Poštnima plačana v gotovini. LETO V. LJUBLJANA, 12. NOVEM3RA 1327.
ŠTEV. 45
^A$OČNlNA ZA JVOOSLA-VDO ČET^TLETNO DIN I5* CELOLETNO D1N-60/ZA-INOZEMSTVO 1E DODATI
rojrNiNo/oglasi po CENlKV/ POSAMEZNA IteVILKA PO DIN I 50,
POŠT. ČEK. Kkt I3.I88
A
/>A
vredniJtvoinvprava
V-VtlTELJSKI-TIJICAftNI/ 'ROKOPISI (E NE-VRA-%A)0/AN0NlMNI-D0-. ‘PIJIJENEPRIOBČV-k lElO/POjTNlNAPLA-^ XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV »0«.
Rapallo - Pariz.
S podpisom^ prijateljske pogodbe s Francijo je dcbilo že do sedaj obstoječe razmerje med obema državama oficijetno lice. Ves diplomatski svet si je edin v teim, da ta korak dejansko nie spremeni v bistvu trenotnega stanja, da pa je za bodoči razvoj naših zunanje-politčnih smernic velepomemben. Epoha absolutno italijanskim težnjam in zahtevam podvržena zunanja politika Jugoslavije je s tem podpisom končno veljavno zaključena in Jugoslavija je s tem podpisom dokazala, da so se njene notranje politične razmere uredile in je 'država konsolidirana in močna doVolj, da odkrito nastaVi čelo vsem onim, ki so jo do sedaj smatrali svojim vazalom. Ne smemo pozabiti, da je minulo ko-1 maj dobro leto, ko je beseda zastopnika italijanske države veljala v Jugoslaviji več kot od naroda postavljen/ega ministra.
Tekom sedmih let poprevratne dobe je izrabila Italija vsako priliko,^ da otežkoči naš mednarodni položaj, bodisi na gospodarskem ali na političnem polju v zunanjem svetu, ter jo na ta način spravi v absolutno svojo odvisnost. Vsled te diplomatske igre je bila Jugoslavija prisiljena iskati zaslombo pri močnejši državi. Nesrečna kratkovidnost naših bivših zunanjih ministrov pa nas )e pripeljala tako daleč, 'da smo v tej težki dobi imeli sko’ro za ofi-cijelnega »zaščitnika« ravno on’o državo, ki nas je spravila v položaj, da smo si ga morali iskati. Vsako uslugo, ki nam jo je izkazala Italija v zunanje-polifičnih akcijah, pa smo morali plačati s težkimi novci. Žrtvovati smo morali bitne narodne interese. Nenasitljivo žrelo italijanske diplomacije smo morali polniti vedno znova, z novimi, za nas skrajno ponižujočimi,1 za narod .»in dtjžavo narvnost uničujočimi pakti. Res je, da so vse pogodbe podpisane med Jugoslavijo in1 Italijo' v očeh vsega naroda l!e zamazan papir in je to dejstvo spontano potrdila ob mnogih prilikah narodna skupščina, vendar pa je gotovo, da bi nadaljnji neprestani prijateljski sestanki z našo Ijubeznjivo sosedo morali ohladiti
razmerje Francije do inas, kljub temu, da je ustvarila svetovna morija med obema narodoma tesno, nieraz-družljivo krvno pobratimstvo. In poleg tega, te zamazane krpe so nam že iztrgale skoro srce, od našega naroda so' nam vzele 600.000 najboljših sinov Jugoslavije.
Izglleda, da nam je končno usoda, ki nam do danes ni bila naklonjena, vendar pokazala prijaznejše lice. Šestkrat smo obhajali obletnico rapallske pogodbe v temnih dneh, brez vsakega znamenja bližnje, boljše bodočnosti. S'es'tkrat smo bodrili ob tej priliki zasužnjene brate, naj vztrajajo in vselej smo1 se v polni meri zavedali, da smo sami in le peščica drugih še z nami, ki smo trdno odločeni boriti se proti idejam zunanjih ministrov, prc*ti ,njihovi politiki, ki je šla za popolnim pozabljenjem oropane zemlje in njene dece. Danes, ko obhajamo sedmo obletnico nesrečnega rappalskega dne, moremo smelo trditi, ‘da naš trud in naše žrtve, naše delo ni bilo zaman. Zunanje pbliticna linija, ki smo jo vedno zastopali, postaja ofi-cijelna državna smer. To dejstvo mora navdati vsakega še tako velikega pesimista med nami z zavestjo1, da smo delali in delamo prav. In to naše delo je pripomoglo 'k današnjemu položaju države, ki se je končno po sVojih predstavite-ljih zavedla svojega po'nosa in svoje časti, ter z energično geto zak’ju-čila bilanco preteklosti in točno označila pot, po kateri gre v bodočnosti.
Sedma -obletnica rappaiske pogodbe z s podpisom prijateljskega pakta s Francijo vsaj deloma dostojno proslavljena. Naj kriči faši-stovski tisk in ironizira ta prijateljski pakt kolikor hoče, dejstva, da je Italija na Balkanu s sVojo podlo igro končala, nie more zatajiti. Udarec, ki je bil <s tem zadan Mussolinijevi zunanji politiki, se bo pokazal prav kmalu tako na političnem kot gospodarskem p'o!lju. Mreža, ki jo je spletel s tolikim trudom in žrtvami rimski tribun, se je pričela trgati in od nje ostane samo še kos, dovolj velik, da se ujame sam.
Pantarjev skok
• •
Berlin, 1. X. 1927.
Po poslejdnjem neuspelem afrontu črnosrajčnikov proti Franciji ob priliki zadnjega atentata na Mussolinija in njegovega pompoknega romanja v Tripolis, je že skoraj izgle-dalo, da bo Duce resigniral na kakršenkoli poizkus zaplesti se v bor-
" LISTEK.
Bovška smrt.
V	našem članku o kobaridski ofenzivi simo že omenili silen učinek nemškega strupenega plina, s katerim so bili zadušeni ob priliki predora celi laški bataljoni. Sedaj smo sprejeli Jz ^rok komandanta 35. nemškega pionirskega baona — dr. Adolfa Gebhardta originalen opis dej-stvovanja specialme nemške grupe za Operiranje s strupenim plinom. Prevod je oskrbel brat Verbič.
Uredništivo.
*
Nenadoma so nas naložili v vagone, da smo zapustili kar čez noč mirno etapno zavetišče v severovzhodni Franciji, kjer smo se odma-rali po naporih frontne službe. Cilj potovanja je bil ohranjen v najstrožji tajnosti in selm izvedel le na gotovih postajah za nadaljnjo smer po^-tovanja. In tako smo se znašli lepega večera na Jesenicah, kjer smo sprejeli zadnje navodilo za pot in končni cilj.
ka na Balkanu, kjer se je Italija s r.ranskim paktom in javnim podpiranjem Makedonskega komiteta ne malo angažirala.
Sedaj pa je nenadoma zapela fa-šistovska trobenta zopet ob francoski meji, in sicer na mestu, ki je za Francijo nadvse pomembno, to je v Tangerju, kjer so uprizorili Mussolinijevi molojci čez noč pod komando princa Undinskega mornariško demonstracijo, ki živo spominja na žalostno' poznani Vilhelmov panterjev skok na Agadir. Diktator oprav-dava ta svoj dalekosežni in morda historično važni ko.rak s položajem Italije, ki ne more kot vfelesila ob Sredozemskem morju priznati brez odpora Tangerskega statuta, ker je bil zasnovan brez sodelovanja in privoljenja Italije, ki zahteva, da se skliče radi Tangerja nova konferenca ali upostavijo noVi diplomatski pregovori, pri katerih bo Italija enakopravna ostalim v poštev prihajajočim državam.
Dočim je krvavi mož z Monte Citcria oznanil svetu, da zaenkrat še pristane v svrho likvidiranja spora na konferenco ali diplomatske pregovore, pa je govoril zbranim fašistovskim masam ob priliki proslave V. obletnice zavzetja Rima po fašistih vse drugače 'in jim striktno dejal, da prihaja čas dejanj in izbruh one vojne, katero že vsi pravoverni toliko časa pričakujejo, ker vedo, da bo izšla iz nje Italija okrepljena in ojačena. Sicer je zgovorni Benito že ponovno oblekel sililsko togo in pro-roško napovedoval veliko vojno, v kateri se bo izkazal prerojeni italijanski narod in popravil sramoto »caporetskega čudeža«, a ostal samo pri besedah. To pot je premeriti njegov nastop resnejše, ker ne sloni samo na želji doseči pri zbranih masah hipni efekt, nego je odsev stanja, v katerem se danes nahaja Tor-quemado XX. stoletja s svojim režimom in celo zemljo.
Fašizem in Italija sta danes navzlic vsem protizagotovilom v nai-akufnejši krizi, ki zahteva temeljite
vemadure celega javnega življenja, italijanski želodci, katere je hranil dosiej Mussolini s polento kupljeno za drago izposojene amerikanske do'arje in angleške funte, pričenjajo vpiti, ker so državne jasli izpraznjene in pogrnjene samo še za 309 tisoč izvoljenih Italijanov-miličnikov. katerim edinim se danes v Italiji izborno godi. Gospodarska kriza, katero je hotel Mussolini udušiti z ricinusovim oljem in petardami plačanih opričnikov, je izlila z vso silo na dan in objemlje vse panoge tako »cvetočega italijanskega gospodarstva«, k. bo v najkrajšem času sledilo lepemu zgledu tudi sijajno zgrajene veleladje »Mafalde«. Z gospodarsko krizo pa raste v geometrični progresivi nezadovoljstvo srečnega italijanskega ljudstva, ki ga je sam ljubi Bog obdaroval z Mussolinijem
—	Sv. Frančiškom XX. stoletja! Z vsako stopinjo narastle nezadovoljnosti pa se bliža ura, ko bo odzvonilo črnosrajčniškemu, režimu in njegovim mogotcem, tega neutaj-Ijivega dejstva se zaveda sleherni fašist. Med njilmi seveda najbolje Mussolini sam. Zato napoveduje danes s toliko sigurnostjo vojno, ker ve. da bo z njo vrgel svet in zemljo, ki ni hotela sprejeti njegovega po paralizi smrdečega evangelija o svetosti nasilja in tiranstva, v novo krvavo klanje, katerega posledice zamorejo postati nedogledne in omogočiti enkrat že zaustavljeni rdeči poplavi z Vzhoda, znova pot v za-padno Evropo!
Kaj bodo dejali k temu njegovemu blazno obupnemu tarantelu ostali narodi, ni moči težko uganiti. Gotovo je, da si bodo pred požarom, ki ga pripravlja bedasti pobesnelež na Monte Citoriju, zavarovali svoje strehe in poskrbeli z vsemi sredstvi za to, da v Italiji ne bo za dolgo mogla vstati zopet kaka zvezda Beni-tovega sijaja. In da pri tem osigura-vanju ne bo Pos’ednja Jugoslavija, za to pa nai skrbi že sedaj Orjun?, ker bodo diplomati ta moment po stari navadi gotovo prespali*
A. V.
VARiTVEMA . A .a ZNAMKA
m 4
JkkolJ
PLETENINE S TO ZNAMKO SO NAJBOLJŠE*
Izdajici.
bo s Francijo, ki je v odgovor na njegovo zadirkovanje in vpitje njegovih banditov promptno odgovorila s koncentracijo čet na Ligurskih Alpah in postavitvijo mornariškega detachdmenta in avijonskih eskadril na Korziki. To mnenje je še csobito podprla znana Mussolinijeva politi-
Naš baon je bil edinica strašne specielne grupe za borbo s strupenimi plini in je bil baš na novo inštruiran za načm borbe z novim nadvse učinkujočim plinom, ki je bil prvotno namenjen za ofenzivo proti Angležem, Baza dčjstvcivania bnom. so bile težke s strupenim plinom napolnjene mine, katere je bilo potreba metati na sovražnika iz 18 cim širokih gladkih minometalcev. Bataljon je bil oborožen s tisOč takimi mino-metalci, ki šo bili prirejeni tako, da so se vžgali vsi naenkrat z enim električnim kontaktom in vrgli istočasne,1 na gotovi predel fronte 1000 min napolnjenih s pljuča razjedajočim fosgenom.
Po sprejetih instrukcijah smo izvedeli, da nam je namenjena posebna vloga v bližnji avstro-nemški protiitalijanski ofenzivi, katero bo vodil nemški general v. Below, kot eden najsposobnejših generalov, ki bo gotovo kos izvesti svojd nadčloveško nalogo predreti fronto neza-vzetnih gora zasedenih pd en milijon pušk broječi vojski maršala Ca-dorna.
V	vojnem povelju, ki smo ga sprejeli od vrhovne komande, je bilo
Slovanske matere nevredni sin, črvivi plod bohotnega drevesa, vohun krvnikov: nosiš na ušesa jim bratov gnjev iz duše globoč’n in ščuvaš nanje pse, goneč v pogin jih, svojce v nenasitno žrelo besa.
Te grize vest, te groza nič ne stresa, ko čuješ jek neznosnih bolečin, ki si jih kriv? — Izdajta! Le skrij svoj zaznamenovani v vek obraz: drži se ga profita rodna kri, ki ti nikdar je ne odmije čas, in dokler žil bo rod in stal bo svet, boš vselej in povsod proklet, proklet!
Rad. Peterlin=Petruška.
Izseljencem v Ameriko!
10.000 dinarjev in Tvoje ime se bo čitalo v vseh svetovnih listih.
10.000 dinarjev samo in Tvoji dediči Te ohranijo vedno v hvaležnem spominu.
10.000 dinarjev samo in spoznal boš lahko vse epidemije, ki razsajajo _ tam, kjer se ravna z ljudmi slabše, kot z garjevimi psi.
Ne zamudi prilike! Odpelji se še danes z brzovSakom v Italijo in potuj v Ameriko z ladijo kot ie bila »Principessa Mafalda«. Najdeš jih še mnogo in tudi posadko, ki je vredna ravnokar po celem svetu proslavljane.
I. P., Beograd:
Nova pota.
Čas hiti — s filmsko naglico se menjajo politični dogodki, kriza in mednarodni odnošaji — zato treba tudi ljudi novega duha, otrok dvajsetega stoletja — epohe radija, hitrostnih rekoriov in tehničnih vele-iznrnov — dobe novega preustroje-nja gospodarstva in človeške družbe
— in gorje narodu in državi, ki ima na čelu ljudi, ki tiče še v starih vidi kih, ki zastajajo s svojo senilno zastarelostjo nazorov za brzim tempom nove dobe, ki je ne morejo in ne bodo moglf doumeti.
Smo v dobi na prelomu stare in nove družbe in tu treba novih sil — jasnega pogleda, ki je kos tej n o'vi človeški Sturlm in Drang perijodi presnavljanja. Dan za dnem se pojavljajo novi problemi, novi odnosi in doklej, da pride zopet vse v redni tir, da se vse to iskanje nečesa lepšega in boljšega za ves človeški rod ustali v novi formi, ki bo v stanu z malimi izjemami zadovoljiti človeštvo zopet vsaj za eno stoletje — dotlej treba neizčrpanih moči voljnih dela, kajti danes moramo — prezirajoč vse predsodke, pozabljajoč preteklost, gledati v bodočnost ter hiteti z delom, da nas čas ne prehiti, ne ostavi za seboj ali kar bi moglo biti še usodnejše, da nas ne pregazi.
Tudi naša domovina stoji na prelomu nove dobe. ki še morda ni povsem tu — ki pa zna priti že jutri. Tičimo v sponah iluzo:rne karikature okorelega demokratičnega parlamentarizma, kar dokazujejo zadnje debate v parlamentu — obdani od držav, ki imajo na vladi reakcionarni prikrit absolutizem, fašizem, komu* nizem in moderni parlamentarizem
— torej v pravem kaleidoskopu raznih sistemov. Tudi pred nami se pojavljajo dnevno novi velevažni goL spodarski socialni in zunanje politični problemi, a žal naše stranke imajo čas le za debate, kdo bo izvoljen, kdo ne — za permanentne krize, volitve itd.
glede našega 35. pionirskega baona sledeče: »Pri nameravanem napadu je treba južno od Bovca in severovzhodno od Soče ležeče soteske v katerih ne more priti do pravega iz-ražaja. artilerijski ogenj tako zapliniti, da ne bo pričakovati iz njih več znatnejšega odpora.«
Da izvršimo zaukazano nam nalogo, je bilo potreba v loku Kcfrit-nioe, jugovzhodno od Malega Ra-velnika vzidati tisoč mindmetalcev in odrediti cilj streljanja preiti omenjenim soteskam.
Zavoljo nekih uspehov v 11. soški ofenzivi izvojevanih proti Avstrijcem je ratoborni duh med Italijani zelo po‘rastel. Z njim pa i samozaupanje, tako da se niso tedaj ničesar nadejali. V njih idiličnem miru jih je močno preplašilo truplo nemškega pionirja, ki so ga vlovili iz valov Sdče pri Gorici, tako da je šel kot blisk po fronti glas, da so prišli »Tedeschi«. To vznemirjenje pa so ktmalu umirili italijanski generali, med katerimi je ob tej priliki postal poznan posebno Cavaciochl ki je izrekel v tolažbo preplašenim svojim papenhajmovcem krilatico: »Samo naj pridejo vnuki Armfria,
saj ne bodo več naleteli na Varov e legije!« Ironija usode pa je hotela, da je doživel ravno kot tega gene* rala najstrašnejše udarce.
Dočim so italijanski generali hrabrili svoje preplašene vojake, pa srno se mi pripravljali z vsJ resnostjo za bližajoči se udarec in skoro neslišno spravili prav do prvih jarkov za ofenzivo določeno vojsko.
Prvotno za 22. oktober določeni dan pričetka ofenzive je bil preklican in zamenjan s 24. oktdbrolm, ker so neki dezerterji obvestili Italijane, da nameravamo 22. pričeti z ofenzivo.
Italijani so v resnici 22. oktobra nastopali nadvse živahno, 23. pa so že rnntfgo popustili, ker niso naleteli s strani sovražnika na primeren odgovor.
Naši rninometalci so bili že vsi vzidani. 'Ob injih pripravljena i potrebna množina municije — težke s strupenimi plini napolnjene mine, ki so jih v temnih nočeh prinesli mezgi prav do postojank.
Vre(me je bilo za časa priprav nadvse neugodno. Vlivala -se je ploha za ploho in gore je pokril sneg. Šele 23. oktobra je prvič posijalo
solnce odkar smo se ustrojili v loku Koritnice in nam omogočilA pogled na Bovec in obdajajoče ga gore. Nas so bili med tem preoblekli v Bosance, ki so držali preje zaseden ta del fronte.
Nenadoma je prekinil tišino pok italijanskega topa. ki je poslal svoj projektil na koritniško cesto. Odgovora ni prejel in tako si italijanski artilerijski opazovalec ni mogel niti misliti, da zija pred njim na stotine najtežjih avstro-nemških topov, ,ki samo čakajo, da zaore svojo* gromko smrt in razdejanje oznanjujočo pesem.
Napočil je večer. Pešadija je zasedla izhodne jarke. Artilerijci in minerji so dokončevali svoje poslednje priprave. Mi smo basali minometal-ce in preizkušali električne vžigalnike. Bila je l. ura. Padal je fin dež in megla je pokrila dolino ter bovško planotol Iznad nje se je dvigal samo kot mrki stražar Rombon, s katerega je od časa do časa posvetil italijanski žaromet in skušal predreti debelo meglo.
Medtem se je bližala ura dve. Ura napada. Nad postojankami je vladala še vedno grobna tišina. Mi
Toda tudi pri nas prihaja nova doba, v narodu se svita in treba je le sveže sile — ki bodo s fanatizmom in nematerijalističnim idealiz-imom, ne iščoč slave, ne dobička, šli med njega in ga pripravili na veliki dan. In kje iskati t<* silo? Cernu iskati, ko imamo tu že kader intelektualcev. borbenih nekompromisnih Jugoslovenov v Orjuni, ki je v stanu izvesti novo si stavljene cilje. Sedaj po kongresu, ko se bo izdelal detajlni politično, ekonomski in socialni ter prosvetni naš program — je prišel, da pritegnemo v naše vrste cvet in< jedro intelektualcev, ne glede na stranko in svetovni nazor in poleg njih četo vnetih agitatorjev, ki bodo vršili podrobno delo v narodu — budeč ga, kažoč mu nova pota. Kajti ni Jugoslovenstvo premalo razvito samo v prečanskih krajih — nego tudi tu v predelih predvojne Srbije še bohotna cvete velesrbstvo. kar najlažje dan za dnem opaža opazovalec tu v sairni prestolici. In. ako ne pozabljamo na delo doma, smemo tem manj na delo v neosvobojenih delih in v bratski Bolgariji, kjer mora pravi Jugoslo-venski duh makar s silo otresti s set>e Ferdinandovsko kliko in Pro-togerovove bandite — ter sprejeti roko, ki mu jo bratsko, z iskreno ljubeznijo — brez očitkov preteklo-
sti, odkrito nudi mlada, nova, socialno in gospodarsko preosnovljena Jugoslavija!
Toda ne delajmo si iluzij — delo je ogromno in trenotni neuspehi, ki jih brez dvotna ne bo malo. nam ne bodo smeli vzeti volje do borbe, kajti naše delo bc1 težak boj.
In ali bo Orjuna kos tej nalogi? Ne samo upam. nego celo uverjen sem, kajti v kratki dobi obstoja borbe, oklevetanja med narodom, političnega laviranja in odkrito priznam tudi skoro neoprostljivih hib — dobila je toli izkustva, kot malokdo in more osvajajoč deloma prvotni program z novim elanom imed narod, ki ga treba dvigniti m oralna, prosvetno in gmotno. Iz naših vrst naj vzklijejo organizatorji sistematičnega do najmanjšega detajla izgrajenega prosvetnega dela, organizatorji zadružništva, velikih enotnih nacionalnih strokovnih organizacij — sodelavci v Sokolskih vrstah. ki naj dajo narodu krepkih, svežih in discipliniranih članov!
Uverjen, da nova velika Jugoslavija — država bratstva, svobode, ljubezni, napredka, socialne in nacionalne pravičnosti gospodarskega in kulturnega razmaha ter moralnega prerojenja prihaja — kličem vsem, ki so voljni — Na delo!
Dne 3. novembra 1927 se je vrSfl ustanovni občni zbor tega društva, s čigar ustanovitvijo se morajo strinjati vsi oni, ki čutijo nacionalno in vedo, da se vprašanje naših zasužnjenih bratov ne bo rešilo med domačimi stenami, marveč le pred mednarodnilm fc.roni. Izvoljen je bil odbor in nudijo posamezni odbori zanesljivo jamstvo, da bo novu društvo delovalo res vzorno in da bo njegovo delovanje uspešno. Imenujem le imeni dr. Pitamic in dr. Pretnar. Mnenja pa smo, da je v ostalem odbor društva sestavljen mnogo preveč stereotipno. Ni nikjer predpisano, da bi morali priti v take hipernacionalne odbore zastopniki raznih uradov ter vseh mogočih političnih korporacij in struj. Odbor bi moral biti popolnofrna homogen, enoten do potankosti v svojih nazorih in idejah. Novi odbor društva pa vsebuje zbirko imen, ki že sama na sebi vzbujajo strah, da do željene enotnosti ne bo prišlo, da bodo delali pač le posamezniki, dočim bodo drugi stali ob strani in s svojo »avtoriteto« kvečjemu zavirali društveno delo.
Te opazke so mišljene zgolj idealno in zlasti nimajo namena zadeti oziroma žaliti eno ali drugo osebo. Veselilo nas bo, če bo uspeh boljši, kot ga pričakujemo. Nehote pa se nam uriva druga imisel.
Skušamo ustvariti enotno fronto na zunaj, skušamo nastopiti pred svetom kot reprezentanti državnega naroda. Kajti zahtevati moremo, da se ujedinijo z nami koroški in primorski Slovenci, primorski Hrvatje itd. le kot del jugoslovenskega državnega naroda, ne pa kot del slovenskega in hrvatskega naroda. Po-vdariti moramo torej pred svetom, da smo enotni, združeni za večno in da malenkostne diference med nami nimajo prav nobenega vpliva na na-
smo stopili k iminometalcem in čakali z urami v rokah usodne minute.
Tišino je presekala na sekundo točno ob 2. uri ponoči prva nemška težkoartilerijska salva, kot dogovorjeni signal za enodušni ogenj tisoč zavezniških topov. Zatresla se ie zemlja in zanihale so gore, iz katerih se je dvignil do neba krvavi plamen. ki je bil in žgal italijanske pozicije do tal. Cevi topov so jele žareti. Ob 2. uri in 5 minut je zadonel od kolena Koritnice globoko nizek grom. 1000 naših min je kot ena zatulilo po zraku in zdelo se mi je, da čujem jefediti apokaliptične jezdece. Ko so udarile pri Bovcu na zemljo, se je dvignil do neba krvavi plamen in se 'mešal z meglami, ki so se vlačile po zemlji.
Svetlobni stožec italijanskega žarometa je begal nemirno preko naših postojank. Ni pa mogel ničesar odkriti, ker je bila megla predebela. Italijanska artilerija je spočetka poizkušala odgovarjati, toda je kmalu utihnila, ker so jo k temu prisilili nemški topovi, ki so streljali samo s strupenim plinom. Ogenj s plinskimi granatami je trajal baš do 4'30. Po tej uri je nastopil tmal od-
šo enotnost v narodnem in državnem oziru. Ustanovljeno društvo bo moralo čuvati in zastopati stališče bratov Srbov glede Makedonije in Makedoncev, istoimenski društvi v Zagrebu in Beogradu pa bosta morali zastopati naše stališče glede koroških in primorskih Slovencev.
Vsako najmanjše oddaljenje od te osnovne teze bo onemogočilo uspeh in zmanjšalo naš itak že tako malenkostni ugled v zunanjem svetu.
Ko pa se združujemo na tak način za enoten nastop na zunaj, se porodi nehote tmisel, da bi se morali združiti za enotnost tudi v naši notranji politiki, vsaj kolikor so ž njo tangirana vprašanja nacionalne kulture in nacionalnega gospodarstva, torej vprašanja, ki so življenske važnosti za vsakega državljana, ne glede na njegovo pripadhost k eni ali drugi partiji. Kot nekaj posebnega so poročali naši časniki pred par dnevi, da se snuje v našem parlamentu »Klub poslancev — Sokolov«. Po 9 letih se je šele p'orodila ideja, ki bi morala biti izvedena že prve dni po sestanku prve narodne skupščine, saj je ideja v nujnem interesu Sokolstva. Seveda moramo ostati na podlagi dosedanjih izkušenj skeptični tudi napram temu klubu, kajti moč in vpliv partizanstva sta pri nas tako velika, da ubijata vsako, še tako dobro idejo.
Gotovo imamo v vrstah poslancev ninugo dobrih in poštenih oseb, gotovo so številni poslanci sposobni za dobro in pošteno defo. Zal pa dominirajo v skupščini in posameznih partijah skoraj brez izjeme elementi, ki so prišli na krmilo vsled raznih več ali manj ogabnih špekulacij. In kričanje teh partizanov ubija de‘o in polet onih idealistov, ki se v svoji ponižnosti ali dostojnosti nočejo riniti v ospredje in no-
čejo blatiti svojih rbk s partizanskim gnojem.
Stanje v naši državi pa je danes take;, da je nujna pomoč potrebna. Ali ni mogoče, da bi se združili v našem parlamentu vsi oni tihi, pošteni delavci, katierim se upira partizanstvo in ki čutijo, da tira to partizanstvo našo državo v propast? Čemu ne osnujejo ti dobri elementi posebnega, nadstrankarskega kluba, ki bi posegel v delovanje skupščine v vseh vprašanjih splošnega značaja. V današnji slkupščini število teh poslancev najbrž ne bi bilo veliko, toda dobra ideja se bo ukoreninila in bo gotovo našla ugoden •odziv izven skupščine »ned narodom, ki je d<? grla sit partizanske igre. Ta narod bo gotovo odgovoril s tem, da bo idlejo ne le pozdravil z vsem navdušenjem, marveč j * tudi propagiral s pritiskom na svoje poslance o priliki r azilih shodov in zborovanj, zlasti pa o priliki volitev.
Današnji parlament govori o prečanski in celo evropejski fronti, ne zaveda se pa, da se čujejo talke
fraze smešno in da škodujejo ugledu naše države v inozemstvu. Čemu pred vsem svotem povdarjati nasprotje imed Evrupo in Balkanom, čemu dajati orožje našim najhujšim sovražnikom, čemu napravljati meje in razlike, ki jih ni! Evropejci smo vsi, kulture pa nam manjka vsem. Ali je evropejsko delovanje naših partij, pa naj b'odo to slovenske, hrvatske ali srbslke? Ali je evropejsko, če se pneganjajo politični nasprotniki do skrajnosti, če se zanaša politična borba celo v družino in strogo privatne zadeve? AH je evropejsko, če postavi naša partija aksijom »Ljubljanska uiica mora postati .naša domena«? Koliko takih vprašanj bi se lahko stavilo, koliko ogabnosti bi se lahko navedlo v dokaz, da simo postali vsaj v političnem oziru vsi skupaj- Balkanci in da nimamo prav nobenega vzroka zgražati se nad Balkanom.
To so misli nacionalistov, ki se ne mešajo v politično borbo, marveč jo dpazujejo od strani in gledajo, kdaj bo prišel čas za njihov nastop.
I. C.
Poglavje k zgodovini slov. naroda.
Iz zaprašenih avstrijskih arhivov se izkoplje dnevno na svetlo mate-rijal, ki je jasen dokaz karakterja onih ljudi, ki danes visoko v zraku vihte jugoslovensko trobojnico in ob vsaki priliki povdarjajo mučeništvo, ki so ga prestali v strahotnih dnevih svetovnega krvoprelitja. In ravno oni, ki so znali vedno obračati plašč po vetru in iz vsake situacije kovati težke novce, so tudi po prevratu v tem oziru ostali popolni ter kot taki reprezentirajo jedro naroda.
Slučaj nam ie zanesel v roke akt. ki jasno osvetljuje razmere v stanu stavbenikov, ki so vladale za časa vojne, ko je moral vsakdo, bodisi sposoben ali nesposoben, kdor ni bil pri gospodi z zlatom obšitimi ovratniki v milosti, v svetovno morijo. Doma pa so ostali njihovi miljenci ter izrabljali gospodarsko bedo, da so si napolnili svoje žepe. Med temi izvoljeno! pa je vladalo isto prisrčno razmerje kot med sestradanimi hijenami. ki se koljejo med seboj na smrt ob svežem grobu mrhovine.
Nimamo interesa delati reklamo enemu ali drugemu. Hočemo le, da vnesemo pred javnost en slučaj, kakršnih se je dogodilo v oni dobi na stotine, ter s temi sramotnimi dejanji posameznikov vzgojiti mlajšo generacijo, da bo znala ob gotovem momentu izrezati smrdljiv tvor iz narodnega telesa ter ne bo zamudila prilike tako, kot smo jo mi.
An
das hohe k. u. k. Militarkommando
(j r a z.
In der Bauindustrie war eine Umstellung wahrend des Weltkrie-ges, wie sie sich in den anderen Branchen vollzogen und diesen zu einem hohen Orade der Prosperitat verholfen hat,' nicht moglich. Im Gegensatze zu anderen Industrie-zvveigen befindet sich das Bauge-werbe in einem Zustande der Stag-nation, den in erster Linie der Ar-beitermangel verursacht hat.
Die offentliche und private Bau-tatigkeit ist ganzlich zum Stillstand gekommen. Ledielich die fiir mili-
tarische Zwecke gefuhrten Bauten bieten dem Baugevverbe noch eine Beschaftigung.
Die Ausfiihrung letzterer Bauten wird hier unter anderen auch der Maurermeisterfirma Andrej Černe, Sv. Petra cesta iibertragen. — Der Firmainhaber »Černe« ist zu die-sem Berufe von der weiteren rnili-tarischen Dienstleistung enthoben. Diese Enthebung diirfte jedoch nur solange in Kraft treten, bis Černe die ihm iibertragene Arbeit in Durch-ftihrung bringt. — Abgesehen daven, dass Černe von der militari-schen Dienstletetung :enthoben ist, es soli auch ein grosser Teil der bei ihm beschaftigten Arbeiter — er protzt mit einer Zahl von 50 — ei-ner solehen Enthebung teilhaftig vverden.
Leider miissen wir zusehen. wie Černe unter dem Deckmantel »Ent-hobener« das private Baugeschaft floriert. — Unter vielen anderen privaten Bauten, die Černe durchfiihrt, sei nur die Adaptierung des StaP.es in der Šubičeva ulica (Besitzer .|o-sef Platner, Disponent der Firma Josef Krisper, hier) erwahnt, wobei sich Černe gewiss einige Tausend Kronen verdienen diirfte. Die Adap-tierung dieses Stalles in ein Magazin kann gewiss nicht vom militari-schen Interesse sein.
Nachdem wir jedoch vvillig die Lasten der Krieges auf uns nehmen, so zeigen wir dem hohen k. u. k. Militarkommando an, dass Černe das in ihm gesetzte Vertrauen miss-braucht.
Einem hohen k. u. k. Militarkommando ganz eregebenste Firmen.
Larbach, 22. August 1916.
Laibacher Baufirmen.
K. u. k. Militarkommando Graz.
M. A. Nr. 181.313/Lst.
An
das Landesprasidium fiir Krain in
L a i b a c h. Graz, am 20. Oktober 1916.
Es wird ersucht, iiber die in vor-stehender Anzeige vorgebrachten
mor, da so se ohladile cevi topov. Ob 6. uri zjutraj se je pesem ponovila znova z izjemo, da se je streljalo z brizančnimi projektili, in sicer tako z artilerijo kakor z mino-metalci. Ta bobneči ogenj je bil laške pozicije d(/9. ure zjutraj in zavzel ob % na 9. uro dimenzije, kakršnih niso pojmih niti stari preto-rijanci s Flanderske ih Verdunske fronte.
Ko je bil ob 9. uri ustavljen artilerijski ogenj, so planili iz zakk.Tiov pripravljeni pešaki in v viharnem naletu osvojili prve italijanske linije.
Ker smo imeli nalogo takoj po zavzetju prvih linij zasesti ožine, na katere smo streljali s plinom napolnjenimi minami, smo se dvignili ob 10. uri z bregov Koritnice in jeli prodirati proti Sflči. Na podlagi starih izkušenj smo pričakovali navzlic našemu koncentričnemu bobnečemu ognju še vedno vsaj slabotni italijanski odpor. V našem pričakovanju smo se varali, ker so bili jarki prazni, 'v soteskah desno od' Soče pa vse italijanske trupe po plinu zadušene. Tako smo naleteli pri Loškem mostu na popolen bataljon alpinov podušenih po plinu od prvega moža
do baonskeoa komandanta. Z zasedbo sotesk smo izvršili svojo dolžnost ter se nato umaknili na stare pozicije, kjer smo jeli demontirati naših tisoč vzidanih mindmetalcev.
Dr. Adolf Gerbhardt. Berlin.
BOMBARDON:
Fašistovska nebesa.
(Konec.)
Še mnogo zanimivosti bi si lahko ogledal Moriccutti, ko mu ne bi nepojmljiv strah neprestano zapiral oči, katere je odprl samo ob onih prilikah, ko mu je vrtoglavica obračala želodec, in so se mu iz njega vlekli dolgi makaroni, s katerimi je markiral smer. v kateri je letel. Končno, ko je ubogi krilatec, za katerega beder se je junaški Moriccutti krčevito prijemal že z obema rokama cd bolečin glasili' pričel kričati, je priletel nebeški aeroplan nad krasno urejen park, sredi katerega se je dvigala ponosna stavba z velikim napisom iz dragih kamnov »Faši-stovski dom«. Na ogromni terasi je stala počasna četa božjih krilatcev v črnih srajcah in zlatim praporjem
aiser-jeve prsne karamele
s„3 jelkami
Beschwerden Erhebungen insbe-sonders dahin gehend pflegen zu lassen, ob die Genannten tatsach-lich ungerechtfertigt enthoben wur-den.
Die Namen, Personal- und mili-tarischen Daten, sowie die Bezugs-daten der Enthebungsakte (Behor-de, Nummer) wollen bei Mitteilung des Erhebungsergebnisses anher be-kannt gegeben werden.
J POHARC:
Slovenci v Beogradu.
Da so Slovenci .v Beogradu, o tem menda ni treba niti govoriti, ker to že itak vsakdo ve, a da jih je že okrog 6000 — torej vendar že prilično število, pa še širši javnosti ni znano. A vendar povsod naletiš nanje — uradnike po ministrstvih, delavce, privatne nameščence, služkinje  a žal tudi na take elemente,
ki so nam bolj v sramoto kot čast in temu eminentno socialnemu vprašanju veljaj prevsem ta moj članek.
Vsi vemo, da nas vseh naša rodna zemljica doma ne more prehraniti in zato pač moramo s trebuhom za kruhom in dandanes veljajo za Eldorado naši južni ,kraji — v prvi vrsti naša prestolica. Nešteto je romarjev, ki sledeč vabljivim, predstavam prihite sem doli. A vendar je tudi tu silna konkurenca delovnih moči in eksistenčni boj oster. Med drugim prihaja sem nebroj deklet v nadi, da jih čakajo dobre službe — nekaterim se posreči, zlasti ako so imele že prej naslove — druge pa pridejo, tavajo, iščejo in padejo — pogrezajoč se vedno niže v močvirje velemestnega žrela. In človeku, ki gre opazovat to pestro življenje, se dogodi, da najde na cesti, v lokalih veliko 'število padlih — naših deklet. In ni še dolgo tega, kar smo imeli priliko čitati v nekem slovenskem dnevniku, da išče mati svojo hčer potom policije, ker se ji je nekje v Beogradu zgubila — sam sem imel pred leti priliko spoznati dotično dekle. Bila je čedna,
Din 159*>
snežni čevlji brez krzna
nasproti Mestnemu domu
Lastna popravljalnlca SNEŽNIH ČEVLJEV, GflLOS In ČEVLJEV VSEH ZNAMK popravi vsak par v teku pol ura.
ter stegala desnico v fašistovski pozdrav in v nebeških višavah se je razlegal gromki klic: Eja, eja- al la la —.
Moriccutti si je z energično gesto obrisal v rokav ostanke izblju-vanih makaron, vrgel z gesto rimskega senatorja vogal svojega plašča ■ čez pleča, ter z iztegnjeno desnico vkorakal v svoj novi nebeški dom.
Dodeljeni so mu bili razkošni prostori, ki so popolnoma odgovarjali njegovi fantaziji v življenju, o nebeškem carstvu, kjer ga čaka plačilo za žrtve in zasluge. Tu je bila prostorna sobana, kjer so bik zbrane vse relikvije faŠistOVskega pokreta. Sredi sobe pa je bingljal na svilenem traku lepo oblikovan zamorski nos, na katerem so se poznali še vidni znaki atentatorjevega strela. Lahen vetrič se j/e poigraval s to redko* fašistovsko svetinjo, kot da bi ga hotel pokazati novemu gostu od vseh strani. Moriccutti je z iztegnjeno desnico izkazal globoko spoštovanje Njegovemu nosu in kravjemu repu na baržunasti blazini, ki ga On vedno nosi kot talisman proti atentatorjevimi krog-ljami.
Skozi neštete sobane je prispel končno v malo, skromno opremljeno sobico. Tu je ležala, na močnem postavku ogromna knjiga. Moriccutti, kot žlahtni potomec degeneriranih rimskih devic i,n njihovih sužnjev, je imel pUleg vseh mulatskih lastnosti tudi pravo črnsko radovednost. Ni mu dala žilica miru, da ne bi prelistal po njej. Takoj pri prvi strani pa so trnu stopile na čelo debele potnie srage. Tu so bili zapisani vsi njego‘vi grehi, od prve tatvine sv. Antonu iz puščice v cerkvi sv. Petra, pa do zadnjega — razdevičenja in umora 10-letne Agate.
Kakor skozi meglo je čital vso svojo preteklost in prvič, od kar se je zavedal, se mu je oglasilo nekaj sličnega — kot je vest. Mehanično obrne poslednjo stran.
Prav v začetku stoji napisano z rdečim svinčnikom podčrtano:
Št. 1,379.245.
Okrožnica.
Moriccuttiju se izbrišejo vsi delikti proti zakonu in morali, ker je ilmenovani od lieta 1926. agilen in požrtvovalen borec fašistovske ideje.	Podpis	nečitljiv.
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica št. 24
GRADBENO PODJETJE
ING. DUK1Č IN DRUG
dovolj izobražena in šolana, lahko bi dobila dobro mesto, a tudi njo so mamljive predstave zvabile sem doli — ne da bi vedela, kam gre — in delila je usodo žal tako številnih naših deklet.
Kot nacionalistom, nam je usoda ljudstva pri srcu in nam Slovenskemu delu našega naroda še prav posebno usoda naših ožjih rojakov, zato predvsem povdarjam, da treba organizirati posredovanje služb — in naj bi naš človek predno se poda na pot, imel prej sigurno mesto.
Na merodajnih einiteljih je, da stvar organizirajo, s tem člankum pa sem hotel tudi javno svariti pred lahkovernim nasedanjem raznim va-
bam. Morda bi se dalo urediti stvar tudi na ta način, da bi se pri novoustanovljenem društvu Beograjskih Slovencev »Ivan Cankar« Organiziral poseben informacijski odsek, ki bi šel našim doma, kateri žele doli, tozadevno na roko.
Našo javnost pa premim, da po močeh s knjigami in prispevki pod-pro novo društvo, ki mu je cilj gojiti prosveto, našo pesem in igro' — ter družabnost, ne glede na stan po-edinca.
Končno naj še omenim, da se precej naših tu tudi lepo udejstvuje v strokovnih organizacijah, Sokolu in Orjuni.
Kronika.
V	vodstvu direkcije državnih železnic v Ljubljani so se izvršile v zadnjem času neke personalne spremembe. Med drugim se je zamenjal dosedanji pomočnik direktorja z drugim. Upamo in želimo, da bo imela ta izprememba dosti koristi za nacionalizacijo našilh železnic. Govori se, da se opuščajo pota oportunizma in pacifizma in da se prehaja na jasnejša pota narodne in državne samozavesti. To prehajanje se od nekaterih strani ovira, izgleda pa, da sc močne sile na delu, ki bodo voljo naroda ujedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev docela privedle do cilja. V tem smislu bi bilo nekako potrebno tolmačiti pr^dstoječo spremembo v vodstvu direkcije.
Profesionisti. V zadnjem času se pojavljajo v raznih krajih agenti, ki vabijo razne profesioniste, da naj pridejo delati v razne^tevaj-ne vagonov in lokomotiv v naši državi. Opozarjamo prizadete delavce, da je v državi pet takih tovaren. in sicer sc to po večini sledeče- Prva i"^'’ slcw. tvornica vagonov, lokomotiv in mostov v Brodu na Savi, druga .ie Sartid v Sm/ederevu ob Donavi, tretja je Kafeb v Kruševcu (Srbija), četrta je Ferrum v Subotici in peta je v Palanki (Srbija). Vse te tovarne imajo sedaj večja naročila od raznih gospodarskih ustanov, kot so n. pr. državna železnica, mestne cestne železnice, parobrodska društva, vojaška uprava itd. Kar se_ profesioni-stov iz Slovenije tiče, pridejo v prvi vrsti v poštev boljši mizarji, tapet-niki, pleskarji, kovači, strugarji, livarji, mostovni in strojni ključavničarji ter drugi profesionisti za gori navedena dela. Spriejema se v prvi vrsti najbdjše moči. ki so v stanu samostojno delati, potem pa tud; mlajše moči. katerim se nudi lepa praksa. — Vsega vkun pride v poštev kakih tisoč raznih strokovnjakov.
Ni daleč dan. ko bo na Karpatih ponovno defilirala madžarska vojska ... Po' posetu grofa Bethlena v Rimu so se na pobudo moža z Mon-te Citoria i v Madžarski osnovali »fasciji«, ki so takoj v početku svojega delovanja pokazali točno kam merijo. O tem pričajo govori na mitingih madžarskih »fašjev«, med ka-
terimi je nadvojvoda Josip govoril gornji stavek. Želimo varovancem g. Rrfthemerea vse ono, kar jim je treba, da bodo postali vredni svojih visokih zaščitnikov in zavojevalcev, ki so baš sfedaj praznovali eno svojih največjih zmag vseh časc.v
—	Capporeto.
Zanemarjeni prehladi imajo čestokrat najhujše poslledice. Kot staro izkušeno sredstvo proti kašlju, katarju dihalnih organov, hripavosti in zasluzenju so skoro po celem svetu dobro znane Kaiserjeve prsne karamele, ki se dobivajo v originalni kakovosti v lekarnah, drogerijah in kjer so vidni lepaki.
Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani misli devetletnico osvo-bojenja Jugoslovenov izpod tujega jarma proslaviti z vstoličenjem znanega hajlovca in kazinota Ericha Tscherne-ta za svojega tajnika. Ali je res?
Hotinja vas. V soboto, dne 5. novembra se je poročil v Hočah neumorno delavni in vneti brat Ludvik Plomberger iz Skok z gdč. Frančiško Sovan. Mlademu paru najsrčnejše čestitke. — Martinov Večer priredimo v nedeljo pri Novačanu Orehova vas.
»Železnički aTmanah 192S./29.« Naš poslovni svet. a naročito trgo-vački i industriski, dobičle u aprilu iduče godine jedan neophodno po-treban priručnik. u »Železničkom almanahu« — koji če tada izači u redakciji naših najboljih stručnjaka. Pored svih tarifskih, komercijalnih i trgovačkih uputa, almanah če doneti i sve propise za rad s našim i medunarodnim saobračajnim ustanovama, kakci železničkim, tako i brodarskim, rečnim i pomorskim. Isto tako, u almanahu če biti i imenik rlaših železničkih stanica. tarif-ska kilometraža i stavovi .za sve važni je produkte, tako, da če se moči jivek i lako snači pri brnim proračunu vozarina i drugih dažbina. 1 to ne samo za naše več i za ino-strane važnije trgovačke i industrijske centre. Naposletku almanah če doneti i sve redove vožnje za sve železničke naše pruge. za meduna-rodni saobračaj. pored redova vož-nie i medunarodnih teretnih vozova. Pored toga doneče i redovie vožnje
Moriccutiju se odvali težak kamen od srca. Torej je le vse res, kar so mu zagotavljali na zemlji.
Lahonče je bil v|edno živahne narave. Toda tecega, kot je bil v tem trenutku, bi ga ne spoznali njegovi najboljši drugi, iz rimskih zaporov. Od veselja poskoči skoro do stropa, naenkrat — tresk — tla pod njim se udero in Moriccutti pada — pada — v
^Hej, človteče! Menda nečeš, da te ponesem za ovratnik na zrak.« ■Krepka, mišičasta !pest obdelava precef neusmiljeno rebra na trdi prični počivajočega telesa.
Moriccutti, ki je odprl eno oko in z drugim po vsej sili rinil nazaj v nebesa, se končno zravna. Polagoma se zave položaja.
»V imenu 2000-letne kulture odločno protestiram, 'da se ne pusti človeka niti tjk pred smrtjo v miru in se mu pošlje že na vse zgodaj rablja v obisk. Moj konzul bo napravil najenergičnejše kofrake' «
»Pa ne čebljaj možiček! Saj ti ne pustim časa za pritožbo, če ne mi umreš od strahu. Danes so slabi
časi in če mi še ti in tvoji bratci ne bi dali kruha, moram beračiti. Saj veš — zaslužek je le zaslužek,« po-jasnuje krvnik in rine svojega kli-jenta skozi vrata na dvorišče kaznilnice.
No, in konec. Takšen je kot pravi tista pesmica v žabiškem žargonu: »In so gauge zaškripale pa ga je hudič uzeu!«
Orjunaši smo za levičarsko orientacijo, ker smo proti izrodkom kapitalizma In ker hočemo pravično razdelitev dobrin v socialni društveni ureditvi.
Orjuna zahteva demokracijo pri kateri bo narod v resnici izvor vsake oblasti in ki bo nudila le temu popolno jinogočndst sodelovanja v državni upravi.
mmSMu«
vs\ed 3vo‘yV> dobrin splošno priljubljena
CIKORIJA*-
brodarstva — rečnog i pomorskog, našeg i medunarodnog.
Knjiga se štampa čirilicom i lati-nicom, i imače preko 50 tabaka teksta velike četvrtine. U pretplati staje 120 dinara. Dovoljno je poslati tačnu svoju adresu na »Železnički almanah — zgrada železničke zadruge
—	Beograd« pa če se knjiga dobiti na poštansko p'ouzeče o trošku administracije almanaha.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dolnja Lendava. Dopis prišel, ko smo že lomili list. Priobčimo prihodnjič.
Vsem bratom in sotrudnikom, ki so vposlaM dopise, a niso priobčeni, sporočamo, da srno bili vsled pre-obilega materijala prisiljeni odložiti za prihodnjič. Prosimo še za nadalj-■nc' neumorno delovanje.
Tuini glasi.
V komisiji za izdelavo proračuna manjšinske komisijfe Lige narod««
je nastopil zelo odločno za naše rojake v Italiji delegat, univerzitetni profesor dr. Leonid Pitamic. Njegov možati nastop podprt z neovržnimi fakti je dojtnil nadvse globoko vse prisotne in ne malo pripomogel k obsodbi Italije v tej sekciji. Izgleda, da se je vendar jelo daniti in da bomo imeli po devetih letih ribjega molka priliko* čuti kako besedo v obrano naših krvavo maltretiranih zasužnjenih bratov tudi po oficiel-nih predstavnikih naše nacije pred fororn civilzacije. '
Zopet prisiljeno prispevanje. Kakor znano so v zadnjem času izdali parolo, naj vsaka pokrajina zbere denar za nabavo enega letala, ki naj se pokloni državi. Dočim se tržaška pokrajina omeji na mesto samo in zahtevajo tam le od javnih nastavljencev, da prispevajo za letalo, se je goiriška pokrajina vrgla predvsem na deželo. Tako so razni podeštatje itak obubožanih in izropanih slovenskih občin prispevali iz občinskih blagajn razmeroma visoke zneske, tako občina Ponikve kar 200 Lir, Bovec 50, Soča 24, Trenta 20 Lir. Danes pa je tržaški »Popolo di Trieste« objavil celo vrsto domačinov, ki so morali gotovo pod pritiskom kakega krajevnega 1 fašistovskega prjsnap/eteža prispevati vsak od 1 do 5 Lir.
Lov na Slovence za »Dopolavo-ro«. Kakor silijo fašisti slovenske otroke v ballilsko organizacijo in so radi tega razpustili vse organizacije, kjer se je doslej zbirala slovenska mladina, tako silijo z vsemi sredstvi tudi odrastle, da vstopijo v fa-šistevske organizacije, predvsem v tkzv. »Dopolavoro«. ki ima namen, da zaposluje delavce in uslužbence v prostih urah. Radi tega so razpustili in razpuščajo še dalje slovanska prosvetna in druga društva.
Seveda pa niso pozabili tudi na vabo, s katero vabijo ljudi v svoj krog. Tako prireja sedaj goriška pokrajinska organizacija »Dopola-vora« izlete slovenskih članov v Milan in Rim. In da bo vaba še bol izdatna, jim obetajo, kakor piše »Ve-detta di Gorizia«, celo obisk pri papežu ...
Osebno preganjanje. Najnovejše ostro postopanje italijanskih oblasti proti slovanskemu življu se ne omejuje samo na razpust društev, pač pa sega še veliko globje. Tako je večina voditeljev mladinskega gibanja in športnih organizacij, ki sv bile razpuščene, dobila od policijske oblasti »svairilo« (Diffido), da mo*rajo menjati politične smernice. V Gorici je začela policija z manirami, kakršnih so tržaški Slovenci že davno navajeni. 2e v zgodnjih večernih urah hodijo varnostni organi po lokalih. kjer se: zbilrajo ob kazarcu vina Slovenci in zahtevajo od njih, da se legitimirajo. Ne zadovoljujejo pa se samo s tem, temveč jim precej surovo skušajo dopovedati, da bi bilo boljše zanje, ako ne bi sploh ostajali zvečer zunaj doma.
Bolj ugledni voditelji Slovencev v Trstu so vsi pod stalnim nadzorstvom. Po dvakrat in tudi večkrat na dan se oglašajo1 v njihovih pisar-nicah ali stanovanjih agentje in se
prepričajo, če so še v Trstu in poizvedujejo, kaj počenjajo.
Ako koga pri takem obisku pogrešijo*, je že ogenj v strehi. Vsa policija je alarmirana in povsod se pokažejo agentje in iizprašujejo in poizvedujejo. Tiskarna »Edinost«, ki je kakor znano stalno pod varstvom karabinjerjev, je tudi neprenehoma cilj posetov raznih agentov.
Sedaj pa je tržaški prefekt naročil kvesturi, naj sestavi seznam vseh onih Slovanov v tržaški pokrajini, ki bi bili zreli za opomin (ammoni-cioni), ki je zadnji korak pred konfi-nacijo.
La situation de la minorite You-goslave en ItaMe. s tremi kartami. Ljubljana 1927. Cena 20 Din.
»Manjšinski Institut« v Ljubljani je izdal svojo drugo publikacijo »Položaj jugoslovanske manjšine v Italiji«. Pisana v francoščini je namenjena vsemu izobraženemu svetu, da mu odkrije resnico <* strašnem duševnem in telesnem trpljenju Slovencev in Hrvatov v zasedenem ozemlju. Avtor, čegar nepristranost ne dopušča nikakega dvoma, dokazuje v živahni in prepričevalni besedi, kako je Italija prelomila vse svečano1 dane obljube o pravicah, ki jih bo dala svojim jugoslovanskim podložnikom, in kako upravičene in utemeljene so pritožbe in obtožbe italijanskega režima o’d strani naše manjšine. Po vrsti navaja naša publikacija slovesne izjave reprezentantov Italije, odpravo deželne in občinske avtonomije, boj proti maternemu jeziku slovenskih in hrvat-skih podložnikov v šoli, cerkvi, na sodiščih in v upravi, poitalijančevanje slovanskih priimkov in imen. Dalje teptanje volilne svobode in političnih pravic, ukinjenje društvenega življenja, preganjanje naše knjige in časopisja; končno strahote terorja in nasilja, aretacije in deportacije. požige 'slovenskih domov, dogodke v Krnici, Bondvo afero in italijansko divjanje radi krnskega spomenika. Dodan je spisek nasil-stev nad ubogo našo rajo pod italijanskim jarmom z navedbo škode, ki znaša milijone in milijone lir. Knjižici so dodane tri karte: prva
—	»Julijska Benečija« — kaže narodnostno stanje in novo upravno razdelitev slovenskega Primorja in Istre; druga — »Pokopališče jugoslovanskega šolstva v Italiji« — priča o poitalijančenju 531 naših šol; tretja — »Volilna geometrija v tržaški provinci« — kaže, kako naj se prepreči pri eventualnih bodočih volitvah v rimski parlament izvolitev slovenskih poslancev. — Vsak slovenski izobraženec, ki je vešč francoščini, naj nemudoma seže po tej knjigi, ki mu pdkaže v pravi luči divjanje tisočletne italijanske kulture. Knjiga je naprodaj v vseh knjigarnah.
Proslavitev nasilstva. Pisali smo že. kako slavijo v številki »Glerar-chie«, ki je bila posvečena Julijski Krajini, nasilja proti Slovanom pod Italijo. Še bolj brutalna iie bila ta proslavitev v »Popolol di Trieste« in v »Piccolu« od 30. oktobra, na dan, ko so slavili fašisti pohod na Rim. Z nekako slastjo so omenjali tam ponovno požig Narodnega doma v Trstu, požige in umore v Marezigah. v Krnici, napad na razne slovanske ustanove v Trstu, v Puli in po vsej Istri. Vrhunec tega slavljenja pa predstavlja vsekakor kraljevi odlok, s katerim se odreja, da se me sme vpisati v kazensko izvidnico noben zločin ali prestopek, ki je bil izvršen v nacionalne namene ali pa če je bil kakorkoli v zvezi s takim na/menom razen umora. Faši-stovski vladi se je moral vsekakor tak odlok zdeti nekoliko prehud? Radi tega so smatrali za potrebno, da so objavo odloka spremenili z objavo utemeljitve, s katero je bil odlok predložen kralju v podpis.
Časopisje.
Naravnost poniževalen ie način, kako morajo pisati slovanski listi v Italiji. Ne samo. da ne smejo pisati, kakor sploh vsi listi, ničesar o dogodkih, ki se dogajajo bodisi v notranjosti ali v inozemstvu, ki niso pd godu italijanskemu 'režimu. Dan za dnem prejemajo ukaze s strani prefekta, o čemur ne smejo pisati i
o čemur in kako morajo pisati. Stališče slovanskih listov je še težje, oni ne smejo niti tega pisati, kar objavljajo. fašistovska glasila. O terorju. pod katerim morajo živeti Slovani pod Italijo, pa ne smejo niii iziniti. Ničesar ne smejo pisati o razpuščenih društvih, ničesar o premeščanju in preganjanju učiteljev, nič o gonji proti slovanski šoli in proti slovanski kulturi sploh, nič o vseh šikanah, ki jih delajo slovanskim trgovcem in obrtnikom, nič o napadih na slovanskd zadružništvo.
In vse to vendar ne zadostuje. Fašistovski voditelji so slovanski tisk obsodili na smrt, kajti v Italiji ne sme biti ničesar, kar bi pričalo, da živijo tu Slovani. In da ni pisanje listdv nasprotno ne državi in tudi ne režimu, je priznal celo tržaški prefekt. Izjavil je, da ni v pisanju ničesar, kar bi bilo kaznjivo. Toda pisanje, da je le negativno, da mu manjka tisto navdušenje za sedanji režim, ki je značilen za fašistovski tisk.
Zahvala. Ko odhajam iz Slovenije, se zahvaljujem vsem prijateljem našega abstinentskega pokreta, vsem oblastem, vsem sodelavcem, predvsdm pa vsem sestram in bratom, za vso obilno pomoč za časa mojega antialkoholnega in antiniko-tinskega delovanja med mladino v Sloveniji. Prosim, da me tudi v bodoče in še intenzivnejše podpirajo v mojem širšem delokrogu v Zagrebu. Vsi v borbo za zdravje! — Dr. Fe-dor Mikič.
VSEM GOSPODOM,
ki žele obleko po najnovejšem kroju, se priporoča pravkar otvorjeni prvovrstni modni atelje JpSIP IVANČIČ, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1. V zalogi največja izbira češkega in angleškega sukna. -
Na obroke
kupite lahko tudi
knli. nialije. papii LIJ.
ako se obrnete na
Kred. zadrugo detajlni!) trgovcev v Ljubljani
Šelenburgova ulica 7/1.
Pojasnila in prospekti radevolje na razpolago.
TOVARNA
POHIŠTVA
1.1. NAGLAS
Turjaški trg 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
Najboljie
angleško In češko blago
Is Cist« volne za moške sukne, damske plaSče in obleke, priznano dobre pirotske preproge domače ročne industrije, vse vrste drugih preprog, stalno p e r i 1 n o blago priporoča po zelo ugodnih cenah
manufakturna trgovina
J. KOSTEVC
LJUBLJANA
Sv. Petra eesta itev. 4.
je najmodernejše »rejena ter izvršuje vsa tiskarnlška dela od njjpripra-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šoiske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali ječbarvsiem tiskn. — Brošure v tnalih in tndl največjifa nakladata. Časopise, revije, mlad. liste.
Im oprema tstiii. Hop?, tNikn ii Me Hitov. Lastna tvemita šolski!: zvoztn.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
Mizice za pisalne stroje.
THE REX CO., Ljubljana.
Katekizmi ne smejo biti več slovenski. Naučni minister je izdal oti-redbo, po kateri morajo katekizmi, ki se bodo rabili na drugojezičnih šolah (gospod minister je očitno sam pozabil na to, da je odpravil že vse neitalijanske razrede in da obstojajo kvečjemu še šole za dru-gorodce, ali pa niso šolski ravnatelji razumeli naučnega ministra in so napačno sestavili svoje okrožnice.) imeti na častnem mestu (katero je to, okrožnica ne pove) vsake strani italijansko besedilo, na drugi strani šele nemški ali slovenski tekst slučaju primerno. Katehetje se izrecni, opozarjajo, da stopi ta gorostastni
odlok že z novim šolskim letom v veljavo.
Naučni minister je torej držal besedo. Ko je namreč pred dvema mesecema v spremstvu vojvodinje D’ Aosta obiskal šole v Brdih, je nagovoril tudi nekega župnika in v svoje veliko začudenje dožnal, da pridiguje domačemu prebivalstvu v slovenskem jeziku. Naučni minister je bil namreč prepričan, da onstran Soče sploh ni nobenega Slovenca, tako dobro so poučeni vodilni krogi in osebe v Italiji. Tem bolj pa se je začudil, ko mu je isti župnik pravil, da uči tudi otroke v šoli katoliško vero v njihovem materinem jeziku. To ga je tako oznevoljilo, da je vzkliknil: »Temu mora biti konec!« In kakor je videti, je možakar proti italijanski navadi držal besedo.
BARZUN
Oglejte si naše izložbe!
v krasnih barvah in najnovejših vzorcih
priporoča tvrdka
Oglejte si naše izložbe!
A.& E.Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
VaSa obleka
bo izgledala zopet kakor nova, ako jo pustite kemično čistiti v tovarni
Jos. Reich
Ljubljana
Tovarna: Poljanski nasip 4—6. Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Pii ;iran|e v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje Oblek v raznih barvah.
IA-
Za nakup
mnogovrstnega galanterijskega blaga, igrač, otroških vozičkov, ročnih torbic, rokavic, nogavic, perila, kravat, predmetov za krojače in šivilje, toaletnih potrebščin
se cenj. občinstvu toplo priporoča
ilUlllHlllllllllliilll!
F. M. SCHMITT
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 2 LINGARJEVA ULICA 4
-v#>-
Preselitev pisarne
S sledečim si dovoljujemo obvestiti cenj. občinstvo, da se je naša poslovalnica preselila s 1. novembrom 1927
v Ljubljani na Sv. Petra cesto št. 24.
Trgovina ostane še nadalje v Šelen-burgovi ulici štev. 3.
Singer šivalni stroji Bourne & Co.
Filiala Ljubljana.
Za Orjuno pomeiija nacionalizem borbo za nacionalno probudo naro-
Država smo mi! Zato pa smo pripravljeni umirati zanjo !e dokler
da v smislu ideologije integralnega velja ta definicija v resnici zanjo, iugoslovenstva in borbo proti tujemu zemljelačnemu imperializmu.
r&KiaciaiMr.vnEar.
Naročajte „Pobedo“!
Prodam lepo ustrojene
volčje kože
za predposteljnike, dalje kupujem stalno listeje, zajčje In vse kože od divjačine.
21
večjo množino
prodaja uprava Orjuna.
Cena kg Dio 4'—.
\
K
H
M
G
* *
U U £
■o m <r
Za moške obleke — velika izbira ugodne cene
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU“ Ljubljana, Lin g 9 rjava ul.
<><>
Ugodnost!
J damske galoše .... 70 Din damski snežni čevlji 100 Din | moške galoše....75 Din	moški snežni čevlji 110 Din
ANTON KRISPER
LJUBLJANA
Mestni trg 26 — Stritarjeva ulica 3
ZAHVALA.
V nepopisno težkih dneh ob prerani smrti naše ljube, nepozabne gospe
v#v
nam je z vseh strani naše domovine bilo izraženih toliko dokazov iskrenega sočutja, obenem pa toliko plemenite počastitve spomina naše predrage, da smo globoko ginjeni hvaležnosti.
Neštetim znanim in neznanim prijateljem, ki so pokojnico kropili, jo zasuli z najlepšim cvetjem, tisočerim, ki so jo spremili na njeni poslednji poti, zastopnikom državnih oblasti, občin, korporacij in humanitarnih, kulturnih ter političnih organizacij, bodi izrečena naša najiskrenejša zahvala.
Ni nam možno na tem mestu imenovati vseh, ki so nas obdali s svojo ljubeznijo. Nikdar pa nanje ne pozabimo!
Veličasten izraz priznanja in sočutja, ki ga je pokazal Sokol I. svoji podstarostki in kumici, kakor tudi topli govor br. Josipa Turka, gospe Maše Gromove in gdč. Marije Grošljeve ter ganljivo lepe žalostinke, s katerimi so združeni pevski zbori počastili pokojnico, nam ostanejo v posebno milem spominu.
V	Ljubljani, dne 6. novembra 1927.
Rodbine dr. Žerjav-Lavrenčič-Pehani.
„SAVA“
opče osiguravajuče dioni-Čarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovenskih den«rn|h zavodov: Prva hrvatska
štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
33
CABA“
onue ocHrypaBajyhe ituoHH-uapCKO flpyuiTBo y 3arpe6y
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France štrukelj.
Ureja in odgovarja Jože Špan.