v glavnem visoki igralci (kar pet jih ima več kot dva metra). In prav višina je najnevarnejše orožje ekipe iz Faenze. Kaj pa o jutrišnjem nasprotniku meni Jadranov pomožni trener Jure Krečič? »Igra Faenze se v glavnem odvija pod košema, kjer so njeni igralci tudi najnevarnejši. S tem da so košarkarji precej visoki, so zato tudi bolj počasni pri vračanju v obrambo in prav to bi morali mi izkoristiti in nasprotniku vsiliti hiter tempo, ker bomo nasprotno proti postavljeni obrambi imeli velike težave, saj je Faenza pri lovljenju odbitih žog zelo močna,« je dejal Krečič. In nato nadaljeval: »Vsi se zavedamo, da nas v Faenzi čaka izredno težka naloga. Že pogled na lestvico jasno kaže, da je Faenza znatno na boljšem kot mi. Vseeno pa se vnaprej ne predajamo. Prvič po tolikem času so naši košarkarji vsi zdravi in so torej tudi redno trenirali. Če bi pa ponovili igro s tekme proti Imoli, bi lahko poskrbeli tudi za presenečenje. Sicer pa je naš cilj ta, da se iz tedna v teden temeljito pripravljamo na vsako tekmo, kajti boj za obstanek je zelo težak. Ne smemo namreč pozabiti, da izpadejo iz lige kar štiri ekipe in da nas zato čaka še izredno težka naloga.« Srečanje Mangiaebevi-Jadran bo jutri v Faenzi s pričetkom ob 17.30. (bi) DANAŠNJI SPORED: Castel San Pietro; Ce-sena; Montebelluna - Malaguti; Pierobon Padova - Ozzano; Faenza - Jadran; Imola - Montichiair; Pordenone - Vicenza; San Dona - Petrarca Padova; Virtus Padova - Oderzo. V ženski odbojkarski C-l ligi Bor Elpro v Dolu Borove odbojkarice čaka drevi spet težka preizkušnja. Podajajo se namreč na gostovanje v Dolo, kjer jih bo pričakala ekipa, moč katere je pravzaprav še dokaj skrivnostna. Lani je Dolo, po sijajnem prvem delu prvenstva in slabem povratnem, osvojil končno tretje mesto. Za letos si je po besedah odgovornih pri tem društvu postavil le skromen cilj, to je obstanek, čeprav je od boljših igralk društvo zapustila le podajačica. Spet z drugih virov pa je mogoče slišati, da je to le krinka in da ima pravzaprav ta ekipa skrite ambicije najmanj po uvrstitvi v B-2 ligo. Kakorkoli že, na dlani je, da Dolo zaenkrat ne igra v slogu lanskega prvega dela sezone, saj je v dosedanjih šestih tekmah že trikrat potegnil krajši konec. Izgubil je namreč v gosteh s tržaško ekipo OMA in pa z novincem Cordenonsom ter doma z ekipo Venezia Mestre. V preostalih tekmah je doma premagal videmski PAV in Ghemarja, prejšnjo soboto pa je po petih nizih zmagal v Latisani. Sodeč po rezultatih gre torej najverjetneje za ekipo srednje kakovosti, zato pa je to srečanje za borovke še toliko bolj pomembno, saj je jasno, da lahko prav zmage (v gosteh) proti takšnim nasprotnikom omogočijo plavim, da dosežejo cilj, ki so si ga zastavile pred pričetkom sezone. To je še toliko bolj res, če vemo, da bodo prihodnjo soboto (v zadnjem kolu starega leta) Kalčeve varovanke odigrale mestni derbi z OMA. Rokometna C liga Priložnost za krasovce V petem kolu rokometnega prvenstva C lige bo Kras Trimac danes ob 16. uri gostoval v Monseliceju pri Pa-dani. Padana trenutno zaseda zadnje mesto na lestvici in spada torej med ekipe, ki se borijo proti izpadu. Razume se, da bodo naši rokometaši štarta-li na zmago, saj je ta v dosegu njihovih možnosti, obenem pa bi tako povečali prednost na lestvici pred še enim direktnim konkurentom v boju za obstanek. A če je za krasovce zmaga nujna, je za rokometaše iz Monseliceja naravnost obvezna, če se ti hočejo odlepiti iz neugodnega položaja na lestvici. Krasovce torej ne čaka tako lahka tekma, trener Lazar pa po vsej verjetnosti ne bo mogel niti tokrat računati na vojaka Sardoča in Oberdana, ki sicer dokaj redno trenirata. Zato upamo, da ne bi naši podcenjevali nasprotnikov in da bi zaigrali z zadostno vnemo ter tako najbolje izrabili to priložnost. (Pjotr) NAMIZNOTENIŠKA KOMISIJA ZSŠDI Prireja 23. t. m. namiznoteniški turnir za osnovne in nižje srednje šole ter rekreacijski turnir za člane slovenskih športnih društev, ki v letošnji sezoni niso nastopili na uradnih tekmovanjih. Prijave sprejema urad ZSŠDI, v Ul. sv. Frančiška 20, od 8. do 14. ure do vključno 18. t. m. SK DEVIN obvešča, da bo priredil 7., 14., 21. in 28. januarja 1990 smučarske izlete z avtobusom na razna smučišča. Cene: štiri Prevozi 55.000 lir, en prevoz 15.000 lir, samo tečaj pa 40.000 lir. Informacije in vpisovanje zvečer na št. 200236. SPDT Prireja tudi letos smučarski tečaj za elane SPDT, in sicer za začetnike in liste, ki že znajo smučati. Tečaji bodo v Ravasclettu oz. na Zoncolanu ob nedeljah 14., 21. in 28. januarja ter 4. februarja 1990. Vpisovanje je na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3. nad.) še danes, 16. od 10. do 14. ure. TPK SIRENA vabi svoje člane na silvestrovanje, ki bo v društvenih prostorih. Igral bo priznani »One man bad«. Vpisovanje po *el- 422696 do vključno 22. t. m. Mesta 0 omejena. Pohitite! Med moškimi Olmypia na težkem gostovanju v Vidmu pri ekipi Volley Bali V ospredju derbi Sloga Koimpex Kar se tiče deželnih lig bodo 01ym-pia, Sloga Koimpex in Agorest tudi danes v ospredju pozornosti ljubiteljev odbojke. Goričani bodo v nadaljevanju svoje »vroče« serije nastopov (v prihodnjih dveh kolih jih čakata oba derbija) drevi gostovali v Vidmu pri ekipi Volley Bali Udine, s katero delijo drugo mesto, ženska tretjeligaša pa se bosta na Opčinah spopadla med sabo. Dva zaporedna poraza vnašata v tabor 01ympie pred tekmo v Vidmu precej skrbi. Mladi Videmčani so po negotovem začetku (poraza z Vivilom in Pordenonom) nanizali vrsto petih zaporednih zmag, po katerih so se prebili povsem v ospredje, čeprav letos nastopajo celo nekoliko oslabljeni. Dejstvo pa je, da mladinci videmskega prvoligaša trenirajo vsak dan, zato hitreje napredujejo od ostalih. Pred lažjim domačim nastopom pa bosta ostala naša moška tretjeligaša. Bor Cunja Avtoprevoz bi moral v sre- Raffaella Zavadlav (Agorest) Čanju s Torriano razmeroma zlahka priti do četrte zaporedne zmage, združena ekipa Meblo Imsa pa bo gostila povprečni tržaški Rozzol, ki na dosedanjih treh gostovanjih še ni zmagal. V enakovredni ženski ligi tekma na Opčinah po zanimivosti daleč prekaša vse ostale in je v bistvu temeljnega pomena za celotno prvenstvo, kajti v primeru zmage Sloge Koimpex bi vodilna trojica (sestavljata jo še Kennedy in Fincantieri) lahko že skopala dokaj globok jarek štirih točk med sabo in vsemi ostalimi zasledovalci. Med temi je zaenkrat edinole prav goriška združena ekipa, ki bo nemara skušala zajeziti »beg« vodilnih, čeprav izkušnje Agoresta na Opčinah niso najboljše. Tudi glede na tradicijo so torej sloga-šice drevi favoritinje, toda ta tekma, za razliko od lanskega openskega derbija, vsebuje nekaj več motivov, ker se pač neposredno tiče vrha lestvice, zato lahko na izid vplivata tudi faktorja razpoloženja in živcev. Zanimivo bo tudi gostovanje Sokola Indules v Gradišču. Tamkajšrtfa Torri-ana je v zadnjih nastopih nekoliko - Agorest razočarala, tako da igralke trenerja De VValdersteina lahko objektivno računajo na uspeh, ki bi še oplemenitil njihov dober začetek sezone. V D ligi pa gre obem slovenskim šesterkam že za biti ali ne biti. Gostovali bosta namreč pri neposrednih tekmecih za obstanek v ligi in po domačih spodrsljajih prejšnjega kola jima prav gotovo ne bo lahko pri srcu. Kontovelke bodo igrale v Spilimber-gu. Tamkajšnja Aguila je pred osmimi dnevi nenadejano osvojila prvo zmago v Dolini in bo zato drevi nemara igrala s podvojenim navdušenjem. Isto se v Porcii obeta Brežankam. Tudi tamkajšnji San Giorgio je namreč prejšnjo soboto poskrbel za podvig v gosteh, saj je v Trstu premagal Virtus in ima zdaj štiri točke (doma je ugnal še Mar-tignacco). Obe naši ekipi bosta morali dati drevi vse od sebe, saj bo verjetno na obeh tekmah zmagala ekipa, ki po pokazala, da si uspeh tudi najbolj želi. DANES SOBOTA, 16. DECEMBRA 1989 ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 v Dolu, Ul. Arino 1: Dolo Pallavo-1° - Bor Elpro MOŠKA C-2 LIGA 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - Torriana Belca; 20.00 v gorskem Kulturnem domu: Meblo Imsa -Rozzol; 20.30 v Vidmu, Ul. Scrosoppi: v°lley Bali - 01ympia ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -Agorest; 20.00 v Martignaccu, Ul. San Bi-®gio: Libertas Martignacco - Sokol Indu- ŽENSKA D LIGA 18.00 v Porcii, Ul. delle Risorgive: San Giorgio - Breg Agrar; 20.00 v Spilimber-9U' Ul. Tauriano: Aguila Spilimbergo -Kontovel Electronic Shop 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 v Gradežu: Grado - Agorest UNDER 16 ŽENSKE 18.30 na Proskeu: Kontovel Electronic ^hop - L'Arcobaleno NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 17.00 v Zgoniku: Kras - Ciarm Ragusa ŽENSKA B LIGA 17.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Farco -Karneid; 18.00 v Bocnu, Ul. Castel Fla-v°n: Recoaro - Kras MOŠKA C LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - CMM Trst KOŠARKA MOŠKA D LIGA 18.30 na Proseku, dom Ervatti: Bor Radenska - Arte Bittesini PROMOCIJSKA LIGA 17.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Fiamma; 18.00 v Redipuglii: Corridoni -Dom G ometal; 20.30 v Repnu: Kontovel -Radioguattro DEŽELNI KADETI 16.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Goriziana; 20.00 v Dolini: Breg -Kontovel B NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Ricrea-tori; 17.00 v Repnu: Polet - Servolana A MINIBASKET 16.00 v Trstu, Ul. delllstria: Azzurra -Bor NOGOMET UNDER 18 14.30 v Dolini: Breg - Giarizzole MLAJŠI CICIBANI 15.00 v Bazovici: Zarja Adriaimpex B -Altura ROKOMET MOŠKA C LIGA 16.00 v Monseliceju: Padana - Kras Trimac JUTRI NEDELJA, 17. DECEMBRA 1989 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v Faenzi, Trg Pancrazi 1: Faenza - Jadran DEŽELNI MLADINCI 11.00 na Proseku: Kontovel - Cicibona DRŽAVNI KADETI 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Santos; 16.00 v Repnu: Kontovel - Pordenone DEČKI 9.00 v Dolini: Breg - Barcolana NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, na Rojcah: Juventina Radenska - Varmo 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Castionese; 14.30 na Proseku: Primorje - CGS; 14.30 v San Vitu: San Vito - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra; 14.30 v Špetru ob Soči: San Pier - Mladost; 14.30 v Nabrežini: Hermada - Kras NARAŠČAJNIKI 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Lucinico ZAČETNIKI 10.30 v Trstu, Ul. Falvia: Ponziana B -Zarja Adriaimpex; 11.30 v Trstu, Campa-nelle: Don Bosco - Breg; 12.30 na Proseku: Primorje - San Giovanni ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 9.30 na Opčinah: Sloga - Pallavolo Tri-este; 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club TS - Bor UNDER 18 ŽENSKE 11.00 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA - Bor Friulexport; 11.00 v Dolini: Breg Agrar -Sloga Koimpex UNDER 16 MOŠKI 10.30 v goriškem Kulturnem domu: Tekno progres - Volley bali Videm; 10.30 v Repnu: Sloga - ACLI Ronchi UNDER 16 ŽENSKE 11.00 na Opčinah: Sloga Sagor - Breg Agrar; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friu-lexport - OMA I/ ŠPORT SMUČARSKA IN MESTNA OBLAČILA SMUČI - SMUČARSKI ČEVLJI VEZI Z IZREDNIM POPUSTOM OD 20% DO 30% TRŽIČ - Ul. IX. junija 84 - Tel. 0481/45735 PODLOGE GALANTERIJA A. PERTOT j prijeten božič s koristnimi darili M • žensko in moško perilo • pletenine • metrsko blago • zavese ^ • prti in posteljnina £ TRST - Ul. Ginnastica 22 Tel. 761-029 V nedeljo in ponedeljek odprto IMPORT- EXPORT DILA01/2 MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. n L 34132- TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000, - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel./7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski Jt dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio.1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG sobota, 16. decembra 1989 Zunanji ministri atlantskega zavezništva za pomoč reformam na Vzhodu NATO potrjuje svojo strategijo in podpira evropsko integracijo BRUSELJ — V belgijski prestolnici se je včeraj končalo dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov članic pakta NATO. Ob koncu zasedanja so izdali dokument, v katerem so objavili skupna stališča o najpomembnejših vprašanjih, ki ta čas pretresajo predvsem evropsko javnost. Tako so v zvezi z nemškim vprašanjem pozdravili vse hitrejše politične premike v Nemški demokratični republiki, ob tem pa so tudi poudarili, da si bo NATO stalno prizadeval za krepitev miru v Evropi, v kateri bo tudi nemški narod lahko našel svojo pot do združitve na podlagi pravice do samoodločbe. Do tega procesa pa naj bi prišlo po mirni in demokratični poti in ob spoštovanju vseh mednarodnih sporazumov in načel, ki so zapisana v zaključnem helsinškem dokumentu. Pri tem pa so poudarili tudi velik pomen atlantskega zavezništva, kot garanta varnosti in miru v Evropi. Tudi za prihodnost zunanji ministri pakta NATO ne vidijo možnosti, da bi se osnovna strategija zavezništva spremenila, kakor tudi ostaja po njihovem mnenju še naprej nujno potrebna prisotnost ameriških jedrskih in konvencionalnih sil v Evropi. Toda pakt NATO želi v bodoče okrepiti tudi svojo politično vlogo in še povečati napore za odpravo nasprotij v Evropi, nudil pa naj bi tudi konkretno podporo pozitivnim spremembam v Vzhodni Evropi. V tem kontekstu lah- ko tudi razumemo torkov obisk sovjetskega zunanjega ministra Ševardnadzeja, ki bo glavni štab zahodnega zavezništva obiskal na povabilo generalnega sekretarja NATO Woernerja. V zaključnem dokumentu je seveda precej pozornosti namenjene bliskovitim spremembam v Vzhodni Evropi. Pri tem so se zunanji ministri NATO zavzeli, da vsaka država reši svoje probleme s korenitimi reformami, pri tem pa naj bi imela veliko vlogo tudi podpora, ki jo lahko nudi NATO, kakor tudi ostale organizacije, ki so v zadnjem času svoje moči usmerile v nudenje konkretne pomoči Poljski, Madžarski, Jugoslaviji in drugim državam, v katerih potekajo reformni procesi. Atlantsko zavezništvo pa je tudi podprlo integracijske procese v ES, saj naj bi prav ta evropska enotnost predstavljala naravno nadaljevanje razvoja tesnih odnosov, ki jih ima Severna Amerika z evropskimi članicami pakta NATO. Zunanji ministri NATO so se zavzeli za nadaljevanje razorožitvenega procesa v Evropi, kjer so poudarili pomen dveh ločenih pogajanj, ki potekajo na Dunaju in v okviru KVSE, z optimizmom pa gledajo predvsem na pogajanja o krčenju konvencionalnega orožja, kjer predvidevajo, da bi lahko že prihodnje leto podpisali dokončni sporazum. Bankovec vreden 500 tisoč lir kmalu v obtoku RIM — Ministrski svet je včeraj odobril zakonski osnutek o emisiji novega bankovca za 500 tisoč lir in kovanca za tisoč lir. Zakonski osnutek, ki je bil sestavljen po predlogu zakladnega ministrstva, nima nič skupnega z napovedjo o težki liri, ki jo je zakladno ministrstvo napovedalo že pred leti, vendar je predlog obležal v poslanski zbornici. Bankovci in kovanci višje vrednosti bodo po mnenju zakladnega ministrstva znatno olajšali denarni promet v državi in zunaj nje. Srednja mednarodna vrednost velikih bankovcev je namreč 492 tisoč lir. Zakladno ministrstvo je najprej nameravalo uvesti bankovec in kovanec za 200 tisoč ozirona dva tisoč lir, vendar se je izkazalo, da Italijani takih »vmesnih« rešitev ne marajo. Da je tako, je jasno pokazalo splošno odklanjanje bankovca za dvajset tisoč lir, ki je bil v obtoku zelo malo časa. ' Kontrolna akcija NAS v živilskem sektorju RIM — Karabinjerji oddelka NAS so v preteklih dneh opravili celo vrsto kontrolnih akcij, v katerih so preverili stanje v živilskem sektorju in živinoreji v številnih pokrajinah po državi. Vest o tem je posredoval minister za zdravstvo De Lorenzo, ki je včeraj zjutraj tudi dobil poročilo karabinjerjev. Pri pregledih so odkrili celo vrsto nepravilnosti in zaplenili precej pokvarjenih živil in ubite živine v vrednosti več milijard lir. Tako so v nekem skladišču za živila pri Bariju zaplenili 391 kartonov s 129 tisoč jajci, ki so bila neprimerno skladiščena, poleg tega pa so bila pakirana že septembra in oktobra. Vrednost zaseženih jajc dosega 25 milijonov lir, odgovorne pa so prijavili sodnim in zdravstvenim oblastem. Na področju Mantove in Brescie pa so karabinjerji zaplenili 730 telet in 219 goved, za katere so ugotovili, da so jih hranili s prepovedanimi estrogeni. Vrednost zaplenjene živine znaša približno 2 milijardi lir. Tudi v Trentu so na podlagi prijave veterinarskih oblasti v neki privatni klavnici zaplenili 930 ubitih živali, za katere je bilo tudi ugotovljeno, da so jih krmili z estrogeni. Vrednost zaplenjenih živali je bila ocenjena na milijardo in 150 milijonov lir. Karabinjerji pa so na področju Agrigenta zaplenili kar celo klavnico v vrednosti šestih milijard. Klavnica je bila državna, delovala pa je brez potrebnih dovoljenj, ki jih izdajo zdravstvene oblasti. V kontrolni akciji pa so tudi odkrili, da so skušali dva odvetnika in lastnik neke sladkorne tovarne s ponarejenimi dokumenti o lažnih količinah proizvodenega sladkorja ogoljufati državno podjetje za posege na živilskih trgih A/MA, vendar jim to zaradi hitre akcije karabinjerjev ni uspelo. Nadaljuje se protest vietnamskih beguncev V. Britanija začasno prekinila deportacije Palestinski odpor se nevarno radikalizira vedno več žrtev med domnevnimi»kvizlingi« Vsakodnevni prizor v Gazi in Cisjordaniji Sicilska mafija bogati z drogo PALERMO — Criminalpoi, FBI, DEA ter policijski oddelki za preprečevanje trgovanja z mamili iz Švice, Kanade, Belgije, ZRN in Tajske so sestavili zanimivo »zgodovino« o trgovini z mamili, ki so jo vodile nekatere sicilske mafijske družine v zadnjih enajstih letih. Dokument so sestavili na podlagi podrobnih raziskav, ki se nanašajo tudi na sumljive bančne račune in finančne operacije. Sicilijanci so v v zadnjem desetletju razprodali 700 kilogramov kokaina in 70 ton hašiša, vrednih na desetine milijonov dolarjev. Od teh jih je 90 milijonov zanesljivo »pristalo« na Siciliji. (Telefoto AP) JERUZALEM — »Črni panterji« so se ponovno pojavili v Nablusu in tako najbolj zgovorno zanikali trditve izraelskih okupacijskih oblasti, da so jih pred dvema tednoma z ubojem štirih njihovih predstavnikov in z množičnimi aretacijami v bistvu onesposobili. Včeraj je dober ducat v vojaške uniforme oblečenih »črnih panterjev« v Nablusu na improviziranem mitingu prevzelo odgovornost za predsinočnjo »usmrtitev palestinskega izdajalca«. Še več, to skrajno krilo palestinskega upora na zasedenih arabskih ozemljih je napovedalo nove usmrtitve »izdajalcev palestinskega ljudstva«, tako da bodo zdesetkali »kviz-linške vrste«. Ob grobem nasilju izraelske soldates-ke, ki se poslužuje vseh sredstev, da bi strla palestinski upor, je svet nema priča slepemu nasilju podjarmljenih, ki s pravimi sodnimi farsami izrekajo smrtne obsodbe proti svojim sonarodnjakom. Nasilje rojeva novo nasilje v pravem začaranem krogu, ki mu ni videti konca. V dveh letih intifade Palestinci lahko štejejo le svoje mrtve in pohabljene, svojega položaja pa niso izboljšali. Že res, da so pridobili na mednarodnem ugledu, ali bolje rečeno, Izrael si je zapravil v mednarodni skupnosti še zadnje simpatije, a za Palestince na zasedenih ozemljih je to vse premalo. Nič čudnega torej, da gredo mladi v skrajnosti. Zaman je v preteklih tednih vodstvo PLO skušalo prepričati svoje pripadnike, naj bodo razsodni in naj ne stopnjujejo boja proti domnevnim kvizlingom. Na zasedenih arabskih ozemljih ima PLO sedaj nevarnega tekmeca v islamskih fundamentalističnih skupinah, ki Palestincem obljubljajo konkreten boj do končne zmage. Tak položaj s pridom izkorišča izraelska desnica, da bi intifado prikazala kot »divjanje krvoločnih palestinskih tolp«. Manever pa jim gre bolj slabo od rok, saj je celo bivši ameriški predsednik Carter včeraj obtožil Izrael, da na zasedenih arabskih ozemljih krši najosnovnejše človekove pravice. HONGKONG — Britanski guverner v Hongkongu, David VVilson, je za tamkajšnjo televizijo izjavil, da do konca leta ne bo več deportacij, vietnamskih beguncev. Dodal pa je tudi, da britanska vlada ni sprejela te odločitve pod pritiskom javnega mnenja, temveč da gre enostavno za rešitev praktičnega značaja. Letalski prevoz je namreč predrag, primernih plovu pa je zaenkrat premalo, da bi lahko organizirali množično vračanje Vietnamcev v Hanoi. VVilson je med drugim napovedal, da bodo v dneh med 21. in 29. decem-brom deportirali 650 Vietnamcev, k1 so prostovoljno pristali na vrnitev v domovino. Ta skupina bo lahko še izkoristila »luksus« letalskega prevoza. Britanski guverner pa je bil pri svojin izjavah nekoliko neroden, ko je izrazi željo, da bi vsi vietnamski beguni prostovoljno pristali na vrnitev, »saj s mora Velika Britanija za vsako skup' no prisilnih povratnikov, mučno p°9a_ jati. s Hanojem«. Ta izjava pa je krep ko zamajala zagotovila Londona, da ^ povratnikom Hanoi ne bo maščev • Kakorkoli že, Velika Britanija je le časno prekinila ukrep z izgovorom, y ne vidi druge rešitve. Medtem pa s® skoraj vseh taboriščih nadaljujejo monstracije (na sliki AP), med kate^ mi so včeraj zažigali slike britans premierke Thatcherjeve. CAIZ02/3 JESENSKE IN ZIMSKE MODNE NOVOSTI VAM NUDI V TRSTU PROIZVODNJA IN PRODAJA (aleatura KOŽUHOV IN USNJENIH IZDELKOV VISOKE MODE 1989-90 TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 363452 moške - ženske močnejše postave ZA KOŠARKO ODBOJKO, TENIS cS\ najnovejši modeli originalnih španskih shirlingov PO TOVARNIŠKIH CENAH ~cas ttfeuos ITALSTVL TIK-TAK PUMA, LUMBERJACK, CANGURO, LOGAN, VVRANGLER TER DRUGE ZNAMKE TRST — Trg Dalmacija 1 ŠPORTNIKOM IN ŠTUDENTOM NUDIMO POSEBNE POPUSTE