Amerikanski Slovenec.
	List zaf slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.		
36. été villi a	Joliet, Illinois, 9. junija leta 190**5.		Letnili XI \
LINJEVID VERUJE V KONECNO ZMAGO,
Amerika priporoča sklep miru, a car menda ve, kam pes taco moli.
Tri ruske vojne ladije v Manili.
Tokio, 2. jun.— Roždjestvčnskij je bil poražen po mislih tukajšnjih pomorskih veščakov iz sledečih vzrokov: 1. Slabo, počasno, zastarelo poizvedovanje. 2. Slaba razvrstitev ladij, ker ni Roždjestven-skij celega Togovega brodovja pričakoval pri otočju Tau. 3. Veter, vreme in solnce j§ bilo Rusom neugodno; Togo je imel vse to za hrbtom in je streljal v pravcu vetra. 4 Rusom je zmanjkalo streliva vsled prehitrega streljanja. 5. Rusi so slabo merili in streljali.
Petrograd, 3. jun. — Admiralstvo je silno ogorčeno zoper podadmirala Nebogatova, ker se je udal Japoncem z več ladijami.
Tri ruske križarke rešene.
Manila, 3. jun. — Ruski podad-miral Enkvist je doplul v luko manilsko s križarkami “Aurora”, “Oleg” in “Žemčug”. Ameriški admiral Train je našel te tri ladi-je, vse dokaj poškodovane, ko je s svojim brodovjem manevriral blizu otoka Corregidor, in jih spremil v luko. Enkvist je prosil, če si sme oskrbeti živeža in premoga. Za popravo ladij bi rabil najmanj dva meseca.
Ruska torpedovka v Šanghaju.
Šanghaj, 4. jun. — Po nekem parniku privlečena ruska torpedovka je sporočila, da so jo z 80 možmi na krovu valovi gonili po visokem morju 6 dnij brez pomoči ter da ni imela ne vode ni hrane. Ladija je hudo poškodovana. Moštvo je bilo prepeljano v Wusong na neko rusko prevozno ladijo.
Cvetice za ruskega admirala.
Tokio, 4. jun. — Admiral Jama-moto, japonski pomorski minister, je poslal admiralu Roždjestvenske-mu cvetic s pisanjem na ranjene ruske častnike, v katerem je rečeno med drugim:	“Želim Vam izraziti
svoje spoštovanje za to, da ste izpolnili svojo dolžnost kot vojaki in se obupno bili za svojo domovino. Resnično mi je žal, da ste ranjeni, a upam, da v naših bolnišnicah kmalu okrevate s pomočjo naših pomorskih zdravnikov. ”g
Togo obiskal Roždjestvenskega.
Tokio, 4. jun. — Podadmiral Togo je posetil v soboto podadmirala Roždjestveuskega v pomorski bolnišnici v Sasebu, mu izrazil svoje pomilovanje nad hudimi ranami, ki jih je zadobil ruski admiral pri zadnji pomorski bitki, in izrekel željo, da bi se mogel kmalu povrniti na Rusko. Japonski admiral je primerno pohvalil rusko hrabrost, izkazano v bitki. Admiral Roždjestvenskij je bil globoko ganjen po besedah To-govih in jejsezahvalil najprisrčneje. Pohvalil je hrabrost in domoljubje japonskih pomorščakov in opomnil, da se mu spričo značaja zmagalče-vega zdi poraz lož ji, nego bi to bilo sicer.
Prezmagozavestni.
Tokio, 5. jun. — Brzojavka iz Saseba pravi:	“Ko je bil neki ru-
ski generalstabni častnik vprašan, Zakaj so se ruske ladije izpostavile nevarnosti, pluti mimo otočja Tsu, je odgovoril:	“Zmage smo bili
gotovi. Doseči Vladivostok, ni bil edini namen našega brodovja. Ob zapustitvi Baltiškega morja nam je car velel, sovražnika premagati, in trudili se smo, da izpolnimo ukaz. Od začetka smo bili zaupanja polni in pripravljeni takoj na boj. Naše poslanstvo je končano.”
Roosevelt bi rad posredoval.
Petrograd, 5. jun. — Razgovor med predsednikom Cassinijem v
Washingtonu glede miru na daljnem vzhodu ni tu rodil nobenega sadu. Tukajšnji zastopniki velesil mislijo, da ostanejo vsi poskusi končati vojno brezplodni, dokler se ne bo izbojevala vsaj še ena bitka na suhem.
Liajevič za nadaljevanje vojne.
Glavno taborišče ruske armade v Mandžuriji, 6. jun. — Neprestrašen vkljub porazom Roždjestvenskega in poln zaupanja na izid bližnje bitke je general Linjevič za vojeva-nje do bridkega konca, in prepričan je, da je mandžurska armadamočna dovolj, da lahko začne z napadanjem. Na vprašanje poročevalca od “Associated Press”, kateremu je danes dovtlil interview, da li je za vojno ali mir, je izjavil poveljnik brez naj kraj šega obotavljanja trdno: “Seveda sem za vojno. Vojak sem. Carjeva volja je pač zame postava, ampak moj glas je sedaj še istotako kakor poprej za nadaljevanje vojne.
Z uničenjem našega brodovja, je izginilo seveda upanje tistih, ki so začetkom vojne želeli narekati mir v Tokiu, ampak naš poraz na morju nima prav nič opraviti z mojimi načrti. Jaz se smatram za močnega dovolj, da ne samo lahko držim svoje stališče, marveč začnem, tudi prodirati.
More in hoče natepsti Japouce.
“Niti nisem prerok niti nimam želje, da bi me smatrali za tacega,a verjamem pa trdno, da Japonce v Mandžuriji lahko natepem in jih tudi bodem. Vojno ministerstvo sem naprosil, pošiljati rezervistov najmlajših razredov mesto starejših letnikov, ne ker so zadnji slabši vojaki, nego ke^ bi bilo ob obilici mladih in krepkih Rezervistov nepravično in nespametno, starejše može trgati iz njih večjih družin.”
Križarke ostanejo v Manili.
Petrograd, 7. jun. — Rusija ,je privolila, da ostanejo njene tri vojne ladije, vsidrane v luki manilski, do konca vojske tamkaj zaprte. Rusko razpravlja jako gorjupo o tem, da je washingtonska vlada nasproti trem ruskim križarkam, ki so poškodovane iskale zavetja in poprave v zalivu manilskem, takozva-no štiriindvajseturno določbo izvedla tako strogo. (Ameriška vlada je namreč ruskim križarkam dovolila iz nevtralnosti samo 24 urno bivanje v luki manilski; ker se pa vtem času ladije niso mogle popraviti za nadaljnjo vožnjo, jim je zabranila izhod iz luke, dokler se vojna ne konča.)
Admiral Jesen ni bil obveščen.
Vladivostok, 7. jun. — Vladivo-stoško brodovje ni bilo plulo Rož-djestvenskemunasproti in na pomoč med morsko bitko, ker ni podadmiral Jesen prav nič vedel o načrtih Roždjestvenskega, da li bo zadnji plul okoli Japonije ali skozi Korejski preliv. Zato ni mogel sodelovati.
Ali je car za konec vojne?
Washington, 8. jun. — Predsed nika Roosevelta glas je dosegel uho carjevo in začelo se je resno misliti o sklepanju miru. Tako so prepričani tukajšnji uradni krogi. Ce le Japonija ne bo zahtevala prevelike odškodnine, pa bo kmalu mir sklenjen.
Petrograd, 8. jun. — Soglasno s sklepi včerajšnje seje ministrskega soveta v Carskem Selu so se odposlale na ruska poslanikav Washingtonu in Parizu brzojavke rekoč, da bi ruska vlada sedaj rada izvedela japonske mirovne pogoje.
OGRI PRETIJO FRANCU JOŽEFU.
Zgled Norvegije, pravijo, kaže, da je želja narodov merodajna.
Nemčurska parada v Ljubljani.
Povodenj v Wisconsin«.
Ljubljana, 8. jun. — Nemški pevci iz raznih slovenskih pokrajin so v slovenskem glavnem mestu priredili svojo letno pevsko slavnost. Imeli so tudi parado po glavnih ulicah ljubljanskih in so pri tem s pijanim hajlanjem tako izzivali Ljubljančane, da je tem kri zavrela. Naskočili so izzivače, jih namlatili in razkropili. Več otrok, ki so bili med gledalci, je bilo hudo ranjenih, ker so Nemci streljali. Konečno je policija z golimi sabljami napravila red. Nemško avstrijsko časopisje je polno lažnjivih poročil o dogodku, kakor je to že navada o takih prilikah.
Ogrsko žugauje cesarju.
Dunaj, 8. jun. — Položaj v Šve-diji in Norvegiji vzbuja veliko zanimanje na Avslro-Ogrskem. Po sebno pa v Budimpešti, kjer se primerja razmerje Norvegije do Sve-dije in Ogrskega do Avstrije. List “Hirlap” v Budimpešti pravi pomenljivo: “Kralj Oskar ‘•smatra za možno, vladati kak narod proti, njegovi volji, a razvitki so pokazali, da je to nemožno. Dunajčanje v cesarskem dvoru bodo sedaj spoznali, da je nemožno, vzdržati celo samo osebno zvezo med dvema državama zoper željo ene obeh.”
Vlada iu Izseljevanje.
Budimpešta, g. jun. —V seji državnozborskega odbora za izselje-; vanje je izjavil prvi minister Tisza za obrekovanje, da zapeljuje vlada ljudi k izseljevanju, da more dova jati parniškim družbam gotovo število potnikov. Nemške parniške družbe so vzdržavale kacih 500 agentov v deželi, in te so za izselitev 63,000 ljudij odgovorne, ki so med vojno radi obrokov potovali v Ameriko brez potnih listov. Delo: vanje teh agentov je pa deloma ustavljeno po zadnjič sklenjeni pogodbi med nemškimi družbami in Cunard črto.
Milwaukep, Wis., 6. jun. — Dr žavi Wisconsin in Michigan sta danes silno trpeli. Oblaki so se trgali in dež je lil curkoma, da so se pojavljale vsepovsod povodnji. Reke so stopale čez bregove in se razlivale čez planote in selišča. Samo mesto Fond du Lac ima škode $150,000, a skupna škoda utegne presegati $1,000,000. Mnogo živine je utonilo, mnogo mostov in nasipov se je zrušilo, žetev je trpela in železniški promet je v več krajih ustavljen.
Fairbanks v nevarnosti.
N0RVE6IJA
NEODVISNA.
Pretrgala zvezo s Švedijo in odstavila kralja Oskarja.
Radi prepirov o vnanjih zadevali.
Christiania, 7. jun. — Storthing (državni zbor) je danes razveljavil unijo ali zvezo med Švedijo in Nor-vegijo pod skupnim kraljem in sklenil, kralja Oskarja ne več smatrati j za kralja norveškega. Storthing je j pooblastil državni sovet do preklica poslovati kot norveška vlada in izvrševati oblastvene j ravice, ki so
domovino. To so zadnje novice« Položaj se utegne razviti v boj.
Gustav govoril z Viljemom.
Kodan.j (Kopenhagen), 8. jun.— Vsi civilni uradniki norveški so izrekli svojo udanost novi vladi in vsi generali sb prisegli zvestobo. Kraljevič naslednik Gustav je imel dolg razgovor z Viljemom, predne je zapustil Berolin, ih cesar namerava baje posredovati v prid švedski dinastiji.
Flint, Miah., 7. jun. — Ko|je podpredsednik Fairbanks danes končal nagovor pred ogromno množico o priliki slavnosti zlatega ..jubileja meštnega, se je prerinil dogijega
James McConnell, 32 let starci je I rodovino^Vš/edski n'ar o d’ ga že jemal iz žepa revolver, *ko ¡J
zagrabijo trije detektivi in odvede jogija za norveški prestol med mlaj-v ječo izpred razkačene množice, ki feimi 51ani rodovine Bernadotte.
ga je hotela linčati. Pravijo,da so McConnella zmedle anarhistične knjige, katerih nekaj so našli v njegovih žepih.
14 mornarjev «tonilo.
Plymouth, Angleško,- 8. jun. — Podmorski brod “A — 8” se je potopil. Pravijo, da so se pripetile kar tri eksplozije, predno se je brod pogreznil. Na krovu broda je bilo začasa nesreče 18 častnikov in mornarjev, to je navadna posadka in nekaj novincev. Samo štirje mor narji se so mogli rešiti.
doslej pristojale kralja. V pisanju na kralja, je izjavil Storthing, da ne goji sovraštva zoper njega, njegovo
marec prosi pomoči pri izberi novega
Listnica upravništva.
Iz Frontenac,Kans. nam je nekdo poslal poštno denarno nakaznico za $1.00, izdano 18. maja 1905, ne da bi sporočil svojega imena. Prosimo, da to stori in pove v kaj naj se porabi vsota.
V kaznilnico za 50 let.
St. Paul, 7. jun. — Clarence B. Young, 24 let stari razbojnik, ki je dne 27. maja ustavil vlak Northern Pacific železnice in z dinamitom napadel ekspresni vagon, je bil danes obsojen v 50 letno ječo pri težkem delu. Dejstvo, da se Youngu ni posrečilo oropati vlak, ni nič uplivalo na sodišče.
Za rusko revolucijo.
Petrograd, 5. jun. — Zveza ru-snih časnikarjev je danes najela parnik in križala po Nevi šest ur, da je mogla zborovati brez policijskega nadzorstva. Na zboru se je sprejela resolucija zahtevajoča usta vodajen zbor in pozdravljajoča prihod rnske revolucije.
Zbor zemstev prepovedan.
Petrograd, 6. jun. — Za danes sklicana seja zbora vseh ruskih zem štev, za katero je prišlo včeraj semkaj 280 delegatov in na kateri se je imelo sklepati o koncu ali nada ljevanju vojne, je bila prepovedana. Prepoved je vzbudila splošno ogor čenost.
Španski kralj na Angleškem.
London, 5. jun. — Španski kralj Alfonso je dospel v London. Na kolodvoru ga je pozdravil kralj Ed ward. Policija straži kakor še nikdar.
London, 7. jun. — Kose je kralj Alfonso dopoludne peljal po mestu v avtomobilu, je ta začel goreti Detektivi so kralja odpeljali v drugem avtomobilu nazaj v Bucking ham Palace.
1 obstreljen; 80 aretiranih.
Philadelphia, Pa., 8. jun. — Osemdeset železarjev je bilo* no-coj-aretiranih v neki dvorani,, ker hoče policija poskusiti dognati, kdo je sprožil strel, ki je morda smrtno ranil enega njenih članov. Shod železarjev je bil jako hrupen in nazadnje je sledil splošen pretep.
Preveč politike.
Cleveland, O., 3. jun. — James Dalrymple iz Glasgowa, Škocija, ki ga je chicaški župan poklical, da pove Chicažanom, ali bi bilo umestno, da prevzamejo v mestno upravo poulične železnice, je danes tu izjavil, da ne, ker je “preveč politike v ameriških mestih.”
Drobne vesti.
- Frank G. Bigelow, bivši predsednik First National banke v Mil waukee, Wis., ki je poneveril poldrugi milijon dolarjev, se bo moral zagovarjati radi 39 prestopkov.
Prof. Thompson v Lynnu, , trdi da elektrika človeku ne škodi, če prav ravna ž njo. To je dokazal s tem, daje spustil polmili-jona voltov skozi svojo telo. Velike iskre so mu frčale s prstov v zrak, a zgodilo se mu ni nič.
Shea v zapor.
Chicago, 111., 4. jun. —Connelius P. Shea, predsednik bratovščine voznikov (International Brotherhood of Teamsters), je bil aretiran sinoči na zahtevo Roberta J.Thorne, katerega je Shea obtožil, da mu je ponujal $10,000, če skliče štrajk zoper tvrdko Sears, Roebuck &Co. Dal je poroštvo v znesku $5,000. Izdano je tudi povelje zapreti Alberta Young pod slično obtožbo.
Nemci poraženi v Afriki.
Cape Town, 5. jun. — Domačini poročajo uradnim postojankam, da so Warmbad, nemško glavno taborišče v jugozapadni Afriki, uporni Hereri vzeli|in celo posadko poklali. (Upor Hererov se je začel lanskega januarja meseca.)
Razstavna zgradba zgorela
Milwaukee, 4. jun. — Razstavno zgradbo (Exposition Building) je nocoj uničil ogenj. Ko je izbruhnil, je bilo čtz 1,500 oseb v poslopju,ki so se pa vse srečno rešile. Pokvar jena električna žica je povzročila ogenj. Zgradba je pokrivala cel blok in bila uajveeje zborovališče v mestu. Škoda znaša do kacih $300,000, a zavarovalnina samo $75,000.
Pisma na posti imajo: Furiman Nick, Filipovič Hija in Krivokvič Nikola
Nova vlada bo nocoj razdelila po-samne ministrske službe. Norvežani trde, da je kralj izgubil vse svoje pravice kot kralj norveški zato, ker se je branil podpisati postavo za lo četie konzulate.
Norvežani navdušeni.
Popoln mir vlada v mestu. Množice naroda so se zbirale ves dan pred Storthing poslopjem ter so glasno in navdušeno pozdravljale člane nove vlade, ko so odhajali. Ko se je prikazal g. Berner, je zaigrala vojaška godba narodno himno in civilisti so se razogla\i razpostavili v dve vrsti in ga spoštljivo pozdravljali, idočega nizdol po cesti.
Kralj protestira.
Stockholm, 7. ju.i. je poslal sledečo brzojavko ministrskemu predsedniku Michelsenu: Prejel sem poročilo državnega svetovalstva in najodločneje prote stiram zoper ta čin vladni.”
Švedi tolažijo kralja.
Stockholm, 7. jun.—Na norveško revolucijonarno postopanje je tukajšnje prebivalstvo odgovorilo z veliko domoljubno demonstracijo udanosti in sočutja za-kralja Oskarja. Velik sprevod z godbami se je pomikal do gradu Rosendal, kjer so godbe igrale narodno himno. V nekoliko minutah se je prikazal kralj z drugimi člani kraljevske družine na grajskem balkonu in bil živahno pozdravljen, dočim so ga gospe obsipale s cveticami. Daši je položaj izvenredno razburjen in kriza skrajno resna, bržkone ne bo prišlo med Švedijo in Norvegijo do vojne, četudi jo mnogoterniki priporočajo.
Govorice o krvavem plesu.
Stockholm, 8. jun,—Kralj Oskar ni hotel sprejeti norveške deput.a-cije, ki mu je hotela vročiti adreso o sklepu storthingovem; norveško ločitev je označil kot revolucijonarno, in sedaj pričakuje kraljeviča naslednika Gustava iz Berolina v
Nemški cesarjevič oženjen.
Berlin, 6. jun. — Cesarjevič naslednik Friderik Viljem in vojvodinja Cecilija pi. Mecklenburg-Schwerinska ata bila danes popoldne |ob 5. uri poročena v grajski kapeli po predpisih luterske cerkve. Izmed štiristo povabljencev k poroki so polovico tvorili knezi, ministri., generali, admirali in diplomatje. Cesarja Franca je zastopal nadvojvoda Franc Ferdinand, a ruskega carja veliki knez Mihael.
Ustavil vlak, da dobi čife.
Utica, N. Y., 0. jun. — Ivo je hiter tovoren vlak “New York Central” železnice drdral mimo mesteca East Rome v večerni zarji, je vzbudil pozornost strojevodjev© Kralj Oskar | neki mož, stoječ spredaj na tirih im besno davajočznamenje, naj ustavi. Vlak se je ustavil. Strojevodja je zlezel z vlaka in vprašal moža, kaj hoče. “Daj mi čik tobaka”, se je odrezal mož.
Požar v Wilmiugtoim.
South Wilmington, 111., 7. jun.— Ogenj, ki je napravil škode kakih $40,000, je sinoči uničil tri poslopja na glavni cesti South Wilmingtona in nekaj časa se je bilo bati, da raz-dene celo mesteae. Petru Piagnn je pogorela dvojna prodajalna in hiša. Med ognjem so mestDi nzm©-viči kradli. Ognjegascev še ni v mestecu.
$21.35 v Ansbury Park, N. J.,
¡0 nazaj, po Nickel Plate železnici. Tiketi veljavni v New York City. Datumi prodaje dne 29. in 30. junija ter 1. in 2. julija, s skrajno povratno mejo do dne 31. avgusta, če se da tiket v shranitev. V Chi-cagi se tiketi prodajajo: 111 Adams St. in Auditorium Annex. Kolodvor: La'Salle in Van Buren ceste, na Elevated Loopu.	8—?5t4
Moštvo japonske križarke '‘Asama”
Joliet, 111., v. jun. — Veselica, ki jo je priredila mladež slovenske šole sv. Jožefa zadnjo nedeljo v Golobičevi dvorani v korist novi cerkvi, se je obnesla v vsakem oziru sijajno. Prostorna dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Vse točke obširnega programa je naša šolska mladina proizvajala tako imenitno, da ni bilo ploskanju ni konca ne kraja, čast in hvalo zasluži poleg pridne mladeži še posebno neumorno učiteljstvo iste, ki se je pač mnogo trudilo, predno je svoje gojence tako dovršeno izvežbalo.
—	Prelepo binkoštno nedeljo si je izbralo društvo sv. Frančiška Sal. št. 20. K. S. K. J. za svoj piknik,ki ga priredi v Theilerjevem parku. Vsa bratska društva so sklenila, udeležiti se tega piknika v največjem številu. S tem pokažejo, da jih prešinja res pravi duh ljubezni do bližnjega, ki je ustvaril našo slavno K. S. K. Jednoto.
—	Poročilo v zadnji št. “A. S.” o viharju s točo v našem mestu in Rockdalu nam je resnici na ljubo vtoliko popraviti, da je vihar v Rockdalu s streho neke tovarne vred pač odnesel nad sto korakov daleč našega rojaka Math Stajerja in necega “timekeeperja”, a brez nezgode je ostal samo naš rojak, ki ga je vihar pustil “prav lepo” zdrčati s strehe v neko bližnjo vodo, da se mu ni niti las skrivil, dočim je “timekeeperja” tako treščil ob neko trdo reč, da bi bil ostal skoro na mestu mrtev.
—	Začetkom tega tedna je pritisnila taka vročinica, da se je pač marsikdo kar kopal V potu in pari. Danes, t. j. v sredo, pa je spet oblačno in skoro mraz. Ubogi vremenski preroki!
—	Kontest radi županske volitve med gg. Croliusom in županom Barrom je prišel v torek na dnevni red pri okrožnem sodišču (circuit court). Vse tozadevne listine ima sedaj v rokah sodnik Dibell, ki bo zaslišal več volitvenih uradnikov in potem razsodil, naj se li glasovnice zadnjih volitev še enkrat preštejejo ali ne. Te dni bomo na jasnem glede te zadeve, ki tako mnogim jemlje spanje. V bivšega župana prošnji za zopetno preštetje oddanih glasovnic je posebno zanimiva trditev, da je bilo petdeset balotov (glasovnic), ki so se oddali za Croliusa v peti wardi, pozneje med štetjem tako ponarejenih, da so se šteli za Barra. Ta pa pravi,da je ta obtožba jalova, ker je premalo določena.
—	Samo ena tvrdka v Jolietu, Hacker & Co., je prodala pet vagonov šip od predzadnjega torka do nedelje. Mnogi drugi trgovci s steklom so prodali po en ali dva vagona, in na stotine naročil še čaka izpolnitve. Vsak mož ali fant, ki zna izdrgniti steklarski klej ali v roko vzeti šipo, je delalzadnji teden “overtime”, popravljajoč okna. Sedaj si naši čitalei izven Jolieta lahko vsaj majčkeno predstavljajo, kako hudo vreme s točo smo imeli predzadnji ponedeljek zvečer v našem mestu.
—	Emanuel Miner, 17 let stari dečak, ki je zadnjič iztrgal plačilen ček iz rok necega uposlenca v jeklarni, bržko je bil ta plačan, je stal pred sodnikom v soboto popoludne pod obtožbo tatvine. Miner je bil spoznan krivim in z ozirom na dejstvo, da je bil nekaj časa v ječi čakajoč obravnave in ker ni poskusil premeniti čeka za $7 v denar, obsojen v lahko kazen. Plačati je moral $1 globe in presedeti en dan v okrajni ječi. Res mila kazen.
—	Mestni pečatar (city sealer) M. H. Freeman je v soboto prvikrat nastopil kot tožitelj. Morris Schlen-«ky je bil zatožen, da je rabil premajhno mero za krompir. Ko je policijski sodnik Allen slišal tožbo In dokaz, je spoznal Schlenskega nedolžnim. Pravijo, da je mestni
pečatar vložil še več tožeb, ki bo ž njimi žel sličnih lavorik.
—	Tamburaše smo dobili v svojo sredo. Prišli so zadnjič s Hrva skega m nameravajo tu ostati, če ne bo suše. Svirajo baje prav dobro. Potemtakem bodo tudi uspeli, kjerkoli nastopijo. Želimo jim obilo sreče.
—	“The Great Wallace Show” ali cirkus, ki se bo predstavljal v našem mestu samo v sredo 14. t. m. popoludne in zvečer, se v mnogih ozirih razlikuje od drugih cirkusov. Kdor misli, da so vsi cirkusi enaki, se jako moti. Vse knjige so knjige ampak zato še niso enake, itd. Nekaj izvenrednega bo baje pou lična parada.
—	G. Charlie Sitar, ki je bil predzadnji teden na glavi nevarno ranjen s kamenom po nekem pona-rejalcu čekov, je že toliko okreval, da spet lahko opravlja svoj posel pri tvrdki Ogufin & Sitar Bros.
—	Zadnja mestna volitev je stala mesto 1700.
—	Mestni vodovod nameravajo vtoliko popraviti, da ne bo tekla po vsakem dežju mesto pitne vode kaluža.
—	Sedaj namerava mestni svet opisati meje, v katerih bodo smeli poslovati ealuni. Ognjegasne meje bodo bržkone uvedene tudi za pivnice. Na ponedeljkovi seji mestnega sveta je župan Barr imenoval odbor treh mož v napravo tozadevnega predloga.
—	Rojak Anton Anzeljc, 105 Indiana St., je nenadno zbolel na želodcu v ponedeljek in bil prepeljan v bolnišnico sv. Jožefa.
—	Mre. M. O’Brien, 316 Fifth ave., je v torek popoludne okoli 3. ure zažigala z gazolinom kuhalno peč, a se pri tem tako opekla, da je pet ur pozneje umrla. Mati jo je nemudoma reševala, a ne rešila grozne smrti vsled opeklin.
—	Jan Bandyrski je ime možu, ki je bil pred tednom najden v ne zavesti blizu tirov Alton železnice, ne da bi sejdoslej doznalo,kako seje ponesrečil. V tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa je umrl drugi dan.
—	Doslej neznan lopov se je vtihotapil v torek zvečer v domovanje Thomas Stewartovo, 604 South Eastern ave. in je odnesel demantno buciko vredno 1150 in $12 v gotovini.
—	Slovak Andrew Grenčik je ovadil tvrdko Math Balon & Joe Trizna, da prodajata v nekem galunu na Meeker ave. likerje ali žga-njine brez licence. Leopold Fleischer,bivši jolietski agent pivovarne “Anheuser-Busch Brewery of St. Louis”, je baje Grenčiku odpove dal salun in ga izročil omenjeneema. Zato se je Grenčik sedaj maščeval z ovadbo.
hočem.” To je njegova prva be seda. Za mal popis ali “poskrep-oen” rajta najmanj pet dolarjev. To je Djihova najmanjša cena. Tukaj teče izpod hriba tako vroča voda kakor vrel krop. Izvira pa iz 44 vročih studencev, iz katerih jo imajo napeljano v hiše, kamor se hodimo kopat. Ljudje so pa tukaj tako zViti, da človeka precej ociganijo, ako ne pazi. Tudi je vsaka reč trikrat'dražja kakor kjedrugje.
K sklepu pozdravljam vse čitate-lje “A. S.”, in tebi, vrli list, želim veliko uspeha. Matija Ogradi.
New York, 6. jun. — Med gg. Fr. Sakserjem in Fr. Zottijemse je vnel hud boj. Slovenski' “Glas Naroda” z dne 5. t. m. prinaša sledeče oznanilo: “Compagnie Ge nerale Transatlantique (French Line) naznanja tem potom slavnemu občinstvu, da tvrdka Frank Zotti & Co., ros Greenwich St., New-York, kakor tudi v podružnicah, ni več opravičen prodajati parniške listke za njo, ker ni več njen pri-poznaui agent. New York, 3. jun. 1905. C. G. T.” To je dovolj jasno, če zamenjaš v besedi “opravičen” samoglasnik “o” z “u”.
Ilrvatski “Narodni List” zistega dne pa prinaša pod naslovom “Fr. Sakser denuncijant” članek, poln ostrih napadov in obtožeb. G. Sakserju predbaciva, daje “sluga, rob i plačeni špijun trusta”, ki je za “ušivih” $7 Judove plače de-nunciral in spričal francoskemu brodarstvenemu društvu, da tvrdka Frank Zotti & Co. prodaja ceneje parniške listke itd.
Ker «e nismo poučeni, kje je resnica, molčimo in počakajmo, da pride na dan.
Resnicoljub.
Bot Springs, Arfe., I. jun. — Dragi inL“ A• S.”, blagovoli natisniti v svoje predale par vrstic. Ker še ni bilo citati v “A. S.” od tukaj šnega kraja — vsaj že dolgo ne — želim jaz malo poročati.
Tukaj sem že od dne -9. maja in sicer zaradi ljubega zdravja, ki sem ga prišel iskat semkaj; muči me namreč hud revmatizem. llot Springs so pa svetovnoznane toplice, k: se smatrajo takorekoč za veliko bolnišnico, v kateri se zdra vijo bolniki z vsakovrstnimi nad logami. Semkaj prihajajo ljudje iz cele Amerike, in celo iz Evrope pride marsikateri bogafinec iskat rešitve. Tukaj vidiš ljudi od najnižjega stanu do naj višjega. Med drugimi sem videl necega Turka, ki je bil, kakor mislim, cesarske rodovine. Tudi so tukaj Čajni ali Kitajci, ki si služijo živek s perilom. Največ vidiš tukaj bogatinov in sicer na videz zdravih} ker tudi za te je tukaj preskrbljeno: denarja lahko trošijo, kolikor hočejo.Zdravnikov je ta čez tristo. Ko bolnik pride do kaoega dohtarja, mu naj-prej pove svojo bolezen, in dohtar mu reče: “Fetindvajset dolarjev
Šentjurje, Dolenjsko, 22. maja.
Dragi mi “A. S.”:—	Po petme-
sečnem odhodu iz Pueble, Colo., želim rojakom sporočiti par vrstic in sicer na željo prijateljev radi vojaške zadeve. Jaz sem se bil oglasil pri tamošnjem avstrijskem konzulatu ter sem prost treh vojaških vaj in brez kazni. Ker se pa neka-terniki nič ne potrudijo za to, šopa kaznovani precej, ko se pokažejo v Ljubljano. Zatorej vam priporočam, da storite to, kar je vašadolž-Jnost, če hočete biti brez skrbi, ko pridete domov.
Poročati imam tudi o veliki nesreči, ki se je pripetila dne lo.t.m. v Ponovivasi pri Grosupljem, kjer so hoteli vaški vodnjak zboljšati, in pri tem se ie posestnik Franc Mehle tako obstrelil, da so ga morali poslati v ljubljansko bolnišnico, a zelo dvomljivo je, če ostane pri življenju. Nesreča se je dogodila vsled neprevidnosti. Rečeni rojak je namreč zažgal “cinžnoro” ali uži-galno vrvico, a je mislil, da se ni vnela. Hotel jo je še enkrat užgati, a pri tej priči poči razstrelba in ga zažene v vodnjak. Spravili so ga takoj na površje in prevideli s sv. zakramenti. Izgubil je eno oko in dva prsta na desni roki. Žalost ima tudi njegova sestra, ravno tam stanujoča, ker se je mislila 22. t. m. zaročiti.
Nadalje povem tudi prijateljem in znancem, da sem kupil staro znano gostilno pod imenom “Na voglu pri Franci” v Florijanski ulici v Ljubljani. Prijatelje prosim, da me obiščete, kadar se povrnete v domovino.
Konečno pozdravljam vse rojake širom Amerike! Teb', “A. S.”, pa želim obilo uspeha.
Rudolf Škulj.
$12.25 do Niagara Falls-ov in nazaj
po Nickel Plate železnici dne 18., 19. in 20. junija, e povratno mejo do dne 24. junija; če se pa tiket da v shranitev, ostane veljaven do dne 14. julija. Skozinskoz spalni vagoni s preddurji. Vsak dan po trije vlaki. Nikake preplače na nobenem vlaku Nickel Plate železnice. Z jedmi se postreže v Nickel Plate jedilnih vozovih, po “American Club Meal” načrtu; cene se vrste od 35c do $1.00; tudi postrežba a la carte. Za nadaljnje podrobnosti pišite pod naslovom John Y. Cala ban, General Agent, 113 Adami-St., Room 298, Chioago, 111. Osebna postaja na voglu Van Buren in La Salle cest, na Elevated Loopu. V Chicagi se tik-eti prodajajo:	lil
Adams St. in Auditorium Annex
10—25t3
Nevarnost!
Rdeča zastavica železniškega čuvaja, ki opozarja strtje-vodnika na izpodprani tir, ni nič bolj znamenje nevarnosti, nego so nekateri znaki in občutki na človeškem telesu. Srce ima nalog črepati življensko kri do vsakega dela telesnega. Ce srce neha utripati nekaj trenotkov, nastopi smrt. To je prav isto, kar se pripeti, ce se kdo zgrudi mrtev in je potem citati v časopisu:	“Spet srčna kap.” Če ti srce bije ne-
redno, če kak trip preskoči ali če bije trudno in nemirno, je to znamenje, da je tvoje srce v stiski — nevarnost preti!
srce utriplje V
Vnetje sapnika. Vnetje sapnika je nevarno! To so prva vrata do vnetja pljuč.
Severov balzam za pljuča
o pravem času uživan, ozdravi isto. Balzam za pljuča ozdravi davico, oslovski kašelj, vnetje prsnice in prepreči jetiko. Cena 25 in 50c
Skrnina v hrbtu je revmatična bolezen mišic v hrbtu in kolkih. Tako huda je, da je človek nesposoben za delo. Drgaj hrbet in bedra s
Severovim oljem sv. Gotharda
in uživaj
Severovo zdravilo zoper revmatizem
redno več tednov.
Ce ti utriplje, bi moral skrbeti za oprezne naredbe in to pravočasno.
Severova srčna tonika
deluje naravnost na srčne znišice, uravnava krvotok, ovira srčno onemoglost in sili življenski organ k njegovemu delu. Cena $1.00.
Olajšba prišla brž.
Dragi gospod: — Primite mojo iskreio zahvalo za steklenico Va?e tonike. To ie najboljše zdravilo. Ozdravilo me je. Bolehala sem na hitrem srčnem utri panju in šla k zdravniku, a predpisano mi zdravilo mi je bolečino Še poslabšalo. Vaša srčna tonika me je olajšala po prvih popitkib. Vaša odkrita
Mary Carleon, Albert, Rac s.
Naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški svet zastonj.
Matere bi jnorala svojim hčeram o pravem času pojasniti svojstva ženskega spola in jim nasvetovati, da uživajo
Severov regulator za ženske
kadar se pojavijo znaki vnetja ali naravno delovanje ustavi. Severov regulator za ženske olajša in ozdravi vse ženske težave ter napravi devojke in žene zopet srečne. Cena $1.
Slabost je upadanje duševnih in telesnih sil vsled izgube življenske moči. Kar potrebujete, je močna živ-ljenska tonika, ki vas osveži in vzravna.
Severov življenski balzam
odgovarja vsem zahtevam. Poskusite ga takoj .Cena 75c
W. F. Severa Co. CEDIla,‘PIK
B. J. Chnlik
711 N. Chicago St., Joliet.
Razprodaja poletnega blaga
se bo pričela pri nas začenši s prihodnjo soboto, da se napravi prostor za jesensko robo. Vsled tega smo cene zelo znižali. Poslnžite se te prilike in nas pridite obiskat.
The Eagle
Novoporočence vabimo
uljudno v našo prodajalno, da si pridejo ogledat našo zalogo pohištva, predno si isto bupijo za svojo novo domačijo. Prepričani smo, da vam lahko prihranimo denar. Vse naše blaga je garantirano in naše cene
najnižje. Ako ne morete vsega h krati plačati, plačujete lehko tudi na obroke.
Za žene.
Naši fino izdelani in okrašeni ženski poletni klobuki, kojih navadna cena je bila po $6, $•, $7 in $8 bodo šli sedaj za ceno kot nas stanejo, za............... $3.75
Ženski, dekliški in otroški čevlji, visoki ali nizki, iz rjavega ali črnega usnja, najnovejših krojev po silno znižani ceni.
Velika izber ženskih in dekliških npgovic vseh velikostij, kakovostij in barv po najnižji ceni. t	------
Za može.
Poletna oprava za može se dobi pri nas po nizkih cenah.
Moške srajce, vredne *1 in $1.25, le za................................90c
Moški slamniki, navadna cena $1.50in $1,75, le za....................*1.00
Moška dobra spodnja obleka, vredna kos 25c, le za........................20c
Moška spodnja obleka, najfinejše vrste vredna 50 in 75c kos, le za.......4Bc
Moške nogavice, par po lOc, 3 pari za 25c, in višje.
Moški čevlji iz vseh vrst usnja, vseh krojev najnovojše vrste, vredni $2 in $2.5{), zdaj pa le za...........$1.79
Moški fini $2.50 in $3 vredni klobuki, po $2 in ....................... .*2.50
Moši dobri $1.75 in $2 vredni klobuki po posebno znižani ceni za.........$1.40
Deške kratke hlače, iz čiste volne, garantirane da se ne razparajo, lepo izdelane s stranskimi žepi vredne 50c le 3Sc
Poln a izber deških kratkih čisto volnenih hlač po. .........................SOc
Otro*ke poletne kape, vredhe 50c, 65c in 75c zf...........................46 c
Obleka za moške.
Naša zaloga oblek za moške je največja v Jolietu ter si pri nas vsele lahko izberete kar želite, če potrebujete obleke samo pridite k nam i se prepričajte. Oglejte si našo novo zalogo poletnih klobukov in sijaje
Nikjer drugje ne morete kupiti take železne postelje kot jo kaže jj rj A slika le za................^Ili 3U
Posteljno pero (spring)za $1.50 in modrpci po $2.
Kuhinjska omara kot slika le za.......
100 parov moških raznovrstnih čevljev, vrednih $1.80, $2, $8.50 in $3, da jih razprodamo par
le za........................«Ivu
Pridite hitro in izberite si jih.
Otročji vozički v največji izberi p° zelo nizkih cenah od	01) flrt
$25, do..............OZ'UU


—	Kapelico sv. Jurija na ljublj. gradu bodo prenovili.
—	Umrla je v Ljubljani gostilničarka Lucija Merluzzi.
—	V Polhovem Gradcu "nameravajo ustanoviti mlekarsko zadrugo.
—	V Črnomlju je otvoril dne 1. maja notarsko pisarno g. Oton Ploj.
—	Vojaškega begunca 17. pešpolka, Vladimira Zajca, so prijeli v Porečah.
—• Strela je ubila v Batujah ne kega Remica. Strela je udarila skozi dimnik v kuhinjo.
—	Prepir v cerkvi. Na Ježici so se v cerkvi stepli fantje zaradi vprašanja, kdo bo nosil bandero.
—	Velike jesenske vojaške vaje graškega armadnega zbora bodo letos na Zgornjem štajerskem in na Krasu.
—	V Ameriko se je dne 16. maja odpeljalo z južnega kolodvora 140 Slovencev, 90 Hrvatov in 50 Črnogorcev.
—	Upokojen je po 50lecnem službovanju na lastno prošnjo kurat v deželni bolnišnici č. g. Karol Hei-drich.
—	Srbi v Ljubljani. Srbi v Ljubljani so si ustanovili svoje društvo, kateremu so dali ime “Srbska či-taonica u Ljubljani”.
—	‘Kolesarsko dirkališče v Lat-termanovem drevoredu v Ljubljani bode vzel za dobo desetih let v najem ljublj. “Sokol”.
—	Nevarni vlomilec in znan cerkveni tat J. Kivel, ki ga zasleduje orožništvo v št. Petru, je zopet vlomil in pobegnil proti Ljubljani.
—	Aretovan je bil v Ljubljani posestnik Josip Marušič iz Osredka, ker je bil brzojavno zasledovan radi težke telesne poškodbe, dne 16. maja.
—	V hotelu “Union” se je nastanil zdravnik dr. Ivan Zajc. Obiskovalcem hotela je s tem dobro ustre ženo, ker bodo imeli v potrebi zdravnika pri roki.
—	Požar. V soboto 18. maja po noči je pogorela hiša, hlev in pod posestniku Ant. Novljanu na Peščenjaku pri Višnji gori. Kako je nastal ogenj ni znano.
—	Ogenj. Pogorelo je dne 5.maja v Merečah, sodnijski okraj Ilirska Bistrica, posestnikom Fabec Jožefu, Skok Jožefu, Valenčič Francu, skoro vse.
—	Erarični denar je odnesel nadomestni rezervni pijonir K.Cušna. Odstranil se je na ljublj. južnem kolodvoru od vojaškega transporta, ki je bil na na potu iz Trsta v Ptuj.
—	Promet s tujci. Vladi so predložena pravila za društvo: Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, ki ima namen pospeševati promet tnjcev na Kranjskem.
—	Aretovan je bil na južnem kolodvoru v Ljubljani Peter Šuštar iz Vinja, okraj Dolsko, ker se je hotel izseliti v Ameriko, ne da bi bil prej zadostil vojaški dolžnosti. Izročili so ga sodišču.
—	Osemdeseto leto svojega življenja dopolni te dni na Dunaju živeči rojak, umirovljeni vladni svetnik deželne vlade Kranjske in svoj čas okrajni glavar postojinski, g. Anton Globočnik pl. Slavodolski.
—	Prešernov spomenik. Na Marijinem trgu, na prostoru Majarjevih hiš, katere sedaj podirajo, bo stal Prešernov spomenik. Kip pripeljejo baje meseca avgusta v Ljubljano. Govori se, da bo odkritje spomenika meseca septembra.
—	Vojaške vesti. Naš rojak g. Jernej Aljančič je imenovan podpolkovnikom pri pešpolku št. 1 v Opavi. Poveljnik 17. pešpolka polkovnik Botič je došel v Ljubljano, Naš rojak major g. Jožef Milavec pri 89. polku je imenovan za pod polkovnika.
—	Tatvina. Dne 16. maja je odnesel v Št. Petru Jožefu Koriču, rodom iz Veprinaca kovčegs 2320 kronami neki drugi Jož. Korič in jo popihal v Ameriko. Čudno, da se tat ravno tako piše kakor oškodovanec.
—	Pomanjkanje krme in Kranjsko. C. kr. poljedelsko ministrstvo seje vendar vkljub neugodnemu vladnemu poročilu oziralo na predloge, ki jih je stavil posl. Povše. Akcija “Zadružne zveze” je bila uspešna in poljedelsko ministrstvo je dovolilo Kranjski deželi znesek do 25,000 kron.
—	Nova pivovarna. S Krškega se poroča da namerava g. Lenarčič, posestnik na Turnu pri Leskovcu graditi pivovarno, ki bi stala sicer na levem bregu Save, vendar pa na kranjskem teritoriju cerkljanske občine v takozvanem Verbinju. Prošnja za porabo Save je še vložena. Posadilo se je tudi že nekoliko hmelja za poskušnjo, če bo tukajšnji svet ugoden za njegov pridelek.
—	Novice iz Boštanja. Že dvakrat nas je obiskala letos pogubo-nosna toča. Vinogradnikom je povzročila ponekod mnogo škode. Naši ljudje se v vedno večj«em številu selijo v Ameriko. 15. maja so zopet štiri delavne moči odpotovale v novi svet, med njimi mlada žena, ki je pustila doma več malih otrok. Ko se je žena solznih oči poslavljala od otrok, so jo otroci tolažili, rekoč: “Zakaj jokate? Tam bote skupaj z atetom”. Žena je namreč šla za svojim možem. Zares čudne razmere! Lahi hodijo za kruhom v naše kraje, naši ljudje pa v Ameriko.
—	Zmaga je naša. Dne 2. marca je brl v Kamniku vojaški nabor, na katerem so bili tudi fantje iz Vodic in Bukovica. Okolu 6. ure zvečer so se Bukovčani vračali skozi Vodice domov, vpili so in klicali Vodiške fante na korajžo. Prišlo je do tepeža. Martin Pavlin je bil v tepežu ubit. Ko so se Vodičani od pobitega Pavlina vračali, privezal je vodiški fant Franc Gubane svoj predpasnik na kol ter vpil: “Zmaga je naša!” .Sodišče je udeležene fante in sicer: Franceta Bališa, Jan. Travna, Jerneja Kuharja, Andreja Križmarja in Jožefa Gubane», vsi iz Vodic, obsodilo vsacega na 6 mesecev težke ječe, Franceta in Janeza Gubanca pa oprostilo.
—	Kako je mazač kobilo zdravil.
Gorjušah pri Bledu je nekemu
kmetu zbolela kobila. Šel je po konjskega zdravnika. Ta mu zatrdi, da kobilo gotovo ozdravi, ako dobi 20 K. Kmet mu je res obljubil, ker je bil v strahu za kobilo. Zdravnik pride, ogleda si kobilo in pušča kri. .To so bila vsa zdravila. Nato pa gre zdravnik v hišo in zahteva od gospodinje svinjska rebrca injajčjo jed. Tudi to je dobil. Dva dni je zdravnik zdravil kobilo in svoj želodec. Ko pa je bila kobila vedno slabša, ukaže joikončno s špiritom drgniti. Ko to opravi, gre k sosedu in da godcu krono, da mu zagode. Ko je bil ravno vesel, mu sporoče, da je kobila poginila. Hitro vstane in zbeži s kronami.
—	Iz Novega mesta se poroča: Naša mestna hranilnica je izdala svoje izvestje, iz katerega poročamo sledeče številke: Ves promet je lansko leto znašal K 5,175,392, več od lanskega leta za K 399,134. Hranilnih vlog se je naložilo lani kron ] ,158,722, vseh vlog pa K2,645,586. Menic je bilo koncem leta za K 311,-690. Čistega dobička je naredila hranilnica K 20,697. — Če pregle damo v raznih izvestjih vseh naših denarnih zavodov denarni promet, se nam nehote vsiljuje misel: Kako velikanska narodno - gospodarska sila bi se ustvarila, če bi se vsi slovenski denarni zavodi združili veno zvezo, ki bi enotno izvrševala revizijo, posredovala izravnavo denarja in dajala smer za enotno narodu koristno polaganje naloženih kapita lov v varnih in dobičkonosnih podjetjih. Kamen do kamena palača! Naj o tem premišljujejo možje, ki jim je na srcu naš gospodarski na predek! *
—	Milijarija. Deželni zdravstveni svet bavil se je v svoji seji dne 13. maja z milijarijo, katera je nastopila v novomeškem okraju epidemično, ter z zdravstvenimi navedbami, ki jih je bilo povodom te epi demije ukreniti. Po uradnih poročilih zbolelo je do 13. maja v vsem 34 oseb v 30 različnih hišah; med obolelimi je 33 žensk. V Spodnji straži, Podgori in Praprečah je naj več bolnikov, in sicer je v Spodnji Straži 15 slučajev, v Podgori in Praprečah po 5, drugi se razdele na Lokve, Vrhpolje (po dva slučaja), Poljubno, Spodnje Gradiše, Meniško vas, Zgornjo Stražo in Toplice. V vsem je umrlo dosedaj 8 bolnikov. Epidemija začela se je v zadnji tretjini meseca aprila potem, ko so se pojavili posamezni slučaji v Spodnji Straži že koncem marca meseca. Epidemija povsod dosega hitri vrhunec, pa tudi hitro odneha. Razun edinega moškega zbolele so izključno ženske v najboljših letih.
—	Neprijeten poset. Železniški čuvaj v Preserjih Anton Zgonec, je imel priliko bojevati se v sredo 3. maja ponoči z volkom. Zgonec se je bil vlegel ob 12. uri ponoči, ko je opravil svojo službo, na klop pred čuvajnico in zaspal. Svetilko je bil postavil pod klop. Ko je tako nekaj časa spal, je začutil, da nekdo voha po njem. Na pol zaspan je Zgonec planil- po koncu in pahnil stvar od sebe. Toda beštja se je takoj zopet zagnala v njega, in šele sedaj je Zgonec opazil, da ima pred seboj volka. Ko sta se tako nekaj časa borila, je prišla čuvaju v glavo misel, da bi bilo morda dobro, če bi volka posvetil s svojo svetilko. To je sedaj vzel izpod klopi in jo pokazal volku, ki jo je popihal, kar so ga nesle noge. Čuvaj se je potem zaklenil v čuvajnico in gledal skozi okno. Okrog tretje ure je prišel volk zopet nazaj vohat okrog klopi, ko je pa videl, da njegovega sovražnika ni več, je počasi odkorakal. Ker je čuvaj ranjen pod desnim očesom in na roki, so ga odpeljali na Dunaj v Pasteurjev zavod.
—	Ustrelil se je v Slov. Bistrici na kolodvoru 22 let stari F. Soršak.
—	Ženo ubil. Pred graškimi porotniki je bil obsojen Štefan Benko na 8 let težke ječe, ker je ubil svojo ženo v jezi, ker je bila pijana.
—	Radi uboja je bil pred mariborskimi porotniki obsojen 17 let stari Franc Breg na štiri leta težke ječe.
—	Slovenska zmaga. V Črešnjevcu na Štajerskem pri Slovenski Bistrici je zmagala slovenska stranka proti nemškutarskemu liberalcu Kresniku v vseh treh razredih. S tem j» tamošnje ljudstvo dalo zasluženi odgovor na mnogoletno podlo ruvanje in psovanje nesrečnega “Štajerca”.
—	Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen I71etni Janez Arnuš na 18 let težke ječe, ker je 11. febr. 1.1. umoril svojega očeta in mu potem vzel več denarja. Zločinec je dejanje priznaval. Z očetom je imel vedne prepire, ker je živel oče v grešnem razmerju z lastno hčerjo in ker je oče zapravljal. Ker se je bal, da bi on ostal revež, ko bi oče vse zapravil, je storil grozni čin.
—	Dva umora. V noči od petka na soboto 12. na 13. jnaja je bil umorjen na potu iz Slivnice v domačijo Hotinja vas pri Mariboiu ondotni posestnik Matevž Koren, p. d. Gartner. Morilec, 26letni bivši delavec pri brzojavu Franc Ojsteršek, rojen v Sodecu pri Laškem, mu je oropal 300 kron. — Ker ga je dolžila očetovstva, je v Drvanju blizu Št. Lenarta v Slov. Goricah umoril 19letni Ant.Manko od Sv. Treh kraljev 19letno Marijo Marcu zzi.
PRIMORSKO.
—	Umrl je v Trstu g. Fran Ra kuša, kontrolor “Tržaške posojilnice in hranilnice”.
—	Vojaške priprave na jugu. Spljet, 4. maja. “Narodni List” poroča, da bo avstr, mornariška uprava zgradila na otokih Bergulj, Šale in Zuri tri brzojavne opazovalne postaje.
*
>
USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKSEj-,
fil.AVNA PISARNA:	* t
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 3798 CORTLANDT.
%
Vsakdo na) pazi na hlAno številko 109!
Podružnica:
1778 St. Clair St., Cleveland, 0,
ZASTOPNIK
& VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. J!# *0
Pošilja denarje v &taro
--------7-- domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke ProdaJa
-----------_p
v i r n i h cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
---	' -	je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW, YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
HRVATSKO.
—	Razburjenje hrvaških zdravnikov proti g. Okiču. Proti našemu rojaku g. Okiiču,ki je ustanovil v Krapini zdravilišče po Kneippo-vem sistemu, so hrvaški zdravniški krogi jako razburjeni, češ, da nima zdravniških izkušenj, a mu je on-dotni zdaavnik popolnoma podrejen. Zdravniki so se pritožili na vlado in zahtevajo, da naj bo Okič sicer lastnik zavoda, a upravitelj mora biti zdravnik. Dokler se to ne uredi, noče noben zdravnik ondi službovati. Kakor znano, je Okič izvrsten učenec Kneipov.
—	Srbi in Bolgari v Zagrebu. V sredo 3. maja zjutraj so srbski in bolgarski gostje obiskali zagrebško pokopališče Mirogoj, kjer so položili vence na grobove preporodite-ljev hrvaškega naroda. Pozneje je bil v književnem društvu shod umetniškega društva “Nada” in jugoslovanskih književnikov in novinarjev, na katerem je bilo tudi sklenjeno, prirediti kongres v Sofiji povodom druge jugoslovanske razstave. Na sestanku književnikov in novinarjev je bilo sklenjeno, da se ustanovi jugoslovanska zveza književnikov in novinarjev. Odobren je bil tudi načrt pravil, ki bodo predložena kongresu jtigoslov. novinarjev in književnikov. Kongres se bo vršil 10. sept. t. 1. v Be-lemgradu.
—Ustrelil se jev Beljaku trgovec s perutnino Karol Tomc.
— Velikanski viadukt, ki vodi od Žihpolj pod slovečim gradom Humbreg do mostu preko Drave, je »letel o polnoči od 14. do 15. maja v zrak. Zidava viadukta, ki stoji blizu Drave v zelo neugodnem ozemlju, je stala silno truda pa denarja. Stebri so zelo visoki, po obsegu ogiomni. Delo je bilo malone že dokončano. Bil je podložen dinamit, ki se je zaporedoma izstrelil. Pred nekaj časom je bilo odpuščenih nekaj italijanskih delavcev. Iz skladišč je bilo ukradenih 50 kil dinamita. En del so že porabili, kaj bo z drugim?
Emil Bachman
580 South Center are., Chicago, lil.
Slovanski tvorničar
društvenih jodznakov (badges), regalij, kap, bander in zastav.
Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
Nerver!
To je Bauer-jev znameniti krepčilec. Človeka-zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
KAJ JE TO ?
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
jT’“b\uerTC0. Na Pro(!ai po vseh
142-148 F.. Huron St., Chicago. slovenskih gostilnah.
AMERIK ANSKI SLOVENEC,
Ustanovljen 1. 1891.
ta n&jst&rejSi slovenski katoliški list it Aisepiki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
»THgO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
iPajmt'wina ca Združene države le proti {¡reilptaci $1.00 na leto} za Evropo ,jpritti predplafi $2.00 na leto.
in denarne pošiljatve naj se po-iitjajo na’
AMER!KANSKI SLOVENEC
Joliet. 111.
mdatr rc tete.(o na Chicago in Interstate: 509
Uredništva telefon Chicago 1541.
AMERI KANSKI SLOVENEC
Established 1891.
first and oldest Slovenian Catholic a«<arepaper in America and official organ at <?. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Sfovenic-American Printing Co.
Joliet, in.
Adiwectisiag rates sent on application.
^TRAojs{g^) COUNCk-> 4
CERKVEN! KOLEDAR.
“33.	J»»U	nedelja	Prihodsv. Duha.
as.	i	pondeljek	Binkoštni pond.
•■**.	c*	torek	Ant. Padovanski
a#.	e.	sreda	Bazilij škof
as.	*	četrtek	Vid ¡n Mode»t
a«.	< <	petek	Fran Kegij, spozn
UT		sobota	Adolf škof.
Wer ska premišljevanja.
ÆqjaJcom v potrditev njih vere.
XLVII.
JKalfcaj se duhovniki ne ženijo.
Tisti,ki razumevajo pravo bistvo ¡toieanskega duhovstva, vidijo de-■fj&Hsko potrebo duhovniške zdržno-•acL Že sama misel na oženjenega <l«fc®vaika je nekako zoperna kato-Orikema čutu, ali kakor Brownson ikn&gko poudarja:	‘“To bi bilo ne-
«:ak<3» dvoženstvo, kajti duhovnik je poevSea s cerkvijo, svojo pravo osiseesto in našo duševno materjo.” tfbfcr, ste trdimo, da je samski stan za ■.iu&asraika neobhodno potreben; £o4a kakor je začasna moč resnično /T®iJ5*bi2a papežu v popolno in »vo-i%a£ce izvrševanje njegovega dudi'®*,»ega poslanstva, tako ima samo ;#©azenjeni duhovnik popolno svo--likadk» «amožrtvovanja in udanosti v ¿sme*®vanju svojega vzvišenega po-■-¿'iSKKtva, s katerim skuša podvreči čljaJi vladi Kristusovi, učeč jih «n $t®8®ecuf'®č ter tako navajajoč, da nSf&eg« «ae stvari, ki je res potrebna zm ip<c kateri imajo doseči večno «svreSa, Biti duhovnikom se pravi ',,i.a*li»saeščati Kristusa, slediti Nje-,giosteanm ditl.ui in živeti .samo za
iSJlahovniki se ne ženijo, ker je to -..»•¿sija (ne zapoved) našega svetega «•fiaepoda in uk Njegovih apostolov, /$as saj žive kot samci, odkrito po-iidužbi božji. Apostoli, prvi . ii&ovuTki Kristusovi, so zapustili •Saue, in tisti med njimi, ki so bili ..ižffiajetti, predno so bili poklicani v - sisastoistvo, so zapustili svoje žene,
■ & «o sledili Njemu z nedeljeno i Tjaftoezni^o. In božjemu Mojstru je '»¡g&jaia taka odpoved, in pokazal Jss® kot povračilo zanjo nebeške pre--«►očSe poleg Svojega v Svojem kra-tfjestvu, obenem obljubljajoč enakih ■vw*»m, ftci bodo sledili njihovemu vfz^l«fiu',{8v.-Luka XVIII 29). Sv. '$*at*rel, ta verni razlagatelj Kristu-«oweg,a uka,kaže prednost samskega i i»u ¿»red zakonskim:	“Dobro je
-.nanje \sa neoženjene), če tako os ta.
kakor jaz” (I. Kor. VII. 8). Mafiel je, da so vsi, katerim je dano poslanstvo, kakor on sam, ■•sium/si. Zakaj? Da so svobodni, da •sk. «dt-egnejo sitnostim družinskega 3ičwSjesija in da se posvečajo, rie da ■ki «k.»rali skrbeti za >ene, službi Ft cistusovi.
Nedvomno dejstvo je, da je du-S*!s«tško brezzakonstvo obstajalo 111 nabodu in zapadu izza apostolov. Čteni bilo pisane postave za dahov* fSitics, je to bilo, ker se je smatrala s» nepotrebno. Na ženitev pač .«M» »iti mislili tisti, ki so vse za-«rsr.tžfj in sledili vzgledu Kristuso-«Msau. Papež Gregor VII. ni uve-
del duhovniškega brezzakonstva. Pred njim je več nego dvesto cerkvenih zborov in sinod vzdrža-valo obveznost istega. On je samo uveljavil staro pravilo s trdno voljo in značilno vztrajnostjo.
Niti enega primera ni najti v celi zgodovini, da bi cerkev priporočala ženitev kateremu svojih posvečenih duhovnikov. Vendar cerkev časti in spoštuje zakrament sv. zakona, in njen duhovnik je čuvaj njegove svetosti. Ampak njena misel je, da naj duhovniki ljubijo Kristusa bolj nego ves svet. Ta ljubezen do Kristusa je, ki ga navdušuje, da živi čisto in zdržno življenje; in Gospod daje potrebno milost. Tisti, ki pravijo, da je nemožno za človeka živeti čisto in samsko življenje, so nečisti pohotniki, nevredni pozornosti; Izročili bi radi človeka prokletju živalske potrebe in ponižali do živali. Celo pogani so častili čistost in mislili, da je cloyeku možno živeti zdržno. V skoro vsakem življenskem poklicu nahajamo ljudi, ki posvečajo svoje življenje kakemu velikemu in ple menitemu smotru ter se zato ogibljejo zakonskega življenja. Naj večji bogoslovci, modroslovci, zgodovinarji in slikarji so bili možje samskega stanu. Ženiti se niso tako rekoč utegnili; živeli so v jasnejšem ozračju nego navadni smrtniki; imeli so višje vzore nego “božansko žensko obliko”. Ratumni možje, taki kot Leibnitz in Bcehmer, so smatrali samsko življenje za primerno možu, ki se posveča višjim ukom modroslovja in zgodovine.
Noben kandidat za cerkveno posvečenje ni prisiljen obljubiti čistost in cerkev ni nikdar nikogar silila v samski stan. Ampak nihče ne bo tajil, da ima cerkev popolno pravico predpisati pogoje, pod katerimi more najti uresničenje svojih želja mož, ki bi rad posvetil svoje življenje Bogu v duhovskem stanu. Nihče nisiljen postati duhovnikom; potemtakem tudi ne ostati v samskem stanu. Cerkev celo svari kandidate za duhovski stan proti prenagljetiju; izkuša jih strogo, vežba z dolgim in obsežnim ukom, in ko je storjen zadnji korak, po stavi okoli svojih posvečenih duhovnikov obrambeni zid po svojih duhovskih pravilih. A vkljub vsem tem opreznim napravam gleda včasih kak duhovnik z nižjega stališča na svoj vzvišeni poklic in omadežuje zunanjost duhovske svetosti. Med dvanajstimi apostoli Gospodovimi je bil tudi izdaj ca, ki je bolj cenil denar nego svoj vzvišeni poklic. Vendar pa zanikamo, da j-e ženitev najboljši in edini pripomoček zoper meseno pohotnost. Ali more kdo trditi, da je manj prestopkov zoperzakonsko obljubo med oženjenimi duhovniki nego zoper obljubo čistosti med kat.duhovniki? Drugi pripomočki so mnogo uspeš-uejši nego ženitev za brzdanje zlih nagueuostij človeške natore, in ti pripomočki so molitev, zakramenti, bičanje in ogibanje vseh nevarnih priložnostij.
Mož, ki se posveti Bogu v duhovskem stanu in ki posveča vse svoje življenje delom vere, milosrčnosti in odgoje, mora biti prost vezij družinskega življenja in naraščajočih skrbij domače obveznosti. “Ke-dor ima ženo, je poželjiv posvetnih stvari], da ustreza svoji ženi; in deljen je” (L Kor. VII. So).
Mož, ki se posveti Bogu v katoliškem duhovstvu, ne pievzame obveznosti za denar. Tisti, ki lab-koraišljeno zatrjujejo, da duhovnik dela denar iz svojega poklica, “kaki r kak drugprofesijonist,” “udarjajo po zraku”. Kdor bi hotel poslati duhovnikom za denar ali dobro življenje, bi bil bedak. Duhovnikovo življenje je težavno, polno skrbi in pomanjkanja. Prav nič ni “plačan” za svoje delo, niti ne prejema dohodkov v sorazmerju z njegovimi darovi in delom. Njegova odgoja, njegovi duševni in telesni trudi bi zahtevali večjega poplačila nego trudi kaeega piav-nika ali zdravnika v tej deželi; splošno rečeno, je ;jako pičlo podpiran. Večina duhovnikov v Ameriki je revna, celo brez peneza. Mladenič se pripravlja za duhovski stan, ker čuti poklic od Boga in želi posvetiti vse svoje sposobnosti, dušne in telesne, Njemu. Prav nič namena nima, “delati denar kako ¡drugi ljudje”. Ubog želi
živeti liki njegov Gospod. In kot duhovnik postane oče sirot in vdov. Oropani in prizadeti gledajo nanj kakor na svojega najljubšega in najdobrotnejšega prijatelja. Le poglej okrog sebe in štej sirotišnice, bolnišnice in šole za uboge, ki so jih katoliški duhovniki ustanovili in vzdržavali zadnjih petdeset let. Noben zemski oče se tako ne žrtvuje kakor duhbvnik, ki skrbi za posvetno in duševno srečo svoje črede. Njegova čistost in ločitev sta tajnost moči in upliva, ki ju ima kot duhovnik. In tisti, ki ga nočejo ljubiti, ga pa morajo spoštovati in občudovati kot moža božjega m narodovega.
O zadnji morski bitki.
Zmaga admirala Toga zadnji teden je bila tako velika in tako popolna, da je zagotovila Japoncem neomejeno vlado v daljnovzhodnih morjih. Ruska mornarica je dejansko uničena, pa naj nam to dejstvo še tako krči srce. če so nekatere ladije Roždjestvenskega utekle usodi brodovja, pa kaj morejo proti velikemu zmagovitemu brodovju japonskemu? In nova peta divizija, ki sedaj poskuša vožnje v Baltiškem morju, menda ne pride več v poštev v sedanji vojni.
Togova zmaga je toliko znamenitejša in častnejša, ker jo je dobil nad najmanj enakomočnim sovražnikom. Roždjestvenskega vožnja od Baltiškega morja do brežine japonske je bila mojstrski čin morskega voj noznanstva prve vrste, kar priznavajo vsi veščaki; a njegov poskus, poiskati sovražnika blizu njegovih najtrdnejših oporišč, se je izkazal kot usodepolna taktična napaka. To samozavestno drznost je moral ruski vodja plačati ne samo z brodovjem, ampak tudi s svojo svobodo.
Admiralu Togu se mora brez zavisti priznati slava enega najuspešnejših pomorskih vojskovodij vseh časov. Prejšnji boji, v katerih je napadal sovražnika s presežno silo, so pač dopuščali nekaj dvomov o njegovem pravem pomen«; njegov zadnji sijajni orožni čin, uničenje mogočnega ruskega brodovja brez velikih lastnih izgub, je neovržen triumf novodobne vojne umetnosti.
Japonija bo slavila in častila po pravici Toga ne samo kot svojega največjega pomorskega junaka, ampak tudi kot rešitelja domovine, ki je v odločilnem trenotku pridobil najvažnejšo zmago. Poraz na morju ali samo polovičen uspeh bi bil vse težko priborjene pridobitve uničil. Sijajna zmaga pa vzpodbuja ne samo pogum in samozavest armade na suhem in zagotavlja tej nezavirano zvezo z domovino, nego krepi tudi finančni kredit Japonije, ki se bo vsekakor izkoristil, če bo treba nadaljevati vojno.
Kako bo vzvratno dejstvoval ruski poraz na prebivalstvo ogromnega carstva, ni lahko prerokovati, a nemožno ui, da bo mirovno stranko ojačal in pospešil revolucijonarno gibanje. Rusko edino upanje je sedaj general Linjevič; čc se temu sedaj kmalu ne posreči velik uspeh z orožjem, potem je ruska nada na koueČDO zmago kaj mala, vsaj za sedaj.
Zmaga japonskega brodovja nad ruskim v Korejskem prelivu je znamenita, dasi se ni končala s popolnim uničenjem, kakor v morskih bitkah pri Manili in Santiagu.
Rusija sedaj upa in se zanaša na svojo mogočno armado v Mandžuriji. Ce se tej posreči velika zmaga, sc utegue položaj hitro spremeniti. Samo ko bi Rusiji vstal kak Napoleon, ki je strašni poraz brodovja pri Trafalgarju popravil s čudovito bitko na suhem pri Slavkovu (Au sterlitz). Dal Bog!
Razstava v Portlandu.
Dne 1. t. m. se je v mestu Portland, Oregon, ki leži ob lepi reki Willamette nekoliko milj nad njenim izlivom v mogočno reko Columbia, otvorila razstava v spomin stoletnice, odkar sta Clare in Lewis podjela preiskovalno ekspedicijo na zapad. Ta ekspedicija je bila po predsedniku Jeffersonu uameravana potrebna dopolnitev po istem velikem predsedniku z Napoleonom, tedanjim vladarjem
Francije, dogovorjeno pridruženje ogromnega ozemlja zvanega Louisiana Združ. državam. Izvzemši njegove najjužnejše dele je bilo to velikansko ozemlje še popolnoma neznano. Tedaj se je domislil da-lekovidni državnik Jefferson, da bi bilo najbolje, ako te neznane dežele preišče posebna ekspedicija. S srečno roko je izbral za voditelja iste svojega virginskega rojaka William Clarka in mu pridružil vrlega tovariša v osebi Virginca Meriwether Lewisa.
William Clark, rojen v Virginiji 1. 1770., je bil topničarski poročnik, ko mu je predsednik Jefferson zaupal vodstvo ekspedicije. Pozneje je postal po predsedniku Madisonn guverner teritorija Missouri in je to ostal osem let, dokler ni Missouri 1. 1821. postal država. Ujprl je 1. 1838. v St. Louisu kot višji uradnik za indijanske zadeve. Meriwether Lewis, tudi v Virginiji rojen, in sicer štiri leta po Williamu Clarku, je bil rano vojak, potem zasebni tajnik predsednika Jeffersona, ki ga je potem dodal Clarku. Tudi Lewis je bil pozneje nekaj časa guverner teritorija Mis ou i V svojem petintridesetem letu se je ustrelil na nekem potovanju iz otožnosti.
A sedaj k ekspediciji, ki »ta jo ta dva vodila. Naročilo Jefferso-novo na ekspedicijo se je glasilo: Najprej preiskati reko Missouri od njenega izliva do njenega vira, potem prehoditi gorovje in od tam najti najboljše poti do Tihega oceana, če možno po vodi.
Kake trude in nevarnosti je prestalo po Clarku in Lewisu vodjeno, malo, iz petintridesetih vojakov in lovcev obstoječe krdelo na svojih velikanskih marših skozi po krajine, kjer ni bil izvzemši posamne lovce in zanjkarje nikdar kak belekožec, v katerih je pa bilo tem več Indijancev! Dne 14. maja 1804 je krdelo zapustilo St. Louis, a bilo začetkom zime istega leta šele šest-najststo milj od St. Louisa; tu si je zgradilo svoje zimovišče med indijanskim rodom Mandanov, ki na sreč» niso bili nezaupni. Meseca aprila 1805 je marš nadaljevalo skozi ogromne gozdove,ob neznanih rekah, v ozemlju raznih indijanskih rodov, v boju z divjo zverino, n.pr. velikanskimi medvedi, v nevarnosti pred povodnji in drugimi pri-rodnimi silami; tako so hodili čez skalnato gorovje; in došedši oktobra meseca do krasne reke Colum-bije, so dosegli dne 7. novembra Tihi ocean. Na brežini istega so prezimovali od 1P05 na 1806. Marca meseca 1806 so se napotili nazaj in oktobra meseca istega leta so spet dosegli "St. Louis. Vkljub vsem •naporom in nevarnostim je v tem dolgem času umrl samo en Član ekspedicije. Udeležnike je kongres poplačal z zemljiškimi dovolitvami.
Ta ekspedicija je bila prva nesi-teljica civilizacije ali prosvete, ki je polagoma ust.arila iz preiskanih dežel cvetoče občine in častne dele Združ. držav. Zato je pač vredna, da se njen spomin slavi.
Glavno vprašanje.
Jako dostikrat se zatrjuje, da je glavno vprašanje naših dnij vprašanje, ki se v nekoliko besedah lahko izrazi takole:	Kako lločemo zado-
stiti potrebam tisočerih želodcev? Pač ni naša namera reševati to vprašanje, vendar se drznemo reči, da je resnično človeški želodeejako važna reč. Od dobrega in zdravega želodca zavisi prav zares zdravje in zato tudi sreča vsakega posamni-ka. Želodčne bolečine se lahko preprečijo ali ozdravijo s Severovim želodčnim grenčeceru, o katerem pravi Mr. Markuš iz llibbinga, Minn., sledeče:	“Va-< želodčni
grenčec se je izkazal izvrstnega v slučaju nekega mojega prijatelja, ki ga ceni prav visoko.” Severov želodčni grenčec krepi prebavila, vzpodbuja slast in ozdravlja uepre-bavnost. — Cena 50c in $1.Naprodaj v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
— Vse poprave pri šivalnih strojih vam P. Mersinger ua 117 N. Ottawa St., hitro, dobro in ceno izvrši. Dolgoletna izkušnja v tem ga dela mojstra.	*2
V Argen tinijo se je leta 1904. priselilo 130,000 oseb.
Britansko admiralstvo je sklenilo, vse torpedovke pobarvati sivo.
Z zadostno vodo in brez krme more konj živeti povprečno 21 dni; s krmo in brez vode pa pogine že v petih dneh.
Pred 5 0. leti je bila prva za mesto Boston narejena parna brizgalnica razstavljena v Baltimoru, Md.
Čez 160,000 vrst je znanih žuželk, katerih jajca so najmanj istotako različna kakor zrna rastlinskih vrst.
Neki angleški mrtvaški oglednik je zadnjič opomnil, da je čudno, koliko ljudij umre nanag-loma po uživanju sira.
V vseh večjih krajih na otoku Kuba so sedaj v prometu telefonski sestavi in tudi število zasebnih telefonskih črt narašča čimdalje bolj.
Pri nekem požaru v Pi-sagui, Ckile, je bilo razdejanih 15 hišnih blokov, v katerih so bile mnoge banke in mestna svetovalnica.
Čuden vzrok samomoru je bil sledeči: V Sussex countyju na Angleškem se je predstojnik neke pralnice, ker ni mogel takoj dobiti telefonske zveze, t3ko razburil, da se je zastrupil. Vsi trudi, rešiti ga, so bili zaman.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POEÖSTFIOO, PODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
SAriO: 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri
F. At Richter A Co.
215 Pearl Street,
New York.
Obvestiti želimo vse občinstvo, da Brno se preseliti v novo začasno mesto
121 N. Chicago St.,
v Werner Hall poslopje,
kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu.
Izvršujemo kot oo navadi še vedno vsa v zlatarsko In urarsko stroko spadajoča dela.
Velika zaloga zlatnine in sre* brnine. — Če rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očala potrebujete.
Najstarejša ženska v Evropi je bržkone 1. 1787. rojena Josipina Eder v Spitzendorfu pri Fuerstenecku na Bavarskem. Kako dobro se počuti, dokazuje med drugim dejstvo, da je zadnjo zimo hodila včasih — bosa. Na povelje princa vladarja je bila ženka zadnjič fotografirana.
V Koreji se nahaja še mnogo spomenikov izza vojne leta ] 592., ko so Japonci napadli Korejo s 30,000 mož. Ti “ušesni spomeniki”, kakor se splošno nazivajo, označajo mesta, kjer so zagrebli 10,000 ušes, odrezanih kakor zmagoslavna znamenja z glav padlih Korejaneev.
Blizu mesta Emporia, Kas., je vsled zločinske roke oseben vlak Atchinson, Topeka in Santa Fe železnice skočil s tirov in zdrčal čez železniški nasip. Sest oseb je bilo pri tem ranjenih, dve smrtno. To je bil četrti poskus v kratkem času na istem mestu, izročiti vlak pogubi. O peklenskih zločincih ni ne duha ne sluha.
‘‘Desperado’’ Ralph Smith iz mesteca Caspar, Wyo., ki je pod obtožbo ponarejanja in se ni pustil zapreti, je bil v neki koči oblegan po 40. pomočnikih šerifovih. 300krat je ustrelil na svoje zasledovalce, ranil enega pomočnika in usmrtil neeega Guy Ilendersona, ki se je nahajal blizu. Potem je utekel. Ni se posrečilo ujeti ga. Pred dvema letoma je baje umoril svojega lastnega očeta.
V' nekem tovornem v a-gonu na tovornem kolodvoru v Phi-%delphiji so zadnjič našli 6 črncev, napol umrlih lakote. Štiri dni so bili brez jedi in pijače zaprti v vagonu. Črnci so v Charleston«, W. Ya., pomagali nakladati v va gon in so bili po pomoti zatvorjeni vanj. Zaspali so bili ua zelnatili glavah, s katerimi je bila kara napolnjena, in ko so se prebudili, so se nahajali v temi in vlak je drdral z veliko naglostjo dalje. Razbijali in brcali so na vrata, a nikdo jih ni slišal. Med celo vožnjo ni mogla šestovica razločevati, da li je dan ali noč, ker je bil vagon nepredirno zatvorjen. Prav ničesar niso imeli jesti, Dego zelnata peresa. S temi so se pač mogli občuvati smrti za gladom, a imeli pa niso res prav ničesar, da bi ugasili grozno žejo.
ROBT P. KIEP
121 N. Chicago St. JOLIET
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino ir uskatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 7 7 —
Crockett, Contra Costa Co., Cal.
ZASTONJ !
Da se naši občeznani ,
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer ao bili dosedaj fte nepoznani, smo pripravljeni u» željo vsakomur jednega Zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudb» od nu5a tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati» ker to je darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.
Dobro vemo, da nsS električni pas istinlto pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim lolriisoin priporočali, da zadobimo s tem večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Va? električni pas je torej vse učlnil, kar ste mi obljubili, in ?e več. pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon A ve., Cnieago, IU.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopoSljite vaše ime in naslov ter pridenitc zraven znamko za odgovor — in pas vam bode doSel čisto zastonj. Pilite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
1Z1 Cedar Street.	New Vork, N. Y.
Pristen Kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiraneg» brinja, je najvspešnejše zdravil«) za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvičae napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar.
John Kracker.
1199 St. Clftii
strest,
CLEVELAND.
OHIO.
K. S. K.
JEBNOTA
Nadzor- J niki:	1
l
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Inkorporirana v državi Illinois dna 12. jan. D. A. 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Franic Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, 111.
II. Tajnik: Josip Jarc, 212 Willson ave., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodwav St., Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mieb.
Jos. Sitar, 805 N. Chicigo St., Joliet, 111.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Maraž, 772 W. 22nd St., Chicago, 111. v George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
{Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
Martin Kkejiesec, 503 \V. 18th Place, Chicago, 111.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. p .	. ( Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111
r™”™ 1 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, ill. oabcr. j jjUD0IjF Maraž, 772 VV. 22d St., Chicago, 111.
Pristopili:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 8259 Levstik Janez, roj 1866, spr. 5. jun. 1905.	Dr. s. 182 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 8260 Bravec Anton, roj 1887, 8261 Strumbelj Jernej, roj 1875, 8262 Kotnik Anton, roj 1867, 8263 Kočevar Jure, roj 1862, spr. 5. jun. 1905. Dr. š. 142 članov. K društvu sv. Petra 30. Red Jacket, Mich., 8264 Mukavec Jožef, roj 1885, 8265 Simonič Janez, roj 1882, 8266 Fabjan Janez, roj 1881, 8267 Vraničar Jure, roj 1872, spr. 5. jun. 1905. Dr. š. 296 članov. K društvu Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., "8268 Kočevar Janez, roj 1874, spr. 5. jun. 1905.	Dr. š. 52 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 8269 Plut Jožef, roj 1887, spr. 5. jun. 1905.	Dr. š. 38 članov.
K društvu Srca Jezusa 70, St. Louis, Mo., 8270 Špeh Matija, roj 1887, spr. 6. jun. 1905.	Dr. s. 51 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 8271 Resnik Janez, roj 1877, spr. 5. jun. 1905.	Dr. š. 27 elanov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 8272 Žagar Blaž, roj 1877, spr. 3. jun. 1905.	Dr.	š.	238	članov.
Suspendovana člana zopet sprejeta:
K društvu Jezus I). Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 3510 Sodec Anton, 28.
maja 1905.	Dr. š. 52 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 566 Wodusek Andrej, 2. jun. 1905.	Dr.	š.	128	članov.
Suspendovani:
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 7267 Zarnik Lovrenc, 31. maja 1905.	Dr.	š.	107	članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 6238 Muhič Matija, 30.'
maja 1905.	Dr. š. 20 članov.
Od društva Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 2375 Tomec Janez, 28. maja 1905.	Dr. š. 51 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 7995 Kržmanc Andrej, 5. jun. 1905.	Dr. s. 46 članov.
Izločeni:
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 4803 Pan-gretič Peter, 2191 Klampferer Anton, 5. jun. 1905.
Dr. š. 32 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 0749 Mihevc Janez, 6269 Plut Janez, 5. jun. 1905.	Dr. š. 25 članov.
Pristopile članice:
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 2514 Ferlič Johana, roj 1883, spr. jun>. 1905.	Dr. š. 63 članic.
K društvu Jezus D. Pastir 32, Enumclaw, Wash., 2515 Grili Ana, roj I860, spr. 5. jun. 1905.	Dr. š. 28 članic.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 2516 Šuštaršič Marija, roj 1864, spr. 5. jun. 1905.	Dr. š, 11 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 2517 Resnik Franca, roj 1887, spr. 5. jun. 1905.	Dr. š. 12 članic.
Suspendovana članica zopet sprejeta:
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 373 Wodušek Marija, 2. jun. 1905.	Dr. š. 38 članic.
Suspendovane članice:	,
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1265 Medved Marija, 1612 Wogrin Marija, 1263 Medved Katarina, 1. jun. 1905.
Dr. š. 7 članic.
MIHAEL WARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet. Illinois.
oglas: drugače sem pripravljen, nastopiti sodnijskim potom in zahtevati zadoščenja. Ali Vi morebiti smatrate za prestopek pravil tisto, da Vam nisem ob času Vašega zahtevanja poslal poroštva v znesku $5,000? Prašam Vas, ako veste, koliko velja poroštvo za $5,000? Vi ste nepravilno ravnali s tem, ker ste se drznili od mene zahtevati poroštvo na Vaše v pomoti nedovršene kojige-in račune. Drugič Vas vprašam: Ali ste Vi pravilno ravnali v tem, ker niste od clevelandskega zborovanja 1. 1902. pa do aprila meseca 1. 1905. dali nobenega računa, ako-ravno je bilo na tistem zborovanju sklenjeno, da se mora dati račun vsake tri mesece? Jaz sem Vam bil pripravljen dati poroštvo vsaki čas, kakor hitro bodo knjige in račun v pravem redu, in to sem tudi storil tisti čas, ko so nadzorniki račun sklenili in potrdili. Nikakor ga pa nisem hotel položiti poprej, kot je bil račun odobren, ker v takšni zmedi glede računov, kakor so se nahajale Jednotine knjige slednji čas, se poroštvo od novih nadzornikov ne sme zahtevati, dokler niso vsi računi v pravem redu. Vedite, da moje poroštvo $5,000 je že veljava za lep del Jednotinega premoženja, a slučaj bi morebiti doprinesel, da hi moje poroštvo zapadlo kot žrtev zaradi nepravilnega poslovanja, katero bi drugi zakrivili.	• ANTON NEMANIČU.
Joliet, 111., 6. jun. — Društvo sv. Martina št. 80. W. C. U. je sklenilo udeležiti se piknika, ki ga priredi Društvo sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J. to nedeljo, dne 11. t. m., v Theilerjevem parku. Društveniki naj se blagovolijo zbrati v društveni dvorani ob £10. uri dopoludne če možno polnoštevilno, da odkorakamo potem pod novo zastavo k sv. maši in na piknik z drugimi društvi vred.
Z bratskim pozdravom,
Blaž Clmlik, fin. tajnik.
nedeljo ob I. uripopoludne v šolsko dvorano in pristopite k našemu društvu, ki je sprejeto v K. R. K. Jednoto. Povabljeni so tudi vsi fantje iz Rockdala na sejo.
Pozdravljam vse brate K. S. K. J. in kličem:	Na svidenje v ne-
deljo!
Frank Kocjan, 11. tajnik.
Iz urada glavnega predsednika K. S. K. Jednote.
Opomin vsem članom K. S. K. Jednote:
Združeni brati:— V kratkem so bila razposlana Jednotina pravila vsem b K.S.K. Jednoti spadajočim društvom, in želim,da bi jih vsaki ud večkrat in tudi dobro prečital, ker večkrat imajo društveni uradniki in tudi uradniki K. S. K. Jedncte veliko sitnosti le vsled nemarnosti enega ali drugega uda, ker nikoli ne čita pravil in zaradi tega tudi ne spolnuje svojih dolžnosti do društva, niti do Jednote.
Tudi opozarjam društvene delegate in sicer: kedar pošiljajo za nove kanditate zdravniška spričevala, naj vsakemu spričevalu priložijo po 25c in odpošljejo skupaj višjemu zdravniku K. S. I\. Jednote, ker ista svota od 25c je plačilo višjemu zdravniku za pregledanje lista.
Nadalje, iz urada K. S. K. Jednote je bilo poslano poročilo od vseh društev K. S. K. J. (Statement) in sicer račun od 1. junija 1902 do 31. decembra 1904 in od 1. januarja 1905 do 31. marca t. 1. Vsaki tajnik ali delegat naj natančno pregleda, ako se strinja njegovega društva račun z onim računom, kateri je v poročilu; in ako najde Rakovo pomoto, da je društvo plačalo več ali pa manj, tako pomoto naj blago voli naznaniti Jednotinemu predsedniku kar poprej mogoče, najpozneje do 30. junija t. L, da se popravi.
K sklepu želim vsem članom K. S. K. Jednote veliko vspeha, in ostajajn z bratskim pozdravom Vaš udani brat
JOHN R. STERBENC, prede. K. S. K. Jednote.
ODGOVOR
John# R. Sterbeneu, predsedniku K. S. K. J., ua članek z dne 26. maja 1.1. objavljen v petindvajseti številki ilA. S.”.
Omenjeni članek naznanja, da sem jaz, Anton NemŽnich, odstavljen u urada nadzornikov K. S. K. Jednote zato, ker se nisem hotel podvreči zahtevanju pravil K. S. K. J. Nič ni pa omenjen natančni vzrok odstavljenja ter člen pravil, zoper katerega sera se po Vašem slabem
tanenju pregrešil. Zato zahtevam strogo natančnega pojasnila, kaj da 1® povod onemu oglasa, in odločno zahtevam, da prekličete omenjeni
Joliet, lil., 6. jun. — Naznanjam vsem udom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., posebno onim, kateri niso bili pričujoči na zadnji mesečni seji dne 4. t. m., da je društvo sklenilo, udeležiti se piknika Društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. na binkoštno nedeljo, dne 11. t. m.: in zato se vsem udom naznanja, da se zberejo v največjem številu kar mogoče v Golobičevo dvorano ob ^10. uri omenjenega dne, odkoder odkorakamo v cerkev k sv. maši in potem na piknik z drugimi društvi.
Obenem se naznanja udom društva sv. Jožefa, kateri niso plačali društvenih doneskov za mesec junij, da naj to storijo do dne 26. junija, za kaj po 26. bodo bukvezaprte zaradi polletnega računa, ker moramo dati dovolj časa društvenim nadzorni kom, da narede in sklenejo točen račun o društvenem premoženju. Pozdrav vse^i društvenikom
Anton Fritz, predsednik.
Indianapolis, Ind., 5. jun. — Tukajšnje podporno društvo sv. Alojzija št. 52. K. S. K. Jeduote je imelo svoje letno glavno zborovanje dne 4. t. m. ter si je izvolilo za 1. 1905 — 6 sledeči odbor:
Jožef Hvalica,‘predsednik,
Frank Zonta, podpredsednik, Jožef F. Faletič, I. tajnik,
John Hribernik, II. tajnik, Matija Turk, blagajnik,
Frank Rades, zastopnik,
Martin Urajner, John Velušček in Anton Strgar, nadzorniki,
Anton Namar, glavni boln. obiskovalec,
Frank Cimermančič, Mihael Stanič in Louis Mišer, porotni odbor, niki,
Anton Dugar, maršal,
Louis Leban, poslanec,
Friderik Matelič, reditelj,
Andrej Hvalica in Jožef Perkon, zastavonosca.
Društvene seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
J. F. Faletič, I. tajnik.
Joliet, 111., 6. jun. — Ker bo piknik Društva sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J. to nedeljo, dne 11. t. m. in ne«dre 25. t. m.,'naj se zbero člani Društva sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J. to nedeljo dopoludne ob 4 10. uri v društveni dvorani, odkoder odkorakamo k sv. maši in potem skupno z drugimi društvi na piknik.
S pozdravom Daniel Stua, predsednik.
Irwin, Pa., 5. jun. — Društvo sv. Barbare št. 68. K. S. K. J. je opravilo velikonočno spoved dne 5. maja v Madisonu, Pa., kamor je bil dospel Rev. John E.Mertel izPitts-burga, Pa. Večina udov se je udeležila spovedi. Ako pa je kateri zaostal, naj nemudoma izpolni dolžnost, pa najsi bo tu ali kje drugje, in vpošlje spovedni listek.
Pozdravljam vse brate po širni Ameriki,
John Mostar, I. tajnik, Box 301.
Joliet, 111., 6. jun. — Društvo sv. Antona Pad. št. 87. K. S. K. Jednote bo imelo mesečno sejo to nedeljo, dne 11.t. m.', ko obhajamo veliki praznik binkošti. V torek, dne 13. t. m., pa je god sv. Antona Pad., patrona našega društva. Zatorej je dalo društvo za sv. mašo, ki se bo brala v torek in h kateri so vabljeni vsi udje.
Na nedeljski mesečni seji se bodo zopet sprejemali novi udje brez-plačno, samo zdravnika bo tnoral plačati vsakdo 50c za preiskavo. Po tej seji se pa preneha brezplačni pristop. Zatorej, fantje in možje, pristopite sedaj k našemu društvu; morda se vam ne bo ponujala nikoli več taka priložnost, kot se vam sedaj ponuja. Kdor želi, se da lahko preiskati in vpisati še pred sejo: v to s vrbo naj se oglasi v soboto zvečer ali v nedeljo dopo-ludue po osmi sv. maši pri predsedniku Antonu Šraju, 1109 North Broadway,ali pa pri Franku Turku, 208 Ross St., katerih eden pojde ž njim k zdravniku. Na seji v nedeljo bo zdravnik sam pričujoč, da bo preiskal novodošiece. Tisti možje, ki hočejo svoje žene zavarovati, se s te.n obveščajo, da bo doktor pregleda val žene v ponedeljek dopoludne; o lem izveste več na nedeljskem zborovanju.
Torej, fantje in možje, pridite v
in
pozdravljam vse rojakinje širom Amerike, posebno pa člane K. S. K. .T., katero toplo priporočam
Ivana Terlic, zastopnica, Bo.n 399.
<
Kako Bog pagaue kliče.
Rock Springs, Wyo., 4. jun. — Prosim, da sprejmete ta dopis v nam priljubljeni list, da tako naznanim vsem rojakom in rojakinjam da smo si tukajšnje Slovenke ustanovile dne 7. maja svoje društvo pod imenom Presveto Srce Marijino. Naše društvo je spojeno z našo glavno. K. S. K. Jednoto, katera je zmeraj pripravljena sprejeti v svoje varstvo vse rojake in rojakinje, ki so spodobnega obnašanja in pristojnega zdravja. Tudi priporočamo vsem Slovenkam v tem kraju in okolici, da pristopijo k našemu društvu, katero je na dobri podlagi in tudi dobro plačuje tedensko podporo in sicer $5. Izvoljene so bile sledeče članice v odbor za tekoče leto:
Frančiška Selak, predsednica, Neža Jesenko, podpredsednici, Terezija Uršič, I. tajnica,
Ivana Ramoveš, II. tajnica, Terezija Demšer, blagajnica, Ivana Ferlič, zastopnica,
Marija Keržišnik, zapisnikarica, Marija Šmit, boln. obiskovalka, Marijana Ramoveš, poslanka, Neža Eržen, vratarica.
Ravnokar navedeni odbor se toplo priporoča vsem tukaj živečim Slovenkam, da prej ko mogoče pristopijo k društvu; kajti nobena nedru-štvenica ne ve,kako je koristno biti pri podpornih društvih. Za natančna pojasnila naj se vse obrnejo ua zdolaj podpisano.
Tebi, preljubi nam list, pa želim, da bi kmalu bil razširjen med vsemi Slovenci in da bi vsaj dvakrat na teden izhajal: potem bi se mi še bolj ponašali z glasilom naše Jednote.
Zdaj pa sklenem to moje pisanje
L. ŠTERN & SON
1005 Collins St., Joliet, 111.
in 903 N. Chicago St.
Banka in parobrodna poslovnica.
Denar pošiljamo
prmasza-nesljivo, ceneno in hitro v staro domovino.
Posojujemo denar na zemljiško lastnino proti nizkim obrestim. Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta.
Zavarujemo hiše in lastnino proti ognju in drugi škodi. Izvršnjejo se tudi vsa notarska dela.
Leta 1898. je gospod Perret,žup nik pri cerkvi sv. Ivana v Rangunu sprejel 78 letnega Talapoina, sm-galskega bonca (budiškega duhovnika) v katoliško cerkev. Tako le piše o njem:	“Ta častitljivi mož
Talapoin je došel iz Cejlona opravit božjo pot v glasovni pagodi Shve-Dagon. Nastanil se je sam v on-dotnem samostanu boncev. Za osem dni je videl v sanjah človeka, ki je bil bolj podoben Evropcu nego Indijcu. In ta mu je rekel: “Zaman iščeš sreče v budizmu, tam je ne najdeš. Pojdi od tod na izhodno stran in vprašaj katoliškega duhovnika, ki ga najdeš oudi.” Ker cer-kev sv. Ivana stoji na izhodni strani, obiskal me je nenadoma ta starček in mi pripovedoval o teh sanjah. Smatral sem starega bonca za sleparja ali za človeka, ki je postal otročji. A je tako nujno prosil pouka, da sem mu konečno dal katekizem ter ga odslovil dom-nevaje, da ga ne bodem več videl. A vrnil se je ter me je pogosto obiskoval. Tekom tedna je znal na pamet vse molitve in je bil izveden v glavnih resnicah sv. vere. Se ve, da ta stvar ni skrita megla ostati v samostanu boncev. Njegovi gostilniki, birmeški bonci, so opazili, da njihov tovariš iz Cejlona proušava tujo knjigo, ki se ne zlaga z Buddho in da obiskuje katoliškega duhovnika.- Vsled tega nastane veliko ogorčenje. Ubogega starca so pahnili iz samostana. Sprejel sem ga ter sem ga krstil za nekaj mesecev. To se je zgodilo neki dan,
ko se je stari Talopoin čutil bolnega, in ga je velik strah obšel, da ne bi umrl brez krsta. Vsi njegovi sorodniki na otoku Cejlonu so bili še pagani. Zato me je prosil dovoljenja, da bi se smel vrniti ▼ domovino oznanjevat jim pravo vero. Prosil me je tolikrat in taka nujno, da mu nisem mogel več prošnje odbiti. Vrh tega mi je obljubil, da mi bode redno dopisoval, kar je tudi spolnil. Trdno je upal, da se izpreobrnejo vsinjegovi sorodniki. V nekem pismu je na moje pismo odgovoril doslovno; “Ne bojte se, da bi jaz kedaj zapustil pravega Boga; kajti, ako jaz to storim, ali ne bo tudi on zapustil mene na sodni dan, ki se mi bliža? Upam, da se vidimo z vsemi mojimi sorodniki med izveli-čauimi ta dan.”
Zoper patentna zdravila.
“Collier’s Weekly” je imel strašno sliko: črepinjo,iz katere tečena prvi strani strup, na drugi sirov alkohol v steklenice patentnih zdravil,razdeljevajoč smrt med ubogimi sloji. Večkrat smo opozarjali svoje čitatelje na dejstvo, da ne bi smelo biti niti strupa niti alkohola v družinskem zdravilu. Kadarkoli postane potrebno’premagati lahkotbo-lehnost, izgubo slasti in telesno slabost, naj se uživa Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To je pravo domače zdravilo, pripravljeno iz čistega vina in grenkih— rastlin, ki odločno upliva na vse bolezni, na nervoznost, pičlo rejeno kri. To vino priporočajo odlični zdravniki, ki so je natanko preizkušali; priporočajo je tisočere družine, ki so bile ozdravljene ž njim. Jam-čeno, da nima v sebi nikakega strupa, nikakega leka, niti kapljice alkohola. V lekarnah. Tos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Ruska oklopna križarka “Gromovoj”.
Japonska bojna ladija “Jašima”.
Praški Judek.
Spisal Spilimann, j-revel J. Vole.
(Dalje.) '
Pred hišo sem zapazil riekgi poba, ki je zanikamo slonil ob steni nasprotne hiše, pa se danes ne vem, zakaj se mi je to čudno zdelo, saj se potika takih potepuhov žali-bog dosti po našem dobrem mestu praškem. Voščil mye dober dan, in sem mu odzdravil, dasi ne prav prijazno, ker ne morem videti takih ptičev; pa je hlačal trdo zarmnoj skozi vse krive in ozke ulica Starega mesta,dokler nisem zavil v umazana zakotja Judovskega mesta.
Je pa to Judovsko mesto na do-lhnjem koncu Starega mesta, nedaleč od Veltave. Blizu osemtisoč Judov prebiva tam, čisto ločenih od krščanskega mesta z vrati in zidovi. Po cesarski pravici imajo tu več sinagog. Med temi najbolj spoštujejo “Staro novo šolo” (ne vem, odkod to i'me) kot veliko svetišče, ker pravijo, da so jo sezidali se prvi Judje, ki so pribežali po razdejauju Jeruzalema sem. Zamolčati pa ne smem, da se mine zdi to sporoti'o dosti verojetno iz mnogih razlogov; temu pa rad pritrdim, da je tisto čudno, skrivnostno zidovje res staro. Visi pa s te sinagoge tudi silno velika zastava, katero je daroval Ferdinandus III. praškim Judom zato, ker so se izkazali tako zveste in hrabre takrat, ko so anno Domini — v letu Gospodovem 1018 Švedi oblegali praško mesto. Jaz sem pa vendar te misli, da so se hrabro bojevali tisti Judje bolj za svoje bisage kot za Cesarsko V eličanstvo.
Ko pridem bliže k tej sinagogi, zagledam na precej veliki hiši naslikamo granatno jabolko, spodaj pa ime “Abel Abele”. Vprašan) torej najbližjega v tisti gnječi — in to je bil prav tisti potepuh, ki se mi že prej ni zdel nič kaj pravdanski — ga vprašam, aii je to hiša bogatega Abela. Faut mi prijazno pritrdi, jaz pa naravnost proti vratom. Dekla mi odpre in-kaj začudeno v praša, kaj bi rad.Ge je bogati Abeledoma, vprašam; ona pravi, da ne, kakor sem pričakoval; .samo gospa daje doma. Pa še vprašam ali bi bila gospa pri volji ¡«.pregovoriti par besedi s kapucinom, ki ji prinaša novic od njenega sinčka. Dekle meni,da bo gospa gotovo zadovoljna da jo mora pa \«eeno prej vprašati. Pa odide; jaz pa počakam v temačni veži. Tistokrat sem pa le.jel premišljati, kaj bodo rekli pater gvar-dijati k teinu mojemu romanju;’saj je bilo res vseeno malo predrzno.da sem pridrl kar tako brez spremstva
v	hišo 1 j utega Juda.
Ker se je pa dekle skoro vrnilo in mi naročilo, naj g)em gor po stopnicah v zadnjo sobo zahišja, sem si pa mislil:	“Kdor reče a,
mor i reči tudi b”, pa sera f*e priporočil svojemu ljubemu angelu vari hu in sem šel za deklo.
V tisti izbi Jorej, ki je bila lepo ozaljšana s kaj dragim pohištvom, najden gospo srednjih let, ki je raora!a prebiti že ranogo bolezni,pa morda tudi siroščine in bridkosti — vsaj tako se mi je zdelo. Radovedno sc je ozrla objokanih oči vime in mi rekla:	“Novic mi
prinašate id mojega Abela? O, ko bi vi vedeli, koliko trpi materino srce, nikdar bi mi ne bili vze i otroka!”
“Dobra gospa,” icčem jaz (g’o-boko me je ganila njena bridkost,) “dobra gospa, verjemite mi, da lahko urnem vašo bolest; pa dobri Bog ima navade, da vodi tiste, ki jih ljubi, skozi trpljinja do ovest-Ijenja. Tudi vas kliče,'to vem; vi verujete v Kiistusa kot vaš sinček, ali vsaj daleč niste od te vere. Abel sam mi je pravil -z”
“Abel,” me prekine gospa, “Abel —torej v’, vi ste govorili z njim; vi ste torej tisti, ki je zapeljal otroka, da je pub-gnii!”
“Pa": n s sem govoril še pred kake pol ure z vašim ljubim sinčkom, in on me pošilja sim, da vas pozdravim in poprosim:/bežitetudi
vi	knjetuu, dokler vašega moža ni domov.”
“D moje dete! Moj Abel! Vi ste mi ga vzeli!” je zaihtela.
“Ne jaz, dobra gospa! Bog, kije
-ekel nekdaj Abrahamu; ‘Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine!’, ta Bog ga je poklical. In vaš sinček je imel pogum, da je šel za tem klicem. O težko mu je bilo,zaradi vas — ne zaradi blaga in denarja. Pa mu je dajala ob bridki ločitvi tolažbo in moč misel,da bo Marija, hči Davidova, tudi vas pripeljalaiz egiptovske sužnosti v pravo obljubljeno deželo, hočem reči: v sveto cerkev svojega Sina. Ne upirajte se torej, ko vas kliče milost božja! Kako ste sicer mogli dati svojemu otroku sveti škapulir?”
Pa še vedno je bila prevelika njena bolest, in zato v razburjenosti ni mogla umeti mojih tolažilnih besedi. Sem ji torej pustil, dami je pripovedovala o dečku to in ono, in obilne solze so ji tekle iz oči; pa to tolaži, ko sem sam večkrat izkusil, bolj kot naj lepši izreki. Pri tej priložnosti sem zvedel iz njenih ust, kako mehko in usmiljeno srce je piejil deček od ljubega Boga, pa kako je bilo njegovo naj večje veselje že o 1 zibeli, če je mogel večer jico podariti beiaškim otrokom.
Rekel sem ji:	“Vidite torej:
ljuba gospa, kako je predobri Bog bogato in čudovito poplačal te male darove vašega otroka.” Potem sem ji pa poveial, kako čudežno je dečka Mali božja povabila, naj postane kristjan. Zato je bila dečku sveta dolžnost, da je pokoren želji Davidove hčere, in zato se ni zbal trp jen ja, da tudi svoji materi iz prosi milost izpreobrn jen ja, in zato moli vsak dan na kolenih za njeno izveličan je.
Ob tem se je nesrečna mati pomirila, in zdelo se mi je, dase njeno srce odpira milosti božji. Jela m je pripovedati o svojem življenju, kako trdo in s trnjem posejano ji je bilo odmerjeno. Pokoren postavi se je Abele oženil z njo revno si o jo sorodu c,). In če so že vse judovske žene, v primeri s krščanskimi ženami, svojim možem samo dekle in sužnje, je bila uboga Sara svojemu možu dvakrat dekla in sužn ja. Nečloveško grdo je pogosto ravnal z njo,boječo in zapuščeno stvarjo. Neka k)ščanska dekla jo je seznanila s resnicami naše svete vere in jo napol pregovorila, da pobegne in se da krstiti. Pa je zvedel bogat Abele o naklepih svoje žeDe; z bičem je pognal deklo iz hiše, neusmiljeno pr tepel mater svojega otroka in jo teurbolj divje sumničil in strupeno sovražil, čimbolj je s koncem opazoval, kako se njegov edini otrok nagiba b krščanstvu. Koliko je imela Sara pretrpeti v t ikili razmerah, vsak lahko presodi, j Pilila je skoraj ob pamet; z eñe strani jo je priganjala ve3t, naj z dečkom zbeži daleč proč od silovitega Abela; z druge strani pa jo je že sama ta misel naidajala s smit-nim trakom, kako bo divjal in besnel trdosrčni mož, ko zve o tem. Iu tako so šli po vodi vsi njeni naklepi.
To sem zvedel od uboge žene; pa sem menil, da je najboljše, če zdaj kujem železo, dokler je še vroče,pa sem ji vneto prigovarjal hi jo rotil j pri nebu in peklu,naj vendar porabi ¡to ugodno priliko,ko je mož z doma, n uaj karmoč urno pobegne k svo-I jemu otroku v hišo za izpreobrnjen-I ce. Hotel senTjo takoj sam spre ! miti tja, kjer bo varna pred divjo jinožeio jezo. Že je bila nekoliko [ voljna, in jaz sem se že veselil, da ! je zmagala milost božja, pa sem mislil na to, kako vesel bo ljubi fantič, ko mu tako urno iu nepriča-| kovauo privedem mater: kar sem , moral spoznati, da se duše ne pri dobivajo tako poceni, kakor je bilo , poceni govoričenje.
Kar nenadoma dekla odre duri in zakliče, četudi s pritajeni glasi m: f “Gospodar gre!” Vsak si lahko i misli, kak strah je naju obšel; \en-1 dar je bila Judinja še toliko zavedna, da je urno odprla duri v neko sosedno izbo, pa mi mignila, naj tja zbežim, in je zaprla duri za me-¡noj, preden sem se zavedel, Lakom kaj. l*a je bil tudi zadnji čas; naj I me je našel Jud, jaz mislim, da bi me bil gotovo zadavil v tistem ue-
premišljenem srdu.
Hudo prestrašen sem ogledaval tisto malo izbo iu preiskaval, če ni kje kakih vrat, skozi katere bi ee dalo priti na stopnice in po njih v svet: pa sem jih res našel, ali bile so zaklenjene. Pod edinim okeD- | ceni, ki je bilo povrhu še dobro premreženo, sem pa opazil veliko judovsko pokopališče, ki je tod sredi hiš, v bližini imenovane Staro-nove šole. Kajpak me ni pravnic mikalo tisti trenotek, da bi bil ogledaval neštevilne grobne spomenike, ki so tam nagromadeni in pokriti z judovskimi napisi, ampak mislil sem — ko se nikjer nikoder nisem mogel izdreti iz stiske — na svoj lastni grob, pa sem izkušal, da pripravim svojo ubogo dušo s srčnim kesanjem in obžalovanjem na milostno sodbo pred večnim Sodnikom; saj druzega nisem pričakoval kot gotovo smrt v hiši besnega Juda. Sem pa tudi preudarjal v svojem srcu, če ni ta nevarna na ključba v na d n a kazen zame, poslana od Boga, ker sem obiskal malega Abela brez vednosti svojega očeta gvardijana in sem svojo pot zaobrnil skozi Judovsko, mesto pa sem se zaobljubil sveti Devici, da se bom postil vsak teden enkrat, če me milostno reši iz te hude zadrege.
Ko sem v tisti izbi tako razmišljal o svojem bližnjem koncu, kar zaslišim že čez nekaj hipov, kako so se onstran hrupno odprla in zaprla vrata, pa kako je zavpil hreščeč glas:	“Baba, kje je moj
otrok?”
To je bil stari Abele, ki se je vrnil kar nenadoma s svoje poti v Benetke. Hodil je tja po kupčiji, ja, se dalje: notri v Carigrad in gor v Amsterdam. Kakor sem slišal pozneje, je zvedel etarec precej, ko je stopil v Judovsko mesto, kaj se je zgodilo včeraj zvečer z njegovim otrokom. Povedal mu je nakratko njegov polbrat, ki je bil rabinec v Stavo-novi šoli, in ki ga je zdaj urno spremil sem na njegov dom.
Ko prestrašena žena ni odgovorila besedice, je siknil rabinec: “Ali ti nisem pravil? Ti baalovi farji, ti jezuiti in beraški kutarji so ti ¡zvlekli otroka v hišo pogube — tvoje meso in tvoja kri je v rokah beeleebubovih!”
Tedaj sem začul, kako je mož zarjovel, pa zgrabil oblačilo,ga raztrgal — škripale z zobmi — in hrupno stopal po sobi gor in dol; drugo je bilo vse tiho. Vendar ni mogel dolgo dušiti svojega srda, in jaz nočem zapisati le-sern vseh straš n ib kletvin, ki jih je bruhal iz sebe v judovskem jeziku, in ki jih zato tudi nisem popolnoma umel, za kar sem Bogu iz srca hvaležen. Ali «lišal sein vendar zadosti, da so mi stali lasje pokonci iu da sem se večkrat prekrižal.
“Ha, ti goim!” je vpil med drugim — goim pomeni pagane; tako namreč zmerjajo zaslepljeni Judje nas poštene kristjane — “ha, ti goim! Ukradejo mi edinega otroka! Ujamejo ga ti baalovi farji v svoje mreže! Moli naj nazarenca, tesarjevega sina — moj Abel, moje lastno meso in moja kri! O poznam j ib, te dušelovce, te jezuite in ku tirje beraške — moje zlato, moje lepo rdečkasto zlato, ki sem je pridobil krvavotežko iz rok teh goim, in ga je Gospod položil v moje skrinje— to zlato jim diši, po njem se jim cede sline! Ali, kakor gotovo živim in upam počivati v Abrahamovem naročju, ne bo se jim posrečilo! Niti rujav božjak jimf ne pride pod prst; rajši vržem zadnji cekinček v Veltavo in požgem hišo in prodajaluico, kakor da li kdaj ti bialovi farji preštevali moj pošteni denar!-’
Tako in. podobno je zmerjal n razsajal stari Abele, pa ga ni bilo sram plesnivega stiskača, da je prisojal svojo umazano strast katoliškemu dubovstvu, on, ki je celo svoje življenje pretolkel le s tem, da je žulil iu odiral poštene kristjane. Pa taki-le so ljudje: vedno pripravljeni, da svoje grebe obešajo drugim. Ali jaz tistikrat nisem imel časa za taka in enaka pj'emiš-ljevanja. Slišal sem, kako je dirjal Abele še nekaj časa gor in dol, zmerjal in razsajal, nazadnje pa besen planil nad svojo ženo Saro,in malo je pomagalo, če mu je jokaje
JOSEPH TBIMEF.’S
STOJ IN POMISLI! jflfci
Cesa potrebuješ za življenje?
REGISTERS»
ZRAK IN HRANO!!
Brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pas brano? — Znano ti je, .da želodec večkrat ne mara za živila, ne glede na to da sp dobra.
TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM Sl Ufi AIII—-
Kakor hitro se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
je edino zdravilo, ki se zamore v takih slučajih popolnoma varno vporabljati. —
Ono spravlja zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevah. — Ono vpliva na te organe, da 'vs^ko hrano, katero dobijo, lahko prebavijo. Sam dobro veš, kako prijetno je življenje takrat, kadar lahko — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez kakih posledic.
Trinerjevo zdra-
zavaruje Ti zdravje, zavaruje Tvojo moč, *
vilnn flfrPIllfft Vitin zavaruie Tvojo srečo,
TII11U gl LlliVU t IllU zavaruje Tvoje življenje za več let.
Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem in starim ljudem. _ Pri vseh nered-
nostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu.
Dobiva se v lekarnah in boljših gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
SVARILO! Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli ------ kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRENERJEVEGA!
Trinoriou hriniûUDP Postajaz vsakim dnem bolj priljubljen, zato ker so naši ljudje sprevi-I I IIIGIJCl Ul IlljuiUU deli, da je najmočnejši in najčistejši.
)0w*0»0(»«4»0t00f04,0»0i
Anton Terdič
F 200 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
>	N. W. Phone 825.
? Rojakom priporočam svojo
SLOVENSKO GOSTILNO l
j kjer jim postrežem poleg drugih C ? pijač tudi z najboljšim domačim 1 5 vinom, ter finimi smodkami. C f Prodajam trd in mehak premog po I S nizki ceni. Rojaki, dobrodošli. ?
jO4O4^O4O04O«*O>O(HO4iO«O(
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TAIjCOTT. blagajnik
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“Tiie D. S,” IPc. in ‘leersciiani” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
(Nadaljevenje na 7, strani.)
M3 ti in PAiYA1“»lr‘ Prodajalec ur, verižic, uhanov, irUUlJd rUgUiCIC prstanov in druge zlatnine.
4*| BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG [^
Novi cenik knji? in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Urejamčene za 20 letin velikosti kot
slika s 15 kamni.........$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni..............$14.09
Nikljasta ura s 7 kamni..$ 6.00	_______
želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni Ip je moje geslo.
Razglednic s slikami stavb ali naravnih prizorov razuih ameriških držav 3 za 10, 12 za 35c. Velika razglednica s sliko cele šentlouiške razstave ena
za 15 centov. Velikonočna razgled-	______
nice 3 za 10c 12 za 33c.
Razprodajaleem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov za knjige in cenik:	Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, Bos 226, Wake- M. POGORELC, c. o. B Schuette,
„ ..	,	’	Room 606 Masonic Temple,
field, Mich.	Chicago, III.	’
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstno whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
ANTON NEMANIČU,
205-207 OHIO ST., JQLTET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2278.	#	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 913 IN. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
Jt. C. Eertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIII SMODE.
PaŠametM**: JUDCE. NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
403CassS;., caristr.	JOLIET.
G. F. REIMERS
Iideiova.ee in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
».229 BM1 Str., JOLIET. ILL.
ANA VOGRIN,
45#3 N. Bluff St. Jollet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BïtAY-EYA LEKARNA
se priporoč^ slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etne.
Î04 Jefferson St., blizo mosta.
C. W. Bro-WE, preds Sobt. Plleber, podpredi. W. G. Wilcox, kasir.
Cillzeis’ National Bank.
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Bar Semiš.
and Porter.	O
J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telenhone 171
Vprašajte svojega mesarja za
iirjm domače klobase
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Eschance Street Joliet
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
Tki Joliet Jalional Bank
Razpošilja denar na vse lferaje sveta.
KAPITAL *100,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. BOBEP.T P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
STENSKI PAPIR
za prihedniih 10 dnij po zelo
znižani ceni.	.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev
in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander ¡Taras,»?
Chicago telet. 2791 JL# X. W. telet. 927
128 Jefferson Street:::::JOLIET. ILL
MAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast
je zelo okusna ter je garantirano cista.
JOHN & ANTON PESDRTZ
1103 N, Broadway. Joliet, lil.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
mihočemotvoj denar,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo biš in poslopij mehki in trdi leS, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
e
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupift Lttmbb ¿glasi sc pri nas, in oglej si nafto zalogo! ‘Mi ve bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LAYONS,
Naš Offioe in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
(Nadnljevanje iz 6. strani.)
zatrjevala, da ona ni kriva, če je pobegnil otrok. Jud bi jo bil ubil v svoji togoti, da nisem jaz planil vmes, da obvarujem ubogo ženo nesrečnega konca.
Ko sem namreč cul njen prestrašeni klic na pomaganje, me je obšla ta misel, da mora ta uboga duša s sveta v svojih grehih brez svetega krsta, in pred večnega Sodnika. Pa sem pozabil na ves smrtni strah, sem odpri duri kakor bi trenil, in sem zakričal: “Nazaj, ti nesrečnež! Hočeš li umoriti sv9jo nedolžno ženo? Lej, mene umori, jaz sem odpeljalv tvojega otroka v hišo za izpreobrnjence!”
Naj rie bodo te besede zapisane meni v čast, 6aj jih nisem izgovoril s premišljenim pogumom, ampak v slepi gorečnosti, kakor mi jih je vdihnil moj angel varih. Ali povedati ne morem, kako sta se prestrašila oba Juda,ko sem nenadoma stal pred njima; menila sta celo, da vidita prikazen, in stari Abel je takoj izpustil žeDO. Ko pa je zaznal, da sem vendarle ubog umrljiv kapucin, in je slišal, da sem jaz odpeljal njegovega otroka v hišo za izpreobrnjence, tedaj je pa vzkipel v strahovitem srdu. Kot tiger je planil na moj vrat, tako da sem priporočil svojo dušo Bogu in sem mislil, zdaj bo zadnja;saj je bil Jud velik,širokopleč mož, dosti močnejši kot jaz, dasi so mu že močno siveli lasje in brada. Tedaj mi je pomagal rabinec, ki si je obranil več razsodnosti kot njegov besneči brat. Odtrga ga od mene in mu de: “Kaj ti basni, če zadaviš meniha? Meniš, da ostane skrito? Videli so ga, ko je šel v tvojo hišo. Naj mari vsa sinagoga trpi zaradi tvojega maščevanja? Ali ni pametneje, če ga pregovoriš, da ti pripelje dečka nazaj ?”
Res so te besede nekoliko pomirile starega Abela, pa sta mi začela oba pretiti in obljubovati in mi prigovarjati, naj jima pripeljem dečka. Pa me je ljubi Bog s svojo milostjo obdaroval tako grdega izdajstva. Končno odpaše Jud težak usnjat maček in strese na mizo zlatih cekinov, da jih še nisem videl toliko svoj živ dan ne. Mislil je kajpak, da bo z njimi lahko ujel tegale kapucina, ki mu redovna pravila prepovedujejo, dotakniti se borega vinarja. Pa sem mu povedal samo tisti stari rek:	Pecunia
tua tecum sit in perditionem, ali po naše:	Denar tvoj naj bo s teboj
vred v pogubo — tako zapisano v dejanju apostolov v 8. poglavju. Nato sta me izpustila, seve škripaje z zobmi, pa seru šel svojo pot; men da sta čutila, da je vse zastonj, če je bil zastonj celo denar. Med vrati sem ju pa še opomnil, naj lepo ravnata z ženo; jaz boru? vse naznanil gosposki, in brez kazni ne bo ostalo, če ji storita kaj žalega.
Bog bodi zahvaljen in njegova milostipolna Mati in vsi ljubi svetniki, da so mi pomagali in me varovali tisto težko uro! Kako sem se oddahnil, ko sem končno vendar prišel zdrav iz te samotne hiše. Tega se nisem nikdar nadejal! Kar nič se nisem obiral, ampak urno sem jo ubral mimo velikega judovskega pokopališča in mimo sinagoge naprej, in sem se šele nekoliko pomiril, ko so bila mestna vrata za menoj.
Tedaj sem pa opazil, ko sem šel nekoliko počasneje svojo pot,da gre spet za menoj tisti fante, ki sem ga videl že danes pred hišo za izpreobrnjence, potem pa «pet v Judovskem mestu. Pa sem si ga malo natančneje ogledal in sem opazil, da je po licu podoben Judu kot jajce jajcu, dasi jt, bil pošteno krščansko oblečen. Pa sem ga že hotel vprašati, ali je kristjan ali Jud,kar me prehiti in mi reče:
“Hvala Bogu, prečastiti oče, da vas spet vidim v zdravi koži. Res vam moram povedati, da nisem bil tole uro v malem strahu in skrbi zaradi vas, in že sem namerjal, da poklicem mestno stražo. Saj sem videl, kako ste šli v hišo bogatega Abela, in jaz vem, da je njegov edini sinček vsprejet v hišo za iz-preobrnjence. Tudi jaz, zakrknjeni Izraelec, sem tam postal kristjan pred enim letom z božjo pomočjo. Pišem se Rožmarin, prej Abraham, zdaj pa po milosti božji Frančišek Rožmarin, častiti oče, po vašem preslavnem očaku Frančišku Asi-
škem. Res sem čakal v strahu in trepetu in gotovo sem menil, da ste umrli že mučeniške smrti, prečastiti oče, saj sem videl,da sta šla kmalu za vami v hišo stari Abel in njegov brat rabinec, oba silno razburjena. Bog bodi torej vekomaj zahvaljen in počeščen, da vas je rešil iz tega levnjaka kot drugega Daniela!”
“Viš, viš, pater Sebalde”, sem dejal samsebi, “kako si spet enkrat po krivem sodil in natolceval! Kdaj boš vendar ubogal, kakor opominja apostol:	‘Nolite judicare’ — ‘Ni-
kar ne sodite’! Ali mari nisi imenoval v svojem hudobnem srcu tega sobrata v Kristusu potepuha im |postopača, celo ogleduha, iir je bil vendar v takih skrbeh zate in je bil na straži za tvoje življenje?—Pater Sebalde, primi s« spet enkrat za nos, primi!”
Takole sem ošteVal samsebe v svojem srcu. pa sem se jel razgo-varjati prav ljubeznivo in zaupno z mladeničem, da vsaj nekoliko popravim prejšnjo krivico. Precej daleč je šel z menoj, in sem mu povedal gladko vse o malem Abelu, o njegovi materi in o njegovem očetu, pa sem mu še naročil, naj gre vso to zgodbo povedat mojemu patru gvardijanu, da po 'svoji modrosti pomagajo ubogi Sari. Obljubil mi je, da bo vse to rad storil, pa je še dostavil, da mj bo z veseljem prihitel povedat v Rostok ali v Zalovo, kako je z mojim ljubim fantičem in z njegovo materjo. Mislil sem, da sem našel ljubega brata, ko sem našel tega fanta, ki sem menil, da mu lahko izročim na zveste roke oskrb in varstvo malega Abela. Toda slutil nisem, da postavljam kozla za vrtnarja in volka za ovčarja.
Pač ree, ko bi človek vse vedel! — Tako sva si pa stisnila roke, in ker je pravtakrat zazvonilo z mestnih zvonikov poldne — premilo zvončkanje od lorentanske cerkve poleg našega samostančka se je culo prav razločno — sem jaz molil naprej angelsko češčenje, oni mi je odgovarjal. In potem sva šla vsak svojo pot.
(•Dalje prib.)
— Najmičnejši vzhodni izlet bližnje pol'etje bo v Asbury Park, N. J., o priliki letnega shoda zveze National Educational Association, od dne 3. do 7. julija, vštevši, po Nickel Plate železnici in njenih zvezah, — ali West Shore ali Lack-awana železnici, s pravico ustaviti se na postajah jezera Chautauqua, v Niagara Fallsu in New York City. Cena $21.35 za vožnjo naokoli. Dnevi prodaje 29. in 30. junija ter 1. in 2. avgusta, s skrajno povratno mejo dne 31. avgusta, če se da tiket shraniti. Kdor voli to črto, si lahko izbere vožnjo čez velezani-mivo in slikovito gorovje v državah New York in Pennsylvania, in skozi proslavljeni Delaware Water Gap, ali skozi prekrasni Mohawk Valley in navzdol po Hudson reki, všteta je tudi pravica vožnje na dnevno-črtnem brodu po Hudson reki, med mestoma Albany in New York City v obeh praveih, po želji. Nikake preplače na nobenem vlaku Nickel Plate železnice. Z jedmi se postreže v Nickel Plate jedilnih vagonih,po “American Club Meal”-načrtu;cene 6e vrste od 35c do $1.00; tudi a la carte. Chicaški kolodvor: La Salle St. Station, na voglu Van Buren in La Salle cest. V Cbicagi se tiketi prodajajo: 111 Adams St. in Audi torium Annex. Za nadaljnje podrobnosti pišite pod naslovom John Y. Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago. 7—25t5
Severov zdravilski almanah za 1905 dobiš brezplačno v vseh lekarnah in mnogih prodajalnah. Jako lepo je urejen in obsega 64 stranij koristnega čtiva. Pošilja se tudi naravnost. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
—a P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., prodaja klavirje ali piano, gosli, kitare, mandoline in druge glasbene inštrumente po nizki ceni. Oglasite se pri njem kadar rabite kaj v ti stroki.	*3
Sioje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem poravnati.
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak I. rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celol njegovo življenje.
Knjiga Piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o,posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvikk in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi ;
bolezni možkih ali genskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdrav- ; je —- in v slučaju bolezni, kako se morpmo najhitreje in naj radikalneje ozdraviti.	j
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa.
«te li zdravi ali bolni pišite po to knjigo ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal in totem več ker je tudi preskrbel da se:
tisoči lirifi«»- zasfouj razdrli med naš narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 30.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
.Edino Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite knjijro pazljivo ii* bodete sprevideli kako zamorete v slueaju tvolezmi najhitreje zadlot>i nazaj prvotno ZDUAA JK.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
3IK1>1CAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajll nam ni bito mogoče poprej postreM, ker so knjige še le sedaj gotove.
Ne mučite se vedno po tovarnah in rudnikih!
Postanite sami svoji in ne bo se vam treba bati kdaj delo “zaštapav ^ ^
Kupite si farmo za mal denar sedaj ko je prilika!
✓
Naša fabriška in rudniška mesta so že preveč natlačena. Vsled tega so plače slabe, da si more delavec le malo prihraniti. Razmere pa bodo čedalje slabejše vsled moč» Sa priselj vanja.
Ne delajte vedno za druge, postanite sami svoji.
Mi vam lahko pomagamo na noge. Na prodaj imamo farme po vseh državah. .Zlasti pa se nudi prilika za podjetne rojake v južnem delit države Missouri. kjer linama naprodaj več sto akrov sveta.
Dobra zemljišča od $7 do $15 aker na lahke plačilne obroke.
Kjer leži ta naš svet je podnebje prijetno in zdravo: zime so kratke in mild ter poletja dolga in zmerno topla, vsa žita in trave dozore v dobro letino na dobro namočenih, ornih ter rodovitnih tleh: živina se redi ceneno in z velikim dobičkom; tam raste zgodnje sadje in zelenjava, ki se prodaja po visokih cenah; voda je čista in v obilici; les za zidanje in kurjavo je po ceni in v množini; železnice so blizo, tržišča pa tudi ne oddaljena.
Mnogo družin, ki so bile preje odvisne od fabriškega ali rudniškega dela,
se je že tu naselilo.
Preiščite to ponudbo sami še bolj natančno in brez odlašanja. Naša že'ja je, da vi sami izprevi-dite je-li ta naš svet toliko vreden. Pišite nam in zahtevajte natančnej h podrobnostij.
Mi prirejamo vsaki teden izlete do teh zemljišč s prosto vožnjo za kupovalce.
Odtrgajte se.enkrat od zakajenih fabrik in zaduhlih rudnikov ter odidite i a fbinro kjer je zrak zdrav, kjer boste tudi vi zdravi, vaša žena in otroci.	pisma pišite v slovenskem jeziku.
CHARLES PETERS, lastnik.
ANTON TEŽAK, zastopnik.
# '
315 Dearborn St., Rooms 217-223. ,	CHICAGO, ILL.
Amerikanski Slovenec samo $1 na leto.
>04ÍH»©+0*0»0*0*Oi
0 zdravju in zdravilstva. \
Piše dr. M. J. Ivec.	*
OA-O* 0*0>	♦04-0 -*<3
Zrak.
(Konec.)
Zrak obkroža našo zemljo, se ude-žuje njenega življenja in je napolnjen s koščeki in drobci rudninskega, rastlinskega in živalskega življenja na zemlji. Po delavnosti gravitacije (težnosti) in vetrov se zračne tvarine in plini raztezajo in razširjajo. Nečistosti v zraku so razne, ker so rudninske tvarine, najdene v njem, delčki zemskih tal, kakor silika, pesek, kreda, železo, svinec, arzenik, cink itd.
Rastlinske tvarine so oglje, bombaž, prst, glive, zrna, vlakna in celice itd.
Živalske tvarine so volna, svilena vlakna, človeški lasje, drobci žuželk itd.
Bakterije v zraku so ali saproli tične ali patogenične, a njihovo število v čistem gorskem zraku je različno od 0 do 80,000 na kubični meter v zraku velikih mest.
Plinove nečistosti v zraku so oglje, monoksid in dioksid, hidrogen, nitrogen.	»
Izdihani zrak iz pljuč človeka ali živali ima manj oksigeua in več ogljikovega dioksida; v omenjenih prostorih, kakor so stanice, se izdihani zrak kmalu napolni z ogljikovim monoksidom, da postane nesposoben za nadaljnje dihanje, zato so neprevetrovane sobe strupene zdravju in neprimerne za stanovanje. Da je soba, v kateri je izdihani zrak nespremenjen, naravnost strupena, se je stokrat dokazovalo. Večkrat navajani Black Hole v Calcutti, v katerem je 123 od 146 oseb umrlo v 10. urah, je znamenit primer. Organski razkroj je eden virov, ki one-čišča zrak. Zrak je pokvarjen po puhtenju raznih razkrojenih organskih stvarij, odpadkov človeških in živalskih, kakor so scalina, blato in dr. Mestno ozračje je neprestano okuženo s smradom iz tal, s plini dimom itd.
Zrak je tudi pokvarjen vsled zgo-relin. Ko premog in les gori, se napravlja monoksid in dioksid, razna žveplovina in druga nesnaga. Razsvetljava z oljem, svečami, plinom itd. je drug vir raznih nečisto-stij, ki okužajo zrak.
Očividno je, da zrak zelo upliva na človeško zdravje, kajti brez zraka ne bi mogli živeti dlje nego nekaj minut. Prirodno stanje ozračja, toplota, pritisk, vlažnost, gibanje, sorazmerna količina ene ali druge njegovih prvin, stopnja pokvarjenosti in nečistosti v zraku, vse to ■upliva na zdravje in dolgo življenje človeško.
Nečist zrak slabo upliva na zdravje in lahko povzroči gotove bolezni, po raznih nečistostih, najdenih v zraku, ki zelo pogubno upli-vajo na dihala t. j. pljuča.
Ogljikov monoksid, v malem vdihovan, napravlja glavobol, slabost; v velikih količinah je pa smrtonosen strup.
Mnogo patogeničniii bakterij je v nečistem zraku, ki so vse v etanu povzročiti razne nalezljive bolezni, kakor koze, influenco, ošpice, Škrlatico itd., tudi kronične ali dolgotrajne bolezni, kakor sušičo, garje itd. —• Zrak z njegovimi kalmi vdihavamo v svoja pljuča; tu se drob Geni organizmi zarede in razširjajo s pomočjo krvoobtoka po vsem te-
lesu, zastrupljajoč našo kri in povzročajoč bolezen.
Zatorej dihaj čist zrak, da si zdrav in ostaneš zdrav.(Odpri vrata in okna v svoji hiši večkrat, da gre pokvarjeni zrak ven in da se sobe napolnijo s svežim zrakom. Cim bolj živiš zunaj v čistem zraku, tem zdravejši boš. Pojdi večkrat na izprehod v sveži zrak kar sam, čim večkrat na dan, tem bolje. Pomni, da je čist zrak istotako važen, kakor tvoja dnevna hrana in pijača.
— Naše cenjene jolietske naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem ponovi.
V***	. .
MALI OGLASI.
»♦o*o*o*o#«#*#»**oo*o**o*o
• ________
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno mrščenje, Se oglas ne obsega ve£ ko 7 vrst, 25c, za hkratno pa 75c. Ge obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno mrščenje 50c, in za hkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej.
CHAS. A. NOBLE.
Idite k njem čo želite
zemljišča in hiše po ceni, denar na posojilo, zavarovanje proti ognju, zavarovanje proti nezgodam iir drugim neprilikam.
Urad je v Barber Bldg., Joliet. Več pove tudi poslovodja tega lista. d26tl
PRODA SE LEPO POSESTVO Z
gostilno in zemljiščem vred pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji.—Odda se tudi sama hiša s staro, dobro obiskovano gostilno. Hiša je tudi pripravna za napravo prodajalnice. Več pove lastnik Anton Vidmar v Ambrusu, P. Zagradec, U. Krain. Austria. d20t!0
KJE JE FRANK LEGAN, P. D.
Mežnarc, doma iz Tavče vasi, žažem-berške farej Pred 4 meseci je bil v Diamondville, Wyo. Zanj bi rada izvedela njegova hči Ana Legan, 407 N. Chicago St., Joliet, 111.	d23l4
Njegovo priporočilo.
“Ali irhate kako priporočilo od svojega zadnjega mesta?”
“Da, gospod! Sedem mesecev spregledanih radi dobrega obnašanja.”
Moški in deški slamniki
od......................
naprej.
Fini klobuki
pet.........
vseh oblik in barv.
25c
$1, $1.50 in $2
Poletna moška spod OC« jn Cft« n ja obleka kos po.Zvu lil vllu
ki jo dobite pri nas, je najboljša v mestu.
Delavne srajce, garantirane da se dobro nosijo po......
50c 50c in $1
Nedeljskih srajc
Po-...........
imamo največjo izber, vse so garantirane, da bbdrže barvo in da se dobro nosijo.
G. F. WOLF
111 IS. Chicago Street, Joliet, III.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
w
C. Bishop	Frank Bishop
BISHOP BROTHERS
popravljajo kočije in ter devajo gumnate obroče (rubber tires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brnšenje orodja.
Dobro delo in nizke cene.
Delavnica se nahaja na voglu Cass in Jo lietcest. Prejšnje mesto A. E.Bateman-Chicago telefon 1631 Joliet 111.
NA PRODAJ HIŠA S PET SO-
bami na Clement št., ne daleč od St. Francis akademije. Cena $1000. Plača se $50 na roko in po $10 ali več na mesec dokler ni vse splačano. To je boljše ko plačevati rent. Kupovalce popeljam sam, da si ogledajo, hišo Ako vas ta ne zadovolji, imam še več drugih ugodnih prostorov. Več pove Chas. A. Noble, Barber Bldg., Joliet, ali pa poslovodja tegalista.	d2Gtl
ORGANIST, SLOVENEC’, IZUR-
jen v vseh zadevah svojega področja, išče službe. Naslov se poizve pri “ Amerikanskem Slovencu”. 26t2

»•«•«O«»«»*
ECje je najloolj varno naložen denar?11
Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin.
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zaioda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hra. nilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljnbljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagateiji ne morejo nikda.' imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega ibraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, ^ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš roj,ak
109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 17 78 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O.
«Ml.«,,
FRANK SAKSER,



John» Petrič
^209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Phone 703
i Slovenska * gostilna.
Naznanjem rojakom, da sem prevzel p red kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-ičam vsem v obilen obisk.
KJE STA LOUIS FABJAN, PO
domače Čuček, iz fare Žužemberk, in Primož Križman, iz faie Hinje. Ako sta še med živimi, prosim rojake, da mi sporoče njun naslov, Jos. Čerčeki Box 801, Great Falls, Mont. p26t2
Oklopna križarka “Rosija” od Vladivostoškega brodovja.
NAZNANILO. KER SE BO SE-
daj delala cesta na Cedar St. preko E. J. & E. tirov, se bodo lote na Sylvan Hills, na vshodni strani mosta, v kratkem podražile. Kdor želi kupiti naj se oglasi takoj. Hiše se tu vedno zidajo, čez 200 lot že prodanih Sloven-ceri? ih Hrvatom, Več pove prodajalec lot Ignac Cesnik, Joliet, 111. 28tl
DVE LOTI NA PRODAJ NA
voglu Center in Dearborn in Bismarck cest, AVashington Hjeights. Velikost 130x47. Poceni za cash ali lahka plačila. Vprašati: IVerden Buck, 511 WebsterSt.	24t4
ODDA SE V NAJEM RADI PRE
obilih drugih poslov dobro obiskovana gostilna na 1009 N. Scott St., Joliet. 111. blizo tovarn. Dobro mesto zapra-vega človeka. Več pove istotam lastnik John Rudmac.	p25t4
NA PRODAJ HIŠA Z OSEM sobami na Elizabeth st., blizo Ross St. Lepo ležeča visoka lota, z dobrim hlevom, dvoriščem za kokoši in finim vodnjakom . poraščena z drevesi in grmičjem, i. dr. Po ceni če se vzame takoj. Plača se $300 na roko, ostalo pa na mesece. Imam tudi še nekaj drugih posestev in lot v istem delu mesta. Pridite k meni, da vam razkažem to posest. Več poye Chas. A. Noble, Barber Bldg.. Joliet, ali pa poslovodja tega lista.	d26tl
ODDA SE V NAJEM AL L PA proda radi preselitve v Rockdale dobro obiskovana mesnica na 1007 N. Scott St., v kateri se proda več mesa kakor kje drugje v Jolietu. Cena in pogoji jako zmerni, vsled česar se nudi tu lepa prilika za podjetnega rojaka. Več pove istotatom lastnik John Rud man, N. W. telef. štev. 667.	p26x2
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
MAUSAR BROS.,
200 Jackson St., na vog! u Ottavva. JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA-
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
LOCAL
; P
LONG
DISTANCE Elephone
Best for Residence
>
31c
a day
I
It’s the perfect service that readies everywhere — that’» why it’s the greatest service — the best for you.
CHICAGO TELEPHONE COMPANY
Naš wilmingtonski oprani premog v kepah po $3.25 tona je najboljši premog za poletno rabo.
F. A. Barthelme,
Urad: 414 E. Washington St.
Oba telefona 198
Ali se zanimate za južne kraje?
Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jugu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letiDe na istem polju vsako leto, katere lahko kupite po zelo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji ? Ali morda o živinoreji v krajih kjertraja zmisko krmljenje kratkih šest (6) tednov? O krajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite 'zvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natanino in resnično.
G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RAILR0AD CO.
LOUCSVILLE, KY.
Naročila se tudi sprejemajo
1141 N. Hicfeory St.
Chicago telefon 2302. Joliet, 111.
FRANK MED0SH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
♦OCH
^jostijničar....
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
NAZNANILO.
Sunny Brook žganje
JE DOBILO
ilfe meflelli na razstavi v 81 Louis
ZLATO IN SREBRNO
kar, dokazuje, da je neprekošeno.
The Sunny Brook Distillery Co.
CHICAGO. ILL.
E.PORTER BREWING COMPANY
Prva slovenska prodajalnica v Indianapolis, Ind.
Fr. Rosenstein
2627 W. Michigan St.
Velika zaloga moških, ženskih in otročjih obuval od $1 do $3.
kakor tudi vsakovrstne moške spod nje in zgornje obleke po najnižji ceni.
Kadar potujejo rojaki v druge kraje naj se obrnejo do mene ker bo vnjih lastno korist.
SVOJI K SVOJIM.
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
999
Izdelovalci
PAL ALE IN LONDON PORTER
999
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS
F. KORBEL Sc BROS-
prodajalec vina od trte in žganja •
Sonorna Oo. Oetlilornio»
Vhodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.	flj
TELEFONI lin CANAL.