STK: Stanko KORPNIK, Herman LIHTENBERGER; Prodaja in zunanja trgovina: Anton FEDERNSBERG, Marjan PILIH; Obrat VI — Kruševac: Milo-sav MILENKOVIČ; Upravno administrativne službe: Marjan CVEK, Ljubomir PAVLOVIČ, Slavko VIZJAK, Marjan KOKALJ. . V obratni svet emajliranih, cinkovalnica: Anton BLAZNIK, Ivan ZBIČAJNIK, Stanko GOLEŽ, Pavel JESENIČNIK, Cvetko KORUZNJAK, Adolf CIRKULAN, Dominik ŽLAVS. V obratni svet obrata toplotnih naprav: Franc ŠKRUBEJ, Slavko REBERŠAK, Štefka ČUDEN, Gabriel VIDMAR, Emil PRIMOŽIČ, Martin KLOKOČOVNIK, Jože PINTER. (Nadaljevanje na 2. strani) Naše najlepše volišče — v emajlimici Kdaj bomo volili? Prvi del volitev je že opravljen. To so bile posredne, v nedeljo, 9. aprila, na katerih so odborniki občinske skupščine dokončno izvolili člane delovnih zborov republiške skupščine. To seveda velja samo za Celje. V SREDO, 19. APRILA, bomo člani delovnih skupnosti na voliščih v lastnih kolektivih volili odbornike v zbor delovnih skupnosti celjske občinske skupščine. In končno bomo volili še v NEDELJO, 23. APRILA. Tokrat bomo volili poslance zveznega in republiškega zbora (v celjski občini samo dva poslanca republiškega zbora) ter odbornike občinskega zbora celjske občinske skupščine. Da bodo volitve nemoteno potekale, se prepričajte, če ste v volilnih imenikih, hkrati pa se seznanite, ali sploh volite, kje in koga. Gre namreč za to, da voli samo približno polovica volivcev. Celje - skladišče D-Per 214/1967 1119670719,7 COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE PRVA SEJA CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA Predsednik Jože Podtinšek IZVOLJEN NOV UPRAVNI ODROR Predsednik Stane Veninšek Novoizvoljeni centralni delavski svet se je že sestal na prvi seji. Izmed novoizvoljenih članov CDS je manjkal le eden, medtem ko je manjkala na tej seji več kot polovica prejšnih članov, ki pa imajo mandatno dobo še eno leto. Dosedanji predsednik CDS je poročal o delu tega centralnega* samoupravnega organa, nato pa — po izvolitvi Jožeta Pod-linška za predsednika — po treh letih »zapustil zeleno mizo«. Po izmenjavi čestitke in zahvale z Jožetom Podlinškom, se je Viliju Končanu za tako plodno in prizadevno delo posebej zahvalil glavni direktor ,ki je poudaril, da je prav prizadevanje tovariša Končana prispevalo k tako dobremu sodelovanju. Centralni delavski svet je po poročilu dosedanjega predsednika upravnega odbora Ivana Cedaka izglasoval razrešnico staremu upravnemu odboru, nato pa so' člani predlagali člane za upravni odbor za prihodnjo mandatno dobo. Izmed 18 predlaganih za člane upravnega odbora so bili v ta organ izvoljeni: Pilih Marjan z 51 glasovi od možnih 58, Gostečnik Ivo z 49, Vrabič Franc s 47. prav tako Kavčič Milan, Veninšek Stane, Hudej Slavko in Jeftič Miloš s 46 glasovi, Medved Franc s 45, Vajdetič Jože s 43 in Umek Edvard z 41 glasovi. Za namestnike članov upravnega Kolenc Franc, Kolar Slavko, Šramel Žolnir Franc. odbora so bili izvoljeni Franc, Verbič Stane in Na prvi seji upravnega odbora je bil za predsednika izvoljen Stane Veninšek, .za njegovega namestnika pa Marjan Pilih, ki je hkrati predsednik komisije za prošnje in pritožbe, člana te komisije pa sta Jože Vajdetič in Franc Vrabič. Upravni odbor se bo poslej sestajal vsak drugi četrtek ob 10.30. IZVOLILI SMO... VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE SO ZA NAMI. IZVOLILI SMO POLOVICO ČLANOV V DELAVSKI SVET, OBRATNE' SVETE IN SVETE DELOVNIH ENOT ZA MANDATNO DOBO DVE LETI. MANDATNA DOBA JE POTEKLA TISTIM ČLANOM KOLEKTIVA, KI SO BILI IZVOLJENI PRED DVEMA LETOMA (ZA DVE LETI), ENO LETO PA ŠE OSTANEJO V NAVEDENIH SAMOUPRAVNIH ORGANIH TISTI, KI SO BILI IZVOLJEN LANI — ZA DVE LETI.P A POGLEJMO KOMU SO ČLANI KOLEKTIVA ZAUPALI ODGOVORNE NALOGE. V DELAVSKI SVET podjetja so bili izvoljeni po posameznih delovnih enotah: Obrat kemičnih izdelkov: Karl KOLARIČ; Predelovalnica kovin: Franc KOLENC, Marija CERENAK, Edi COKLIC, Ivan JERŠIČ, Jernej KOŠEC in Ferdo LEBAN; Emajlimica: Franc ČATER, Stanko GOLOGRANC, Marjan KVARTIC, Marija ZDOLŠEK, Franc KLOKOČOVNIK, Viktor LAH, Geltruda PUSTEK, Josip KOLAR, Friderik ŽNIDAR; Dekor oddelek: Janko BRATINA, Jože TAUŠLOKER, Marija GRIČAR; Pocinkovalnica: Ludvik KAM-PLET; Delavnica radiatorjev: Anton ŠUMEČ, Srečko MALIN, Jože ZUPANC; Delavnica kotlov: Jože MA-RODI; Obrat odpreskov in avtoko-les: Rozalija DOBERŠEK; Obrat orodjarna: Franc ŠRAMEL, Anton GOLOB, Avgust TRBOVC; Priprava proizvodnje: Dimitrij ČERNE, Ignac MLAKAR, pocinkanih in alu- izdelkov so izvoljeni: Ivan CAREVIC, Hinko DRAME, Ferdo POTOČAN, Viljem SIVKA, Rudolf SLOKAR, Drago SVET, Jožica POD-LINŠEK, Vinko ZOTEL, Stan-ko GAJŠEK, Ernest PILKO, Marija MARKIČ, Stjepan CI-ŽIC. V svet ekonomske enote emajlirnica: Silvester BEDNIČ-KI, Magda DEŽELAK, Franc DIMEČ, Anton GAJŠEK, Josip KOLAR, Alojz MANSUTI, Zdenka MEC, Ivan MURŠIČ, Martin PIRŠ, Matilda PLANKO, Marija ŠKOBERNE, Anica ŠPES, Rozalija TRŽAN, Stanko TURN-ŠEK, Milan ZALOKAR. V svet ekonomske enote predelovalnice kovin: Štefan LAH, Vinko KNEZ, Katica BINCL, Franc JELEN, Ciril KOSMAČ, Jože GOLCMAN, Andrija MEZE Marija LIPIČNIK, Ivan JURJEVIČ, Fanika MOTOH, Marija ZUPANC. V svet ekonomske enote dekor oddelek: Viktor ČUVAN, Janko BRATINA, Fanika GMAJ-NER, Marija MARKIČ, Irma ZAGOZDA, Jelena BORŠTNER, Berta PAVŠNER. j V svet ekonomske enote po- UM iskreime Čestitke - dekor oddelku V marcu letos so člani kolektiva člekor oddelka dosegli svoj največji uspeh. Vsi vemo, da so letos naše planske naloge večje kot lani in v letih prej, zato je doseganje ali preseganje nalog odraz, da znamo zavihati rokave. Pa naj povemo malo več o uspehu 135 ljudi tega oddelka.. Operativni plan za mesec je predvideval 109 ton gotove dekorirane proizvodnje, največ kar je bilo kdaj postavljeno pred oddelek, člani oddelka so sklenili tp nalogo izpolniti in so poprijeli. Tako danes ugotavljamo, da je dekor oddelek svojo nalogo v marcu odlično izpolnil — postavljeni plan so presegli za 10 ton, izdelali so nekaj več kot 119 ton in pol. Res, da so imeli dober asortiman, res pa je tudi, da bi tudi ob drugačnem sortimentu izpolnitev ne bila skoraj nič slabša, res pa je tudi, da so uspeli v nespremenjenih in ne ugodnih pogojih za delo, pri tem pa so osvojili tudi 5 norih dekorjev. Med načrti te skupine ljudi naj omenimo za prihodnje le dva — namen, da opravljajo svoje naloge tako tudi naprej in zamenjavo nekaterih starejših dekorjev z novimi na posodi za domači trg. Vsemu kolektivu dekor oddelka še enkrat — bravo. Zaslužili bi si priznanje tudi drugje, ne samo preko Emajlirca. |pkozi|V ZA NAMI SO VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE PODJETJA, CENTRALNI DELAVSKI SVET IN DELAVSKE SVETE EE. IZVEDENE SO ¡ULE 30. 3. 1967. VOLILNE KOMISIJE, KI SO VODILE IZVEDBO VOLITEV SO LE-TE - V PRIMERJAVI Z LANSKIM LETOM - DOKAJ HITRO IN DOBRO OPRAVILE. TO JE SEVEDA POSLEDICA DOBRE ORGANIZACIJ E, KI JO JE IZVAJALA CENTRALNA VOLILNA KOMISIJA. TAKO JE BILA VEČINA VOLILNIH ENOT GOTOVA Z VOLITVAMI ŽE V ZGODNJEM POPOLDANSKEM ČASU, MED TEM KO SO V svet ekonomske enote delavnice radiatorjev: Ervin BELAK, Franc KOŽELJ, Milka KU-ČERA, Alojz PELC, Miha JEV-SEVAR, Karolina AGREž, Adolf KUŽNAR. V svet ekonomske enote delavnica kotlov: Emil PRIMOŽIČ, Jože GROSEK, Jože MA-RODI, Peter KORBAR, Zvonko STANČIČ, Vinko TAMšE. „V obratni svet obrata orod- Na zadnji seji — dosedanji predsednik CDS Vili Končan jama: Peter KONČAN, Albin ŽIDAN, Marjan CENE, Herman ŠALEJ, Erih ŠALEKAR, Albin VRANC, Via KONČAN, Ivan FOJS. V obratni svet obrata odpre-skov in avtokoles: Mirko STINSEK, Ivan KAJBA, Ivan BAUMGARTNER, Marija ME- smo... ARNŠEK, Edvard GREJAN, Leon BOŽNIK, Janez POTOČNIK, Vili KOSEC. V obratni svet tehničnih poslovnih enot: Marjan PETELINŠEK, Silvester KOŠIR, Vera TURK, Jože MURKO, Franc PETERNEL, Oto ŠLEZINGER, Jože GRUBER, Gvido BELAK, Friderik KOTNIK, Vinko BOBNAR. V svet poslovne enote pripravljalne službe: Franc ANT-LEJ, Ivan GOSTEČNIK, Marica KAČ, Rudi KVARTIČ, Alenka SEDOVNIK, Avgust ŠKOBERNE, Viljem ŠULGAJ, Franc ŽOLNIR. V svet poslovne enote vzdrževalnih služb: Vlado BREŽ-NIK, Ludvik LESKOVŠEK, Franc GRUBENšEK, Maks KNEZ, Franc JOŠT, Rudolf STROPNlfc, Milan BERLE, Ernest KOŠIR. V svet poslovne enote tehnične kontrole: Anica APAT, Marjan SELIČ, Alojz BOŽIČ, Anton GAJŠEK, Hedvika KOROŠEC, Berta DOBERŠEK, Antonija POGAČAR, Zvone BOGDANOVIČ. V svet poslovne enote prodaja in zunanja trgovina: Ivo GUBENŠEK, Zvonko PERLIČ, Franc PAVŠAR, Štefka REGOR-ŠEK, Antonija ŠKRUBEJ, Miroslav ONIČ, Bruno MEDVEŠEK, Ida VUDLER, Julijana SOPAR, Slava PLATOVŠEK, Jožica CATER. V svet poslovne enote upravno administrativne službe: Vida KOŽELJ, Albin BRENČIČ, Lambert KOTNIK, Anica PIRŠ, Anton KOŠEC, Dragica ŠALEKAR, Anton ROJEC, Otmar ODAR, Berta GRUBIČ. V obratu kemičnih izdelkov In obratu VI — Kruševac tvorijo obratni svet vsi zaposleni. VOLILNE ELNOTE Z VEČJIM ŠTEVILOM VOLIVCEV KONČALE SVOJE DELO DO URE. CENTHALNA VOLILNA KOMISIJA JE KONČALA SVOJE DELO NEKAJ PO 20. URI. VOLIŠČA SO BILA ZELO LEPO UREJENA, PREDVSEM VOLIŠČE EMAJ-LIRiNlCE IN DEKOR ODDELKA. KJER SO DOMISELNO IZVEDLI DEKORACIJO S SVOJIMI IZDELKI. IZID VOLITEV JE ZADOVOLJIV, KAR POTRJUJE UDELEŽBA SAMIH VOLIVCEV. LAHKO DAMO VSEM VOLILNIM KOMISIJAM PRIZNANJE ZA DOBRO OPRAVLJENO NALOGO! ... In v topilnici Delavski svet je odločil Dnevni red za to — 11. sejo CDS — je predvideval obravnavo in sklepanje po eni točki. Dolgotrajnim razpravam o upravičenosti ali neupravičenosti obstoja instituta EMO v dosedanji obliki naj bi s sklepom centralnega samoupravnega organa naredili konec enkrat za vselej. Člani centralnega delavskega sveta so imeli pri odločanju težavno palogo in opazovalec, ki ne bi prav dobro poznal polpreteklih dogajanj v tovarni, bi še po končani razpravi na centralnem delavskem svetu težko napovedal, kakšen bo rezultat tajnega glasovanja o vprašanju oblike dela v institutu. Gradivo, kot so ga prejeli člani CDS, je namreč vsebovalo več stališč ki so zadevala obliko instituta in ker so imela posamezna stališča prepričane zagovornike in tehtne zagovore, je bila odločitev po vesti tistim članom CDS, ki vse zadeve niso spremljali tako od blizu, zelo težavna. Povzemimo le na kratko: komisija, ki jo je na predlog upravnega odbora imenoval glavni direktor, naj bi pregledala delo in poslovanje instituta, na osnovi poročila te komisije pa je strokovni kolegij sestavil zaključke in predloge za upravni odbor. Predsednik komisije je na seji CDS zagovarjal obstoj instituta v dosedanji obliki z nekaterimi pridržki. Že na seji upravnega odbora so se razlikovala prepričanja vodstva tovarne in članov upravnega odbora, prišlo je do žive razprave in burnih dvogovorov, stališče upravnega odbora pa je bilo nato posredovano v dodatnem predlogu centralnemu delavskemu svetu, kjer se je UO zavzel za odvzem ustanoviteljske pravice instituta. Nesoglasje zavoljo te zadeve se je odrazilo tudi v več kot peturni razpravi na seji centralne- ga delavskega sveta. Vsi vodilni delavci tovarne so govorili v prilog institutu v sedanji obliki, medtem ko se je predsednik upravnega odbora zavzel za odvzem ustanoviteljske pravice in š tem za stališče UO in to tudi zagovarjal. Kot smo že omenili, se je razprava nagibala bplj v korist sedanjemu obstoju instituta, vendar je bil nato rezultat tajnega glasovanja povsem jasen: 53 članov CDS je bilo za odvzem ustanoviteljstva, 5 za obstoj instituta v sedanji obliki, 2 člana CDS pa sta se ob glasovanju vzdržala. Člani centralnega delavskega sveta so torej jasno povedali kaj mislijo. Njihova odločitev ni bila nagla,, sicer bi bil rezultat — pp razpravi sodeč — morda drugačen. Odločitev je bila odziv in ohsodba govoričenj in namigovanj, obtožb in majhnih zakulisnih spletk, ki so bile lani nekaj časa prav v ospredju našega dela, demonstrirane navzven cesto tudi spretno zakrite s vsemogočimi parolami, ki pa so predvsem zavirale naše delo, sejale razdore in nesporazume in če je delavski svet z zadnjim sklepom pretrgal to prakso, potem lahko gremo res pogumno naprej. Ob vsem tem pa ne moremo mimo vprašanja, kaj v tej tovarni res nič več ne verjamemo drug drugemu. Nezaupanje se velikokrat odraža v razpravah in lahko trdimo, da je nezaupanje spet eden zunanjih pokazateljev neurejenih medsebojnih odnosov. Kajti nezaupanja ne more biti tam, kjer lahko vsak vsakomur postreže s podatki, zato bomo tudi lahko naredili konec le, če ne bo nihče več razpravljal na pamet. Hkrati pa morajo tudi žive razprave ostati v mejah dostojanstva in s skupnim ciljem — koristiti naši tovarni. Eva Orač kot prvi v državi dovoljenje za najemno pogodbo za IMB stroje, s tem priznanjem pa smo se zavedali, da bomo nekakšno merilo za vse ostale. Danes je to pod velikim vprašajem, menim da na delavskem svetu tovarne ni' nihče razmišljal o posledicah, ki jih zadnji dogodki v tovarni prinašajo. Res pa je, da je bilo strokovno stališče drugačno. Ne razumem tudi, kako lahko dva meseca po sprejetem družbenem planu podjetje, kjer so bila predvidena in odobrena sredstva za im stitut, sedaj sledi sklep, s katerim je tovarna odpovedala ustanoviteljstvo. Mi se bomo morali torej odločiti za referendum, za priključitev k tovarni UPRAVNI ODBOR NAŠE TOVARNE SE JE ZADNJIČ SESTAL 6. APRILA. NA TEJ SEJI SE JE DOSEDANJI PREDSEDNIK IVAN ČENDAK ZAHVALIL ZA SODELOVANJE VSEM ČLANOM UPRAVNEGA ODBORA IN VSEM, KI SO NA SE- preskov, V treh mesecih letošnjega leta smo postavljeni plan količinsko dosegli 98 odstotno, vrednostno pa 95 odstotno. Sorazmerno ugodno smo dosegli realizacijo v teh mesecih — 111 %. — V zadnjem času opa-: žarno močan porast terjatev do kupcev, pa tudi naše obveznosti so prav tako zaskrbljujoče porasle. V dveh mesecih letošnjega leta smo dosegli 137 milijonov starih dinarjev za sklade, predvidevamo pa, da smo v marcu dosegli sklade v višini 75 milijonov — za tromesečje ocenjujemo torej sklade na 212 milijonov S-ddnarjev. Plan izvoza za prvo tromesečje smo izpolnili in presegli za 22 odstotkov. Vzroki za to, da v prvih treh mesecih količinsko in vrednostno plana nismo dosegli; so v okvarah na stiskalnicah, pri lužilnih in oblikovalnih strojih, obrat VI. jp imel nekaj ča- ali za samostojnost, vendar danes še ni čas za to. V našem interesu je namreč napredek tovarne, naše delo smo na 'tem gradili, zato o samostojnosti ne bomo razmišljali, če bo tovarna zagotovila vsakomur od nas ustrezno delo. Če pa bomo dobili tak odgovor, odločitev tudi ne bo. težka.« Ivo Muršec je o^pzoril, da se je zbor delovne skupnosti sestal predvsem zato, da se člar ni delovne skupnosti seznanijo s sklepom CDS EMO, da pa sedaj ni čas za kakršnekoli akcije, da morajo v tem času ostati čiani instituta mirni, složni in opravljajo naj svoje delo naprej. Eva Orač JAH SODELOVALI. PO KRAJŠI RAZPRAVI JE ODBOR SPREJEL SKLEP, S KATERIM JE ZAGOTOVIL VSfiM ČLANOM KOLEKTIVA INSTITUTA ZAPOSLITEV V TOVARNI USTREZNO NJIHOVI STROKOVNI USPOSOBLJENOSTI. sa izpad proizvodnje, ker ni bilo pločevine za vlečenje kadi, pred tedni pa se je pokvarila stiskalnica v, »Lkarusu« v Zemunu, kjer vlečejo kadi za obrat VI. in tako je obrat ponov-np obstal. V zadnjih dneh je proizvodnja v Kruševcu ^pet stekla in sedanji dobri rezultati dela obetajo, .da bomo plan v tem obratu kljub sedanjim težavam izpolnili, če ne bo še več takšnih zastojev. Pri poslovanju je v zadnjem času vedno bolj pereče vprašanje Obratnih sredstev. Kot smo že omenili so porasle naše terjatve, pa tudi dolžni smo precej več kot ¡kdaj prej, Dejstvo je,;'da je izterjava pri kupcih tesno povezana s poravnavo pri dobaviteljih, v težavni situa-cijipa sp sedaj skoraj vse gospodarske organizacije, zaradi odtegovanja kreditov za obratna sredstva. Sestal se je zbor delovne skupnosti Člani kolektiva Instituta so se po odločitvi centralnega delavskega sveta naše tovarne sestali polnoštevilno. 0 potekanju dogajanj od novembrske seje upravnega odbora, o poročilu komisije, stališču strokovnega kolegija in vodstva ter nato o stališču upravnega odbora in sklepu centralnega delavskega sveta je poročal Oskar Elúdales. Za tem se je dotaknil minulih dveh let in pol, govoril je o delu, malih uspehih, vendar vztrajnem napredovanju, omenil je težave, poleg objektivnih tudi tiste, ki niso bile instituta potrebne in so jih povzročili posamezniki, opozoril je na prva namigovanja in kot posledico m vzdušje, ki je za tem nastalo v tovarni v odnosih do instituta, omenil je, da je bilo v mesečnih in tromesečnih poročilih instituta, ki smo jih dobili v tovarno, lahko spremljati delo in dosežke, nato pa je posebej govoril o mehanografi-ji. »Za mehanografijo so si prizadevala tri celjska podjetja, polnih 12 let, sedaj pa smo uspeli s tem in še tri druga podjetja smo pridobili. Imeli smo {igodnosti, saj ,smo dobili Ob izpolnjevanju plana še zaostajamo V mesecu marcu nismo plana izpolnili niti £o količini, niti po vrednosti.. Družbeni plan smo dosegli 95 odstotno, vrednostno tudi s 95 odstotki, operativni plan pa količinsko 98 odstotno in vrednostno 97 odstotno. Vzroki za neizpolnjen plan za marec so v pomanjkanju pocinkanih ih emajliranih uslug ter pločevine za izdelavo kopalnih kadi v obratu v Kruševcu, v pogostih izpadih lužilnih strojev in v nekvalitetnem materialu za proizvodnjo aivtokoles in od- PRED VOLITVAMI... VESTI IZ KOMUNE Razgibano politično življenje Letošnja največja politična akcija pri nas — volitve v predstavniška telesa — bo kmalu končana. Lahko rečemo, da je močno razgibala ne samo dejavnost Socialistične zveze, ld je bila tudi tokrat nosilec vse aktivnosti, marveč tudi ostale družbene in politične organizacije in delovne kolektive. V okvir tega dela so sodile tudi priprave in volitve članov samoupravnih organov v delovnih kolektivih. Volitve bodo končane v nedeljo, 23. tega meseca. Takrat bomo volili polovico odbornikov občinskih zborov občinskih skupščin ter polovico poslancev v splošnih zborih republiške in zvezne skupščine. V celjski občini bo tako, da bomo 23. aprila dobili 22 novih odbornikov v občinskem zboru ter 2 nova poslanca v republiškem zboru republiške skupščine. Pred tem pa bodo 19. aprila še volitve v zbor delovnih skupnosti celjske občinske skupščine, medtem ko so bile volitve poslancev v specialne zbore republiške skupščine (posredne volitve na sejah občinskih skupščin) že 9. aprila. Ne glede na rezultate volitev, lahko že zdaj govorimo, da so zlasti priprave nanje opozorile na številne naloge in probleme, ki jih ne kaže pozabiti v obdobju naslednjih dveh let do prihodnjih volitev, če so nas zlasti te priprave opozorile, da volitve niso akcija, ki jo lahko zaključimo v nekaj mesecih, potem je gotovo, da pri prihodnjih ne bomo v zadregi takrat, če se bomo zavzemali, da naj bi v predsedniške organe prišlo več žena in več mladih ljudi in to ne 'zaradi zaželene strukture, ampak zaradi deleža, ki ga imajo lahko žene kot mladi v našem družbenem življenju, v proizvodnji in drugod. Evidentiranje možnih kandidatov je namreč dalo neprimerno daljši seznam tovarišev in tovarišic, ki so jim bili pripravljeni zaupati odgovorno mesto bodisi v predstavniških organih bodisi v organih- delavskega samoupravljanja. Razumljivo je, da jih je bilo oziroma bo izvoljenih neprimerno manj. In kaj z ostalimi? Tu pa se odpira hvaležna naloga družbenih in političnih organizacij na terenu in v delovnih kolektivih. Napak bi bilo, če bi na vse te zdaj pozabili. Vse te, zlasti pa mlajše in ženske, bi morali zdaj pripravljati na odgovorne naloge, ki bi jih naj sprejeli čez dve leti ali pozneje. Morali bi jim dati možnost, da se uveljavijo v delavskih svetih, v odborih političnih organizacij v kolektivih ali na terenu. Tu naj bi končali in opravili prvo šolo samoupravljanja, kajti potem ne bomo več v zadregi ter se opravičevali, da nimamo takšnih, ki bi bili sposobni. Pa ne samo to, tudi pripravljeni na delo! K izredni politični razgibanosti v zadnjem obdobju pa je prispevala tudi javna razprava o organiziranosti Zveze komunistov v občini. Opozorila je na številne probleme tako organizacijskega kot zlasti vsebinskega značaja. In končno, to je bil tudi namen razprave: kako namreč z boljšo organiziranostjo doseči bolje in učinkovitejše delo organizacij ZK in njenih članov. Zaključek te razprave, ki pa jo moramo smatrati kot proces in ne enkratno dejanje, bo dala konferenca občinske organizacije Zveze komunistov v Celju. Milan Božič Poslanski in odborniski kandidati v celjski občini Po končanih volitvah v predstavniška. telesa bomo v celjski občini dobili (delno smo jih že) 6 novih poslancev v republi- ški skupščini ter 42 odbornikov celjske občinske skupščine, od tega 22 v občinskem zboru ter 20 v zboru delovnih skupnosti. Za vsa ta mesta je bilo potrjenih 96 kandidatov, medtem ko je bilo evidentiranih dosti več. Za dve prosti mesti v republiškem zboru skupščine so trije kandidati. Tako kandidira v mestni volilni enoti tovariš SERGEJ KRAIGHER, v enoti, ki zajema severni del občine 'pp. tovarišica MAGDA KOČAR in tovariš BOGDAN ŠNABL. Kandidati za volitve v občinsko skupščino pa so naslednji: OBČINSKI ZBOR — 1. enota (Košnica, Polule itd.): Ivan Horvatič in Tone Bornšek; 3. enota (Lisce): Franjo Kotnik in Srečko Pratnemer; 5. enota (del Otoka): Jože Marolt in Stane Verbič; 7. enota (del Aljaževega hriba): Jože Jakop, Ivo Zupanc Anton Žagar; 9. enota (del Centra): Ignac Krumpak; 11. enota (del Centra); Magda Kočar; 13. enota (del Centra): Branko Verstovšek in Ivan Šuligoj; 15. enota (del Gaberij): Vid Jerič in Oton Račečič; 17. enota (del Gaberij): Ludvik Krajnc in inž. Leon Črepinšek; 19. enota (del Trnovelj): Štefka Ramšak in Štefan Frans; 21. enota (del Dolgega polja): Bogdan Hoch-miiller in Rudi Grivič; 23. enota (Dečkova cesta): Milena Mravlje in Erika Simonič; 25. enota (Ostrožno itd.): Franc Dimeč in Alojz Napret; 27. enota (Teharje): Jože Cajhen ml. in Fani Pešak; 29. enota (Štore): Martin Veber; 31. enota (Vojnik): Karli Žibret in Hubert Kolšek; 33. enota (Škofja vaš): Alojz Zagožen, Zdravko Vrečko; 34. enota (novi del Otoka): Olga Vrabič; 35. enota (Ljubeč- na): Stanko Sodin, Jožef Koželj in Stanko Leskovšek; 37. enota (Dobrna): Anton Mogu, Jožef Hribernik in Martin Stimulak; 39. enota (Strmec): Karl Goričan in Ivan Jezernik. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI — 1. enota (del železarne): Marjan Ramšak, Daniel Rukavina in Viktor Potočnik; 3. enota (del železarne): Ivan Ferme, Marjan Belej in Matija Žumer; 5. enota (del .Cinkarne): Anton Žerjav in Štefan Veselko; 7. enota (del EMO): Stane Dvoršak, Franc Kolenc in Miha Strašek; 9. enota (del EMO): Ivo Brenčič in Marjan Žuraj; 11. enota (Libela, Žična, IFA, ETOL): Rado Jenko, Oskar Kohne in Jože Topole; 13. enota (opekarne, TVO Škofja vas, Veležitar, Celjski tisk itd.): Ivan Melik, Ivan Mihelin in Slavko Zagoričnik; 15. enota (LIK Savinja, del): Ernest Poteko; 17. enota (In-rad, del): inž■ Darko Maligoj 19. enota (železnica): Marij Gabrovšek in Ladislav Tovornik; 21. enota (Cestno podjetje, Ceste-kanalizacija, Klima): Stane Divjak, Karl Capuder; 23. enota (del trgovin): Ivan Juhart, Anton Ocvirk, Vili Kregar in ,Anton Javornik; 25. enota (del trgovin): Štefan Korošec, Martin Vinkšel; 27. enota (obrt in manjša podjetja): Vladimir Prezelj in Vladimir Veber; 29. enota (obrt in nekateri zavodi): Drago Černetič in Matej Breznik; 31. enota (šole): Alojz Kežman in Ivan Kaps; 33. enota (splošna bolnišnica, del): dr. Jože Barič in dr. Janež Marchetti; 35. enota (zdravstvene ustanove): dr. Anton Fazarinc; 37. enota (pravosodje): Mihaela Nečemer; 39. enota (TNZ, LM in JLA): Rudi Simčič in Mile Vukosav. M. B. OBČINSKI PRORAClN-ZRCA10 DRUŽBENIH IN GOSPODARSKIH GIBANJ Proračun celjske občine za letošnje leto je sprejet. S tern je bala zaključena izredno živahna, tu in /tam tudi preveč, ostra, razprava o zbiranju, zlasti pa trošenju proračunskih sredstev v obdobju, ki mu je gospodarska reforma zelo ostro začrtala pot. Ce bi bilo dovolj sredstev za vse potrebe in želje, potem bi kritike na račuin sestavljavcev proračuna odpadle. Ker pa so zahtevki proračunskih koristnikov presegli možnosti za več kot 30 odstotkov, je seveda nastala razprava, komu zmanjšati in za ko- (Nadaljevanje na 7. strani) &Ate\piee 5 V SINDIKALNI ORGANIZACIJI SO POLOŽILI OBRAČUN DELA Ob koncu preteklega meseca, to je 28. 3. 1967, je imela sindikalna podružnica našega podjetja svoj letni obračun. Občni zbor je bil po delegatskem sistemu in se ga je udeležilo 84 delegatov, ki so bili izvoljeni na sindikalnih pododborih pp obratih in službah. Temu sindikalnemu skupu so prisostvovali še tajnik republiškega odbora sindikatov industrije in rudarstva tov. šaubert, predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Bemi Strmčnik, vodstvo podjetja in predsedniki ostalih družbeno-politične organizacije, v podjetju. V poročilu predsednika Maksa Korošca so bila načeta nekatera vprašanja, ki so bistvena za nadaljnje uspešno delo sindikata kot najmasovnejše družbeno-politične organizacije Sindikalna organizacija je tesno povezana z delavskim samoupravljanjem in vemo, da eno brez drugega ne more obstajati. Kljub nekaterim odmikom samoupravnih organov od sindikata smatramo, da je nemogoče oddvojiti sindikat od samoupravljanja, ker so interesi skupni in je potrebno delavsko samoupravljanje kakor tudi sindikat. Ugotovljeno je bilo, da sindikat kot tak ni bistveno pripomogel pri razvijanju in graditvi samoupravnih načel in sistema, kar pa bo v bodoče nujno treba negovati in razvijati. Težišče tega procesa moramo prenesti na izvršne odbore naše sindikalne organizacije po obratih, kjer se mora ta proces pričeti in se nadaljevati vse do vrha, to je do sindikalnega odbora podjetja in njegovega predsedstva. Razprava na občnem zboru je bila zelo pestra in konkretna, saj je vključevala tudi novi pravilnik sindikalne podružnice, s katerim se urejajo organizacijska in materialna vprašanja organizacije EMO. Ena od pripomb je bila, da naj bi imela oba največja oddelka, to je emajlimica in surovinski, vsak svoj sindikalni odbor, kar v pravilniku ni predvideno. Ker je to novost, je občni zbor odločil, naj za sedaj ostane vse po pravilniku, če pa bi se kasneje v praksi izkazalo, da takšen organizacijski sestav ne ustreza, bo lahko pravilnik popraviti. Razprava je pokazala tudi na pasivnost strokovnih sodelavcev v podjetju na področju družbeno političnega dela. Nadalje so delegati razpravljali o premajhnih materialnih osnovah ekonomskih enot, kar je tu- torek, 4. aprila t.l. se je sestal na prvi seji nov sindikalni odbor. Dnevni red je bil precej širok, saj je bilo trebai izvoliti predsedstvo, tajnika odbora, predsednika nadzornega pdbora ter formirati komisije, tki bodo delovale (pri sindikalnemu odboru. V predsedstvo je bilo izvoljenih 11 članov odbora in sicer: Franček BOŽIČ Franc MAHNE . Rafko GREGORC Jože TURNŠEK Lambert KOTNIK Ivan OROŽEN Alfred MEZNARIČ Boro J ANDRIC Marjan KOKALJ Zdenka MEC Mirko BREZNIK Predsedstvo je operativni organ sindikalnega odbora in -predstavlja novost v sindikalnem delu. Ima vrsto nalog, ki so konkretizirane v pravilniku. Predsedstvu predsedujeta predsednik in tajriik sindikalnega odbora podjetja. Za predsednika je bil na občnem zboru izvoljen Franček Božič. Za tajnika odbora je bil soglasno izvoljen Franc MAHNE, za predsednika nadzornega odbora pa Viktor PILIH. Pri sindikalnem odboru bodo delovale naslednje komisije in odbori: organizacijsko kadrovska komisija, v naslednjem sestavu: di vzrok, da samoupravni sistem ni dosegel tistega nivoja kot bi ga sicer lahko. V razpravi se je tov. šavbert, ki se je udeležil že več naših občnih zborov ter spremlja razvoj naše' sindikalne organizacije, pohvalno izrazil o plodni in konkretni razpravi, id jo je v kratkih obrisih rezimiral in ob tem nakazal v širšem, pomenu smer razvoja sindikata kot osnovne in masovne proletarske sile pri krepitvi samoupravnega sistema in uveljavljanju načel gospodarske reforme. Na občnem zboru je bil izvoljen nov 35 članski sindikalni odbor in nov nadzorni odbor. Za predsednika pa je bil izvoljen Franček Božič. Sindikalni odbor se je konstituiral že v torek, 4. 4. 1967. Franc MAHNE — predsed. Atiton GAJŠEK Milan KAVČIČ Janko VEDLIN Karl ŽOHAR nost: Rafko GREGORC MagdagDEŽELAK Vinko*ZOTEL Ivan GUŠTIN Milan PLETERSKI komisija za oddih: Jože PODLINŠEK — pred. Edi KRAJNC Vera LESKOŠEK Erih ŠALEKAR Marija POGAČAR odbor, ki bo skrbel za organizacijo pogrebov: Emil JEJČIČ Franc MAHNE Franc BELAK ;» w ( Vse te komisije ,so stalna oblika dela in bodo delovale pa svojih programih. Sindikalni odbor pa lahko imenuje tudi občasne komisije, če se bo za to pokazala potreba. Delegati na občnem zboru — razprava Toneta Bomška komisija za vzajemno blaga j-' no: Ivan OROŽEN — predsed. Justi ORLIČNIK Matija KREMPUŠ Metka VREČAR Marjan KOKALJ komisija za šport: Srečko PUKL — plredsed. Rihard RATEJ Konrad KONČAN 19. in 23. aprila vsi na «•vv volišča Konstituiran je sindikalni odbor podjetja komisija za kulturno dejav- 6 RAZSTAVA INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA V JUGOSLAVIJI Center za industrijsko oblikovanje v Zagrebu je organiziral razstavo izdelkov in opreme Sveta za industrijsko oblikovanje v Veliki Britaniji. (Zagreb od 8. do 18. mafca letos). Med tem časom pp- so trije najvidnejši oblikovalci obiskali Ljubljano: direktor londonskega sveta za industrijsko oblikovanje Paul Reilly, ki je govoril skem predmetu potrošnika žanjejo družbeno priznanje. K nam so prišli na povabilo in z namenom, da nam nazorno prikažejo s primeri, da delo oblikovatcev ni malo in brez-' pomembno, nasprotno: kako koristno je za vse: industrijo, trgovino in potrošnika. Težko bi rekli, katera dežela ima najbolj razvito dejavnost Z razstave v Ljubljani o dejavnosti te organizacije, profesor Misha Black o vzgoji kadra za industrijsko oblikovanje in Michael Farr o politiki industrijskega oblikovanja v Veliki Britaniji. Njhove misli so izražale velik pomen, ki ga pripisujejo v Veliki Britaniji industrijskemu oblikovanju in njegovi vlogi. Natančno delo, strogo začrtane poti oblikovanega izdelka in splošne koristi pri proizvajalcu, uspešnem trgovcu in estet-na področju industrijskega ob- likovanja, vseeno pa nas njihovi uspehi prepričajo, da je industrijsko oblikovanje v Veliki Britaniji doseglo pomembne rezultate in priznanja. Pokaže se nam kot velika potencialna sila, ki raste iz usklajenega in sožitnega razumevanja z gospodarstvom. To pa je pogoj za učinkovito bogatenje in plemenitenje življenjskega prostora, kar je nedvomno njihov končni humanistični cilj. Sonja Sekavčnik Mednarodno posvetovanje predelovalcev pločevine Hiter razvoj tehnologije predelave pločevine v zadnjih letih, ki ga pospešujejo vedno nove vrste kvalitet pločevine, je pripeljala strokovnjake visoko razvitih industrijskih držav v Zahodni Evropi in Severni Ameriki do spoznanja, da je potrebna stalna izmenjava in‘koordinacija izkušenj na tem področju med strokovnjaki. Na iniciativo zahodno-nemškega Združenja za raziskave na področju predelave pločevine in površinske obdelave (Deutsche Forschungsgesellschaft für Blechverarbeitung und Oberflächenbehandlung e. V.) in ob podpori amer. združenja (Ame- rican Metal Stamping Association), angleškega inštituta (Institute of Sheet Metal Engineering), ter francoskega nacionalnega sindikata za štancanje in globoko vlečenje (Syndicat National du Découpage et de l’Emboutissage), je bilo drugo mednarodno posvetovanje predelovalcev pločevine v času od 18. do 21. oktobra 1966 v Düsseldorfu. Tega posvetovanja se je udeležilo 300 strokovnjakov iz 15 držav. Ob tej priliki so prisotni predstavniki imenovanih nacionalnih Združenj ustanovili svojo novo organizacijo na mednarodnem nivoju 'z imenom »Med- EÄnsjßike» narodni svet za predelavo pločevine« (»International Council on Sheet Metal Working«), ki bo v bodoče nastopal kot svetovno združenje strokovnjakov za predelavo pločevine ter se hkrati dogovorili, da bo tretje mednarodno posvetovanje te vrste leta 1969 v ZDA. Oktobrsko posvetovanje v Diisseldorfu je bilo po iznesenih referatih in koreferatih na izredni tehnični višini, saj je v detajlih osvetlilo velike dosežke, ki so jih v predelavi pločevine v zadnjem času dosegli na znanstvenem in proizvodnotehničnem področju v ZDA, Japonski, Franciji, Veliki Britaniji, ZR Nemčiji itd. Posamezni referati so razsvetlili nove razvojne metode na področju uporabe cenejših materialov za izdelavo orodij za globoke vleke, dosežke v proizvodnji zaporednih orodij ter večstopenjskih stiskalnic, tehnologijo površinske obdelave orodij, razvoj sigurnostnih mehanizmov na mehaničnih stiskalnicah, modeme rešitve Izdelave pločevinastih delov iz pločevinastih zavitkov velikih širin ob razrezovanju teh zavitkov v trakove in njihovo direktno dovajanje v večjo skupino večstopenjskih stiskalnic itd., itd. I. B. Naša udeležba na sejmu gospodinjskih predmetov v Parizu Marec 1967 Letos je naša tovarna prvič samostojno nastopala na spomladanskem sejmu gospodinjskih predmetov v Parizu. Ta sejem ima mednarodni značaj, saj so bale zastopane firme iz Italije, Zap. Nemčije, Vzhodne Nemčije Anglije, Alžira, Avstrije, Belgije, Irana, Japonske, Tunisa, Sev. Amerike itd. Jugoslavijo je zastopala samo naša tovarna. šah v Parizu. Svrha naše udeležbe na letošnjem sejmu pa je bila, da proučimo možnost iprodaje na celotnem tržišču Francije ter da razširimo sor-timent blaga tudi nia druge nar še izdelke, predvsem »Novum« lonce 'in kozice. Če upoštevamo zanimanje in povpraševanje trgovcev po našem blagu na samem štandu na sejmu v Parizu, bi .v tem letu lahko izvozili na francosko Naš paviljon v Parizu... Konkurenca (francoska, zap. nemška, belgijska, španska) je razstavljala samo težjo emajlirano posodo z navadnim in nerjavečim robom, toda naši izdelki so bili zelo privlačni za trgovce in (potrošnike predvsem zaradi oblik naših kot-lličev, čajnikov, turških kavo-vairjev in drugega ter zaradi različnih barv (rdeče, oranžne, nebo modre) dn dekorjev. Na sejmu smo bili edini, ki smo razstavljali to vrsto posode, ki jo zaradi klasičnih oblik potrošniki v Zapadni Evropi radi kupujejo. Že v preteklem letu smo na francosko tržišče izvozili prve količine naših izdelkov, ki so bili v prodaji izključno v velikih blagovnih hi- 'tržišče mnogo več, žal pa so naše proizvodne kapacitete preveč zasedene in nismo v stanju prevzemati naročil s krajšimi dobavnimi roki. To lahko neugodno vpliva na naše nadaljnje delo na tem tržišču, ker se prav sedaj z vso silo skuša uveljaviti poljska konkurenca, ki nudi enako vrsto posode kot mi, in v zadnjem času tudi močno izboljšuje kvaliteto ter razširja paleto pastelnih barv, ki so na zapadno evropskih tržiščih zelo iskane. Poljska na sejmu v Parizu ni razstavljala, je pa prav v času trajanja sejma razvila močno propagando v obliki raznih člankov on oglasov v francoskih časopisih in revijah. V. T. V UČNI DELAVNICI NE DRŽIJO KRIŽEM ROK Druga skupina ( Ob koncu meseca marca je bil zaključni tečaj za drugo skupino tečajnikov, ki so se usposabljali za dela v emajlir-nici. Povprečen uspeh pri konč. nem preverjanju znanja je bil dober, saj so uspeli tečajniki v treh mesecih osvojiti osnove emajliranja, predvsem v pogledu kvalitete. Izdelki, ki so jih tečajniki izdelali za izpit so bili kvalitetni, vendar nebistvene napake kažejo, da se morajo še naprej usposabljati in uriti, posebno za dosego količine, tako da bodo dosegli poleg kvalitete tudi normo. Nadaljevanje priučevanja bo v emajlirski delavnici, pri traku, kjer bo potrebno v treh mesecih doseči rezultate kot so normirani za emajlirska dela. Prepričani smo,~ da bodo tečajniki zahte- ko pa bo sedaj, ko bo kurjava ukinjena? Izdelki se bodo dolgo sušili, vozički bodo naloženi, tečajniki pa bodo morali čakati brez dela. Upajmo, da bo 'predlog učne delavnice za izdelavo majhne sušilnice, čimprej realiziran. Uspeh tečajnikov v učni delavnici je pripisati inštruktorjema Ivanu Zavšku in Marinki Rejc, ki sta se res potrudila, da so se tečajniki čimveč naučili. Ob nastopu tečajnikov na delovnih mestih v emajlirnici si želimo samo to, da bi se ob novih delovnih pogojih čimprej znašli in pokazali čimboljše uspehe. Njihova afirmacija v emajlirski delavnici pa je največ odvisna od vodilnih, da bodo izkoristili njihovo znanje in Še nekaj dni in vključili se bodo v proizvodnjo vano dosegli, saj imajo iz učne delavnice solidne osnove. Omenim naj še bistveno, ki nastopa v učni delavnici. V zimskem času je bilo še mogoče sušiti posodo pod kalorifer-jem, ki je obešen na steni. Ka- Jože Vajdetič čestita bodočim delavcem v obratu, ki ga vodi strokovnostjo poraslo in bi se struktura strokovnosti pri delavcih dvignila. Ni važno sa-mo vprašanje obvladanja fizičnega dela, ampak tudi organizacije dela, transporta in medosebnih odnosov. Z vzgojo kadrov pa ne smer mo ostati samo pri fizičnih delavcih, ampak moramo v proces izobraževanja vključiti tudi vodilne. Le tako se bodo sčasoma pokazale posledice in bo poplačan trud. VESTI IZ KOMUNE Občinski proračun zrcalo družbenih in gospodarskih gibanj jim še nadalje posvetili vsaj del tiste pozornosti, ki so je bili deležni v učni delavnici. Za vzgojo delavcev v učni delavnici želimo doseči, da bi se začelo novo obdobje emajlir-nice, da bi zanimanje za višjo Krvodajalska akcija Kri rešuje življenje. Vsi bi se morali tega zavedati, toda žal ni tako, in prevečkrat pozabljamo, da lahiko tudi mi sami vsak" trenutek potrebujemo kri, ki jo lahko izgubimo ob prometni nesreči, pri poškodbi, delu ali kjerkoli. Rdeči križ bo ta mesec — v drugi polovici — izvedel krvodajalsko akcijo v našem kolektivu. Pozivamo vse člane kolektiva, od starosti 18 let naprej, da se te akcije udeležijo, saj bodo s tem rešili marsikomu — mogoče tudi sebi življenje. Krvodajalske akcije so sedaj ob prostih sobotah. Prav zaradi tega želimo opozoriti vse, ki se bodo udeležili te akcije, da imajo ta dan plačan. Točen datum in ura odvzema krvi bosta objavljena na plakatih po oglasnih deskah. Sodelujte v tej humani akciji! (Nadaljevanij e s 4. strani) liiko, da bo vendarle imel dovolj za redno delo. Spričo tega je razumljivo, da je bila potrebna določena selekcija. Ne glede na to, pa velja zlasti za letošnje leto taile imperativ — sredstev je (premalo za vse, zato bo treba vsak dinar skrbno in rado« nalno potrošiti. Zapravljanje ni vzdržno, zato pa štednja na vsakem koraku. In ker srno že ravno pri tistem delu, ki je vzbudil precej polemike, še nekaj: zdi se, da bi bilo kritičnih razprav (upavičenih in neupravičenih) dosti manj, če bi pri sestavljanju predloga proračuna sodelovali vsaj predsedniki svetov pri občinski skupščini, ne pa, da je bilo to izredno zahtevno delo samo naloga komisije za programiranje in financiranje. Proračun celjske občine za letošnje leto predvideva 32 milijonov 371.665 novih dinarjev dohodkov, izdatkov pa nekoliko manj, ker je določena še proračunska rezerva. Predlog proračuna je pri dokončnem sprejemanju doživel nekatere spremembe. Tako so se določen premik opravili v višini 64 milijooov starih dinarjev. Nekaterim so namreč vzeli (največ občinski upravi — 15 milijonov, zatem rezervi 13, negospodarskim Investicijam 11 milijonov starih dinarjev itd.), da so lahko drugim dodali. Tako je slklad za kulturo dobil dodatnih 23 milijonov starih dinarjev, občinsko sodišče 14,6 sklad za razvoj trn rdzma 10 itd. Kljub temu pa ja ostalo nerešenih še precej aktualnih zadev. če kdaj, potem je zlasti letošnja razprava o sprejemanju občinskega proračuna, opozorila, da bo treba potrebe in želja proračunskih potrošnikov uskladiti z realnimi materialnimi možnostmi. Zato se bo treba bolj kot doslej ustavljati ab določenih službah, njihovih programih in delokrogih. čeprav proračun celjske občine nalaga določene naloge in Obveznosti tistim, tki vplivajo tako na proračunske dohodke kot izdatke in četudi zaradi pomanjkanja sredstev niugodenza vse, je treba nanj gledati z zaupanjem in z določeno mera optimizma. Nedvomno pa je eno — tudi proračun bo zrcalo gospodarskih in družbenih gibanj v celjski občim v letošnjem letu. Imeli bomo toMiko, kolikor bomo ustvarili. M. B. Člani krožka za predelavo pločevine društva Ljudske tehnike o letošnjih načrtih dela Krožek za (predelavo pločevine društva LT ni številčno posebno močan, zato pa so naloge in načrti zahtevni in člani žeMjo pomagati proizvodnji s svojim delom. Pred nedavnim so se člani sestali, da bi se dogovorili o delu in nalogah v letošnjem letu Če se spomnimo, iz kakšnih pobud je krožek nastal in čemu maj služi, vidimo, da še danes člani krožka zasledujejo iste dlje, da služijo proizvodnji s si razdelili zadolžitve, med temi predvsem — usposobitev stroja za vstavljanje dna in robljenja pri pocinkanih vedricah in loncih; — sodelovanje pri izdelavi novega načina obdelave čajnikov brez varjenja; — izdelava predloga za novo izlivno cev za novo obliko čajnikov v ipirimeru, da te še ne namerava delati inštitut ah tehnološka služba. V slučaju, da Franc Pangerl pri delu... predlogi o izboljšavah pri delu, bolj varnem delu in dvigu proizvodnje. Tudi občni zbor krožita je bil tako usmerjen in so (tudi temu ustrezno sklepali. Na zadnjem sestanku so se zmenili za konkretne naloge in izlivki še niso v obdelavi, bo krožek to izvedel; — člani krožka bodo proučili, če je možno preurediti orodje za vlečenje pokrovov z gumbom na zračni valj, kar bi bilo dosti ceneje in hitreje. To so naloge, ki si jih je postavil krožek za naslednje tri mesece. Po treh mesecih pa se bodo spčt sestali in pregledali opravljeno delo. Ob tej priložnosti naj pripomnim, da je prav vprašanje dajanja predlogov v našem kolektivu zelo skromno in da se delavcev v zadostni meri ne vzpodbuja za to dejavnost. Mogoče bi delavce ie vzpodbudili z nekaterimi vprašanji: — kalko bo delo pri stroju bolj varno? — kako bi se dali delovni (pogoji izboljšati? — ikako bi zmanjšali izmet in dvignili kvaliteto? — Viko bi zmanjšali stroške za material in energijo? — ali je potrebno toliko transporta? Na ta in nešteta druga Vprašanja vedo delavci odgovor, le pritegniti jiih je treba k sodelovanju, da svoje ideje povedo in da sodelujejo pri realizaciji izboljšav. Vsekakor pa je delo krožka na tem področju zelo pohvalno in ne bi bilo odveč, če bi imeli še več takih Skupin, ki bi se s takimi vprašanji ukvarjale. A. B. Preprosto čiščenje kotlov Obstajajo nekateri postopki za čiščenje kotlov, ki delujejo v vodni raztopini sode na neki način kot izpiranje kotla. Vendar je pri tem učinek čiščenja neprepričljiv in obstaja nevarnost nastanka rje. Nekatera čistilna sredstva vsebujejo nekake oljne raztopine grafita za konzerviranje kotla. Ti pa so spet podlaga za hitrejšo tvorbo skorjavosti. Znano je, da že približno 2 mm obloge na stenah kotla , povzroča prekomerno porabo olja za približno 15 do 20%. Večinoma pa so usedline na stenah še bistveno debelejše. Novost v čistilni tehniki predstavlja »spraytharm« čistilna naprava za kotle, ki jo ponuja znano podjetje gasilnih naprav Wintrich & Co. Naprava deluje s francosko CWU kemikalijo, ki vsebuje v raztopini kovinskih silikatov še ostale komponente za čiščenje. Sredstvo se mikrofino nanaša v vročem kotlu s »spraytherm« napravo preko razplršilne šobe in povzroča takojšnjo odstopanja oblog; stene 'kotla postanejo spet kovinsko svetle. Kot nosilec kemikalije je voda. Pri mikrofinem nanosu voda izpari takoj ob dotiku z vročim kotlom. Zato ne nastaja v kotlu nikakršno vlaženje. Oborina kemikalij prevleče stene kotla s tankim navdihom zaščitnega filma, ki uspešno ščiti kovinsko površino pred korozijo. Sredstvo ne škoduje materialu. J. K. MniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir.uiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Kadrovska politika, gospodarska in družbena reforma (Nadaljevanje) Zasedba delovnih mest, ki zahtevajo izobrazbo kvalificiranega oziroma visokokvalificiranega delavca, je znatno boljša kot na prej omenjenih kategorijah delovnih mest. V obravnavanih področjih gospodarstva le manj kot tretjina zaposlenih nima ustrezne strokovnosti. Najboljšo zasedbo teh delovnih mest imajo prometne gospodarske organizacije (80% delavcev z ustrezno izobrazbo). Med industrijskimi panogami izstopa industrija usnja in obutve, ki ima 48,9 % delavcev z neustrezno izobrazbo in industrija gradbenega materiala z 38,5 % neustrezne zasedbe. V pozitivnem smislu pa odstopa proizvodnja in distribucija električne energije, ker ima Ie 1>,3 % delavcev s pomanjkljivo izobrazbo na teh delovnih mestih, ki zahtevajo poklicno šolo. Iz analize pa izhaja tudi, da je na teh delovnih mestih zaposlenih več kot 4.500 tehnikov, torej delavcev, ki imajo za eno stopnjo višjo izobrazbo kot se zahteva. Na delovnih mestih, ki zahtevajo samo priučitev, pa dela več kot 50.000 delavcev, ki imajo izobrazbo kvalificiranega oziroma visokokvalificiranega delavca (glej tabelo 2 v dokumentaciji). V razdobju zadnjih treh let je bila neustrezna zasedba delovnih mest predmet razgovorov na mnogih sestankih družbenih in političnih organizacij. Značilna je ugotovitev, ki jo kažejo analize, da je bilo za izboljšanje stanja le malo narejenega. Mnogi, za takšno stanje odgovorni vodilni kadri v gospodarstvu so mnenja, da problem ni pereč, češ da zasedajo delovna mesta delavci, ki so se usposobili za delo z dolgoletno prakso. Strokovne raziskave pa kažejo, da je možno s prakso kompenzirati pomanjkljivo šolsko izobrazbo le v omejenem obsegu in pod določenimi pogoji: — priučen delavec bo po nekaj letih prakse, če bo delal na različnih delih in ob dobrem usmerjanju, dosegel praktično znanje kvalificiranega delavca; — s strokovno prakso pa ni mogoče pridobiti znanja tehnika, ki ga dajejo srednje strokovne šole; znanje, ki ga dajejo poklicne šole (za kvalificirane delavce) je namreč take narave, da kvalificiran delavec ne more samo s prakso postati tehnik; kvalificiran oziroma visokokvalificiran strojni ključavničar z 20 leti prakse na vodilnem mestu v proizvodnji, si bo torej pridobil znanje tehnika le izjemoma, ne pa praviloma; KRATEK OPIS ZGODOVINE PREDELAVE PLOČEVINE Predelavo je mogoče definirati kat uvajanje postopkov za spreminjanje oblik čvrstega telesa v geometrično novo obliko ob zadržanju izvirnosti pri tem uporabljenega materiala. Metode predelave se prvenstveno uporabljajo pri kovinah. V zavisniosti od uporabljene surovine in postopkov je potrebno za predelavo (kovin sile od 5 do preko 200 kp/mmm2. Za največje pritiske se je tehnologija vselej posluževala raznih vrst kladiv. V kameni dobil so v cilju predelave kovin uporabljali kladiva brez roča, izdelana iz kamna, ki so predstavljala edina orodja nekaj 1000 let pred ljudskim štetjem. Zgodovinski čas je zatem prinesel razvoj kladiv z ročem, kladiv na pogon z vodnimi kolesi, vretenaste stiskalnice, v novejšem času pa moderne stiskalnice velikih izmer, ki delujejo ina mehaničnem in hidravličnem principu. Najinovej. ši razvoj na področju predelave pločevine pa uvaja naprave s takoimenovanim šok-vretena-stim dejstvom,, ki omogočajo prenos visokih sil v mikrosekundah na obdelovalni predmet. Začetek pločevinaste predelave se je posluževal utopov s pomočjo ročnega utiskovanja kovin, predvsem bakra in zlata, iki so ga 3000 let pred našim štetjem predelovali v Egiptu in Mezopotamiji v razno posodje. Nadaljnji razvoj uvaja v postopek predelave pločevine razne enostavne pahe, ki dajejo kovinam željeno obliko in ki jih zgodovina pozna že v času od 1500 do 500 let pred našim štetjem. Sočasno s to prvo »tehniko paha« se začenja razvijati »vlečna tehnika pločevine« na principu, da daje kovini obliko sam spodnji del — podstavek — orodja. Okrog leta 1400 pred našim štetjem zamenjajo orodja iz, bronce dotedanja orodja iz kamina. Šele 3000 let zatem iznajdejo na Švedskem (okrog leta 1500) osnove vlečnega paha in vlečnega orodja, na kateri bazira naša tehnologija 20. stoletja. Prvotna (predelava tankosten-skih kovinskih predmetov se je vršila s kladivom šele okrog lata 1500, ko začnejo prvič uporabljati orodja za vlečenje, ki so se zatem razvila v valje za vlečenje pločevine in v valje za vlečenje profilov. Prvo valjarno pločevine so zgradili leta 1728 v mestu Nanbury v Angliji, vendar ta pločevina ni bila sposobna za globoke vleke. Tehniko globokega vlečenja so razvili šele v teku 19. stoletja ob iznajdbi in uporabi gubnega ravnale a. Relativno mlad je tudi postopek vtiskovanja pločevine po principu planiranja. Ti postopki se še danes' masovno uporabljajo in njih modema tehnologija se vedno bolj uporablja v predelavi pločevine. Nadaljnji razvoj predelave pločevine postavlja pred fiziko kovin, mehaniko, vedo materialov, teorijo plastioitete itd. velike in odgovorne naloge zaradi nenehnega izboljšanja metod in postopkov dela, hkrati pa zahtevajo ti napori tudii optimalno sinhronizacijo z razvojem na področju proizvodne opreme za predelavo pločevine in na področju razvoja sodobnih orodij. Bakrena posoda s prevleko kositer - nikelj Doslej še ni uspelo v enem materialu združiti vseh lastnosti, ki so zahtevane za kuhalno posodo. Pri zahtevi po kemijski obstojnosti pogosto ostaja ob strani, da mora takšna posoda imeti tudi dobro tqpQotno prevodnost. Med običajnimi trgovskimi kovinami imajo to lastnost samo srebro, baker in v manjši meri aluminij. Toda vse tri kovine imajo na enem •ali drugem področju svoje pomanjkljivosti. Nekdaj dosti uporabljano srebro je kot material za posodo, za največ uporabnikov predrago. Če hočemo doseči boljšo kemijsko obstojnost bakra, ga je potrebno Je-girati z drugimi kovinami, pri teh zlitinah pa je toplotna prevodnost močno zmanjšana. Za posodo največ uporabljajo aluminij, ki pa se hitro obrablja, postaja brazdast in obenem niti ni idealen obdelovalni material. Prav zato so že večkrat poskušali izdelati posodo iz platira-nih materialov. V zadnjem času je neko angleško podjetje za infrardeče ogrevalne naprave izdelalo niz tovrstne posode. Posodo vtisikujejo iz bakrene pločevine in jo ob strani opremijo z zakovieaniim nastavkom iz litega brona, ki je namenjen za ročaj. Po mehanski obdelavi platirajo notranjost posode z galvanizacij sko metodo. Prevleka je trda in korozijsko obstojna in sestoji z legure, iki vsebuje 65 % kositra in 35 % niklja. Pri preizkusih so proizvajalci ugotovili na novem izdelku, da je galvanizacijska usedlina zelo dolgotrajna in je obstojna pri, običajnih, pa tudi pri neobičaj- nih obremenitvah. V takšni posodi je mogoče kuhati, uporabljiva pa je tudi za okusno serviranje. Korozijska obstojnost notranjosti posode je približno enaka, kakor pri valjani nik-ljevi pločevini,' o kateri so v industriji že zbrali določene izkušnje. Prevleka kositer — nikelj «se je odlično obnesla pri nekaterih kislih sestavinah živil. Izredna trdnost, kar zadeva obrabo in obdrgnjenost, je resnično zaželena. Pri poskusih z vlažno jedilno soljo, gorčico, kisom, citronskim sokom in s solatnimi omakami niso ugoto-no delovanje, ki je samo pri gorčici poudarilo lahno potem-nitav, Nadaljnja prednost sloja kositer — nikelj je v tem, ker površina ne postane motna. Kupci — gospodinje in resta-' vračije — večinoma visoko cenijo lastnost bakra, iki s svojim visokim sijajem vedno deluje kot nov. Pri tem je sicer potrebna določena nega, vendar se izplača, saj skoraj nobena kovina po preprostem poliranju ne deluje tako (privlačno kot baker. Toda niti pri. motni površini ne oslabi visoka toplotna prevodnost bakra. Ker bo ta vis okokvali tetna posoda našla kupce samo po konkurenčnih cenah, je pričakovana dolgotrajna uporabna vrednost izdelka odločilnega pomena. Doba trajnosti še ni natančno znana, na vsak način pa doslej niiso uspeli poskusi, da hi takšne bakrene ponve namerno prežga- li. Navadna posoda iz masov-"ne proizvodnje tega poskusa ni vzdržala. J. K. .................................................................im........n..............................................................................................................ihiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii....................n........... — verjetnost, da bo tehnik, ki mu je dala šola dovolj osnov v strokovno-tehničnem znanju, s prakso, ob predpostavki, da sev bo naprej strokovno izpopolnjeval, dosegel znanje višjega tehnika ali celo inženirja, je večja kot v prejšnjem primeru; — visoke šole, ki dajejo strokovno-teoretično znanje in splošno strokovno izobrazbo, niso poklicane, da vzgajajo strokovnjake za specializirana delovna mesta. S takšno visokostrokovno izobrazbo je dana možnost specializacije in preusmeritve v drugo specializacijo, kar je v današnjem hitrem tempu razvoja tehnike in znanosti vedno pogostejša zahteva (zato so med drugim naši strokovnjaki v tujini tudi tako visoko ocenjeni). Specializacijo, ki jo zahteva visokostrokovno delovno mesto si strokovnjak pridobi v enem letu in več, če dela po proučenem programu za sistematično funkcionalno usposabljanje. Kadri brez ustrezne šolske izobrazbe si s prakso sicer pridobijo znanje dolo-„čene tehnike in določene delovne metode, ne obvladajo pa vseh; ker nimajo širšega strokovnega znanja, cesto nasprotujejo novim metodam dela in so v mnogih primerih zavora napredka v poslovanju. 2. STRUKTURA STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI KADROV V UPRAVNIH SLUŽBAH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Pod upravnimi službami so analizirani splošni in kadrovsko-socialni sektor, gospodarsko-računski sektor z računovodstvom ter komercialni sektor. Na tem mestu niso zajete tehnične službe (tehnični oddelki) in prav tako ne razvojni oddelki, če jih podjetja imajo. v Naštete službe v upravah so v naših gospodarskih organizacijah še pred desetimi leti predstavljale več ali manj’ le administrativni aparat. Sedaj pa bi morali biti ti sektorji prave strokovne službe. Iz izobrazbene strukture zaposlenih v teh službah pa se da sklepati, da so še močno obremenjene z administrativno dediščino. Dejanska zasedba teh delovnih mest kaže, da so te odgovorne službe zaupane kadrom, ki v veliki večini sploh nimajo strokovne izobrazbe, potrebne za opravljanje strokovnega dela. Struktura strokovne usposobljenosti kadrov, zaposlenih v upravah, dejanske zahteve te strukture ter zahtevana struktura po pravilnikih delovnih organizacij, je prikazana v tabelah 4 in 5 dokumentacije. Razlike med dejanskimi zahtevami in zahtevami po pravilnikih so precejšnje, ker uprave delovnih organizacij opravičujejo višje osebne dohodke največkrat s pretiranimi zahtevami strokovne usposobljenosti. Ta ugotovitev velja predvsem za srednje strokovna delovna mesta. Obratno pa so nerazumljive zahteve, ki jih vsebujejo statuti delovnih organizacij za vodilni kader. V teh aktih so zahteve za vodilni kader podcenjene oziroma prilagojene sedanji zasedbi delovnih mest, ki so podvržena reelekciji. vis v tovarni nujno potreben in ga seveda tudi finančno še podprli. Tako ne bo več negodovanja med člani kolektiva, ko jim v sedanjih možnostih ne moremo popolnoma ustreči. Tone Šarlah ELEKTRIČARJEV saj je ansambel klasičen in njihov repertoar zelo pester. Odgovor na vprašanje, koliko naših mladink in mladincev je bilo na plesu, bi bil boleč, to toliko bolj, ker vidimo naše mladinke in mladince ravno po raznih nočnih lokalih in v stanju, ki si ga ne bi smeli privoščiti. Največ plesalk in plesalcev je bilo iz ESŠ, s katero bomo imeli tudi dogovor o organizaciji plesa. Oba organizatorja sta s plesom zadovoljna in lahko upamo, da bomo še večkrat plesali ob glasbi »SYNKOPE«, kar bo zadovoljilo tudi navdušene pristaše Beat glasbe, kakor tudi ljubitelje popevk znanih pevcev. Želeli bi, da mladina neposredno iz proizvodnje napiše kakšen članek za list Emajli-rec, ali pa vodstvu ZM in da napiše, kakšnih prireditev si žep in ob kakšnem času. Le s sodelovanjem mladih bomo lahko ustregli večini, kar bomo tudi radi storili. Žnidar Jože * 8 * * * 12 krivi predvsem nizki osebni dohodki posameznikov, saj_ redko-kateri zmore visoke gostinske cene, ukinjene pa so tudi razne ugodnosti, ki smo jih doslej uživali v, ¡obliki popustov in denarnih dodatkov.. Da pa bi lahko kljub temu izkoriščhli proste urice v naravi, se tudi v naši tovarni razvija nova veja turistične dejavnosti. Zaradi dragih.hotelskih storitev prihaja s^et.:na,.dan stara polževo prmthh. dg, je , najsigurtiejp, in,, najcenejše^ če si.stanovanja in je tudi prišlo. Počitniška zveza v tovarni je la servis sicer ustanovila in ga še ima, toda zaradi skromnih finančnih sredstev, ki jih je imela na razpolago, servis nima toliko opreme kot je povpraševanje. Osnova k nadaljnjemu delu pa je tudi to in iz leta v leto je tudi opreme več. Ž nekaj več finančnimi sredstvi bi lahko imela- Počitniška zveza v tovarni centralni servis s turističnimi rekviziti, Tako bi si lahko ,paši sodelavci redno sposojali sil] 111 Rezultati prvenstva v namiznem tenisu v okviru sindikalnih športnih iger Predtekmovanje: Skupina A: 1. Železarna 12, 2. EMO 8 točk, 3. Celjski tisk 7 'točk, 4. IFA 6 točk, 5. AERO 3 "točke, 6. Ingrad 2 "točki, 7. Zlatarna 2 točki; Skupina B: 1.. Klima 14 točk, 2. Kovinotehna 11 točk, 3. Cinkarna 10 točk, 4. Elektrp 8 točk, 5, Libeja,6 točk, 6.. Tkani- na 2 točki, 7. Savinja 2 točki, 8. Zavod za napredek gosp. 2 točki. Finale: turnir za 1,-Klima : Železarna Klima : EMO Kovinotehna : Železarna Kovinotehna : EMO Klima : Kovinotehna Železarna : EMO . mesto 7:3 7:3 6:4 10:0 6:4 7:3 Tekme, za 5. in 6-, mesto Celjski tisk : Cinkarna 10:0 tekma za 7.—8. mesto: Elektro : IFA 7:3 tekma za 9.—10. mesto: Libela : AERO 10:0 tekma za 11.—12. mesto: . Tkanina : Ingrad, neodigrana tekma za i3.—14. mesto: Savinja ; Zlatama, neodigrana. Vrstni red: 1. Klima, 2. Kovinotehna, 3. Železarna, 4. EMO, 5. Celjski tisk, 6. Cinkarna, 7. Elektro, 8. IFA, 9. Libela, 10. AERO, 11.— 12. Tkanina in Ingrad, .13.—i4. Savinja, in Zlatarna, 15. Zavod za..napredek .gospodarstva. Pri hitrem tempu življenja in ob današnjem pospeševanju proizvodnje se naš človeški organizem vse hitreje utruja. Ropot strojev, fizično delo,, pa tudi slab mestni zrak, zelo kvarno vplivajo ha zdravstveno stanje sodelavcev. Že podzavestno si vsak želi v naravo, kjer je mir in čist zrak. Velikokrat je bila ta misel poudarjena z geslom, da je potrebno pospeševati do-' mač turizem, ne samo ob času rednega letnega dopusta, temveč tudi za eno ali večdnevne izlete Toda storjenega je bilo do sedaj vse premalo. Da pa naš domači turizem ni dosegel lake stopnje kot si jo želimo, so hrano nosiš kar seboj. Tako se razvija nova obilka turizma z lastno opremo. Če pogledamo • ceno opreme, vidimo, da ni tako nizka in dostopna, da bi si opremo lahko vsakdo privoščil. Poleg tega pa cena turističnih rekvizitov še stalno narašča, zaradi vse večjega povpraševanja. V naši tovarni se dosedaj zelo malo, nihče pa poklicno ne ukvarja s turizmom naših delavcev, da bi jim poleg drugega svetoval in usmerjal. Že v preteklem letu je počitniška zveza v tovarni uvidela ob naraščajočem povpraševanju potrebno, da v tovarni ustanovimo turistični servis. Do tega šotore, zračne blazine in ostalo opremo, ki jo rabijo pri taborjenju v naravi. Prepričani smo, ko smo že naredili prve korake in postavili temelje za nadalnji razvoj, da bodo tudi pristojni organi uvideli, da je iqk turistični ser. PLES OB GLASBI Prvi apnih To je dan, ki si ga marsikdo zapomni, iz teh ali drugih razlogov. Morda nas je kdo dobro potegnil za nos, morda ste sto storili sami, pač iz tradicionalnega veselja. Mnogi so bili prepričani, da si je tudi vodstvo naše mladinske organizacije (privoščilo nekaj podobnega s plakati za mladinski ples 1. aprila letos. Sam ples niti ne bi bil tako nenavaden, čudno se je mladim zdelo le to, da bo igral ansambel »SYNKOPE«, ki ga obiskovalci Narodnega doma že poznajo. To pa je le bilo res. Ob šestih so »drotarji« prišli, postavili zvočnike, napeljali strune de motili tekmovanje v streljanju z MK puško, ki ga ni in ni hotelo biti konec. Ura je bila pol osmih in na plošči ijedilnice so bili ob glasbi izvedeni prvi plesni koraki. Sprva še počasi, nato pa se je jedilnica i^olniila vse bolj in bolj, vendar le še toliko, da ne moremo reči, da je bila gneča. Na svoj račun so prišli ljubitelji »beat« glasbe, pa tudi drugi » n SODELAVKE - VAŠ KOTIČEK je povabit noter. Takoj vidim, da je precej zanemarjeno. Stene so popraskane in opazim neka okenca. Začudim se in vprašam, če vzrejajo čebele. Nasmehne se in pove, da oebele ravno ne, pač pa mušice. Ko pogledam bliže, vidim da so res mušice in nesnaga. Pove mi, d& je bil tu (in je še vedno) jašek za odpadke, ki pa so ga že zamašili. Pravi, da so napisali listke, na vsa ta »okenčka«, da naj ne odlagajo smeti, pa kaj, listke so potrgali, smeti pa še vedno mečejo. Ja, marsikaj mi je povedal, pa tudi to, kako lepo so pozdravili enkrat hišnika, ko je spravljal premog v bunker in je ves premočen od znoja, dobil še prijeten tuš iz 7. nadstropja. Pritožil se je tudi, da bi bilo dobro, ko bi Starši malo bolj pazili na otroke in na stolpnico. Pravil, je da da so že načeli asfalt na Golo-grančevi strani in mogoče bo kmalu na vrsti še sama stolpnica. Rekel mi je, naj dam v Emajlirca, mogoče bo to kaj pomagalo, ko druge besede tako nič ne »nucajo«. Ko odhajam, mimo ambulante, vidim, da je nekaterim tlakovana pot premalo in so že. načeli tudi zelenico. Pa mi je jekel možak,-da se bi nekateri najraje že kar iz 10 nadstropja na kolo vsedli in na cesto peljali. Mogoče se bo kdo še za kaj takega odločil. Pozdravlja Spila EHflJURGBVI PRIVATNO! IEŽEŠNR FRRNCELJ,PLRCE(jREDO DOL, Tl PR KER PIJEŠ ? ik,JRZ PIJEM USTALJENO. VESELff BODI, DR NISEM KOT JUSE TOVRRNtSKE PL UČE'MK-________ gfig.% Nekaj za Ij ■_ .■■ ■ Največkrat smo utesnjeni v stanovanju in male reči ne naj. dejo ustreznega prostora ter delajo nered v omarah. Da ne 'bo nereda, najdimo tudi drobnarijam svoje mesto. Naredimo iz blaga žepke in jih pfli.jnimo na notranjo stran vratnih kril, kot nam kažejo slike. Pazimo na to, da jih namestimo tam, kjer ne motijo, če vrata zapremo. ^ V ss T? D,QIž te " *—» ii II —r .or? ctv Tako si uredimo omaro v spalnici. Tudi v kuhinji je vse polno škatlic in vrečk, ki jih hitro in enostavno najdemo, če jih vtaknemo v vrečke. In če boste prisluhnile še okusu in izbrale primerno blago (barvo, vzorec) bo izglodalo še lepše. Nasveti Ključe (stanovanja, kleti, garaž, avtomobilov, kovčkov) ne shranjujte v predalih, ker nimate pregleda in težje najdete pravega. Obesite jih na poseben manjši obešalnik na primerno mesto in videli boste, da vas iskanje in brskanje med ključi ne bo spravilo v slabo voljo. V trgovinah s plastičnimi masami lahko kupite plastične obešalnike v pastelnih barvah; ki se enostavno nalepijo na pohištvo. Plast, 'ki se pritrdi na ravno leseno iploščo je že premazana z lepilom in jo samo zmočimo in nalepimo kjer pač rabimo. Čez noč se lepilo posuši. Tako ne ranimo pohištva, primerni pa so za kuhinje, kopalnice (brisače) 'in tudi drugje. Ker je pri nas, v notranjosti tovarne, toliko novih reči,-pa o njih pišejo drugi, sem se tokrat odpravila malo na oglede. Pot me je vodila v naš nebotičnik, ki stoji ob naši vrtnariji. Ko se sučem tamle okoli vrtnarije in gledam, kako kaj gospodari naš Gustl, srečam nekega starejšega možaka, ki me vpraša, kaj je to za ena' tovarna. Mislila sem, da misli našo pravo tovarno, on pa mi s palico pokaže na nebotičnik. Povem mu, da je naša stolpnica in ni tovarna. Ker je videl, da ga začudeno gledam, mi pove, da tam tako nekaj »ropoče in bunka« in je mislil, da je to kširfabrika. Ko pridem bliže, ugotovim vzrok bukanju in zmotnemu mišljenju tujca. Neka gospa je pridno udrihala s predpražnikom po balkonski ograji. Ko opazujem torej njo ih prah, ki je od tam letel, pride iz stolpnice mož srednjih let. Vljudno me opozori, ■ da naj pazim, da še kaj drugega razen prahu ne dobim po glavi. Vprašam ga, če nimajo hišnega sveta, da bi ljudi naučil nekaj o čistoči tudi zunaj in morda katerim revnim še praker kupil. Bolj na tiho mi pove, da nimajo hišnega sveta, ker so vsi stanovalci zelo zelo zaposleni, da pa so stanovalce na stepanje prahu iz stanovanj že opozorili, pa ni nič pomagalo. Še sesalce za prah stresajo skozi okna, pa tudi že kak paradajz je dobil na glavo, o prahu pa je rekel, da je čisto običajno in da ga je polno v zraku in po tleh, pa seveda ne glede na glave mimodočih. Ker je videl, da sem tujka v tem »firkicu«, me I\oLŠa knuar\fia J i i “h “i I1 n s r ■ J n~ «3 m * H iŠ~ * m* JI jT im w~ mn» m 15 f 1 t± n r -SUm- VODORAVNO: 1. policija; 6. kar; 7. madžarsko žensko ime; 9. predujmi,- 11. moško ime; 12. pripadnik starodavnega naroda; 14. skrajšano moško ime; 15. ime Gogoljevega junaka (Buljita); 17. kemični simbol za lahko kovino; 18. del imena Dante; 19. znamka italijanskih (kamionov; 21. kratica za alpinistični odsek; 22. sol oljne kisline; 24. težko delo. NAVPIČNO: 1. naziv trgovskega podjetja v Ljubljani; 2. vprašalnica; 3. vrsta zemlje; 4. krpa; 5. pozitivna elektroda pri elektroniki; 6. osebna; 8. brezbarvna snov, osnova mnogih barv in zdravil; 10. Irska orig.; 13. osebni zaimek; 16. v eni osdbi; 20. športna disciplina; 22. reka v Sibiriji, 23. oslovski glas. ■ £f\ JGidKoiftfee, vesti NOVI ČLANI KOLEKTIVA: REZAR Franc — učna delavnica, VIVOD Jože — surovinski oddelek, PEČOVNIK An- drej — pripravnik emajdimica, ČRETNIK Fratnc — surovinski oddelek, KOS Radovan — orodjarna, HOJNIK Ivan — orodjarna, LUGARIČ Stjepan — učna delavnica. Obilo delovnih uspehov im ugodno počutje v naši sredi! IZSTOPILI SO V MESECU MARCU IN APRILU: MAJETIČ Vladimir v JLA, GREGL Dušan v JLA, VATO-VAC Peter v JLA, JURC Rudi v JLA, SEVČNIKAR Franc v JLA, ŽOHAR Jože v JLA, ČATER Dušan v JLA, KLAJNŠEK Alojz v JLA, STOŽIR Anton v JLA, OSTERMAN Stanislav v JLA, KORPNIK Bogomili v JLA, RE-BEVŠEK IFranc v JLA, PUN-GERŠEK Milan v JLA, DOBRAJC Ivan v JLA, GRAČNER Milan v JLA, GLEŠČIČ Ivan v JLA, NAPRET Zvonko v JLA, MIRNIK Štefan invalid, upokojen, SIVKA Jakob v JLA, VODIŠEK Karl invalid, upokojen, ŠULIGOJ Oskar v JLA, KOŠIR Milan v JLA, PETRIČ Stanko v JLA, KRISTAN Ivan umrl, VERŠNIK Julijana upokojena, KLINAR Marija sporazumno, LEŠNIK Lidija samovoljno. POROČILI SO SE: ZALOŽNIK Marija — KLO-POTAN, KAURIč Jožica — KOVAČIČ, KOVAČIČ Herman, VENGUST Milena — KOME-RIČKI. Vso srečo na novi življenjski poti! PRAZNOVALI SO 50HETNICO: FELDIN Rudolf iz surovinskega oddelka, OšO Angela iz službe tehnične kontrole. Ob srečanju z Abrahamom — želimo še enkrat toliko! Globoko žalujoča žena, sinova Ivan in Franc ter ostalo sorodstvo. Ob bridki in prerani izgubi mojega moža KRISTAN Ivana, se iskreno zahvaljujem za pozornost in izkazano pomoč celotnemu kolektivu tovarne EMO. Zahvaljujem se sindikalni podružnici podjetja za darilo, obratu transport za zbrano pomoč, tov. Krempušu za obisk na domu. Prisrčna zahvala tovarniški godbi in tov. Metličarju za ganljive po-, siovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena zahvala vsem, ki so darovali vence in cvetje, vsem so-tovarišem ki so ga obiskali ob njegovi bolezni v bolnici ali na domu, ga tolažili in mu s tem lajšali njegovo trpljenje. Končno se zahvaljujem tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi poslednji poti. Še enkrat prisrčna hvala celotnemu kolektivu tovarne EMO. M FILMI Kino UNION: Od 13,—14. 4. »NOŽ NA MESECU«, angleški film; od 16,—20. 4. »VELIČASTNI NORCI NA LETIČIH STROJIH«, angleški barvni film; od 21.—26. 4. »ANGELINKA, PRELEPA LJUBIMKA«, francoski barvni film; od 27,—30. 4. »NAIVNEŽ«, francoski barvni film; od L—5. 5. »NAJLEPŠI ŠPORT ZA MOŠKE«, ameriški barvni film; od 6—8. 5. »MOJA SOPROGA«, italijanski film; od 9,—11. 5. »DRUGA RESNICA«, francoski film; od 12.—17. 5. »007 — GOLD-FINGER«, angleški barvni film; ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje Žene, naše mame JOŽEFE BREZNIK se v globoki žalosti zahvaljujemo bivšim sodelavcem ročajnice za darovani venec, Sindikalni podružnici EMO za denarno pomoč, pripravi dela za denarno pomoč ter vsem, ki so pokojnico špiremljali na zadnji poti ali pa kako drugače izrazili sožalje. Žalujoči mož Ivan, hčerki Marija in Slavka z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Sindikalni podrunžici de-' lovne skupnosti EMO se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč ob smrti mojega ljubega očeta JOŽETA PETKOVNIKA Najtoplejša hvala za sočustvovanje vsem sodelavcem. Slava Petkovnik OGLASI Prodam pralni stroj in otroški športni voziček. Tel. št. 400. Kino METROPOL: Od 12,—17. 4. »HEROJI TELEMARKA«, angleški barvni film; od 18,—20. 4. »ŠARM — IN KAKO GA DOBITI?«, angleški barvni film; od 21,—26. 4. »MOJE PESMI, MOJE SANJE«, ameriški barvni film; od 27.-29. 4. »KRVNIK«, Sanski barvni film; od 30. 4.-3. 5. »VELIČASTNI ROGONOSEC«, italijansko-francoski barvni film; od 4.-7. 5. »NALOGA ESKA-DRILE 633«, angleški barvni film; od 8.-9. 5. »SEDMI KONTINENT«, jugoslovansko-češki barvni film; od 10,—14. 5. »MOŽ IZ HONG KONGA«, francoski barvni film; od 15.—16. 5. »OBUPANCI«, madžarski film. Kino DOM: Od 13.—16. 4. »GANGSTERSKA PETORKA«, angleški barvni film; od 17.—19. 4. »VSE V ROK SLUŽBE«, italijanski film; od 20.—23. 4. »ONO«, mehiški film; od 24.—26. 4. »SAMBA«, špan-sko-brazilski barvni film; od 27,—30. 4. »KAPETAN OGENJ«, italijanski barvni film; od L—3. 5. »SLOVO OD VELIKEGA POGLAVARJA«, jugo-slovansko-nemški barvni film; od 4.-5. 5. »VČERAJ, DANES, JUTRI«, italijanski barvni film; od 6.-7. 5. »ROBIN HOOD«, ameriški barvni film; od 8!—10. 5. »ČRNI TULIPAN«, francoski barvni film; od ,11.-12. 5. »SVET SUZANE WONG«, ameriški barvni film; od 13,—15. 5. »GOLI IN MRTVI«, ameriški barvni film. Časnik izhaja v okviru enote za inforjnacije in tisk vsako drugo sredo v nakladi 4.200 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, ing. Jože Vajdetič, Ivo Gostečnik, Emil Jejčič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje NSU Prima 175 cm1 — prodam! Tel. št. 467.