LJUBLJANSKI ČASNIK. St. SI. J toriJi 21. Ko&opersha* 1SS1. ,ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta šc 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 golil, 15 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti. Tradni del. 15. junija t. 1. je odtergana ladja na Ljuh-ljanci pri Zalogu tako na leseni hrod zgorej mosta, čez kterega železnica pelje, umahnula da sta dvoje fantov zmed štirih, ki so bili v ladji, v vodo padlo. Le eden fantov je imel srečo, se rešiti in v ladjo nazaj splavati, drugi pa, po imenu Anton Ložar iz Zaloga št. 3 doma ni mogel vodo zmagati, ki ga je pod okrajni most zanesla, in gotovo bi bil utonil, ako bi ne bil Mihael Zaje, kovač iz Zaloga iz okrajnega mosta v vodo skočil. Ker fanta ni bilo več v vodi viditi, in ker je bilo vse prizadevanje Mihaela Zajca, fanta najti, zastonj, se hoče že iz vode vernuli, ker je tudi že opešal, ko naenkrat spet fant na svitlo pride. To z nova spodbode Mihaela Zajca, poda se še enkrat v vodo in tako reši fanta, ki je bil že v največji nevarnosti. To žlahtno, z lastno nevarnostjo dokončano delo se tedaj s pristavkom sploh naznani, da je Mihael Zaje na podlagi preiskovanja z visokim razpisom deželnega poglavarslva od 10. oktobra t. 1. št. 9166, 25 gold. spoznanih bilo. C. k. okrajno poglavarstvo. Ljubljana 17. oktobra 1851. Cesarski patent 7. oktobra 1851, s kterim se za vse kronovine cesarstva razpišejo ne-posrednji (nepremenljivi) davki s prikladi vred za upravno leto 1852. Mi Franc Jožef Pervi, po Božji milosti cesar Avstrijanski; kralj Ogerski in Češki, kralj Lombardski in Beneški, Dalmatinski , Hrvaški, Slavonski, Gališki, Vladi-mirski in Ilirski, kralj Jeruzalemski i. t. d., nadvojvoda Avstrijanski, velki vojvoda To-skanski in Krakovski; vojvoda Lotarinski, Sol nograški, štajerski, Koroški, Krajnski in Bu-kovinski; velki knez Erdeljski; mejne grof Moravski; vojvoda Gornje- inDolnje-Siležki, Modenski, Parmezanski, Piačenski in Kva-stalski, Osvetimski in Zatorski, Tešinski, Fri-ulski, Dobrovaški inZaderski; pokneženi grof Habsburški, Tirolski, Kiburški, Goriški in Gradiškanski, knez Tridcntinski in Briksan-ski; mejni grof Gornje - in Dolnje-Lužiški in Istrijanski; grof Hohenembski, Feldkirchski, Bregenski, Sonnenberški i. t. d. gospod mesta Teržaškega, Kotora in Slovenske meje, velki vojvoda vojvodine Serbske i. t. d. i. t. d. Glede na potrebšine deržave, ki nastopijo v upravnem letu 1852, spoznamo za dobro, po zaslišanju Našega ministerskega zbora in deržavnega svetvavstva sledeče odločbe iz dati: 1. V upravnem letu 1852 se imajo zemljišni (gruntni) davek, davek od poslopij, pridob-nina in dohodnina (davek od dohodkov) s prikladi k tem dačam vred v tej izmeri in po teh odločbah odrajtati, ki so bile za upravno leto 1851 predpisane, kolikor Naš nasoči patent kaj druzega ne zapove. 2. Kronovinam, v kterih se zemljišni davek po iznajdkih stanovitnega katastra nalaga, se za upravno leto 1852 priverslijo krono vina Siležka in Dalmatinska, po leni mesto Krakovsko in Krakovska okolica s tim pristavkom, da se ima ondi redni zemljišni davek s šestnajst odstotki čistega katastralncga doneska izmeriti. 3. Ko se je stanovitni kataster v Krakovu in Krakovski okolici vpeljal, se bodo na mesti doslej obstavših, pod poprejšno vlado vpeljanih neposrednjili dač, tudi ostali pod 1) našteti neposrednji davki po odločbah za Ga-licio veljavnih jemali. 4) Ker se na Ogerskem, Erdeljskem,Her-vaškem, Slavonskem, v Serbski vojvodini in Temeškem Banatu dela provizorija zemljiškega davka v tekočem upravnem letu še niso mogle do konca dognati, se imajo v teh de želah po Našem sklepe 2. novembra 1850 za tekoče upravno leto zavkazani neposrednji davki tudi v upravnem letu 1852 poberati. 5. V lombardo-beneškem kraljestvu se imajo neposrednji davki po odločbah Našega palenta 11. aprila 1851 v tisti izmeri poberati,ki za celo upravno leto 1852 pride. Našemu ministru dnarstva je naloženo, te zaukazc izpeljati. Dano v Našem poglavitnem in prestolnem mestu Dunaju 7. oktobra v letu tisuč osem slo eden in petdesetem, Našega cesarjcvanja v tretjem letu. Franc Joxef, s. r. Sclnvarzenberg, s. r. F. Krauss, s. r. Po najvišjem zavkazu: Ilansonnet s. r. ministerskega zbora. 17. oktobra 1851 je bil LIH. del, III. tečaja deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan; ki zapopade: Razpis dnarstvinega ministerstva v dogovoru z ministerstvom za pravosodje 17. Avgusla 1851, zaslran davšin od dot in od drugih prenositev premoženja, ki se zgode zavolj zakonskega združenja. — Razpis ministra za bogočastje in uk 15. Septembra 1851, s kterim se razglasi sklep 12. Septembra 1851 glede povišanja plač za profesorje bogoslov-ske fakulte v Solnogradu in škofijskih učiliš potem zastran nekterih drugih poboljškov. -Razpis ministra za bogočastje in uk 16. Sep tembra 1851 , se kterim se bolj natanjko od loči, kako gre občnezaukaze 1. Oktobra 1850 čez fakultne[uke obračati na učence bogoslov ja. — Razpis c. k. denarstvinega ministerstva 1. Oktobra 1851, s kterim se ustanovi,kako ravnati, če se take domestikalne obligacije dolga zavoljo sovražnega napada, kterih imenski znesek se s stoterko brez ostanka deliti ne da, rabijo za vdeleženje deržavnega zajema leta 1851. — Ukaz c. k. krajnskega poglavarstva 19. Septembra 1851. Odprava prejemanja poznejih ponudb pri prevzetjih pri- skerbljevanja in subarendb. — Razglas c. k. krajnskega poglavarstva 24.Septembra 1851. Poprava izkaza zastran šubnih postaj v krajnski kronovini. 9. oktobra 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Ounaju LXIH. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 226. Razpis ministerstva notrajnih oprav od 29. julija 1851 z zaznamkom denarnice, iz ktere so plačila in darila za ojavljenje kaznovanih oseb iz civilnega stanu odrajtujejo. Št. 227. Razpis ministerstva pravosodja od 12. septembra 1851, po kterim se naznani z porazumljivostjo uka in bogočastja, za kronovini Galicio z Krakovim in Bukovino sklenjena odločba o rabi 66 začasne postave od 30. julija 1850, deržavni zakonik št. 327, o teoretičnih deržavnih spraševanjih za tiste pravdnike, ki so učenje v letu 1851 dover-šili. Št. 228. Bazpis ministerstva vojaštva od 1. oktobra 1851, zadevajoč odločbe glede prihodnjega sprejetja pripravnikov za c. k. vojskini komisariat. Št. 229. Bazpis ministerstva denarstva od 7. oktobra 1851 , o odmeri količnih odrajtvil o pogogbah brezplačila so službinih rečeh. Št. 230. Razpis ministerstva pravosodja od 9. oktobra 1851, po kterem se naznani za kronovini Galicio z Krakovim in Bukovino z najvišjim sklepom od 6. oktobra 1851, do-voljenena enakost do konca leta 1851 storjenega deržavnega spraševanja z dozdajnim pripravniškim spraševanjem. Št. 231. Ukaz ministrov notrajnih zadev, vojaštva in pravosodja od 10. oktobra 1851, s kterim se pri deželni žandarmerii vradni služabniki, polkni in krilni pisarji, potem pripravniki za furirje za dobo službe pod vojaško sodništvo postavijo. Dunaj 16. oktobra 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. Austrijansko cesarstvo. Terst. V novim Teržaškim gimnaziu je bilo pretečeno leto 115 očitnih šoleov in 15 domačinskih. Med temi njih 66 iz teržaškiga obmestja, 20 Istriancov, 9 iz Goriškiga, 6 iz laškiga (5 od nemških, drugi slavskih ali pa različnih staršev, primerama na laškim rojenih) , 4 Ivrajnci, 3 Dalmatinci, 1 Čeh , 1 Moravec, 1 Galicijan, 2 Avstrijancana pod Anižo, 1 Prus, 1 iz male Azije. — Slovensko se je učilo 4 ure na teden; upajo de bo slovenšina kadaj zapovedana šolska tvarina. (Danica.) Iz Is trije. (Prijatelski dopis.) Iz tvo-jiga pisanja sim prav spoznal, da spoznanje in prijatelstvo mladosti ima svojo posebno moč. — — Pazin je že mnogo potaljančen, in ta- lianšina po gradeli (mestih) tako naglo napreduje, da je strah, tako se najdejo v Pazili hiše, ker ded samo ilirsko govori, sin njegov oboje na pol, a vnuk ne zna besede ilirske, mi, da se s talianšino tudi nevera in slabo ponašanje širi. (Exempla odiosa tukaj opustimo). Kjer so Slavjani, je še vere in po-božnosti, ali kjer so taliani prevladali, je enega in drugega malo; hodijo v Italijo, in kar je dobrega, tamo puste, a slega pak domu perneso. — Po našim dekanatu katoliškem se še slovinski maša bere , ali drugač je duh jako talianski.--Tukaj bo letos slaba letina, sadja ni prav nič, grozdja malo , in še to ne more zavoljo dežja zoreti; po Istrii v nar več mesteh je toča pobila , vino je podraželo, pa vondar Krajnci zmerom v Istrijo hodijo po vino; kromper sem ter tje počenja gnili. V naši škofii bo s časam pomanjkanje duhovnov, domači nočejo študirati zavoljo male plače duhovnov ; vse gre na morje; vsak si misli na morju imam 15 do 24 goldinarjev na mesec in hrano, tesarji imajo po 5 do 7 dvajsetic na dan. Letaš imamo samo štiri nove mašni-ke, zdaj dve leti jih pride malo več, potlej pa spet manj; in v Pazni, kjer je bilo poprej 6 latinskih šol, bojo zdaj samo 4, kteri pa v Terstu študirajo, gredo redki za duhovne, in Krajnska dežela, kakor je P. B-u pravil, jih ne bo več toliko dajala. (Danica.) Krajnska. Iz Metlike. Per nas je čas tergatve nastopil, pa pravijo, de ne bo nič sodov treba popravljati in nabijati, ker bodo prazni ostali. Nogradi so s travo prerašeni, terta pa gola, ker ji je 28. mal. serp. toča vse grozdje odbila. Le na enih krajih je nekoliko ostale, pa se še tisto noče ozoriti in je kislo. Ster-neno žito je bilo ubogo, sadje je bilo tudi močno potolčeno, turšice bo malo, ajde še nekaj perčakujemo, pa tukaj jo le po malim sejejo, Slaba letina je naše reveže zadela! Per naš je ^>ila še drujekrali terda, ko se je dobro perdelalo, kakošna bo pa zdaj, ko še lansko pomanjkanje ni vrat zaperlo,že letaš-nje za kljuko derži! Od slabiga vremena bi bi ti hotel povedati, pa saj imamo blezo vsi eno pratiko, v kteri sta vedni dež in rokovica obrisana, pri nas se napoverh še blata do kolena najde. — Ubogi kmet je zares usmiljenja vredin, ker je skorej sploh po vsi deželi tako slaba letina pertegnila. (Danica.) * S 15. t. m. se je začela ježna pošla med Ljubljano in Trevizo. Avstrijanska. 53 del deželnega zakonika prinese: Ukaz c. k. krajnskega poglavarstva 19. Septembra 1851. Odprava prejemanja poznejih ponudb pri prevzetjih priskerbijevanja in su-barend. Da se zaprekam v okom pride , ktere se iz prejemanja pozneje poslanih ponudb pri prevzetjih priskerbljevanj in subarendb izvirale in so dostikrat priložnost dajale, da so se redovni dostojniki pervne javne obravnave pritožili, kar je zlasti iz tega izviralo, da so deželne vojaške poveljništva in posvetovavne komisije z okoljnim razpisom A 246 26. Januarja 1818 načertane pogodbe, pod kteriini je bilo pripušeno, take pozneje ponudbe izjemoma jemati, ali prezerale ali pa v preobširnim pomenu zapopadale, je sklenilo c. k. vojaško ministerstvo dogovorno z ministerstvom znotranjih opravil pravilo ustanoviti, da se odsihmal nikakoršne pozneje ponudbe ne smejo jemati, in da se tudi določbe okoljnega razpisa 26. Januarja 1818 A 246 zastran pogodb prejemanja poznejih ponudb s tem zopet odpravijo. * V Kremsu se je 15. t. m. zjutraj ob de- vetih grozna nesreča pripetila, smodnik se je v ondašnji smodnišnici vžgal. Sto stopinj v okrogu je bilo vse pokončano. Ljudi je več ob življenje prišlo. V smodnišnici je bilo 120 centov smodnika, ker so ga ravno ti dan popred 800 centov na Dunaj peljali. * Stroški in dohodki poslednjih kvaler so se razglasili, stroškov je 68,826,416 gold., dohodkov pa 51,436,310 gold.; toraj za 7,390,310 gold. manj kakor stroškov. * Ukaz ministerstva za pravosodje 4. oktobra 1851, veljaven za tiste kronovine, v kterih ima moč kazenske pravde red 17. januarja 1851, s kterim se po najv. sklepu 3. oktobra 1851 ustanovi, daje treba tikrat, kadar po 40 reda kaz. pr. 17. januarja 1850 za srečkanje 9. dopolnivnih porotnikov potrebnega števila v mestu porotne sodnije prebivajočih porotnikov lclnega imenika ni, manjkajočedo-jolnivne porotnike iz porotnikov najbližje okolice na letnem imeniku zaznamovanih nadomestili, in s kterim se odloči, kako se ima po tem 9 dopolnivnih porotnikov srečkati. Zvedilo se je za dvombe, kako da je v ogib ničnosti v §. 40 reda kazenske pravde zaznamovane, pri srečkanju 9 dopolnivnih porotnikov za porotno sejo ravnati, če so se sicer pri sostavljanju letnega imenika postavni predpisi spolnovali, pa vendar v posameznih primerlejih za srečkanje 9 dopolnivnih porotnikov potrebnega števila tacih porotnikov iz letnega imenika primanjka, kleri bi v mestu porote stanovali. To dvombo odstraniti, se po najv. sklepu 3. oktobra 1851 ustanovi, da je v takošnih primerlejih dopolnivne porotnike, kar jih manjka, iz porotnikov najbližje okolice, ki v lelnern imeniku zaznamovali, nadomestiti in potem srečkanje 9 dopolnivnih porotnikov, kakor sledi, opraviti. V li namen se imajo pri srečkanju , ki ga je po §. 40 k. pr. r. opraviti, iz letnega imenika imena vseh v mestu porote stanujočih porotnikov , po tem vse imena porotnikov v najbližjem kraju, ali če bi treba bilo, v več najbližjih krajih prebivajočih porotnikov vzeti in v posodo djati, iz klere po tem predsednik deželne sodnije devet dopolnivnih porotnikov potegne. * Ukaz ministerstva za pravosodje 7. oktobra 1851, veljaven za tiste kronovine, v kterih ima moč kazenske pravde red 17. januarja 1850, s kterim se izreče, kako gre imenike porotnikov za leto 1852 narejati. Pri sostavljanju imenikov porotnikov za leto 1852 se je v vsih kronovinah, kjer ima moč kazenske pravde red 17. januarja 1850, der-žati sledečih z najv. sklepom 20. septembra 1851 poterjenih odločb. 1. Vgotovljenje občinskih imenikov porotnikov, ktero 39 reda kazenske pravde zapoveduje , ima ondi, kjer se še ni storilo, župan (občinski predstojnik) s pomočjo udov občin-skiga odbora, kar je mogoče hitro opraviti, in po tem je treba popravljeni zaznamenik vseb tistih, ki so izmed občine k uredu porotnika poklicani, po §. 29 reda k. pr. vsacemu v pregled očitno razpoložiti. Glede na vgovore, ki bi jih kdo podali vteg-nil, kakor tudi, kar se tiče zlaganja okrajnih imenikov porotnikov je ravnati po §§.30—33 reda k. pr. §. 2. Okrajni glavar ima vgovore deržavnega pravdnika proti okrajnemu imeniku porotnikov, kakor tudi pritožbe, ktere se po §. 31 reda k. pr. proti razsodbam (občinskega) županstva podajo, po preteku dobe v 33 reda k. pr. zaznamvane brez odloga, ne vti-kovaje se sam v kako razsojo, s svojim mnenjem vred deželni sodnii predložiti, in deželna sodnija jih razsodi v 8 dnevih. Zoper njeno razsodbo ni daljej nobenega pravnega po-mogleja. §. 3. Tako ustanovljene okrajne imenike je treba poslati okrožnemu predsedniku ali pa tistemu okrajnemu glavarju v mestu deželne sodnije, ki ga on odbere. Le-ti ima župane vseh krajev, v kterih se okrajne sodnije znajdejo , pred se poklicati, in z njihno pripomočjo sostaviti imenik tistih eseb, ki imajo biti za pervo prihodnje leto poklicani k vredu porotnika, izbiraje tiste, ki se po poštenosti svojih misli in po skušeni previdnosti najprikladniše skažejo. 4. Izbiraje jih je treba tako ravnati, da se iz skupnega števila za ured porotnika prikladnih (dobrih) oseb, ktere so na okrajnih imenikih okoliša deželne sodnije zapisane, toliko porotnikov v letni imenik dene, kolikor jih za poroto tega okoliša ustanovljuje ukaz pravosodnega ministerstva 6. septembra 1850 št. 343 deržavnega zakonika. Pri tem je treba sosebno na to gledati, da se, kar je le mogoče, prikladni ali pripravni možje iz vseh krajev porotnega okolišav letni imenik postavijo, da je pa najmanj četertina (četerti del) izbranih iz tistega kraja, kjer ima deželna sodnija svoj sedež, ali pa iz obližja (okolice). Razmera, po kteri se je pri izbiranju porotnikov tudi deržati na ljudstvo tistih imest, ki ne stoje v nikakoršni okrajni ali okrožni zvezi, se ustanovi ob enem s posebnim ukazom, v kterem se tudi, glede na posebne občinske poslave teh mest, zaznamvaje organi, kteri imajo kakor namestovavci občine pri zlaganju imenikov porotnikov. §. 5. Po Ie-tih odločbah narejeni letni imenik se ima po §. 38 red k. pr. razglasiti, in iz njega je treba, kakor 40 reda k. pr. veleva, za porotne seje leta 1852 potrebne porotnike po srečki (lozanju) odločevati. # Ukaz ministerstva pravosodja in notranjih opravil 7. oktobra 1851, veljaven za tiste kronovine, v kterih ima moč red kazenske pravde 17. januarja 1850, s kterim se odločijo organi v okrajni in okrožni zvezi ne stoječih mest, ki imajo kakor nasvetovavci občine imenike porotnikov za leto 1852 zlagati. Po najvišjem pooblastenju izda pravosodno ministerstvo dogovorno z ministerstvom notranjih zadev, nanašaje se na odločbe ob enem razglašene, zastran tega, kako gre imenike porotnikov za leto 1852 narejati, daljej sledeče zavkaze glede tistih mest, ki niso v ni-kaki okrajni in okrošni zvezi. §. 1. K razsoji proti razpoloženemu občinskemu imeniku porotnikov podanih vgovorov, kakor jo g. 31 reda k. pr. v misel jemlje, ima (mestni) župan v c. k. cesarstva poglavitnem in prestolnem mestu Dunaju poklicati osem, v ostalih , zunej okrajne zveze stoječih mestih pa štiri ude občinskega namestovavca, ki jih poslednje izbere. §. 2. K sostavljanju letnega imenika je treba toliko porotnikov izmed ljudi teh mest izbrati, da od števila porotnikov, po ukazu ministerstva pravosodja 6. septembra 1850 st. 343 derž. zak. za vsako deželno sodnijsko okoliše ustanovljenega. aj na Dunaju, v Pragi, Bernu, Lincu Gradcu in Terstu najmanj tri četerti n e, in /;) v Solnogradu, Olomucu, Opavi, Celovcu, Ljubljani, Inspruku, Trientu in Gorici najmanj polovica iz tistega kraja, kjer ima deželna sodnija svoj sedež, biti morajo. Kar porotnikov k polnemu letnemu imeniku po le-tem še manjka, je treba izvoliti iz ostalih okrajev deželno - sodnijskega okoliša po ukazu pravosodnega ministerstva, ki se ob enim izda. §. 3. Izbor ali volitev porotnikov iz občinskega imenika mest, kakor jo 2 v misel jemlje, opravlja predsednik okroga v tistih mestih pa, ki so neposrednje pod deželnim poglavarjem, le—ti. Da so mu pri tem izbiranju na pomoč, ima on ude občinskega namestovavstva (občinskega svetvavstva , meščanskega odbora) poklicati, ki jih namestovavstvo samo izmed sebe izvoli, in kterih ima biti za Dunaj 12, za Prago, Berno, Gradec in Terst 10, za ostale tu za-znamvane mcsla pa 6. Izbiraje jih je gledati na to, da so vsi deli mesta in okraji predmestij, kakor gre, name-stovani. * 60. del deržavnega zakonika in vladnega lista prinese sledeči Razpis ministra za bogočastje in uk 16. Septembra 1851, na konzistori vseučiliša na Dunaja, in na akademijske starašinstva vse-učiliš v Pragi, Krakovu, LVtfvu, Holomucu in Gradcu, s kterim se bolj natanjko odloči, kakor gre občne zaukaze 1. Oktobra 1850 čez fakultne uke obračati na učence bogoslovja. V občnih zaukazih, ki so bili 1. Oktobra 1850 (derž. zak. št. 370) razglašeni za fakultne uke na vseučiliših an Dunaju, v Pragi, Krakovu, Lvovu, Holomucu, Gradcu in Inspruku, je bilo v 73 natanjčnišim obloč-bam prihranjeno, ustanoviti, koliko se imajo ti zaukazi na učence bogoslavja obračati. Ker sa te odločbe zdajo, je treba razmere bogo-slovskih učencov razločiti. A. Glede škofijskih učencov v semeniših, in taistih zvunajnih kandidatov duhovnega stanu ki so v kako škofijo sprejeti in se za enake unim čislati imajo, tudi glede klerikov duhov nih skupšin, kteri se na kaki bogoslovski fa-kulti uče, se ima po omenjenem učnem 1. Oktobra 1850 le s sledečimi prenaredbami ravnati: I. Od vpisovanja v matico. (§§. 1-20 u. r.) §. 1. Redne poslušavce bogoslovja je treba v matico vpisati, če imajo za to potrebnih lastnosti. Sosebno se sem šteje, da morajo spričevala godnosti pokazati, če je bilo v taisti kronovini, v kteri so svoje pripravljavne uke opravili, t ikra t, ko so jih končali, izpraševanje godnosti že vpeljano. 2. Taisti učenci, kterim so vsled mini-sterskega razpisa 26. Maja t. 1. št. 5123 ordinariati dovolili, da se izjemno prevzamejo samo glede na smestralne spričevala čez osmi gimnazialni razred, in odpusti vsi jim izpraševanje godnosti, se smejo sicer brez zapreke pripustiti do ukov na bogoslovski fakulti;toda v matico jih vpisati ne gre, timuč ž njimi se ima ravnati, kakor z nerednimi poslušavci, in ne morejo toroj ne k drugi fakulti prestopiti, ne ojstrih izpraševanj opravljati. §. 3. Učenec se mora za vpisanje v matico sam oglasiti. Osobni list (nacionale) ki se ima dekanu in duplo podati, in v kterem ima zaznamvano biti, ali je ti, ki gaje sprejeti, seminarist ali učenec iz kakega reda, mora pa previdjen biti z znamnjem: Vidi predstojnika škofije ali reda, ali tistega, kteremu je ti izročil vodstvo svojih alumnov ali redovnih klerikov. §. 4. Taisti bogoslovci, kteri so po mini-sterskem ukazu 12. Julija 1850 (derž. zakon, št. 310) plačanja poslušnine oprosteni, se ne morejo prisiliti takse 2 gld. za vpis v matico odrajtati, timuč imajo samo za štempel 15. kr. dati. II. Od zapisovanja kolegije. (§§. 21- 32 u. r.) 5. Tudi škofijski in redovni bogoslovci morajo vsak svojo napovedno knjižico ali oziroma napovedno polo imeti. V teh pa mora biti predelek za vpisovanje razreda napredovanja. Ako bi takih za bogoslovce narejenih napo-vednih knjižic in pol manjkalo, se smejo tisti v obče vpeljane rabiti, in, ako se to zgodi, sc imajo razredi napredovanja v predelku za „opombo" vpisovati. 6. V začetku vsacega pol-letja imajo gori zaznamvani učenci pogoslovja, ki so veči del poslušnine oprosteni, pri dekanu, ne pak pri kvestorju naznaniti, ktere kolegije hočejo poslušati. Dekan to naznanilo vidira v taistem predelku napovedne knjižnice ali pole, ki je sicer za kvestorja odločen, in opomni učence, da naj k vsim posameznim docentom gredo. 7. Dekan spiše in kvestorju poda zaznamek vsih rednih in nerednih poslušavcov svoje fakulte, kteri so davšini podverženi. §. 8. Vse taiste, ki v tem zaznamku zapo-padeni niso, ima kvestor za celo oprostjene čislati, in naj jim, nanašaje sena omenjeni dopis dekana ?§. 7) v napovednih knjižicah in polah poterdi, da so oprosteni. 9. Tudi osobne liste za spisovanje glavnega kataloga dekan nabcra in jih kvestorju odda. 10. Za spisovanje ročnih katalogov za rabo profesorjev se ima skerbeti kakor doslej. III. Od izrednih poslušavcov. (g. 33 -37.) 11. Taisti alumni in kleriki redov, kteri so bili brez spričeval godnosti v bogoslovske uke sprejeli, in s kterimi je kot z nerednimi poslušavci na vseučilišča ravnati si morajo predpisano napovedno polo omisliti. Zastran napisanja in rabljenja le-te sploh ravno tisto zavkazi veljajo, ki so gori glede bogoslovcov predpisani. Odločbe prejšnih 7—18 imajo moč tudi za bogoslovce le verste. IV. Kako gre učence v razvidnosti imeti. (§. 38-43.) §. 12. Za taiste bogoslovce, od kterih se je v prejšnem paragrafu govorilo, je treba posebni katalog spisati, in sicer tako, da oni ne pridejo v občni katalog izrednih poslušavcov, timuč da ima katalog bogoslovcov dva razdela (za redne in izredne). V. Od ukov. (§. 44—51 u. r.) §. 13. Kandidati duhovnega stanu so dolžni skozi 4 leta, t. j. 8 pol-letij (semestrov) taiste bogoslovske poduke poslušati, kteri so zaznamvani v odločbah , od škofov vstanov Ijenih, in z najvišjim sklepom 23. Aprila 1851 (derž. zak. št. 157) poterjenih. Na voljojim je dano, zraven tudi drugih podukov na bogoslovski ali kaki drugi fakulti poslušati; vendar si morajo za to privoljenje taistega zado-biti, kteremu je njihov škof (vladika) ali predstojnik njihovega reda naročil, njih uke voditi; čez to morajo pri napovedanju kolegij (§. 6) Vidi tega vodja pokazati. §. 14. Taisti, kteri so na kakem, po postavi uravnanem škofijskem ali samostanskem učilišu bogoslovske uke doveršili, se smejo na vse-učilišu dopustiti k ojstrim izpraševanjem in zamorejo stopnjo bogoslovskega doktorja doseči potem, ko so bili v matico vpisani, toda le tikrat, če so bili v bogoslovske uke vsled spričevala godnosti sprejeti, kar morajo dostojno skazati. (Konec sledi.) Češka. Matica češka je imela konec leta 1848 46,860 gold. premoženja, med letom se je vendar tako pomnožilo, da je imela v letu 1849 že 65,836 gold.: zdaj pa ima že kakih 80- do 90000 gold., ker se dohodki vedno pomnožujo. Namen tega društva, ki je oddelk češkega muzeuma, je izdajanje leposlovnih knjig in prestavljanje enakih del. Izdala je med drugim slovnik Čelakovsky-ga, Šafarikove Starožitnosti, nabiro staročeskih, do zdaj nenatisnjenih del Čelakovskyga. Udov šteje to društvo že 3000, ki vse dela dobivajo , ktera društvo izda, proti tem, da 50 gld. plačajo enkrat za vselej. Tudi v drugih krajih Slavenske Austrije se je po izgledu te Matice 10 enakih društev vstanovilo. Ogerska. Judovska občina v Pestu je 800,000 gold. za novi zajem podpisala. Lombardo-beneško kraljestvo. Železnica iz Mestre v Treviso se je 14. oktobra popoldne odperla. # V Benetkah se je kupčijska zbornica 13. oktobra odperla. Tuj e dežele. Laška. Iliri v Neapolskej kraljevini. Marsikteri bo pri teh besedah debelo gledal, pa naj čuje, kaj, kaj statistika neapolitanske kraljevine od Serrestoria piše: da u lamošnjej kraljevini 75000 slavenskih stanovnikov iztočnega sje-dinjenega veroizpovedanja prebiva. Že leta 1453 so se jeli iz Arbanaske in Bosne v A bruce in Kalabrijo preseiovati, kjer še dandanašnji žive. Zaderžali so svojo narodno nošnjo in svoj ilirski jezik. Oni so ostali verni obredu pravoslavne iztočne cerkve, samo da svetega očeta papeža za vidljivo glavo cerkve spoznajo. Glasoviti bakrorezec Pinelli v Bimu, ki je mnogo talianskih nošenj izdal, je tudi ilirske nošnje (v br. 31. svoje zbirke v četverimi) predstavil. Človek s hanžarom za pasom , in žena s zobuncem bez rokavov (tako se zove neka zverhnja obleka Uirkinj) in s pisano pretkanim zagrinjalom izgledajo ravno tako kakor njih sorojaci v pravej iz izvirnej domovini Ilirii. (Bčela.) Gerška. Gerško ministerstvo se posvetuje sedaj v važnej reči, namreč z vredbo gerškega kraljevega nasledništva. Gre namreč zalo 40 člen vstave zavreči in sklenuti,da mora ger-ški kralj tudi gerške vere biti. Azija. * Glavni komisar kitajske carske vojaške je Kanton zapustil in se je na bojišče podal. Vodja vstajnikov mu je sledeče pismo poslai: „Ker smo slišali, da Vaša prevzišenost z vo* jaki pride nas podjarmit in zatret, prašamo tedaj, kako boste nam utekli? Vi si ne boste upali se z nami bojevati. Nimate ne moči, ne poguma. Vi vojake vredujete in se hudo bojite in strašite. Ako zares čutite, da ste dovolj močni pri Vaši slabosti, tedaj odločite dan bitve, da se zmaga odloči in vojaki gotove pogube rešijo. Komisar se je razserdel nad tem pismom ter je vojakom ukazal se naglo naprej pomaknuti. Pa Ie malo so naprej prišli in vedno bolj se boje. Iz dopisov se zve, da vstajniki z vjetimi hudo ravnajo. Pre-bivavci Kantona že sami verjejo, da general Tatarov nima več poguma kakor ljudje njih roda. '•KI MM. Zlata hruška. (Drugi del). (Dalje.) O gospa, o ljubljena zvezda, o miljena luna, deva dev, roža rož, sreča sreč! zakaj si mi zginila se ne več prikazala, me v plak po-greznila? Tebe išem, po tebi gledam, tebe pričakujem, o luna lun zakaj si mi zginila? Mi bije serce kot kladvo na naklo, mi solzi oko kot trava na jutro mi stoka gerlo kot bukev ob vetru; in oh ti se me ne usmiliš, in oh ti me ne slišiš in oh ti se ne zmeniš. 0 deva dev daj se vmečiti, se terdoserčnosti odpovedati, se mi o luna lun! spet pokazati. Ne hrepeni tak golob po golobici kot jez po tebi, ne tak natopir po slanini kot jez po tebi, ne tak venjen roža po večeru kot jez po tebi. Tako je moje hrepenjenje po tebi koljskeržaka po rosi, Rusije po serbskim vojvodstvu|, Dolenca po vinski kapljici in pisatelja Svedra po časti; taka moja želja po tebi kot želja umi-rajočiga po življenju, kot želja Anglije po avstrijanskim srebru in zlatu, kot želja ob-upniga po samokresu. Oživi tedaj ogenj mojega duha; zbudi smert mojih oči; daj mi zopet obraza lepoto. V tebeverjem, v tebo zaupam, folta Ii'iiK!»i t\ luno lun . 5. ces. patenta od 11. Aprila 1751 derž. zak. št. 83 je po zaslišanju c. k. deželniga poglavarja in deželne komisije za oprostenje zemljiš in vsled posvetovanja c. k. ministerskiga svetovavstva nar manjši znesik (ali „minimal") pod kteriga se morajo opro-stivni kapitali, ali ostanki enacih kapitalov v dobi dveh let od dolžnih poplačali za kranjsko kronovino na pet goldinarje C.M. določen bil; pri spoznanju, kakošni oprostivni kapitali pod tisti „minimal" spadajo, imajo od deželne komisije za oprostenje zemljiš za vprašanje odškodnini vundani predpisi za vodilo služiti. Ravno tako se mora od oprostivnih kapitalov visokejšiga zneska zavoljo ložejiga obrajta, kar po razdelenju z minimalnim šlevilain na gold in krajcarjih ostane, od dolžnih v dobi eniga leta plačati; s tem se pa njim po §. 7 pat. od 11. Aprila 1851 dostoječa pravica na dolžni kapital tudi kaj več plačati nikakor ne okrati. Kar začetik omenjeniga dva- in enoletniga obroka zadene, je že v §. 5. pat. od 11. Aprila 1851 določeno. Pričujoče določila se vsled visociga dopisa gospoda ministra notrajnih opravil od 8. septembra 1851 št. 17,046 očitno na znanje dajo. — C. k. ministerski komisar in predsednik Dr. Korl Ulepič. Inšpektor: Dr. A. Schoppl. St. 465* Oznanilo. (185.) C 3 Občinsko svetovavstvo tega glavnega mesta je dozdajno štantnino prenaredil in zanaprej sledečo štantnino vstanovil: v Štantnino ktero ima v c. k. deželnem glavnem mestu Ljubljani na vsakdanjih in tedenskih somnjih proti prejembi Valor-Listov vsak prodajavec plačevati. . Zaznamovanje reči od kterih je treba štantnino odrajtovati •J ii J C JI •••••••• Krompir, repa, korenje, pesa itd. zelje in natreseno sadje Meso vsake sorte . Lan.......... /i to •••••••••• Perutnina...... „ skupoma . Med......... Reči iz lesa..... Ježice........ Sir.......... Moka ........ Sadje suho ..... Lončarska roba . . Vino......... Brinove jagode . . . Derva........ Les za stavbe . . . Dile ......... Apno......... Oglje......... Seno, slama in stelja Prasčiki....... Odebeljeni prešiči . Prešiči za rejo . . . Vse drugo, ki ni tukaj napeljano brez razločka...... Plača v denarju od voza z eno vpre- ženo živino dvema vpre-ienima živin-četama ce bi u S 4J st -o O CD et ht OJ c d 8S >n o J4 aS bJO oj a '5 u S a fct a a v >u C "H s b» o B u Od množine pod čez petdeset K » J .1 ' 10 3 1 4 4 4 4 5 '10 10 10 10 20 6 3 6 6 6 6 8 Opomba. % 10 Se le od prodanih odebe-Ijenih prešičev in tistih, ki so za rejo, pobira, nasproti pa za vaganje prešiccv nič ni plačati. stopiti. Kar se s tem pristavkam sploh naznani, de ima štantnina 1. novembra t. 1. v moč Mestno poglavarstvo v Ljubljani 28- septembra 1851.