jPOfKONČEVANJE RAZNEGA MRČESA. ščurki, črni in rujavi, se držijo najraj tam, kjjer imajo topla skrivališča in dovolj vlažne hrane. Ne puščajmo torej v kuhinji in shrambi umazane posode, olupov in pomij čez noč. Ker ljubijo ščurki mokroto, jih najlaže polovimo v steklenice, ali druge znotraj polzke posode, v katere denemo kot vabo nekoliko žlic piva. Od zunaj ovijemo posodc s slamo ali krpami, po katerih prilezejo ščurki, privablijeni po pivu na vrh, nato zdrčijo po polzki steni na dno, ven pa ne marejo več. Isto.časno natrosimo in napihamo v špranje tal in v luknje, kjer se mrčes zadržuje, z mišnico namešane moke ali pa sladkorni prah z boraksom ali gibsom pomešan. Mišnica je strupena, boraks napibne in gibs se v črevesih strdi, vsled česar so vsa tri sredstva dobra za iztrebljenje nadležnih grilov. Najhujši sovražnik yim je jež. Zato naj ne manjka ta prekoristna bQdeča živalca prav nikjer, kjer se pojavijo ščurki. Miši in podgane so strašna nadlega. Že posamezne živali napravijo škodo, kaij šele, če se pojavijo v večjih množinah. Res pridna in na lov vzgojcna mačka jim še najbolj posveti. Priporočljive so tudi pasti, ki se jih pa mora po vsaki rabi politi z vroco vodo da izgubijo duh po miškah in podganah. Važna za uspešni lov je tudi vaba. Vabo treba večkrat premeniti in vzeti nekaj takega, kar živali zunaj ne dobijo pod zob. Malo opočene slanine ali košček klobase jih kaj hitro privabi. Tudi ije mešanica moke, sladkornega praha in neugašenega apna, zraven pa posoda z vodo, dobro sredstvo za po'končavanje teh škodljivcev. Žival se nažre mešariice, poistane žejna, pije, apno se vžge in žival je zapisana s-mrti. Oporaba raznih stranov je manj pri(poroCljiva, kar živali ne poginejo na inest*.., temvei. kje v skrivališču in taun razpada mrlvovina, uc da bi se jo moglo (Kta-ranšti. Lesni 6rv ui)ičuje z razjedanjjem. les i.n le&ene-predmetc. Izdajo ga mali rovi, s katerimi prepreže napaclene predmete. Vpohištvu in na podstrešju napravi mnogo škode. Kot protisredstvo je uporabiti pri poMštvu terpentir_ov špirit, petrolej ali kreosotovo olje, s katerim se napadena mesta namažejo. Drugi les, n. pr. na podstrešju se namaže s terom (katranom) ali karbolinejom. V shrambah je pa edino uporabiti kisovo esenco (Holzessig) za maza-nje ali pa se prostor izžvepla. Žitni molj napada v prvi vrsti vse vr&te žita, najdemo ga pa tudi v zdrobu, kaši in šrotu. Drži se le v zadohlih in toplih prostorih. Temu škodljivcu je težko priti v okon. Le ako se žitnica izprazni popolnoma, tla, stene in vse španje pa namažejo in odrgnejo do dobra parkrat za poredoma z anilinovo (raztoipino (15 litrov vode se zmeša z 1. litrom anilkiovega olja). Nato se žitnica prebeli z apnom in temeljito prezrači. Od muh ponesinaženo politirano pohištvo očistimo z gorilnim špiritom. Mehko, v svalk zvito krpo ali staro dobro izprano nogavico namočimo v špiri't. S tem drgnemo na enkrat le za dlan veliko ploskev vedno v krogu tako dolgo, da je čista in popolnoma suha. Apnene madeže odstranimo najlažje s kisom. Rja se odstrani s petrolejem. Pr«xlmet je treba s petroleijiem namazati, nato suho odrgniti in konečno mal-o omastiti da zopet ne zrjavi. Gobova juha s krompirjem. Očišccne gobe (jurčke ali ajdovke) zreži na tanke liste, nato pa popari z vrelo vodo. Na sveže prežganje vrzi nekaj drobno seklane čebulce in zelenega peteršiljč- ka, da zacvrči, dodaj gobe, zalij z vodo dodaj na maie kocke zrezan krompir, sol in poper ter kuhaj toliko časa, da so krompir lepo mehko skuha. Gobe z jajci. Na vročo mast vrzi drobno seklano čebulo in takisto seklan zelen peteršiljček, takoj na to doduj očiščene na tanke liste zrezane in poparjene gobe, sol, poper, premešaj in duši pokrito med večkratnim mešanjem tako dolgo, da se vsa tekočina posuSi in so gobe lepo mehke. Konečno primešaj pair raztepenih jajc in pusti, da se strdijo. Gobe z zdrobom. Na gorenji način dušenim gobam dodaj mesto jajjic par žlic pšeničnega ali koruznega zdroba, premešaj, prilij nekoliko vode in kuhaj prikrito, da se zdrob naboti in zmečka. Gobe se smetano. Dušene gobe potrosi z nekaj moke, premešaj, zalij z malo vode in dodaj goste kisle smetane. Če je smetana redka, "ne prilij vode. Cene in sejmsha porodla. Maiiboiski trg. Na mariborski trg v soboto 6. iuniia so pripeljali špeharji 12 zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 12—16, sla- nina 12—H Din. Kmetje so pripeljal. 6 vo2 krompirja po 1—1.50, 26 voz sena po 60—120, 4 voze slame po 60—65, 4 voze škcipa po 1.50 do 1.75 in 19 kozličkov po 50—95 Din. Pšenica 2, ječmen 1.50, oves 1.50, koruza 1.60, ajda 1.50, proso 2, fižol 2—2.50, fižol v _.tročju 20, grall 7—8 Din. Kokoš 30—45, piščanci 25—75, raca' 20—28, gos 30—50 Din. Cesen 18, čebula 5 do 6 Din. Sveže zelje (glava) 4—5, kislo 4—5, kisla repa 2 Din. Črešnje 8—12, suhe sJive 9—12, Mleko 2—3, surovo maslo 36—40, jajci 0.75—1, med 12—20 Din Mariborski svinjski sejem dae 5. VI. 1931, Na ta svinjski se.jem je bilo prapeljalnih 410 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 40—80 Din, 7—9 tednoT, 90—130 Din, 3—4 mesece 160—250 Din, 5—7 mesecev 350—400 Din, 8—10 mesecev 450—500 Din, 1 leto stari 900—1500 Din. 1 kg žive teže 6—8 Din, 1 kg mrtve teže 9—10 Din. Prodanih '9 bilo 204 Din. Sftrivnost spomenikd. V bližini italijansikega mesta Ravena je lepa vila s parkom in v tem je bil spomenik, ki je pred&tavljal mlado in leipo deklico. Kip je izklesal iz marmorja pred 20 leti znan italijanski umetnik. Za model kipa je služila lepa Italijanka, nevesta bogatega grškega fina.nčnika, kojega last je bila vila. Nekaj tednov za tem, ko je bila podoba dogotovlijena, je deklica nenadoma izginila. Na vprašanje znancev je odgovarjal grški milijonar, da je prišlo med njim ter neves>to do razdora in deklina ga je zapustila. Pripovedovanje Grka je zadelo v krogu njegovih znancev na neverjetna ušesa. Policija je bila opozorjena na skrivnostni izgin nevesite. Pričela ije preiskava. Ker niso naleteli na nikake sumljive znake, jo padla cela preisikava v vodo. Šele sedaj po 20 letih za tem so od-' krili celo skrivnost novi posestniki vile. Podstavek zgoraj omei^jenega spomenika je bil že v razpadanju, radi tega so sklenili, da prenesejo umetno izdelan kip v notrajnosjt vile in ga postavijo tamkaj. Ko so bili delavci zaposle-, ni z izkopavanjem podstavka iz zemlje, so zadeli na človeške kosti. Dvignili so iz zomlije žensko okostje, ki je kazalo jasne znake riasilne smrti. Grški milijonar je svojo nevesto ubil in truplo pa zakopal. Da bi zločin zakril pred prega-njalci, je dal postaviti na grob ubite soho z njenim kipom.