Poštarina plačana. Štev. 25. V Liubliani, v petek dne 22. junija 1923. Posamezna ftev. ssn Leto VI. o EMMnMHMB Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 g Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 j i?sak petek. Naročnina: Četrtletno Din 6'—, polletno Din I2' celoletno Din 24-—. iriHi Še ni dolgo temu, kar so se vršile v Bolgarski volitve v sobranje (narodno skupščino), pri katerih je zmagala z ogromno večino nad vsemi drugimi strankami poljedelska stranka pod vodstvom Stambolijskega. Zmage bolgarskih poljedelcev je bil vesel tudi vsak dober Jugoslovan, ker je bila Stambolijskega stranka za pošten sporazum z našo državo. Miroljubna in Jugoslaviji prijazna politika Stambolijskega pa ni dala miru pristašem poraženih bolgarskih meščanskih strančic, katerih voditelji so še izza vojne veliki sovražniki Jugoslavije in dobri prijatelji Nemcev. Baje pod uplivom pregnanega bolgarskega kralja Koburžana Ferdinanda, in njegovega sina sedanjega kralja Borisa so pripravljali prav na tihem revolucijo, katero so prošli teden s pomočjo makedonstvujuščih nenadoma izvedli ter vrgli zemljedeisko vlado Stambolijskega. Revolucijonarji so s tako hitro revolucijo hoteli tudi preprečiti republiko, katero je Stambolijskega stranka hotela proglasiti te dni. Prvi predsednik bolgarske republike naj bi bi I Stambolijski. Največ so pripomogli do popolnega uspeha revolucije makedonstvujušči, organizacija četašev, ki so nam znani od napadov na naše ozemlje. Makedonstvu-iušče, katerih cili jo odcepitev Macedonije od naše države in pri klopi tcv k Bolgarski, je priče! bivši ministrski predsednik Stambolijski hudo preganjati, ker je hotel napraviti red v državi in z uničenjem gibanja makedonstvujuščih priti v prijaznejše stike z Jugoslavijo. Podoba je, da jc Stambolijski v s vesti :si svoje zmage pri zadnjih volitvah bržčas l premalo pazil na svoje nasprotnike, ki so Uako nepričakovano vrgli njegovo vlado. V bojih, ki so se razvili po deželi med j pristaši stare vlade in revolucijonarji. so ! slednji »bili Stambolijskega in še več dru-igih prvakov poljedelske stranke. Novo vlado je sestavil vseučiliški pro-ifesor Cankov. Kljub temu, da nova vlada ; zatrjuje, da bo miroljubna ter da bo spoštovala mirovne pogodbe, ni lahko verjeti, < da se z novo vlado ne prične stari režim s sovraštva napram sosednim državam, zla-ssti napram Jugoslaviji. Kakor ravno javljajo, snubi bolgarski 1 kralj Boris svakinjo našega kralja, iičerko irumunskega kralja, princeso lleano. Ta r rodbinska zveza med rumunskim, bolgarskim in našim dvorom, če se udejstvi, t utegne biti važna za medsebojne odnošaje ^ vseh treh držav. Mi Kt želeli', da bi svaštvo našega in bolgarskega kralja pripomoglo k izgladitvi ob revoluciji Še poostrenih nasprotstev med bratskima državama. Bolgarska revolucija nam.je dala zopet en vzgled neuspevanja izrazito stanovskih poljedelskih, odnosno kmetijskih strank. Niti v modernih državah, kjer je kmetijsko prebivalstvo prosvitljenejše, take stranke ne živijo pravega življenja. Mnogo manj jc misliti na trajen uspeh kmetijskih strank v državah s kulturno zaostalim kmetijskim prebivalstvom, kakršno je ravno v Bolgarski, kjer se je Stambolij-skernu takoj po končani vojni posrečilo ljudsko nezadovoljstvo in boljševiško razpoloženje usmeriti, v agrarnopolitično smer. Zdelo se je sicer nekaj časa, da bo Bolgarska ena redkih držav, kjer bo uspeval izrazito kmetijski režim, toda uspeh revolucije je pokazal nasprotno. Jasno je, da je bila kmetijska Bolgarska mogoča le pod vodstvom energičnega moža močnega duha, kakor je bil Stambolijski. Njegova napaka pa je bila žal izrazito kmetijskostanovska politika, s katero je tiral meščanske sloje in izobražen-stvo vedno bolj v nezadovoljnost in s tem tudi. krepil. staro politiko prijateljstva z Nemci. Njegova notranja politika torej ni bila spretna, dasi moramo priznati, da je v zunanji politiki šel gotovo pravo pot iz-gladitve nasprotstev med Bolgarsko in njenimi sosedami. Kot voditelj poljedelskega ljudstva je bil Stambolijski v gotovem oziru nekoliko podoben Radlcu. Dasi je mnogo napravil za kmetijsko ljudstvo, se jc vendar pri svoji agitaciji posluževal v veliki meri de-magoških sredstev, katerim v prvi vrsti so dostopne zaostale ljudske množice, kakor to vidimo tudi pri radičeVskih Hrvatih. Kjer pa morajo držati ljudske množice v šahu demagoška gesla, tam ni misliti na trajen uspeh. Tako vidimo, da je stranko bolgarskih poljedelcev, ki je pri zadnjih volitvah zmagala z naravnost porazno večino nad vsemi drugimi strankami, revolucija razpršila v nekaj dneh — in prepričani smo. da bodo pri prihodnjih bolgarskih volitvah poljedelci strahovito padli. Kmetijsko prebivalstvo je miroljubnejše in se hitreje vda sili nego meščanstvo. Potem pa se tudi premalo zanima za vsa važna javna vprašanja, ki se naravnost ne tikajo njega. Glavno pa je, kar po navadi povsod izjalovi nravi uspeh kmetii- ske stranke, da kmetijsko prebivalstvo ni« tna zmisla za stanovsko organizacijo, za katero ne čuti potrebe že zato. ker je vsak kmet nekak samostojen kralj na svoji zemlji. Slaba organizacija je povzročila tudi padec bolgarskih zemljedelcev, katere je vrgla peščica dobro organiziranih me« ščanov. Povsod na svetu uspevajo najbolj stranke, ki nimajo izrazito stanovskih, temveč bolj politične programe. To vidimo tudi v Jugoslaviji. V Sloveniji so zma« gali klerikalci med kmečkim prebivali stvom ne zato, ker so tnu obljubljali, da bodo kmetje prišli v vlado, temveč ker so kazali avtonomijo. Isto velja za Radiča, ki je obetal republiko, in za radikalce, ki so prerokovali veliko Srbijo. Klerikalcem in radičevcem je bil posel tem lažji, ker so izrabljali ljudsko, od Avstro-Ogrslce podedovano mržnjo proti Srbom ter ljudsko nepoučenost, ki si predstavlja v avtonomiji in republiki nebeški raj na zemlji. To se pravi, da so farbali z demagošktmi frazami o avtonomiji in rer>"bliki, o katerih nima preprosto ljudstvo pravega pojma. Kako uspevajo stanovske stranke, so čutili na lastnem hrbtu naši samostojni, ki so pri zadnjih volitvah tako propadli. Kljub temu vztrajajo na svoji dosedanji politiki in »Kmetijski list» piše, da se samostojni bore za to, da bo enkrat kmetsko prebivalstvo vladalo v državi. To so lepe besede, toda kmet ima toliko razsodnosti, da se vpraša, kaj bo tudi kmet ministrski predsednik ali kak poslanik v Parizu. Če bo pa kmeta zastopal gospod — meščan, pa to' ni več kmet. Končno pa je treba samostojnim voditeljem povedati še to, da imajo kmetje zelo različne interese, drugačne v Sloveniji, drugačne v Hrvatski, Vojvodini itd. Potem pa so n. pr. v Sloveniji sami med kmeti ogromne stanovske razlike, tako da bi v mnogem oziru šel veliki kmečki posestnik rajši z mestnim hišnim lastnikom ali s tovarnarjem, nego z malim kmečkim posestnikom ali kočarjem. Izrazito kine-, tijska stanovska stranka v Sloveniji ne bo uspevala in ima v tem oziru lepše izglede demokratska stranka, oziroma z našimi besedami: ljudska stranka, v kateri sc zbirajo vsi sloji našega naroda na temelju poštenega sporazuma med sloji, ki so si vsi potrebni drug drugemu. Pošteno in pravično razmerje med sloji je glavni temelj blagostanja celokupnega naroda. To geslo bo veljalo vedno in na temelju izvajanja tega načela bodo še dolgo uspevale stran« ke. ki se ga bodo držale. Politični pregled V čudnih razmerah živimo. Notranjepolitična vprašanja so stopila v ozadje 'saradi bolgarskega prevrata. glede katerega je naša država v prvi vrsti zainteresirana. Dosedanja vlada na Bolgarskem z ministrskim predsednikom Stambolijskim se je približevala naši državi in ako bi ta ostala na površju, bi razmerje med nami in Bolgari postalo kmalu prijateljsko. Vlada Stambolijskega je bila zrušena od strank, ki niso bile za dobre odnošaje z našo državo in ker so bili pristaši teh strank oficirji in meščani, na strani prejšnje vlade pa samo kmetje, ki so sicer v veliki večini, ampak brez vojaških izučenih poveljnikov in voditeljev, se je moralo zgoditi to, kar se je zgodilo: Vojaška izvežbanost je premagala številne kmete in na Bolgarskem vladajo danes zopet tisti ljudje, ki so leta 1915. zapeljali Bolgarsko v svetovno vojno na strani Avstrije in Nemčije — proti rodnim slovanskim bratom! Prijaznim izjavam nove bolgarske vlade napram naši državi pa je le težko verjeti. Žalostno je, da vladajo v teh dneh radikalci, ki niso dobri diplomati in niso ničesar vedeli o pripravvah za revolucijo na Bolgarskem. Zaradi njihove nesposobnosti mora trpeti država škodo, ki se bo težko popravila. Ko bi bila naša vlada pravočasno ukrenila vse potrebno, ne bi prišlo do prevrata na Bolgarskem, oziroma bi bil prevrat zatrt takoj v svojem začetku. To so demokratski poslanci V narodni skupščini odkrito povedali radi-kalski vladi, ki se sedaj nahaja v največji fcadregi, ker se sama dobro zaveda svojih napak. Te dni je vlada predložila narodni skupščini zakonski predlog o velikem povišanju davkov Carmen Sylva: Tašča VII. nadaljevanje. «Ne, saj jaz tudi ne verjamem, mati, kakor vidiš, nikakor ne verjamem. Samo, kako si je mogel kdo kaj takega izmisliti, ako nista bila neprevidna?« «Ravno nedolžni ljudje so često zelo neprevidni. » «Ti vendar v polni meri zaupaš v mojo 'ženo. mati?» < Jaz bi nikdar ne napravila naši hiši sramote, da bi sumničila tvojo ženo.» «Ti si jo opazovala večkrat nego jaz, mati? Ali se ti ni zdela nemirna, raztresena?« «Ne da bi vedela.» «Ali je bil Mihaj češče tu?» «Ne, bolj poredko.® «Bolj poredko? Mati, smešno je; toda to, da jc malokdaj prišel, me napolnjuje s strahom. Reci mi, da je moja žena čista, In verjeti ti hočem; kajti ti vidiš vse, tebi ne ostane prikrit noben korak, noben glas.» Gospa Pulheria je pogledala sina, ne 'da bi trenila z očmi, kakor da bi hotela .odgnati strahove: . «TvoJa žena je nedolžna, ikrban,» In bo s svojim predlogom tudi prodrla, ker ima večino v narodni skupščini. Razumemo: država rabi denar in ta prihaja od davkov, ali zdi se nam, da se ta denar preveč porablja za nepotrebne stvari in zato ga nikdar ni dovolj. Demokrati bi drugače uredili državne izdatke in prejemke, ampak ljudstvo je šlo pri volitvah v svojo veliko škodo z radikalci, klerikalci in podobnimi strankami, ki imajo pri volitvah pač polna usta obljub volilcem, v narodni skupščini pa na te obljube lepo pozabijo. Naša soseda Avstrija se še ni vživela v nove razmere, ki so za njo res prav težke. Zato se zopet poraja želja Avstrije za združitev z Nemčijo, kakor da bi Avstriji s tem bilo kaj poma-gano, ko je vendar vsak dan jasnejše, da Nemčija težko vzdihuje pod težo povojnih razmer. Na Nemškem draginja naravnost strahovito raste, ker je nemški denar že skoraj brez vsake vrednosti. Pred vojno se je dobil en ameriški dolar za manj nego 5 nemških mark, danes pa je treba dati za en dolar že 150.000 nemških mark, in že za eno avstrijsko krono, ki je tudi prav malo vredna, se morata plačati dve nemški marki! 100 mark se dobi danes za naših 7 par! V takih razmerah niti Avstrija niti Nemčija ne bi imeli nikake koristi v združitvi v eno državo. Mi smo res lahko veseli, da nismo ostali v premagani Avstriji, ker v tem slučaju bi vladale danes pri nas ravno take razmere kakor v Avstriji in Nemčiji. Naša južna soseda Grčija bi se rada pridružila Mali antanti, ampak po našem mnenju tako razširjenje Male antante ne bi imelo posebnega pomena, ker Grčija prvič ni kakšna posebna vojaška sila in drugič, zanesljiva ni in bi svoje zaveznike zapustila — kakor Italija — ako bi si od tega obetala kakih dobičkov. Grčija bi pač hotela imeti od zveze z našo državo, ■»Prisezi mi!* Premagala je drgetanje, ki se je lotilo njene visoke postave in je skoro prešlo na ustnice. «Prisegam.» Osupnjena je videla, kako je Šerban pohitel v kot sobe, kjer so pod večno lučjo stale njene podobe svetnikov. Te ji je prinesel. «Mati, položi roko na podobe in pri-sezi mi, da mi je moja žena zvesta.» Pogledal jo je kakor gladna žival in sledil vsaki njenih kretenj. Kakor bi bila njena roka svinčena, jo je dvignila počasi in jo položila na podobe: «Prisegam!» obrnila je oči proti nebu in v njenem srcu je vstala vroča prošnja, naj se najvišji mater ni ljubezni odpusti tudi kriva prisega. «0, hvala, mati, hvala!» Položil je podobe na mizo, padel pred njo na kolena in pokril plakajoč njene roke s poljubi. «Ti si mi rešila življenje, mati, vse bi bil laže prenesel, samo tega ne! Nisem lep, niti vreden ljubezni, toda jaz jo imam tako nezmiselno rad! Ona mora to vendar čutiti! Mogoče jo bo to ganilo, mogoče me še bo enkrat vzljubila. Moje srce ne bi moglo _ tega prenesti in napravil _bi bil Romunijo in 'Češkoslovaško koristi za sebe, dala pa ne bi od sebe ničesar, kakor se je to videlo v svetovni vojni, ko bi morala po zavezniški pogodbi priskočiti na pomoč Srbiji, pa je pozabila na vse svoje obveznosti, ostala lepo na strani in je celo mešetarila z Nemčijo in Avstrijo. Ko je bil pa konec vojne, so Grki lepo odstranili svojega kralja Konstantina in se pridružili' — zmagovitim državam! Orčija nikdar ni bila in tudi ne bo zanesljiv zaveznik. Dopisi SAVA NA GORENJSKEM. Delavstvo prt Kranjski industrijski družbi se nahaja v mezdnem gibanju. Vodstvo podjetja igra na eni strani precej smešno ulogo, na drugi pa so delavci svojega slabega gmotnega položaja v veliki meri tudi sami krivi, kajti mnogi, predvsem mlajši delavci, jako zanemarjajo svoje dolžnosti napram podjetju, vrh tega pa zlasti škoduje tudi strašno pijančevanje med našimi delavci, kar podjetje pri vsakem mezdnem gibanju izrablja v škodo celokupnega delavstva. Podjetje naj si pa tudi dobro zapomni, da je priden in pošten delavec ravno tako vreden človeku podobnega življenja kakor podjetnik in bogataš. Zastran tega so zahteve tukajšnjega delavstva po primernih stanovanjih gotovo najbolj upravičene, a podjetje se ravno zidanju delavskih hiš najhujše protivi Ali gospodje ne uvidevajo, da naše delavstvo radi stanovanj največ trpi v zdravstvenem kakor v moralnem oziru. SAVA NA GORENJSKEM. Um se je ona a-čil tovarniškemu delavcu Jakobu Žembi. Najprej so ga spravili v tovarniško bolnico. Ker pa je njegovo stanje postajalo vedno slabše, so ga oddali v deželno bolnico v Ljubljani. JESENICE. Med tukajšnjimi otroci se je pojavil oslovski kašelj, ki je zahteval že žrtve. Šolo so radi tega takoj zaprli. Nemoteno pa še zdravi in oboleli otroci skupno hodijo v cerkev, kakor bi se v cerkvi nikaka kužna bolezen ne mogla širiti. Vkljub temu, da ima naša duhovščina ob vsaki priliki polna usta strahopeten čin! Ti si me rešila, mati! Kajti tvoje oči vidijo in tvoja usta še niso nikdar lagala.» Po teh besedah jo je zapustil. Za hip je ostala še na istem mestu in gledala za njim; potem je padla na kolena, hotela vzeti slike in jih poljubovati, a jih je zopet odložila. Ta usta ne smejo v življenju nikdar več poljubiti križa ali svete podobe, je mislila, naslonila čelo na rob mize ter jokala kakor v svojih mladih viharnih dneh. Morala sem rešiti svojega otroka. Bog, odpust* mi, odpusti mi! Saj sem samo uboga slaba mati! Odpusti mi, brezmadežna Devica! Ti veš. kaj je mati! Ko se je zopet dvignila, je vedela, da mora vse življenje nositi krivdo in se zanjo pokoriti, krivdo, ki je ne more zvaliti" z nje nikaka zemeljska in nebeška sila. Bila pa je močnega duha in je iz ljubezni do otroka vzela nase čut krivde in greha, česar ne bi bila drugače v svojem strogem brezmadežnem življenju nikdar storila, šerban ni slutil, kako žrtev mu je doprinesla njegova mati, ko je objel svojo mlado ženo, ki je postaja živordeča pri njegovem pogledu, samohvale, koliko sto« za uarodov blagor, nima tu nobeno besede, čeprav bi njena beseda pri nepoučenem preprostem ljudstvu veliko zalegla. GORNJI LOGATEC. Znani kancllst Budin je ovadil žandannerlji načelnika in še 3 člane tnkajšnjega Sokola, da so neko noč nanj streljali. Vsi štirje so zaradi te ovadbe prišli pred sodišče. Tukaj se je pa stvar zasukala. Kajti obravnava Je pokazala, da niso streljali ova-jenci, marveč najbrže ovaduh sam. Priče so namreč potrdile, da so streli padli na istem mestu, s katerega je pijani Budin vpil na ves rias: Doli Orjuna, avf demokrati! Sodišče je zaradi tega raztegnilo obtožbo tudi ita Budi-na; slednjič je pa zaradi ponočnega streljanja oprostilo vseh pet obtožencev, češ, da se ni tnoglo z vso gotovostjo prepričati o krivdi enega ali drugega. Vendar je obsodilo Budiua na 100 Dta globe zaradi tega, ker se je med Obravnavo ujel in priznal, da je posedoval revolver brez orožnega lista. In tako je zopet prišel do veljave stari pregovor: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Ali zadeva še ni končana. Kazenski spisi se morajo odstopiti še okrajnemu glavarstvu, ki bo moralo svojega uradnika obsoditi zaradi kaljenja nočnega miru. Morda bomo odslej vsaj ponoči Imeli mir pred tem petelinčkom! — Sokolska prireditev se je morala zaradi deževja preložiti na prihodnjo nedeljo 24. t. m. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi v nedeljo 1. julija v društveni dvorani ljudsko veselico z uprizoritvijo burke »Babilon«, godbo, petjem, plesom in šaljivimi nastopi. Začetek točno ob 4. uri. K obilni udeležbi se vabijo vsi sosedje in domačini. Pridite! dočim je prezorela in ostarela zelena klaja le malovredna. Pri zeleni klaji se kažejo velike razlike že glede na vrsto ene in druge krme. Še večje razlike se pa kažejo pri eni in isti krmi glede na njeno starost. Vzemimo za vzgled zeleno travo. Najbolj tečna je trava na dobrem pašniku, ker je najbolj mlada in najlaže prebavna. Taka trava se takorekoč sproti pretvarja v mleko. Po taki mladi in sočni travi se živina tudi najraje pase. Ravno nasproten učinek pa vidimo, če polagamo živini travo, ki je že ocvela in gre v seme. S pokladanjem take ostarele zelene krme se veliko krme zavrže in je tudi sicer ves užitek od nje veliko manj vreden. Do take klaje nima žival nič več tiste slasti in dela tudi več zjedi, tako da nam precej take krme odpada tudi v gnoj. Po drugi strani je pa taka krma že težje prebavna in slabša tudi za mleko. In kar velja za zeleno travo, to velja do gotove meje tudi za druga zelena krmila. Povsod vidimo, da je ostarela in prezorjena zelena krma manj vredna in da se take krme več zavrže. Skrbimo zaradi tega, da dobiva molzna goved le tako zeleno klajo, ki je dosti mlada in sočna, ker nam po taki krmi veliko b o 1 j molze in ko- se s tako krmo tudi bolj varčuje. Če nam ima pa zelena krma ostareti, je veliko bolje, da jo o pravem času pokosimo in posušimo, ker nam v tem primeru veliko več zaleže. tCsnetiiski glasnik ZELENA KLAJA BODI SOČNA. Pri zeleni klaji je važno, da je slastna in lahko prebavna. To je pa zelena krma le toliko časa, dokler je dosti mlada in sočna. Taka klaja vpliva silno ugodno na mlečnost, PROTI POLEGANJU ŽiTA. Vsako leto trpimo več ali manj škode zaradi poleganja žita. Žito nam polega, ko je y klasju, navadno ob mokrem In vetrovnem vremenu. Izmed žit nam n. pr, pšenica raje poleže kakor rž, ker je pšenica bolj bogata na zgornjem listju kakor rž in ker ima rž bolj trdno slamo kakor pšenica. Dasi nismo neposredno sami krivi, ako nam žito poleže, vendar je v veliki meri tudi naša krivda, ako pada žito na tla. Ce opazujemo poleglo žito, oziroma tista mesta po njivah, kjer nam je žito padlo, notem se lahko prepričamo, da pade navadno tam, kjer nam je pregosto rastlo, bodisi da je bilo pregosto seiauo ali da se je pozneje pregosto obrastlo, bodisi da je bila zemlja premočna in da se je zaradi tega preveč in prebohotno razvilo. Ti pojavi nam morajo biti migljaj, kako se je varovati pred poleganjem žita. V enem in drugem slučaju si namreč lahko pomagamo, da nam veter žita tako lahko ne vrže. Predvsem se je varovati pregoste setve, ki je prvi vzrok poleganja. Ce se nam žito pozneje pregosto obraste, ga je zredčiti z brano. V zadnji sili ga lahko še obžanjemo. Na vse to je paziti posebno na močni zemlji, ki je sama na sebi nevarna za poleganje žita. Strojna setev žita v vrste in pravilno kolobarjenje pripomoreta veliko, da nam žito bolj redkokdaj poleže. Ker nam daje poleglo žito zmeraj slabše pridelke in je ta škoda zlasti za naše maloposestniške razmere občutna, moramo skrbeti, da se pred poleganjem žita na vse načine varujemo. Največ bomo dosegli s pravilno setvijo in s pravilnim kolobarjenjem. Premočna zemlja nI za žito. ravno tako pa tudi sveže gnojena zemlja ne, ker nam v obeh slučajih žito rado poleže in ker je s tem prizadeta škoda navadno dosti večja, kakor če bi nam žito rastlo na manj močni zemlji. Obrtni glasnik OBRTNI SHOD V SREDIŠČU. Obrtno društvo v Središču je priredilo v nedeljo shod obrtnikov ptujskega, ormoškega in ljutomerskega okraja. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba velika. Shodu je predsedoval znani prvoboritelj slovenskega obrtništva gosp. Jakob Zadravec, paromlinar v Središču in je podal lep referat o davkih ter se izrekel odločno proti nameravanemu Popoldne je odšel Šerban s svojima sesirarna v vinograd, Eleonora je tožila, da je trudna, in je ostala doma. K njej ie prišla njena tašča: «Ti še ne veš, da je tvoj mož potoni pisem poučen o tvojem početju in da sem mu jaz prisegla, da si ti nedolžna.® «Tega pa ni nihče drug napravil kakor LincaU ie vzkliknila Eleonora. «Ti pač nisi v položaju, da bi obtoževala druge, ker se sama komaj moreš braniti. Pisma so bila brezimna.* «Tem slabše, če verjame.» «On ne verjame; toda radi njegove brezmejne ljubezni te svarim: ako se bo še enkrat v njem vzbudil sum, bo umoril tebe in sebe.) V tem trenutku se je zaslišalo pokanje bičev in krik voznikov in na dvorišče je zavil voz z gospo Sabino, stricem Radu-jem in bratrancem Mihajem. «Pa smo zopet enkrat tu,» je veselo vzkliknila gospa Sabina. «Zdi se nam, da le prav veselo tu iia vinski trgatvi.* «Vsi so zunaj v vinogradu,« je odvrnila gospa Pulheria in pristopila h gostom. sVsi? Tudi Eleonora?» «Ne, tetica, jaz sem tu,» je zazvenelo \i. okf«, »z katerega se je pokazala lepa glava Eleonorina. «Idi z nami! Kje je tvoj mož?» «Zunaj, prideni takoj.» «Ti si bila vendar tako bolna,* je rekla j gospa Pulheria s strogim glasom in gro- i zečim pogledom. j «Kaj mi ni moglo postati bolje?« ie odgovorila Eleonora ostro in jezično. «Ne, ne počutiš se bolje, 4n jaz ti zapovedujem, da ostaneš doma.*' «Oho, kako strogo!»je pripomnil stric. «Jaz sem neprijetna tašča,» se je nasmehnila gospa Pulheria. »Potem ostanem tub je rekla teta Sabina. Eleonora bi ostala rajši sama, da bi izplakala svojo nevoljo. Z željnimi očmi je gledala za gospodi, ki so odšli proti vinogradu. Gospa Sabina je sedla na malo zofo in pritegnila k sebi Eleonoro. «Pa se ne razumeta prav posebno ti in tvoja tašča?» je polglasno rekla z važnim obrazom. «Kako tudi, teta? Podoba je, da sem neubogljiva.* «Malo preveč te ima na vajetih. Toda | to se vrši gotovo iz ljubezni in dobrega srca.* « Misliš?* je dejala mlada gospa grenko. Na jeziku je imela že vroče, zle, ne- potrpežljive besede, toda bala se je in je molčala. «In tvoj mož je vendar dober s teboj?* «0, zelo dober, seveda, kakor ovca I Napravi vse, kar jaz hočem!* «To je slabo, zelo slabo!* je rekla gospa Sabina in se zresnila, kolikor ji je dopuščal veder obraz. Eleonora se je zasmejala. «Za tebe bi bilo bolje, če bi imela nutlo strahu pred možem, ker bi ga imela mnogo rajši!* Eleonora je gledala zamišljena predse. «Mogoče imaš prav, teta!* je rekla počasi. «Jaz ga bom naučila, kako naj ravna s teboj!* je vzkliknila gospa Sabina, snic-joča se. Opazila je, da je njena nečakinja čudno raztresena, vedno je prisluškovala venkaj na korak, katerega samo je hotela čuti. Toda nastopil je večer in stric se je vrnil sam. Mihaj je že odjezdil proti domu. Eleonori se je zazdelo, da je njeno srce oka-menelo, posebno, ko je stric izjavil, da odpotujejo tekom dveh tednov v mesto, kjer se je gledališče že pričelo. Eleonora naj ostane to zimo na deželi: potrebuje miru, je odločila gosoa Pullieria. (Dalje prihodnjič.) linearnemu povišanju davkov, ki bi zlasti obrtništvo težko zadelo, potein proti napačni interpretaciji finančne delegacije v Ljubljani, ki jemlje za podlago odmere invalidnega davka dohodnino. Opozarjal je tudi na nevarnost, ki preti privrednim slojem z nesnos-nim povišanjem obrtnih in občinskih doklad. Predavanju je sledilo obrtništvo s pritrjevanjem. Zadružni komisar gosp. Založnik je govoril o delavskem zavarovanju ter podvrgel stvarni kritiki današnji ustroj delavskega zavarovanja. Interesi obrtnikov zahtevajo decentralizacijo zavarovalnih uradov. Po njegovem poročilu se je razvila živahna debata, v katero sta posegla gosp. Novak iz Maribora, zbornični svetnik gosp. Hfovat iz Ljutomera ter več drugih, ki so se posebno pritoževali proti previsokim plačilnim nalogom in proti sumaričnem predpisovanju. Na predlog predsednika gosp. Zachavca se je sklenilo v bodoče dosledno odklanjati suma-rične predpise, ker se ti protivijo statutom osrednjega urada. Tozadevna resolucija, ki zahteva temeljit preustroj delavskega zavarovanja, je bila soglasno sprejeta. Končno je gosp. Novak iz Maribora obravnaval razna stanovska obrtna vprašanja, kakor obrtno šolstvo, zakon o pobijanju draginje, vojaške dobave itd. V nato sledečo debato sta posegla okrajni glavar gosp. dr. Pirkmajer ter načelnik domače obrtne zadruge gosp. Vesel-ko. Zborovalci so sprejeli več resolucij za ublažitev zakonov o pobijanju draginje, za povzdigo obrtnega šolstva itd. ter se bodo vse resolucije poslale obrtnim oblastem in narodnim poslancem. V zaključnem govoru je predsednik gospod Zadravec izrekel zahvalo vsem udeležencem, zlasti okrajnemu glavarju g. doktorju Pirkmajerju, ki je takoj, ko je stopil zopet v službo, prihitel med obrtnike, da sliši njihove težnje, kakor tudi komisarju gospodu Založniku, kateremu je bilo naročeno, da izreče iskrene pozdrave zborujočih obrtnikov njihovemu starosti gosp. Rebeku. TRŽNI PREGLED ŽITO: Po vsem svetu je stanje posevkov ugodno. Zato tudi cene večinoma povsod slabijo, jjosebno, ker se letos tudi v Rusiji obeta dobra žetev. V Vojvodini so bile zadnje dni nastopne cene: pšenica 425 do 435 dinarjev, rž 355 do 365 Din, oves 255 do 295 Din, ječmen 290 do 330 Din, turščica 255 Din, moka «0» 655 do 675 Din, otrobi 340 do 160 Din za 100kg. ŽIVINA: Cene se niso mnogo izpreme-nile. Na mariborskem sejmu 12. t. m. so bile za kilogram žive teže nastopne cene: debeli voli 14 do 15 Din, poldebeli voli 12.25 do 13.75 Din, plemenski voli 9.25 do 12 Din, biki za klanje 12 Din, krave klavne 13.50 do 14.50 Din, plemenska 12 do 12.50 Din, krave za klobase 8.25 do 11 Din, molzne in breje 10 do 13.25 Din. Na svinjskem sejmu v Mariboru 15. t. m. so bile nastopne cene: prasci, 5 do 6 tednov stari po 700 do 1100 kron, 7 do 9 tednov stari po 1200 do 1600 kron, 3 do 4 mesece stari po 2600 do 3000 kron, 5 do 7 mesecev stari 4500 do 4800 K, 8 do 10 mesecev stari 5400 do 5800 K, eno leto stari 7900 do 8000 K. 1 kg žive teže se je tržil po 95 do 100 K, mrtve pa po 115 do 120 K. JAJCA: Cene nekoliko oslabele. V naši državi se je tržil komad po 1 Din 10 par do 1 Din 25 par. Tudi v inozemstvu cene nazadujejo. KRMA: Na Slovenskem so bile zadnje nastopne cene: sladko seno 150 do 200 Din, polsladko okrog 125 Din, kislo okrog 110 dinarjev, ovsena slama 100 do 125 Din. ŽIVINSKE KOŽE: V Mariboru so bile nastopne cene: 1 komad konjske kože 175 dinarjev, 1 kg goveje kože 17.50 do 20 Din, 1 kg telečje kože 30 Din, 1 kg svinjske kože 7.50 do 8.75 Din, 1 kg gornjega usnja 105 do 160 Din, 1 kg podplatov 100 do 140 Din. = Vrednost našega denarja. Dne 19. t. m. se je dobilo na zagrebški borzi: 1 dolar za okoli 87 Din, 100 češkoslovaških kron za 262 do 265 Din, 100 laških lir za okoli 398 dinarjev, 100 avstrijskih kron za okoli 12 par, 100 nemških mark za okoli 7 par. = Obtok bankovcev v naši državi je znašal 8. t. m. 5 milijard 555 milijonov 800 tisoč dinarjev. = Kongres srbskih poljedelskih zadrug se vrši 29. in 30. septembra v Somboru. — Stanje hnieljskih nasadov je v Savinjski dolini precej povoljno. Iž Češkoslovaške pa poročajo, da je tam rastlina zelo zaostala in da se širi škodljivi mrčes. = Stanje sladkorne pese v naši državi je po uradnih podatkih zelo povoljno. BeSelke 4- Žaba, ki se napihuje, to je radikalna stranka v Sloveniji. Težki milijoni, ki so jih beograjski magnati vrgli za kupčevanje duš, so doslej prinesli presneto plesnive obresti. Par neznačajnežev, ki jim je politično prepričanje kakor raztrgana kamižola, se je dalo plačati in vpisati «med radikalce». In kakor so ti figovci poprej kot komunisti, nemčurji ali narodni socijalisti rohneli proti vsemu, kar je svetega vsakemu Jugoslovanu, tako se zdaj repenčijo kot podrepniki radikalskih bankirjev in služijo kot najvnetejši priganjači k ogabnemu neznačajništvu. So kakor žaba, ki se je napihovala in počila, preden je postala — vol... F+ Kisle kumare. Klerikalnih prvakov se loteva hud maček. Odkar je sam Pašič v parlamentu dovolj odločno povedal, da se naša država ne da kosati na avtonomije in republike kakor platno, je klerikalnim velikobesed-nikom splaval po Donavi poslednji up, na katerega so privezovali svojo barko z obljubami in pričakovanji. Par mesecev so z vsemi kriplji pomagali radikalni stranki, da si je zgradila vladno gnezdo. Toda, kakor so klerikalni veljaki pri volitvah vlekli množico slovenskih volilcev z obetanjem, tako so zdaj radikaici nje potegnili za nos. Minuli petek so se vsi trije potegnjenci, Korošec, Radič in musliman Spaho sestali v Zagrebu in se raz-tožili nad hudo prevaro. Kakor se izve, so sklenili zopet obrniti jadra in bodo radikal-cem napovedali opozicijo. Poprej pa se utegnejo podati v kako kopališče — na kislo vodo in kisle kumare... -f Hinavščina brez primere. Že večkrat smo imeli priliko dokazati, da temelji klerikalna politika na sami sleparski dvoličnosti. Danes prinašamo nov značilen dokaz: Korošec je sklenil, kakor znano, z Radičem politično bratovščino. Kdor pozna Radiča, ve, da ta lisjak ni za ničesar drugega kakor za razbiranje države. Ne more se dvomiti, da bi-Korošec ne poznal Radičevih odvratnih lastnosti, odurnih vsakemu treznemu politiku. Da pa se je Korošec vseeno zvezal z Radičem, je s tem dokazal, da bolj odobrava rušenje države kakor pa vsako dobro voljo za izboljšanje njenega stanja. No, počasi je klerikalce le začelo tiščati pri srcih. Uvidevati morajo dnevno, da so se z Radičem le pokopali. In začeli so z dvorezno taktiko. V «Slovencu» hvalijo Radiča kot spretnega politika, v «Domoljubu« pa si pred tisočerimi svojimi volilci hočejo kriti hrbet s tem, da valijo odgovornost na Radiča, češ, da ga noče pamet srečati ... Najpomembnejše pa je dejstvo, da je urednik «Domoljuba» sam klerikalni poslanec dr. Kulovec. V Zagrebu se pajdaši z Radičem in mu prikimava, doma pa njegov «Domo-ljub» godrnja, da Radiča noče pamet srečali. Ljudje pobožni, včasih smo rekli taki stvari hinavščina, danes se temu pravi klerikalna politika; ko pa dobimo avtonomijo, bo politično sleparstvo sploh vrhunec državniške modrosti. -f Roka svetega Frančiška. Z velikanskimi ceremonijami prevažajo zdaj jezuiti desno roko svetega Frančiška okrog po svetu. Ne ve se, kje so jo iztaknili, prinaša jim pa vsekakor obilen denarni blagoslov, saj se ljudje kar tarejo, kamor pripeljejo to relikvijo, in bogato darujejo za dober namen — v duhovniške puščice. Sveta roka je potovala že po Španiji in Italiji. V Trstu jo je občudovala stotisočglava množica. «Bogoljub» piše, da je storila že več čudežev in da se bo treba potruditi, da pride tudi v Ljubljano. Bi bilo res potrebno. Ampak poglavitni čudež, ki bi ga v Ljubljani lahko storila sves-nikova roka, bi bil ta, da bi lahkoveroežem obrnila glave — na pravo plat... Sokolstvo Bratje in sessrel Sokolstvo, ki kot vsenarodna vzgojna organizacija združuje v svojih vrstah vse stanove in sloje našega naroda, polaga ved1-no svojemu narodu javen svoj račun o delo vanju na polju telesne in nravstvene duševne vzgoje. Vsakdo ima priložnost, da se prepriča sam na sokolskih javnih telovadnih nastopih, kako smotreno, kako pravilno se ta1 vzgoja vrši. Vsakdo pa lahko tudi vidi, da vsi oni gojenci Sokolstva, od najmanjšega! naraščaja do zrelega članstva, z veseljem iri ponosom vrše svoje sokolsko nalogo, kajti vodi jih pri vsem dejanju vedno in povsod velika in globoka misel Sokolstva. Župa Ljubljana I polaga letos svoj račun o delovanju v Kamniku. Bratje in sestre, na Vidovdan in njemu sledeči dan Petropav-lovski boste prihiteli iz vseh koncev župne oblasti, da si podamo desnico in skupno manifestiramo za vzvišeno našo sokolsko misel in da pokažemo vsem onim, ki jim gre, da je Sokolstvo še vedno ona nezmagljiva četa borcev za čistost narodne jugoslovenske misli, kakor je bila vedno — neizprosna in dosledna od nekdaj. Bratje in sestre, pridite od postojnskih gozdov, izpod belega Snežnika, Vi čuvarji naše meje, pridite od Kolpe in iz lepe Ribniške doline, da se v velikem številu snidemo z brati in sestrami iz Ljubljane, iz lepega Posavja, v planinskem našem Kamniku! Pridite vsi! Zdravo! Starešinstvo Sokolske župe Ljubljana I. SOKOL JEZICA priredi z' obema Oddelkoma svojega, naraščaja v nedeljo 24. junija pešizlet na Rašico. Odhod točno ob tričetrt na eno izpred «Ruskega carja». Vabljeni vsi bratje in sestre, starši naraščaja in prijatelji društva. — Jutri ob pol 9. predavanje. — Zdravo! OGNJENIK ETNA BRUHA. Etna je poleg Vezuva največji ognjenik v Evropi. Kadar začne bruhati, vzbudi prebivalcem ob svojem vznožju silen strah. In v nedeljo je njeno žrelo zopet začelo razlivati gorečo lavo; koder se ta vali, uniči, požge in pokoplje vse, kar stoji, raste in živi. Poročila javljajo strašno katastrofo. Lava uničuje cele pokrajine. Vali se sicer počasi, zato pa v tem debelejši plasti. Prebivalstvo je v divjem strahu začelo zapuščati svoje domove. Biii so grozni prizori na begu. Vsak je vzel, kar mu je bilo pri roki, samo da reši golo življenje. Na prva poročiia o bruhanju Etne je vlada poslala v ogrožene kraje vojaštvo in požarne brambe, da so pomagale prebivalstvu pri zapuščanju domačij. Škoda, ki jo povzroča deroča lava, je ogromna. Največja nesreča je zadela mesto Linguagros-sa, ki je pred navalom Etne štelo nad 20.000 prebivalcev. Pogled na uničene pokrajine je pretresljiv. Lepi pinijevi gozdi, oljčni gaji, vinogradi, krasne vile ob bujnih pobočjih — vse je podrla in požgala lava. Zgodovina bo beležila zopet novo tragedijo ognjenih italijanskih tal. Etna je skoro nad 500 metrov višja kakor naš Triglav. Njena glava je zavita v večni sneg, iz katerega pa štrlijo žrela, valeča gosti smradljivi dim proti nebu in neprestano preteč prebivalstvu ob vznožju. Tekom tisočletij pred in po Kristovem rojstvu je Etna povzročila že obilo katastrof. Zadnjič je bijuvala leta 1919. Toda sedanje bruhanje je mnogo silnejše, kakor j vsa prejšnja. Šele končna poročila bodo mogla ugotoviti neizmerno škodo. ČESA JE DEŽELANOM NAJBOLJ TREBA? Naš kmet hodi rad na sejme, ker mu je tamkaj dana prilika za nakup in prodajo raznega blaga. Naš deželan pa ima še vse polno stvari, ki ne pridejo vse na sejm in ne na trg, pa so zelo velikega pomena za ene, da jih prodajo, za druge, da jih kupijo. Po vseh naprednih deželah se je zato razvila potreba posebne vrste posredovanja, ki obstoja v tem, da se blago, ki ga ni mogoče razpečati ne na trgih in ne v prodajalnah, spravlja v promet potom časopisnih inseratov. Slovenci smo v tem pogledu še zelo zaostali. Le malokdo se zaveda velike važnosti inseratov in le najbolj brihtni ljudje vedo, da si za mali denar, ki ga izdajo za oglas veliko denarja prihranijo. Potom oglasov lahko vsako stvar veliko dražje prodaš kakor brez njih. Potom oglasov pa tudi lahko vsako stvar cenejše kupiš, ker imaš večjo izbiro. Če je kaj za naše deželane potrebno, je res nujno in neobhodno, da se začno posluževati moderne posredovalnice za nakup in prodajo. Plemenske živali, krave, bike, prašičke, mrjasce, ovce, konje itd., jajca za valjenje, čebele itd. najboljše kupiš in prodaš, ako sc poslužuješ pri nakupu in prodaji Malih oglasov *jutra»,ki so danes najboljša in najcenejša posredovalnica za vse panoge gospodarskega življenja. Mali oglasi «Jutra» stanejo do 20 besedi 5 Din, vsaka nadaljnja beseda 50 par. Naročajo se pri upravi «Jutra» v LJubljani, Prešernova ulica 54. * Cenjene naročnike prosimo, da poravnajo naročnino, ki znaša letno 24 dinarjev. Ker je znesek malenkosten, prosimo, da plača vsakdo naročnino do konca leta, da nam prihrani stroške za položnice in pisanje. Položnice so bile razposlane, ako je kdo ni prejel, ali jo je izgubil, dobi na zahtevo od uprav-ništva drugo. — Upravništvo «Domovine». * Bolgarski kralj snubi svakinjo našega kralja. Iz Sofije poročajo, da je bolgarski kralj Boris odpotoval v Sinajo, da zasnubi najmlajšo hčerko rumunskega kralja lleano. Poroka bi se vršila že septembra. Svatšivo med našim in bolgarskim kraljem bi pač gotovo ublažilo nasprotstvo med nami in Bolgari. * Petstoletnica Motivika. V Motniku so minulo soboto proslavljali 500!etnico obstoja motniškega trga. Vreila se je svečana razsvetljava in streljanje z gradu. V nedeljo popoldne se je vršila slavnost pod košato lipo. Govoril je trški župan o zgodovini kraia. Ve-liko je bilo prisotnih ognjegascev. Pevsko društvo srpom prereza! vrat zakoncema Dubac. Mož je bil takoj mrtev, ženo pa so prepeljali v bolnico. Sepič se je nato praznično oblekel in se pustil aretirati. Za svoj čin bo dajal težak odgovor. * Smrt na kolodvora. Prošli teden je bil iz mariborske bolnice odpuščen posestnik Fran jo SubotiČ iz Poljčan. Ker je moral čakati na vlak, se je vsedel na ograjo železniškega mostu pri kolodvoru. Nenadoma pa mu je postalo slabo in padel je z mosta 10 m globoko na cestni tlak. Pri padcu si je prebil lobanjo in je kmalu nato umrl. * Materina kletev. V selu Karakašici v Dalmaciji se je nedavno tia neki njivi odprla 10 m široka jama. Tam, kjer je nekoč rasla lepa pšenica, se je sedaj razprostrlo jezerce, kajti jama se je takoj napolnila z vodo. Zem-ljeslovct smatrajo, da se je zemlja odprla zaradi potresa, praznoverni ljudje pa so si o tem že izmislili svoje pripovedke. Pravijo, da so se svoje dni za ta kos zemlje prepirali mati in sinovi. Ko so sinovi mater pregnali s posestva, je mati preklela nje in njihovo zemljo. In sedaj se je izpolnila materina kletev. * O pasji steklini smo pisali nedavno. Dodati moramo danes, da se ta nevarnost neprestano širi. Zagrebški Pasteurjev zavod je že prenapolnjen, istotako pa tudi v Beogradu in Sarajevu. Kakor v Jugoslaviji se pasja steklina grozovito širi tudi v Avstriji in na Madžarskem. V Slovenski Bistrici so nedavno ubili neznanega steklega psa. Ker pa je najbrž ogrizel tudi mnogo svojih pasjih tovarišev, mora konjač pobiti vse pse siovenjebistriških okoliških občin. * Tatvina hlač. Krojaču Ivanu Fabjaniju iz Višnje gore sta bila med vožnjo v Karlovac iz vagona ukradena dva zavoja, v katerih je bilo 21 izgotovljenih hlač ter precej platna in drugih krojaških izdelkov. Fabjani je s tem oškodovan za 20 tisoč kron. * Ženo je prodal. Ta zanimiv slučaj so izsledile policijske oblasti v Skoplju. Lahko-mišljeni uradnik Popovič se je po dveletnem zakonu naveličal svoje mlade ženke. Pa se je pobotal s kavamarjem Božinovičem in mu jo odstopil za 5000 dinarjev. Zenica se je vdala, češ: saj je vseeno, eden ali pa drugi. Toda še preden je Popovič izročil svojo «živinico», je za zadevo izvedela policija. Prijela je Popo-viča in ga takoj izročila sodišču, kjer so mu naložili dve leti pokore. Iz raznih krajev * Na Javorniku je neki gostilničar hotel o policijski uri odpraviti vinjene fante iz gostilne. Za pomoč je naprosil delavca Hafnerja Ta se je takoj lotil nehvaležnega dela, a je kmalu dobil od nekega Pavliča nož v trebuh Hafnerja so težko ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnico * V Kranju sta Franc PetriČ in Ivan Jenko bila zaposlena pri podiranju neke stare hiše. Nenadoma pa se je zidarski oder zrušil in delavca sta pri padcu dobila težke no-škodbe. ,■» * V Dolnjem Logatca je cirkularna žaga Ivanu Nagodetu, delavcu na žagi Ivana Fur-Iana, odtrgala desno roko. Težko poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico. * V Zagoriri je bilo Antonu Spiliču ukradeno več obleke in drugih stvari v skupni vrednosti 4000 dinarjev. * V Dobrničah je bilo Antonu Špeliču ukradeno razno blago v skupni vrednosti 13.250 kron. * V Mavčičah je nekdo izmaknil posestni-kovemu sinu Josipu Drakslerju iz Praš kolo znamke «Durkopf», št, 76, vredno 10.000 K. * V Naklem se je zadnje tedne pojavila nadležna tatinska drhal. Izvršila je že dvoje vlomov. Nedavno je posetila kurnik naduči-telja Jeršeta in odnesla 13 lepih piščancev. * V Črni pri Stranjah je v kaolinski tovarni ubilo 451etnega delavca Antona Resnika. Zgrabil ga je gonilni jermen za obleko in ni bilo več rešitve. Zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. * Pri Sv. Janezu ob bohinjskem jezeru ie bila s 1. junijem otvorjena poletna pošta. Opravlja celokupno potno, telegrafsko in telefonsko službo. * V Domžalah je delavec Ivan Tavčar prejšnjo nedeljo s tovariši popival v gostilni. Močno vinjen se je podal proti domu, toda ker ga je premagal alkohol, je kraj ceste legel v travo in zaspal tako, da se ni več prebudil. Zapušča ženo in tri otroke. * Na Dolgem polju pri Celja je triletna delavčeva hčerka Dora Kmetič padla v potok in utonila. Voda je truplo odnesla naprej. * Na Polzeli in v okolici je postopač Jožef Svetko zadnje mesece pri različnih kmetih pobiral, kar mu je prišlo pod roko. Posebno zanimal se je za perutnino. Pred celjskim sodiščem so mu sedaj naložili 6 mesecev pokore. * V Pesnici na Štajerskem se je delavec Simon Koren vračal v nedeljo precej dobre volje proti domu. Med potjo je srečal mlad par in prosil fanta za vžigalice. Medtem ko je fant segal po vžigalice, se je Koren šalil z njegovim dekletom. Fant je v nagli ljubosumnosti namesto vžigalic potegnil nož in Korena sunil v prsi. Nevarno ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico. PRIPOROČLJIV OBČINSKI TAJNIK. V sredo se je zagovarjal 27letni občinski tajnik v Begunjah Ivan Senekovlč. Brez dovoljenja občine je dvignil pri davčnem uradu v Logatcu 40.200 K in jih zapravil, Obsojen je bil na 2 leti težke ječe. NOVOROJENČEK V BAJERJU. Justina Koželj je bila uslužbena pri Jebačinu na Rudniku. Imela je več nezakonskih otrok. Pred kratkim je povila zopet otroka in ga vrgla v rakovniški bajer. Obsojena je bila na 1 leto težke ječe. VELIKE TATINSKE TOLPE. V četr* tek so sedeli pred porotniki sami tatovi. Dopoldne sta se zagovarjala radi tatvine blaga v vrednosti 147.704 K Martin Vovk in Alojzij Omahen. Navedeno blago sta ukradla pri tvrdki Mayer v Ljubljani. Martin Vovk je bil obsojen na leta težke ječe, Alojzij Omahen pa na 1 leto težke ječe. — Veliko tatinsko- družbo pa so tvo-rili Ivan Meserko, Alojzij Meserko, Anton Remar in Ernest Dečman. Tatovi so se gibali najraje v hribovju ter napadali kmet« ske domove v času, ko so bili ljudje na polju. Svoj tatinski posel so opravljali skoro eno leto. Vsa Gorenjska in Dolenjska jih je dobro poznala. Vrednost ukradenega blaga se ceni na okoli 120.000 K. Dobili so pa zasluženo kazen: Ivan Meserko 5 let, Anton Remar 4 leta, Alojzij Meserko 3 in Ernest Dečman 1 leto težke ječe. SMRTNA OBSODBA NEČLOVEŠKE ŽENE. Kot zadnja v tem porotnem zaseda-, nju se je zagovarjala 43letna Neža Jane iz Dvorske vasi. Bila je tako brezčutna in brutalna ženska, da je dne 13. aprila t. 1. s sekiro tolkla tako dolgo po svojem zakonskem možu, da še je mrtev zgrudil na tla. Zakonca se nista dobro razumela. veČin prepir je vladal med njima in končno se je žena odločila k temu zločinu. Obto-ženka se je pred porotniki obnašala popolnoma hladnokrvno in ni kazala prav nič kesanja. Zadela pa jo je vsa strogost postave. Bila je obsojena v smrt na vešalih. LiiibSIanska porota ČUDEN ZOBOTEHNIK. Dne 12. t. m. je stal pred poroto 331etni Adolf Bieder-man iz Budjevic na Češkem. Služboval je več let kot zobotehnik v Trstu in Idriji. Ker pa ga ta poklic ni prav nič veselil, se je pričel pečati z zakotno trgovino. Trgovca Antona Primožiča je ogoljufal pri neki kupčiji s saharinom. Pa tudi svoj zobo-tehnični poklic je v Hotedršici izvrševal na šušmarski način. Bil je obsojen na 15 mesecev težke ječe. Po prestani kazni bo izgnan iz naše države. OSUMLJENA DETOMORA. Sobarica pri avstrijskem konzulu v LJubljani, Mihaela Resman, je bila obtožena detomora. Svojega nezakonskega otroka je po rojstvu skrila pod posteljo in ga potem sežgala. Porotniki so zanikali vprašanje detomora, ker ni dokazano, ali je prišel otrok živ na svet. ^fariborska porota KR ADEL IN PRODAJAL. Poletno zasedanje mariborske porote se je pričelo 11. t. m. Kot prvi se je zagovarjal Mihael Oblak iz Kamnice pri Mariboru. Bil je za-, poslen pri mariborski tvrdki Markovlč kot sluga. Ko je videl, da trgovina dobro nese, je začel tudi sam trgovati, hoteč si tako pridobiti obilo denarja. Možak je pričel krasti blago gospodarju in ga prodajati. Nekoč je ponudil tvrdki Freund 50 do 100 svinjskih kož. Pri tej kupčiji pa je prišel v roke pravice, ki ga je obsodila na 5 let težke ječe. VELIK SLEPAR. Posestnica Terezija Fritzova je imela pri posojilnici v Ormožu naloženih 172.600 K. Nekega dne se je sprla s svojim možem. Ta ji je ukradel 4000 K gotovine in hranilno knjižico, ponaredil podpis svoje žene, dvignil ves denar in pobegnil v Avstrijo. Tu je živel zelo razuzdano. Prišel je v roke pravice in bil obsojen na 3V2 leta težke ječe. GOLJUF. Koncem lanskega leta se je pojavil v Ormožu Ivan Šunko in se izdajal za potnika tvrdke «Hertnes». Pričel je nabirati inserate za trgovsko-obrtni adresar za Slovenijo. Ogoljufal je okoli 460 oseb za 100.000 K. Bil je obsojen na 5 let težke ječe. MLADI IZPRIJENEC. Franc Simenko se ie že v zgodnji mladosti pričel zanimati isa pustolovsko življenje in tako se je polagoma popolnoma izpridil. Komaj 18 let star je začel krasti vse, kar mu je prišlo pod roko. Vtihotapljal pa je tudi razno jblago v Avstrijo. Z 22. letom je postal že roparski napadalec. Koncem lanskega leta je oropal posestnika Krotmajerja v Engels-dorfu pri Gradcu, ga tolkel po glavi toliko časa, da se je zgrudil nezavesten na tla. Ko ga je oropal, ga je pustil ležati na tleh. Simenko je pobegnil v Maribor in tu mimogrede ukradel kolo pred neko trgovino. Simenko je bil pred poroto obsojen na 12 let tcžlcc ječe SADOVI LJUBOSUMNOSTI. Čevljarski vajenec Štefan Kreslin je hodil redno pod okno svojega dekleta Ane Kolarjeve. Imel pa je dva tekmeca, ki sta mu skušala greniti sladke urice. Toda Kreslin je z njima kmalu obračunal. Tekmeca Ivančiča ie tako močno sunil z nožem v levo roko, da je nastopila ohromelost. Ker so porotniki stavljena jim vprašanja zanikali, je bil oproščen. UBOJ. Hlapec Alojzij Repnik iz Zgornje Kungote in njegova mati Terezija sta služila kot delavca v Polički vasi pri posestniku Francu Vudlerju. Repnik se je kmalu zaljubil v Vudlerjevo sestro, ki ga pa ni marala. Zato je bil jezen na gospodarja in mu je večkrat grozil, da ga bo ubil. Nekoč je postal tako nasilen, da so se vsi bali, da bo prišlo do poboja. Vudlerjeva žena je zato poklicala na pomoč soseda Alojzija Baumana, ki je v svojo veliko nesrečo res prišel. Repnik mu je zasadil nož v prsi. Bauman se je zgrudil na tla in kmalu umrl. Repnik je bil obsojen zaradi uboja na 8 let težke ječe. PONEVERBA. Franc Hribernik je imel s svojim tovarišem Tkalcem v Meži «Mednarodno špedicijsko podjetje« s kapitalom 60.000 kron. Podjetje pa ni dobro uspevalo in tovariša sta se razšla. Franc Hribernik je živel tako razkošno, da se je kmalu zadolžil. Zato si je pričel prilaščati tuj denar raznih tvrdk. Bil je obsojen na 14 mesecev težke ječe. NEZVESTI POŠTNI SEL. Poštni sel Ludovik Both v Dubrovniku je imel nalog, 'da dostavlja v sosednje vasi vso pošto. Ker je živel v slabem gmotnem položaju, si je pričel prilaščati tuji denar. Oškodoval je več strank za 20.000 kron. Obsojen je bil na en in pol leta težke ječe. UMOR ZARADI DEDIŠČINE. V ad-ventu 1921. se je poročil Ivan Havli v Se-lovcu z Ivano Račnikovo. Mlada zakonca sta hotela na vsak način dobiti posestvo svojega tasta Andreja, kar pa se ni zgodilo. Ivana Havli je zato svojega moža vedno hujskala proti očetu. Oče je nekoč pred njima zbežal, ko se je pa vrnil, so ga našli čez nekaj dni obešenega na skednju. Ker se je raznesel glas, da se je Andrej Havli zaradi družinskih razmer sam obesil, se stvar ni dalje preiskovala. Toda fcez 10 mesecev je žena umrlega izpovedala, da je ponoči takrat slišala besede svojega moža: «Ti boš mene zadavil!* ;Zena takrat stvari ni ovadila, ker se je bala, da se bo tudi njej kaj takega zgodilo. Ker so zdravniki ugotovili, da je Ivan Havli duševno manj vreden, so porotniki zanikali vprašanje krivde in Ivan Havli je bil oproščen. POSLEDICA MALEGA SPORA. V gostilni Ivana Fona pri Sv. Miklavžu je 26. novembra popivalo več fantov. Ko so odhajali domov, je med njimi nastal prepir in Franc Vezjak je sunil Frana Zalokarja z nožem v desno oko, da je oslepel. Ker je dejanje Vezjak storil v pijanosti, ie bil obsojen le na 6 tednov zapora. UBOJ. Franc Družavec, posestnik v Spodnji Senarski, je živel s svojo ženo dolgo let v srečnem zakonu. Ko pa je žena začela popivati, je med njima prišlo večkrat do prepira. Nekoč sta se močno sprla in Franc Družavec je ženo s tako silo suval med noge, da je Družavčeva vsled iz-krvavljenja umrla. Družavec je bil oproščen hudodelstva uboja in obsojen le zaradi prestopka zoper varnost življenja na 10 mesecev strogega zapora. PRETEP MED BRATOMA. Posestnica Barbara Premzl iz Sv. Marjete na Dravskem polju je zapustila svojim otrokom kot skupno last dva gozda. Toda brata sta se sprla in Josip je brata Franca težko poškodoval nad levim očesom. Ker pri razpravi ni bilo dovolj prič, je obravnava bila preložena. ITALIJANSKI SLEPAR. Porota je nato razpravlja slučaj Italijana Guerino Pel-liccettija. Ta je obiskal koncem leta 1921. več firm v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Vukovaru ter se povsod izdajal za bogatega trgovca z Reke. Ker je govoril zelo prepričevalno, mu je mnogo trgovcev nasedlo, da so z njim stopili v trgovsko zvezo. Na ta način je premeteni Italijan oškodoval mnogo trgovcev za več milijonov kron. Ker je treba zaslišali še eno pričo iz Italije, je bila tudi ta razprava preložena. Zanimivosti LAHKOVERNI POBOŽNJAKI V ITALIJI. V italijanskem mestu Napolju se je nedavno dogodil zanimiv slučaj, ki gotovo slika prisiljeno italijansko pobožnjaštvo. Na nepojasnjen način se je na eni glavnih napoljskih ulic našlo troje mrtvaških lobanj. Našle pa so jih v zgodnjem jutru mlekarice, ki so se silno prestrašile in se hitro podale javit na policijo. Na mah se je okrog lobanj začela zbirati množica radovednežev. Približal se je tudi neki duhovnik, ogledal si lobanje in nato kratkomalo zatrdil, da so to mrtvaške glave svetnikov Andreja, Bonifacija in Vincencija. Vest se je bliskovito raznesla po mestu. Meščani so v trumah prihajali in s cvetjem obsipali lobanje, medtem ko so nekatere tercijalke padale na kolena, ruvale si lase in blazno preklinjale zločince, ki so si drznili svetniške glave zmetati na ulico. Napoljske oblasti pa so odposlale komisije v okoliške samostane, da poizvejo, kje so bile lobanje ukradene. Toda, glej čudo! Grobovi omenjenih treh svetnikov so bili nedotaknjeni. Ampak omenjeni duhovnik, ki je znan cerkveni zgodovinar, vseeno vztraja pri svoji trditvi, da pozna najdene lobanje kot preostanke navedenih treh svetnikov. No, mogoče pa imajo v čudoviti deželi Italiji svetniki tudi po več glav. VEČNA POMLAD. Doslej se je mislilo, da se naša zemlja vedno bolj ohlajuje, čim starejša postaja, ta- r ko da bo v toliko in toliko milijonih let konec vsakega življenja na zemlji. Tega naziranja so bili doslej vsi učenjaki, a v zadnjem času je nastopil neki ameriški zemljeslovec, ki trdi nasprotno. Ta učenjak pravi, da se bo ta bodoči ledeni in snežni pokrov, s katerim pokrivajo današnji učenjaki bodočnost naše zemlje, razstopil prej, nego se bo sploh naredil. Našo zemljo čaka po njegovem mišljenju vsa druga bodočnost, ne mogoče kakšen padec drugega glaneta nanjo, ali kakšna potresna katastrofa, temveč mnogo lepša bodočnost aH vsaj toplejša. Ledena doba, pravi modrijan, se sedaj zaključuje in skoro se bodo velike ledene množine okoli polov začele topiti, dokler jib ne zmanjka. Takrat bo na vsej zemlji nastopilo milo podnebje in se ne bo treba hoditi jetičnikom in drugim bolnikom zdravit v toplejše kraje. Na vseh delih zemlje bo vedna pomlad. Svoje trditve opira učenjak na opazovanja, da so vsako leto zime blažje in da mraz vedno manj časa traja. _Sicer pa nam učenjak lahko natveze, kai mu je milo in drago, ker mi ne bomo doživeli preizkušnje njegovih trditev, ki naj se uresničijo šele tekom mi.'ijonov let. X Kralj kot natakar. Ameriški listi prinašajo, da je te dni v uradu za brezposelne v Čikagi princ Bataja, bivši kronani vladat države Culu v Južni Ameriki, prosil za kako nameščenje. Uradniki so mislili, da jih hoče zamorski mož potegniti, toda črni mož je z dokumenti angleških oblasti dokazal, da je svoje dni resnično bil vladar Culukaferski. Pa je prišla domača revolucija in princ Bataja je moral pobrati šila in kopita, oziroma krono in žezlo, ki ju je pa prodal na Angleškem. V Londonu je prebival dalje časa in se naučil par jezikov, čikaški urad za brezposelne mu je nakazal mesto natakarja v nekem hotelu. In princ Bataja je popolnoma zadovoljen, istotako pa tudi hotelir, ker si vedno več gostov iz radovednosti pusti streči od bivše kronane glave . . . X Vesel pogreb. V Kentu je nedavno umrl neki Anglež, ki je bil znan kot dobro dušen in vesel mož. V svojem življenju ni mogel trpeti žalosti, dolgočasja in črne obleke. Zato je pa tudi pred smrtjo naročil, da za njegovim pogrebom ne sme nihče jokati m tudi ne nositi črne obleke. In zgodilo se je po njegovi zadnji volji. Položili so ga v belo krsto, okovano s srebrom. Konji, ki so vlekli mrtvaški voz, so bili pokriti z rdečimi odejami. Vdova je nosila sivo obleko, sin in hčerka pa svetlomodro. Pogrebci so prepevali kakor bi šli na svatbo. Še sam duhovnik se je trudil, da bi vigilije zakrožil na bolj veselo stran. Ampak mu žal ni uspelo . . X Bajne cene v Rusiji. V Moskvi, v glavnem mestu boljševiške Rusije, so cene najpotrebnejšim življenskim potrebščinam naravnost bajne. Tako stane n. pr. 40 dkg r/.e-nega kruha 1,360.000 rubljev, 40 dkg pše-ničnega kruha 2,580.000 rubljev, 40 dkg govedine 11,700.000 rubljev, 40 dkg masla 19,000.000 rubljev, 1 jajce 1,160.000 rubljev, 40 dkg sladkorja stane 18,000.000 rubljev, 40 dkg tobaka 61,000.000 rubljev in en par čevljev velja 542 milijonov rubljev. Tako daleč so prišli v Rusiji pod boljševiškim režimom. Kljub tem visokim cenam pa naraščanje cen v Rusiji še 'ni prenehalo, dasi se je boljševiška vlada nekoliko spametovala in skuša napraviti red v državi po kolikortoliko nekomunističnem načinu. X Poroka na bolniški nosiljki. Pred mesecem se je v Fideronu na Angleškem težko ix>nesrečil zrakoplovec Bamet. Pokvaril se mu je v zraku motor in Barnet je pri padcu dobil hude notranje poškodbe. Poroka, ki je bila napovedana za Binkošti, se je seveda morala odgoditi, dokler zdravniki niso izjavili, da se mora Barnet podvreči nevarni operaciji. Na to vest je nevesta izrazila željo, da bi se z Barnetom želela poročiti pred operacijo. Tudi on je privolil v to. Poroka se je izvršila v bolniški kapeli, toda ženina so morali pred oltar prinesti na bolniški nosiljki. Drugi dan po poroki se je izvršila operacija. Barnet jo je srečno prestal in bo po ozdravljenju še srečen zakonec, če bo prav. la smeh m kratek c&s Vabljive češplje. Blizu Šmarja pri Jelšah je romarska cerkev Sv. Roka, kamor se vrši veliko romanje ravno ob času, ko so zrele češplje, ki posebno dobro teknejo romarjem. Domačini pa se jezijo nad tatovi in jim kličejo: «če ste raumari svaitega Rauka, puste noše čvaičke p ar miril* Ožbovt, salami in cigarete. Nekoč je poslal major svojega slugo Ožbovta v trgovino po salami in sir ter mu je dal dve desetici, rekoč: »Za eno de-setico kupi salami, za drugo pa cigaret!« Ožbovt gre, pride do trgovine, naenkrat pa se obrne in pride brez salami in cigares k majorju. »No,» vpraša major, «kje pa imaš salami in cigarete?« Ožbovt: «Ja, vejo, gospod major, sem pozabil, za katero desetico naj kupim salami in za katero cigaret, pa sem jih prišel vprašat...» LAHKO NAGNJENJE K PREHLAJENJU? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšuje in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom. Veliko močnejši, izdatnejši in boljši jc kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust 111 kože na glavi. Za zavojnino in poStniro: 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev; 3G dvojnih ali 12 specialnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplačila. Razpošilja ga lekarnar: EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA. Ekatrg št. 360, Hrvatsko. Kumno, Janež, rdečo deteljo, semensko ajdo, lipove cvetje, suhe gobe ttd. plačuje najbolje SEVER & KOM P., Ljubfjana Wolfova ulica št. 12. 35 Mupimo vsako množino 3« starep svinca Puškama v Kranju. Resna ženltia ponudba. 33 Kmetiški fant, 30 let star, prikupljive zunanjosti, mirne narave, s 100.000 kronami denarja, se želi poročiti z gospodično ali z vdovo brez otrok ali s samo enim otrokom. Ozira se le na take, ki imajo posestvo. Tajnost zajamčena. Ponudbe s sliko, ki se vrne, se naj pošiljajo pod „Smer življenja št. 3040" upravi „Domovin6". Kupite in bsMte ,Poper in poprika' hudomušne kratkočasnice. Cena 3 Din, po pošti 3 Din SO p. DosTa b Tišini zadrugi u LJubljani. Malo FelSerjevega pravsga BlzaHuid^ in bolečine minejo. Drgnonje b Fellerjevim Elzafluidom je prava dobrodejnostl Umivanje b Fellerjevim Elzafluidom utrjuje mišičevjo in živce! Deluie antiseptično ia osvežujoče 1 Prežene nahod in naredi neobčutljivega p>oti mrzlemu zraku! Za oči in ušesa! Zobe in glavo! Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Fellerjev Eizaflnid jo veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje. En poizkus zadostuje, da tudi Vi rečete: pTo je naajtooljge, kap s ©m kdaj okušali"] V vseli dotienih poslovnioah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Fellerja. Pri naravnih naročilih stane z zavojniuo in poštnino, če se pošlje denar naprej ali po povzetju: ?» dvojnate ali 1 spccialna stekli niča 24 Din, 12 dvojnatih ali 4 specialne steklenice 84 Din, 24 dvojnatih ali 8 specialnih steklenic 146 Din, 36 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic 208 Din. KOT PRIMOT: Elza-obllž proll kurjim očesom 2 in 3 Din; Elza-mentolai črUukl 4 Din; KUa-posipaln' praSek 3 Din; Etza-rlbjc olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-Smnski nilrla za solio 15 Dlii; Ollccrln 4 In 15 Din; f.lsol, Msoform 12 Din: Kineškl čaj od 1 Din dalle, orlgliatno Radlkum francosko Ž£attja velik« steklenica 13 Din; Etza-mrčesnl praSek 7 Din; strup za podgano In mM 7 Din. /a primot se zavojntoa fn poštnina posebej računata. Na tc cene se računa še 5.'/, doplačila. Adresirati natančno: EUOSH V. FELLER, lekarnar, STUBICA BOHMA, Eizatrg št, 360, Hrvatsko. /•v "v K 99 Najmodernejši, največji In najluksurljoznejšl oceanski parnlk Najvišje zmožnosti iznajdljivosti, znanosti in moči kapitala so vtelešenc v izdelavi tega divnega parnika. Neprimerljiva udobnost v vseh razredih. Prva veinja U M®W ^llffli dna 17. julija 1923, potem 7. avgusta, 28. avgusta, 18. septembra, 8. oktobra itd., vsake tti t edne v torek od Soutliampton-Cherbourg. — Podrobna pojasnila potom spodaj navedenih naslovov. 988 Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parnih). Neprckosljivi po udobnosti, čistosti in izborni oskrbi. Hitre in varne ladje. „Georg Washington" „President Fillmorc" »President Roosevelt" „ America" Zahtevajte podrobna pojasnita in brodarski list št. 210. Ugodna prilika za prevažanje blaga. „President Harding" »President Arthcr" LINE Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palaia Beogradske Zadruge, 1 podružnica v Ljubljani: Zadružna Zveza, Lfubijana. Odgovorni urednik Andrej Ražem. Izdaja konzorcij Domovine« Tiska Delniška tiskarna, d d, v Liubliani.