Izhaja vsak Jtatrtck. Cona mu je 8 K na leto. (Za Nemtilo 4 K, r.a Ameriko in drugo tujo države fl K). - Posamezne Atevilko «o prodn'aio ——— po 10 vinarjev. -
S prilogami:
M kmečki dom, Druftvenik, Hah gospodinja
Spisi in dopisi sc po&iljajo : Uredniitvn „nemolj"ba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina. reklamacij« In ln-sermti pa : l'pravnl»tvu „l)oinnt|nba". - Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
k te v. 3.
V Ljubljani, dne 19. januarja 1911.
Leto XXIV.
Iiaiiški shod naše mladine.
Veseli smo je — te naše čvrste, zavedno mladine. Pomladno solnce našega bkupnega dela, ki je ojunačilo naše I ljudstvo v boju zoper liberalce, ki je - vzbudilo kmeta, da si je jel meti oči i Iz spanja, ki je s krščansko zavestjo * »hrabrilo delavca in obrtnika, ki je .vzkalilo toliko brstov, rodilo toliko lepih cveiov, nam je s svojim toplim po-Jjuboni priklicalo tudi mladinsko organizacijo na dan, ta najlepši cvet našega ijavnega življenja. Fantje in dekleta se gpbirajo v Marijinih družbah, v izobraževalnih društvih, v orlovski organiza-iji in sicer ne kot nemi glcdavci, marci kot prvi delavci vsepovsod. Nam, ki mo pomnili še mrke, puste čase, ko sc e še liberalstvo paslo po naši deželi, ko e od dacarja naprej vse od zgoraj navzdol gledalo tisto ljudstvo, ki nam s tvojim delom daje kruha, s svoiim dravim umom ohranja dom in s svo-o pošteno vernostjo brani temelje na-redka in svobode, nam, ki smo s stra-om gledali, kako se mladina med Hljudstvom vjema v kremplje surovega, |pvsemu dobremu upornega duha, in ka-iiko se odtujuje mladina po šolah 13ogu ^in domu, v prisrčnem veselju raja srce, o gledamo ogromne čete naše zdru-ene mladine.
Ni jih malo! Akademikov, ki se ne ije odkrito razviti katoliške zastave, ti že ob času, ko se pripravljajo za svoj bodoči poklic, z iskreno vnemo sodelujejo pri izobraževalnem delu v domovini, vodijo obrambno delo na mejah, Itejemo dobro stotino. V treh društvih, |Danici« na Dunaju, »Zarji« v Gradcu »Danu« v Pragi se zbirajo; veže jih Ja z mnogo stotinami po naših sred--Ijih Šolah skupno prepričanje in skup-
ry
ni cilj. Vsa ta velik£f duha; gosposke košscl poganja med liberalci1 Vkljub svojemu znai; da jih čakajo razni iz<
je ljudskega ki bohotno med njimi, .vkljub temu, raženi stanovi,
podajajo vendar roke v bratski vzajem nosti kmečki in delavski mladini in so ter ostanejo pravi vrli slovenski fantje.
Mladine, ki se zbira po naših izobraževalnih društvih, je pa na tisoče. Samo Orlov bo krog 3000. Koliko življenja, koliko dola, koliko uspehov v tako kratkem času. Komaj smo začeli in že jc glas naše mladinske organizacije napolnil vso domovino in šel že tudi preko njenih mej, kjer se je vesele in jo občudujejo naši prijatelji, ter boje in jo zavidajo nasprotniki.
Naša mladina se more pokazati v javnosti. To je že neštetokrat dokazala. Njeni javni nastopi so zarisali že sedaj, ko so bili le delni in omejeni, neizbrisne sledi v življenje našega ljudstva. Zato je pa res potrebno, da se enkrat pokaže na dostojnem mestu zbrana v vsi svoji moči, da s skupnim nastopom razveseli našo domovino in v vzajemnem posvetu še trdneje objame vse svoje vrste.
To se ima zgoditi letos meseca avgusta v Ljubljani. Katoliški shod slovenske in hrvaške mladine bo za par dni zbral našo mladino, brez dvojbe pa tudi ogromno četo njenih prij jev izmed vseh stanov in bo brez d\ silno poživil vse naše javno živijc e. Ob času, ko se v smrtnih bolečine, valja izmozgani, vsled prešernosti in razkošja tako zgodaj ostareli liberalizem, nastopi naša mladina, da takorekoč izkoplje grob poginolemu liberalslvu, polna moči, polna samozavesti, polna pogumnih nadej za bodočnost. Njen shod bo pogrebni govor za liberalce v naši domovini. Klical bo v upravičenem ponosu: »Liberalci sle doigrali,
ostareli ste, nc da hi bili kdaj mladi, zima je prišla nad vas, ne da bi bili kdaj pokazali kaj svežega pomladnega cvetja. Vsi vaši programi so bili pisani v deročo vodo, koder je nova kaplja sproti izbrisala vsako črko vaših naklepov, vse vaše ustanove so bile stavbe iz papirja, postavljene brez temelja v močvirna tla; zato pa imate v svoji zgodovini samo nepretrgano vrsto propadov in bankrotov na vseh konceh. Vaše zaupanje v neumnost vaših poslu-šavcev je goljufano, vaše špekulacije so razsute in vzbujeno svobodno ljudstvo vam zapira vrata po vseh javnih zastopih. Da pa v nespametni predrznosti ne boste morda čakali boljših ča* sov in v zaslepljenosti upali, da so morda v prihodnje kaj izpremeni vam v prid, zato stopamo mi mladi na plan v katoliškem shodu. Štejte nas in štejte množice, ki stoje za nami. Naše število morda morete dognati, toda našega navdušenja za našo sveto reč, naše trdne volje za vzajemno delo domovini v blagor pa nc boste prešteli, ker jc njena moč brez mej, kakor je brezmejna božja pomoč, ki sc opiramo nanjo.«
Tako bo govoril katoliški shod naše mladine. Naše pravimo, ker Hrvatje so z nami enega duha, kakor so ene krvi. Preko naših mej je švignil ogenj tudi v Dalmacijo in na Hrvaško; tudi tam se je jela vzbujati in združevati mladina, zlasti po šolah in na vseučilišču v Zagrebu, kjer je katoliško akademično društvo »Domagoj« najmočnejše med vsemi akademičnimi društvi. Tudi hrvaški fantje pridejo k nam in ž njimi starejši zastopniki raznih stanov, da v dejanju potrdijo ne-pretrgljivo bratsko zvezo med slovenskim in hrvaškim ljudstvom in nam za-gotove, da misli, ki smo jih sejali o skupni veliki domovini, ne bodo zaspale.
N« uva dni je preračunan mladinski katoliški shod. Tretji dan bo pa velik katoliški tabor, ki bo zbral na tisoče našega slovenskega m hrvaškega ljudsiva v skupnem zborovanju. Dalmatine! pridejo s posebnim par -1 rodom O Slovencih ni dvomiti, da bodo vabilo, ko se razglasi z vsemi podrobnostmi. z veseljem sprejeli. Bog daj sreče!
m flekleia in Amerika.
»Domoljub« je imel žc večkrat priliko svariti naše ljudstvo prod laliko-mišljenim izseljevanjem v Ameriko. Pred lahkomišljenim, pravimo. So namreč gotovi slučaji, ko ljudem ne smemo zamoriti, če gredo iskat kruha v tujino, kor ga v domovini vkljub poštenemu prizadevanju ne najdejo. Toda največkrat pa ljudje iz nezadostnih vzrokov zapuščajo domačo grudo :n gredo na tuje. kjer so dušno in telesno poizgube. Doma so sanjarili o ameri-kanskem raju. ko pridejo tja. kmalu iz-previdijo. da so zamenjali domače, si-cor trdo delo s pravim suženjstvom.
če pa že za moške ni Amerika obljubljena dežela, kakor sc rado razkri-čava. tem manj za žensko, za dekleta. Odkrito povemo, da nas je vedno srce bolelo. k<*> smo opazovali, da so zadnja leta dekleta vedno bolj začela tiščali v Ameriko. Nočemo reči. da ta ali ona ni napravila tam sreče. Toda to so le osamljeno izjeme. Nasprotno pa je čisto gotovo, da je za deklice na potu in pozneje v Ameriki toliko nevarnosti, da jc za veliko večino nova domovina dežela pogube.
Prav pretreslo nas je. ko smo bili v novejšem času v tem svojem prepričanju od poklicano strani žalostno potrjeni. Glavna tajnica avstrijske zveze za boj proti trgovini z deklicami — Celc-stina Truksa — je v nekem nemškem listu za izseljence objavila članek, ki se peča s trgovino kranjskih deklic v Severno Ameriko. Tu podajemo njene glavne misli:
Splošno lc malokdo ve, da obstoji med Kranjsko in Severno Ameriko trgovina z deklicami, ki je precej obsežna. Glavni svoj izvor ima v kranjskih naselbinah P u e b 1 o v državi Kolorado in K 1 e v c 1 a n d v državi Ohio. Med tem ko v veČina sevoroamerikan-skih državah krčmarjem ni dovoljeno imeti ženske za postrežbo, imajo Kranjci v zgoraj omenjenih naselbinah to prednost, da smejo imeti njihovi sa-loonkoopeiv (krčmarjO. ki so navadno tudi Kranjci, ženske za postrežbo, kor imajo večinoma tudi takozvane >boar-dmg-liause« (jedilne hiše\ v katerih dobe njihov: rojaki za primerno nizko povprečno cono hrano, stanovanje in perilo. V voz deklet se navadno vrši lako-le: Krčmar vpraša vsakeca novo-došlega gosta, ki hoče biti pri njem na
hrani in stanovanju, po njegovi rodbini in drugih njegovih zasebnih zadevah, poizveduje po razmerah v njegovi domač' vasi. pri Čemur sc zanima zlasti za to. čo je tam kaj lepih deklet. Ako so novodošlemu gostu znana taka dekleta jim ponudi krčmar denar za pot na posodo, ki si ga bodo potem pri njem odslužile. Ponudba dekletu, za katerega je na ta način poizvedel, sc izvrši ali pismeno, ali pa še večkrat ustmeno po posredovanju kake tretje osebe v domovini. ki skrbi potem tudi za neovirano pot v Ameriko. Pot, ki jo nastopajo navadno dolenjska kmetska dekleta v Severno Ameriko, gre čez Inomost in gvico-Marseille, kjer sc dekletom, ki gredo baje k svojim sorodnikom, no na-pravljajo nobene težave, če tudi nimajo. kakor je v večini navada, nobenih potnih listov.
Da so dekleta izpostavljena marsi-kaki nevarnosti, je umevno. Zaslužijo sicer na teden po -l do 5 dolarjev; toda kako? Gost vpraša dekle, kaj da hoče piti. Izbere si seveda drago žganje, pije pa kako ceneno limonado. Razloček pride njej na dobro. Vendar pravi zaslužek je v sramoti za denar. Dekleta so izročena popolnoma na milost in nemilost gostilničarja. Angleščine nc znajo in so je v družbi svojih rojakov tudi ne priuče. Le redka so tista kranjska dekleta, ki se v ameriških gostilnah kot natakarice ne izgube. Včasih se pač zgodi, da se to ali ono dekle s kakim rojakom poroči ali s: tudi tako prihrani lopo svoto denarja, mogoče tudi domov kake krone pošlje; taki izredni slučaji krožijo potem po domovini in tako pripravijo potem kako še omahujočo do tesra. da sc poda v neznano ji tujino, kjer se žalibog najčešče ne le pogrezne v brezno razuzdanosti, ampak, ker mlada lica lc prehitro izginejo. tudi v največjo bedo in revščino. -Mogoče , tako zaključuje gospa Truksa svoja izvajanja, »najdejo te vrstice tudi na Kranjsko svojo pot in pridejo v roke poklicanih ljudi. Pri tem mislim predvsem na okrajna glavarstva in župivke na deželi, ki zamorejo vsled svojega velikega vpliva na kmet-sko prebivalstvo največ doseči. Naj po-skrbo za tozadevna pojasnila pri ogroženih dekletih in njihovih svojcih.«
Tako piše zgoraj imenovana tajnica. Ne moremo sicer dognati, ali to bridko očitanje zadeva res samo kranjska slovenska dekleta, ali so tam splošno take razmere. Gotovo pa je. da jo silno sramotno za slovensko ljudstvo in za slovenska dekleta posebej, da sc jim more kaj ta!-eea očitati, £o večja odgovornost kot žrtve samo pa zadene tiste ki so poklicani, da po najboljših močeh preprečijo to zlo. Pisateljica sc zlasti obrača na okrajne glavarje in župnike; mi bi Šc staršem zaklicali: Stokrat premislite, prodno svojim hčeram daste prosto pot v Ameriko!

Političen pregled
!o
■ a
POLOŽAJ NOVE AVSTRIJSKE VLADE.
Novo ministrstvo, ki ga je objavil »Domoljub« že zadnjič, je cesar zaprisegel 10. prosinca.
Po svojih udanih vladnih listih razglaša sedaj Binert, da želi, da bi pri izvrševanju in izveden ju programa, ki ga hoče izvesti nova vlada, sodeloval in pomagale vso stranke, ter obljublja, da hoče (o uradniško min slrstvo -i ohraniti in vzdrževati najožji stik in zvezo s parlamentarci (zastopniki volivcev v državni zbornici ali poslanci-. Vlada hoče zbrati vse sTe in ustvariti mirne, ugodne razmere v državi in po deželah. V zadevali, ki so tičejo uprave, obljublja vlada, da hoče ostati brezpogojno na nepristranskem, objektivnem stališču. - Obljube nove vlade se slišijo res kaj prijetno in mikavno, bon: » videli, kako bo to kaj izgledalo v dejanju in rosnei. Da smo proti novi vladi bolj nezaupni, k temu nas pač si'i izkušnja! Binertova ranjka vlada, št. '„', je delala tudi zelo pobožno obljube kako hoče biti nasproti vsem strank; m in narodom pravična in objektivna. J'u kako hitro je pozabila to svojo obljubo, kako »nepristranska« je bila ravno do nas Slovencev! Star grešn'k se v dejanju (v besedah že) nc izpreobrno in tv poboljša tako hitro, kar čez noč! Shvr pa bomo žo videli dal Bog da bi se naše slutnje to pot ne uresničile!
AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR
se skliče 17. t. m. V prvi seji poda baron Binert, predsednik novega ministrstva, programatično izjavo, t. j. kak deloven načrt si je zastavTa nova vlada, kaj hoče izvesti. Ta njen deloven program jc določen, obsega sledeče točke: Vlada hoče doseči in izvesti redni državni proračun, bančno predlogo, dovolitev vojaških novincev ter končanje d c 1 ega c i j sk ega d da.
Seveda bo sledila v zbornici debata o in na to izjavo Bienorthovo, ki bo izvlekla najrazličnejšo politične in nepolitično stvari na dan in ne Iki posebno prispevala v prilog izvedbe toga delovnega programa Binortove vlade št. Čujejo se /o glasovi, da državni zbor nc bo mogel do 31. sušen rešiti proračuna, da bo radi tega potreben še drugi morda zopet trimesečni začasni proračun, prodno bo rešen rodn' proračun.
DELEGACIJE,
ki bodo zborovalo v Budimpešti, bod i sklicano te dni. najbrž. 21. ali 23. t. ni! da rešijo skupno državne potrebščino in zadevo, ki smo j'h v »Domoljubu-našteli žo v prejšnjih številkah.
ZDRAVJE CESARJEVO
jo. kakor so poroča, popolnoma povolj-no. C.esnr so počuti žo toliko čilega da se zn nokai časa žo izprehaja po Sen-

rtimaekcm vrtu. Tudi dvornega plesa ponedeljkovega se jc udeležil, ki se je pa priCel eno uro prej, da ga jo mogel flatkir ob enajstih zvečer zapustiti radi itočttiia.
KRANJSKI DEŽELNI ZBOR
■lio sklican, kakor jc obljubil Binert kranjskemu deželnemu glavarju pl. .sukljeju, čimprej«, najbrže meseca svoiaua. Gospod d e ž. g 1 a v a r je 1) i l namreč pred nekaj dnevi •na Dunaju, kjer je imel p o -gg o v•r o, konference, glede ji i o 1 i o r a č n e g a dela na K ran j-s Is e m. (Melioračno delo ali melioracijo delo za izboljšanje. Med taka dela spadajo ceste, mostovi, vodovodi, izsu-žovanje in namakanje zemljišč, uravnavanje rek in hudournikov in podob-Jlu dela, n. pr. izboljšanje pašnikov.) Dežel, odbor kranjski je sjioznal, kako je potrebno izvesti toliko in povsod v deželi potrebnih melioracij. Prejšnja liberalna večina ni imela smisla za take reči, ali ljudski zastopniki so se lotili z največjo pridnostjo dela, kar se je bilo preje zamudilo skozi desetletja, to hoče sedaj popraviti naš odbor. Da jc pri nas res nujno potreba novega gospodarskega življenja, saj ravno tako naraščajoče izseljevanje našega prebivalstva nam priča, da če se ne bo pravočasno pomagalo povzdigniti gospodarskega življenja in ljudstvu pomagalo v najbolj perečih zadevah, potem utegne bili zamujeno, pa tako, da bi se ta zamuda ne dala lahko več popraviti.
Deželni odbor je že izvršil v dveh lotih celo vrsto takih del in zgradb v {izboljšanje koristi ljudstva. A potreba fv tem oziru je velika. Zato je izvrš!l odbor cel program za izpeljavo teh del in fudi onih, ki bi utegnila biti potrebna Izvršitve v bližji bodočnosti. Stroški za ilije b: znašali po sedanjem računu 38 pniljonov kron. To je pa veliko gospo-clarstvo, ki ga je treba zakonito uredi-i. Tudi {.'lede potrebnega denarja treba estaviti določen načrt, urediti, kako loč« dežela gospodariti z denarjem v lelioračnc namene. Deželni zbor je bil ta namen sklonil dvoje, namreč določil je kot prispevek dežele za ta iz-Sjoljševalna dela 10 milijonov kron, ki ti a j si jih pridobi dežela potom posojila in sklenil je tudi obširnejši meli-inačni zakon, ki določa upravo zaklada J|a meliorac:je in gospodarstvo z denarjem v ta namen. Pa teh dveh zakonov :esar še ni potrdil, ker sta obtičala v inistrskih pisarnah, kar ni nič čudne-a, ker tak melioračni zakon, ki stvarja za deželo slalni melioračni za-lad, ima seveda tudi za državo veliko ažnost. — Državne finance so po tem konu najprej prizadete. V teh stvareh ;elja glede določanja, koliko naj za ta-a javna izboljševalna dela dežel pri-eva tudi država, ključ, ki določa, da Jrispeva za nekatere vrste izboljšanj W'žava izredno visoko. Če da dežela toliko, n. pr. Kranjska 10 mMijonov, da država za te namene šc veliko več. —
Drugi vzrok, da še ni bila vlada predložila vladarju v potrdilo omenjenih dveh zakonov, sklenjenih po kranjskem deželnem zboru, je pa bil ta, da hoče vlada sanirati (ozdraviti) deželne finance in vlada radi tega zadržuje, da bi si dežele najemale posojil ter vpliva na lo, da bi dežele omejile svoje izdatke. — Nadaljni vzrok je bil pa ta, da je kranjski melioračni zakon nekaj novega, kajti do sedaj si še ni nobena druga avstrijska dežela tako natančno uredila svojega gradbenega delovanja, Kranjska je bila v tem prva, je postala v tem vzor drugim. Dunajska vlada pa se je ravno radi tega zlasti obotavljala in ni hotela pritrditi Kranjski in zakona predložiti vladarju v potrditev. Bila je pa šc neka ovira tu, namreč med zastopniki raznih ministrstev, ki imajo s temi rečmi posla, v kolikor pripadajo v njih področje, je vladalo neko nesoglasje in vsak je skušal stvar po svoje zaobrnili in rešiti, stvar ni šla zlepa naprej. Naš deželni odbor, posebno njegov glavar, pa ni hotel dopustiti, da bi radi takih »ministrskih« vzrokov se naš melioračni zakon, ki je v prid dežele tako nujno potreben, brez pravega stvarnega vzroka zavlačeval in je našel pot za pospešitev rešitve te postave. Dosegel je posvetovanja zastopnikov našega deželnega odbora, na čelu jim glavar sam in z dotičnimi ministrstvi: finančnim, poljedelskim, trgovinskim itd. in na tem posvetovanju, ki je trajalo štiri ure, s c jc dosegel sporazum in so bile sprejete vse zahteve deželnih naših zastopnikov, lo glede oblike besedila so se dovolile nekatero za stvar nepomembne izpremembe. Zadeva pa, ki je za blagor naše dežele največjega pomena, je napredovala na ta način za velik korak k udejstvovanju.
SOCIALNO-ZAVAROVALNI PODOD-SEK AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA
je 13. t. m. izvršil dvadnevno razpravo. Razpravljal je vprašanje o razdelitvi zavarovanja za starost in onemoglost na eni strani na industrijo, obrt in trgovino, na drugi strani pa samostojno kmetijsko zavarovanje na deželi. Indu-strijci in soc. demokrati se bran!jo skupnega zavarovanja , a je bil predlog za ločitev odklonjen z veliko večino. Prihodnja seja tega odseka se članom naznani pismenim potom.
POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM
je silno zamotan. Ljudstvo jo razburjeno. vojaštvo vedno v orožju, v resnici se niti ne zve, kaj se dogaja ali česa je pričakovati. Štrajk železničarjev traja dalje Vojaške posadke se bratijo s štraj-kujočimi in zahtevajo zvišanje plač. Nek anarhist je oznanjeval v Lizboni ustajo, a so ga zaprli. Radi stavke železničarjev so ustavljeni vsi mednarodni in izvenportugalski vlaki.
SKRBI RUSIJE.
Nedavno je govoril v Petrogradu general Isajevič o položaju Rusije na
Daljnem Vzhodu. Naglašal je, da mora Rusija storiti vse, da se tam utrdi, sicer utegne priti še drug tak poraz na njo, kakor jo je zadel v boju za Korejo. Japonci naglo pomnožujejo svojo armad-no moč na suhem in na morju. Ruska moč je na Vzhodu v primeri z japonsko vsaj dvakrat preslaba. Nevarnost grozi ruski posesti v Vladivostoku in sploh vsem bližnjim in sosednjem ruskim pokrajinam. Bo že precej resnice na tem, da govori tako naravnost sam ruski general !
aaannnnnnr-inr-ir-innn"
LISTEK

□ D
n
Roinarica.
Povest iz naroda. Spisala M. Buol. — Poslovenil o. Veselico Kovač.
(Dalje.)
Preden je ura v stolpu cerkve sv. Mihaela odbila enajst, je bil Kandid a svojim delom že gotov. V vsej naglici je doma nekoliko pojužinal, potem fe pa hitel »na grad« pomagat Romanu.
Iz dalje je že čul enakomerne udarce sekir . . . Gori v gozdni strmini se je tresel vitek vrh visokega me-česna. Sekira je odmevala vedno hitreje; potem je pa naenkrat utihnila in ponosno drevo je padlo in obležalo.
Medtem ko je Kandid urno korakal navkreber, se je sekira zopet oglasila, rezko in trdo, znamenje, da so se drvarji lotili drugega drevesa. Še nekaj mahljejev in vrh visoke smreke se je stresel, potem mogočno zamahnil in gozdni velikan je glasno treščil na tla.
Zamolkel krik se je razlegel po gozdu — prišel je iž Kandidovih ust. Za Boga, drevo je bilo znotraj trhlo, pa se je podrlo prezgodaj! Kandid je omamljen za trenotek postal, potem pa še hitreje drvil navzgor. Naravnost skozi grmovje je tekel proti mestu, kjer je padlo drevo.
Prišel je do cilja — pa, oh, groza! poleg drevesa je ležal nekdo. ležal nepremično v krvi — o usmiljeni Bog — to je bil Roman!
Eden izmed drvarjev, še čisto mlad, se je tako prestrašil, da je kar zbežal; njegov tovariš je pa kakor ohromel stal nemo poleg Romana. Šele ko je Kandid hripavo za vpil: »Za božjo voljo, po duhovnika!« se je prestrašeni drvar zganil ter hitel v trg.
Nepopisno žalosten se je zgrudil Kandid na mrtvo truplo svojega prijatelja; srce se mu je trgalo, ko ga jo objel zadnjikrat, pa že mrtvega. Da, Roman je bil že mrtev. Deblo, ki se je podrlo tako nenadoma, mu je zdrobilo črepinjo. Nobena mišica se ni več ganila na obrazu, ki je bilo vse oblito a krvjo.
Medtem je drvar našel prošta, ki se je z brevirjem v roki ravno izpreha-
3«
jal po polju. Goreči duhovnik se je nemudoma podvizal na kraj nesreče. Ko se je prepričal, da je dospel prepozno, je začel tolažili Kandida, ki je obupno ihieč klečal poleg mrliča.
»Moliva za dušo rajnega,« je rekel naposled, a Leseda je obema zastala ze koi v priče.ku moliivo.
Prošt se je prijel za čelo ter se za hip zamislil; nato je rekel mirno:
»Dragi Kandid, potolaži se m teci v bolnišnico po nosilnico. Jaz pa stopim tačas — —«	.
Ni mogel izgovoriti do konca, a Kandid je vseeno veuel, kam pojde ...
Veronika je ravno šivala pri odprtem oknu, kar je zagledala prosta, ki je hitrih korakov stopal proti njihovi hiši. Takoj mu je šla nasproti in mu poljubila roko. Prosila ga je, naj za trenotek potrpi, takoj hoče zbuditi očeta.
»Ali spe?«
»Sicer ni njihova navada; a včeraj so delali pozno v noč,« je odgovorilo dekle.
»Pusti jih, naj spe,« je velel prost. A Veronika se za slednje besede ni zmenila, ampak je hitela v hišo.
Prošt je stopil v sobo. Ozrl se je, kakor da je prvič v njej. Kako prijazen, miren dom! In prišel je, Ja izpre-meni to srečno, tibo zadovoljnost v jok in žalost! O, kako naj spravi strašno novico iz ust . . . Najrajši bi pobegnil iz hiše —--
Mimo okna v pritličju sta hitela dva moža, zaverovana v živahen medsebojen pogovor. Sta li govorila o nesreči, ki se je zgodila »na gradu«? Vsak v trgu je že vedel, kaj se je pripetilo, le sestra, le oče še ne. In če se on, hišni prijatelj, ne osrči, pa pove kdo drugi, in žalostna novica iz tujih ust bi bila še prožnejša.
Pogumno je torej stopil proti Potočnikovi spalnici; hotel ga je zbuditi sam. A zdajci so se odprla vrata in oprt na svojo hčer je vstopil starec z zadovoljnim smehom na ustnih.
»Poljubim roko, milostljivi! Prav imate, da ste prepodili starega lenuha z ležišča. Veronika bi me bila morala že zdavnaj zbuditi, nai-očil sem ji. Pa ima vedno svojo tirno.«
»Ne hudujte se, oče,« ga je mirila hči. »Spanje je Joiira reč.«
»Veronika ima prav,« je pritrdil prošt, samo da je nekaj rekel.
Potem je — kakor navadno — sedel na starodaven, lepo izrezljan naslonjač in posegel s tresočo roko v veliko tobačnico, ki mu jo je ponudil do-brovoljni starček.
Veronika je šla vun, saj je imela vedno dovolj opravila.
Izprva jo je mislil prošt pridržati. A v trenotku se mu je zdelo, da se bo lažje iznebil svoje strašno novice v njeni odsotnosti. Komaj pa je bila Veronika zunaj, ga je obšla groza in strah tako da bi jo bil najrajši poklical zopet nazaj.
V sobi je bilo tiho. Le čižek v majhni gajbici, ki je lahno gostoleč 4i
skakljal semtertja, je motil skrivnostno tišino. Stari mizar je pač spoznal, da je njegov duhovni prijatelj danes povsem drugačen kakor drugikrat; toda hudega ni slutil nič. Ccz nekaj časa je začel nadaljevati prejšnji pogo-»Kajpada, res je, spanje je dar božji in še prav velik. Zlasti takale po-kveka, kakor sem jaz, to še posebno čuti. Glejte, milostljivi, kadar spim celo noč dve uri, pa lahko rečem: Gospod Bog, danes si mi bil pa posebno dober.«
»Vi ste vsaj vedno zadovoljni, Jaka,« je rekel prošt s slabotnim glasom.
»Seveda, kaj pa hočem. Gospod Bog tako stori, kakor hoče,« se je pošalil Potočnik. »Moje žive dni me je večkrat pošteno udaril in rad priznam, da je imel prav. V debel in grčav hlod je treba debele zagozde! Ce me že vkljub protinu večkrat navdaja napuh, kaj bi bilo šele, če bi le nadloge ne imel.«
»Bog vas ima rad, zato vam pošilja nadloge,« je rekel prošt.
Potočnik je lokavo pomežiknil: »Je že prav, včasih kako nadlogo, to bi ne bilo nič hudega; a vedna na.i-loga — to je malo sitnejse.< ln globoko vzdilinivši je pristavil: »Ne mislim na svoj protin, milostljivi, ampak če iti mi bil Bog le ženo pustil ali jo pa vsaj takoj k sebi vzel. To jc hudo, pa hodi v božjem imenu!«
»V božjem imenu.« je tiho ponovil duhovnik.
»Samo nekaj me tolaži,« je začel Potočnik zopet v veselejšem glasu; »veste, milostljivi, svoj živ dan sem imel opraviti z lesom, a križa si nisem naredil nobenega. Večkrat sem si mislil: Gospod Bog, lo jc tvoja slvar. Res, če se ozreš v druge družine in ne vidiš ne miru in ne ljubezni — pa si mislim: moj protin mi je ljubši! In dandanes, ko mladi svet noče veliko več slišati o ubogljivosti in molitvi — sicer ni lepo, ako se hvalim — a mislim si večkrat: niso vsa dekleta taka, kakor je moje; tudi fani. milostljivi — Bogu bodi. hvala — ni slab!«
Prošt je vstal. Tresel se jc v kolenih; krčevito se je oprijel ročajev oh naslonjaču. Zdel se je samemu sebi kakor krvnik, ki ima nastaviti obsojencu sekiro na vrat.
»Res,« je dejal nato tiho in s tresočim glasom, »Boga zahvalite za tako pridnega, krščanskega in nepokvarjenega sina, ki ste ga imeli---«
Potočnik je prošta začudeno pogledal. Beseda »imeli« je vzbudila njegovo pozornost.
»Oče Jaka, Bog vas bode poplačal, da ste ga vzgojili tako lepo krščansko! Poznam vas in vem, da ste svojega otroka že od mladega darovali Bogu iz vsega srca. In glejte, sedaj je Bog zahteval od vas, kar ste mu darovali ...•:< Dalje duhovnik ni mogel govoriti. Začel je ihteti.
Potočnik je sedel nepremično na svojem stolu. Le suhe roke, ki jih je krfovito uprl na kolena, so se močno tresle.
Naposled je vprašal s hripavim
glasom:
»Ali je mrtev?«---
V tem trenotku je planil Kandid v,
sobo. Lasje so mu bili zmešani, oči motne in kakor steklene. Na rokah in obleki je imel krvave sledove. Zdaj je stopila v sobo Veronika, tiho in preplašeno. Kandid se je vrgel pred mojstra na kolena in objel sključenega starca.
Potočnik ni več vprašal; sklonil se je pokonci. »Drevo ga je ubilo,« je rekel negotovo, kakor da jo videl v prikazni, kaj se je zgodilo.
Potem se je pa nagnil h klečečemu Kandid u:
>-In ti si hotel iti namesto njega!'« »O, ko bi bil le šel! O, ko bi bilo le meno zadelo!« je stokal Kandid.
»Nikar ne govori tako!« ga je zavrnil mojster. »Zadelo je tega, kogar je Bog hotel imeti.« ("'.ez nekaj časa je pristavil: »Kje pa je?«
Kandid je povedal, da so ga žc prenesli v bolnišnico. Prošt, je pa svetoval, naj Potočnik toliko časa potrpi, da po« lože mrliča v rakev.
»Ali ga je hudo razmesarilo? Pa kaj vprašam, — seveda ga jc! — — V imenu božjem, v imenu božjem. Pogledati ga vendar moram iti takoj!«
Kandid je hotel mojstra spremiti v bolnišnico; a ta mu je to kratko malo odrekel. Le prošt si ni dal dopovedati, ampak je spremil starca, ki je oprt na svojo hčer omahovaje stopil iz hiše mi prosto.
(Dalje prih.)
žogii M, kje po si?
V visoki planinski župniji gori na Tirolskem je pasel ovčice in koziiče že leta in leta župnik Matevž Skof. Ločen od vsega sveta se je pobožni mož skoro popolnoma pokmetil, in sicer v najboljšem pomenu le besede. Živel je oddaljen od omikanega sveta sredi svojih kmetov in za svoje kmete, delil je z njimi veselje in žalost in — svojo skromno plačo. Lo tak župnik moie obstati v teh planinskih krajih, katere večino leta oklepa sneg in led in ki groze ljudem in živini s svojimi snežnimi in peščenimi plazovi. Pri teh planinskih kmetih ni treba župniku velike knjižnice, pač pa velikega srcn, kjer je dovolj prostora za vse, tudi za semiutja zelo robate in trde bulice; treba mu jc tistega junaštva, ki iz ljubezni ti« Bega in čuta dolžnosti gleda vsaki nevarnosti mirno v obraz. Pri teh pianistih župniku ni treba finih rokavic, paž pa tuintam trdili pesti in neporušneg-i zdravja; debela obleka iz domaČega sukna je v teh višinah tudi zanj bolj, pripravno oblačilo, kot pa fini in sredi talar mestnega prelata.
Tak je bil naš župnik Matevž, pri-prost, pobožen in do skrajnosti požrtvovalen mož, zato pa ljubljen in spoSlo-van od svojih planincev. Marsikaj ja moral zlasti ob hudili zimah prestati;
|'cerkev in župnišče sta stala čisto na ■samoti in če jo zapadel velik sneg, jc bil fivčasih za več dni popolnoma ločen od 'Psvojih faranov. Neko zimo je bilo tako
("hudo, da si je moral pod snegom z lopato rov narediti iz župnišča v cerkev, kjer je pri sveti maši moral biti sam .svoj ministrant. Privezal si je namreč :iia desno nogo zvonec in jc junaško izvončkal pri posameznih delili, če tucli razun njegove postrežnice žive duše ni p bilo v mrzli cerkvici. Ponudbo svoje po-•> strežnice, da bi mu stregla pri maši, je odločno zavrnil, češ, saj stoji v svetem »pismu: mulier taccat in ecclesia — po p slovensko: ženska v cerkvenih rečeh |nima nobene besede!
Ker pa zime lc ni bilo konec in sne-Bga vedno več, mu jc zmanjkalo drv za fkurjavo. Preostalo mu ni druzega, kol lotiti se edinega lesa —- cerkvenih klopi. Ko so bile tudi te sežagane, sese-ikane in požgane, so prišli — leseni ^svetniki na vrsto. Seveda je stalo to pobožnega moža hudih dušnih bojev; toda šlo se je za to, ali živeti ali zmrzniti in drug za drugim so morali rojim ati v peč. Toda preden je *azžagal "kak kip, je s povzdignjenimi rokami iskreno molil:
»Sveti Anton, sveti Alojzij, sveta Barbara, sveta Polona . . . odpuslite mi, da vas moram sežgati!«
Naposled ... so zagrmeli snežni . plazovi po bregovih in gorka sapa je zapihala po snegovju, ki je začelo gi-niti, kakor gine maslo v razbeljeni kozi. In kmetje so začeli od vseh strani prihajati, da pogledajo, če župnik še živi ... in z dolgimi obrazi so strmeli Ha razdejanje v hiši božji.
Toda nihče ni župniku tega zameril. Kmalu so stale nove klopi in novi : svetniki in prihodnjo jesen so mu na-vozili toliko drv, da svetniki niso bili v noboni nevarnosti več.
Še večji posebnež pa je bil župnik Blatevž v svojih pridigah, ki so daleč na okoli slovele po svoji izvirnosti in nenavadnosti. Nepozabna pa je ostala pridiga, ki jo je govoril svojim /arariom 24. nedeljo po Binkoštih.
Župnik Matevž namreč ni bil nič kaj zadovoljen s spolnovanjem šeste I božje zapovedi pri svojili faranih. Zlasti v planinskih krajih je pri sicer do-1'brih ljudeh zelo razširjena obžalovanja vredna napaka. Ker vse opominjevanje lini nič izdalo, je sklenil župnik enkrat | pošteno govoriti s svojimi župljani.
V cerkvi je bila na steni nasproti iprižnice naslikana velika stara slika, ki je predstavljala poslednjo sodbo v ; Silno živih barvah in živahnih potezah. IZlasti peklenske muke in razni peklcn-Ižčeki so bili naslikani z bujno domišljijo. V desnem vogalu slike se je videl »pekel kot odprto žrelo ogromnega zma-ijja. Celo to žrelo, obdano od sto špiča-sstih zob, je bilo polno švigajočih pla-imen, v njih se je peklo mnogo člove-fSkih teles, vragovi pa so prinašali še ■ ve.I no novih žrtev. K temu pošastnemu irelu so namreč peklenščeki položili z
zemije brv, in po tej brvi so vozili po-gubJjence na samokolnieah v pekel.
To sliko vzame tisto nedeljo župnik Matevž za predmet svojemu govoru in pravi:
»Preljubi moji . . . takoimenovani kristjani in . . . žalibog moji farani!
Iremišljujmo danes prav resno ono-lc sliko tam na steni . . . morda bo vendar-le kaj pomagalo, da storite konec svojemu grešnemu življenju.
Zares, prišel bo čas, ko se bo pokazal Gospod v oblakih, da bo sodil žive in mrtve . . . prav tako, kakor ga vidite tamkaj ha .sJtki v njegovem strašnem veličanstvu, slavi in mogoč-nosli.
Sicer sem vam prebral sveti evangelij, po stavim glavo, da ga niste razumeli; ker prvič spite toliko časa, dokler pošteno ne zagrmiin in ob prižnico ne udarim, in drugič tudi ne znam tako dobro brati, kot jezuitje tam doli v dolini. Zato vam treba razložiti; poslušajte me tedaj potrpežljivo in pazljivo — toda to vam povem, če bo zopet kdo celo pridigo kimal in dremal, kakor stari Boštjan pretečeno nedeljo, temu zaženem biret naravnost v glavo!
Torej . . . sin človekov prihaja sodit žive in mrtve. Pravzaprav bodo takrat žc vsi mrtvi in cela zemlja samo eno veliko pokopališče; kako sv. evangelij to misli, tega svoj živ dan ne boste razumeli, zato pustimo to stvar.
Tedaj bodo hiteli angelji s svojimi trobentami na vse štiri strani zemlje in bodo trobili in trobili, da bodo mrtvi slišali in bodo morali hočeš nočeš iz svojih grobov.
Tam na sliki vidite angel je z napihnjenimi lici in vihrajočimi lasmi in vidite tudi, kako mrtveci povsod ven lezejo iz grobov.. Tam eden radovedno z glavo ven kuka, tam je drugi že s polovico telesa zunaj, tu zopet tretji, ki bi Šol rad zopet nazaj, ko zagleda strašne peklenščeke, in zopet tam sklepa četrti svoje roke k molitvi in moli pobožno, kakor nikdar poprej v življenju.
Seveda . . . preljubi, kadar komu voda v grlo teče, takrat ni več šala . . . samo če ni prepozno!
Kajpak morate tudi vi vun . . . vse nič ne pomaga. Gospod, ki je bil v vašem življenju vedno tako milostljiv do vas in je toliko jemal na rovaš vaše ne-umnosli, pri poslednji sodbi ne bo nič več »glihal« - zato: »Iz grobov vun, sicer gorje vam!« pravi Gospod.
Jaz, vaš župnik, bom moral seveda tudi vun, če tudi bi morda rad še tnalo poležal in podremal; toda to vam pa povem najprej pridete na vrsto vi, potem šele jaz!
Jaz torej še malo položim in se le-lam, kot bi me vsa stvar nič ne brigala.
Naenkrat zagrmi strašen glas:
»Župnik Škof, kje pa si?«
»No,« si mislim, »ne bo taka sila,« in lepo mirno ležim in dremljem na-prej.
Čez nekaj časa zagrmi zopet in še močneje strašni glas:
»Župnik škof, kje pa si ? 1« »Aha,« si mislim, »zdaj gre pa zares; toua . . . tretjega klica pa vseeno še počakam.«
In se vležem na drugo stran. Tedaj pa zagrmi, da skalo pokajo: »Župnik Škof, kje pa si??!« No, ljudje božji, nisem bil zastonj pri vojakih in vem, kaj je pokorščina.
Kot bi trenil sem iz groba vun in že stojim prod Gospodom ravno kot sveča, levico ob boku, desnico ob biretu, salutiram in pravim:
»Ponižno naznanjam, tukaj sem! Gospod moj . . . kakšen je ukaz tvoj?«
Tedaj bo Gospod hudo pogledal in zagrmel nad menoj:
»Župnik škof, kje so ovčice, ki sem ti jih bil izročil?«
Jaz pa mirno stojim in pravim: »Gospod, nisi mi izročil ovac, ampak kozle!«
In potem ... to mi smete verjeti, povem Gospodu vse čisto natanko in nadrobno, kaj ste vse uganjali na zemlji, koliko bridkosti ste meni delali, in vsakega bom povedal po imenu, če se ne spokorite in poboljšate; kajti na sodn.ii dan, da veste, bo konec spoved-ne molčečnosti, takrat bo vse očito.
In potem ... no potem bo Gospod spoznal, da sem storil svojo dolžnost in da ne morem nič za to, če vi na vsak način tiščite doli v pekel in prav prijazno mi poreče:
»Župnik škof, pojdi v veselje pra-vičnin!«
In hitro kot blisk bosta priplavala dva angelja z nebes z iepim mehkim oblačkom in me bosta nanj posadila, ker sem v življenju sedel precej na trdem in z menoj se bosta dvignila v nebeški Jeruzalem . . . prav tako, kakor vidife tam na sliki, kjer angelji nosijo zveličane v nebesa.
Potem se bo pa Gospod kot strašen sodnik obrnil k vam in poreče:
»Ker niste ubogali župnika svojaga, bodite prokleti in poberite se v večni ogenj ... ni čisto nič škoda te so-drge!«
Tedaj bodo peklenščeki f-voje veselje imeli z vami nepoboljšljiv ci.
Le poglejte: prav tako, kakor tam na sliki vidite, kako jih nabadajo na žareče vile in nakladajo na samokolni-ce in čez brv vozijo in preobračajo v peklensko žrelo, tako bodo delali tudi z vami ...
Jaz bom pa sedel viseko gori kot kralj na mehkem oblačku in gledal doli, in ko se bodo peklenščeki z vami pogrezali v pekel in zraven pokali s svojimi dolgimi repovi. kakor voznik s svojim bičem, tedaj bom prijel za svoj rog in vam bom zatrobil koračnico-Tatarata, ta, tarala, la, Tatarata ta.....Amen!«
Tako nekako je govoril župnik Matevž in to pridigo pomnijo v njegovi župniji še do današnjega dne. V veliko zadoščenje župnikovo ludi ni oslala brez dobrih posledic.
M

RBZGLEP PO DOmOtflMI
Izvrševalo! odbor Vseslovenske Ljudske Stranke je imel v petek zvečer sejo o političnem položaju in se je oso-bito bavil z razpustom političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. O tem nečuvenem nasilstvu je poročal g. dr. Brejc ter je vladalo nad tem nečuvenim nasi s vom koroške deželne vlade največje ogorčenje. Sklenilo se je pozvati Slovenski klub v državnem zboru, da stori v tej zadevi skrajne korake.
Proti nezakonitostim deželne vlade na Koroškem. Načelnik »Slovenskega kluba«, državni poslanec dr. Ivan Šusteršič, je odposlal sledečo brzojavko: »Ministrski predsednik ekscelenca baron Bienertli, Dunaj. — Deželna vlada v Celovcu je razpustila pod ničevo pretvezo slovensko politično društvo za Koroško. Proti temu nezaslišanemu nasilnemu činu protestira »Slovenski klub« ter zahteva takojšno postavno remcduro.«
Dalmacija za dr. šusteršiča. Načelnik S. L. S. je sprejel sledečo brzojavko: Zastupnik šusteršič, Ljubljana. Imot-sko vieče stranke prava odobrava pri-stup četvorice; vama dični poborničo hrvatskog državnog prava priznanje i 7ohvalnost. — Predsjednik: zastupnik Mladinov.
Liberalci bi se radi iznebili duhovnikov pri denarnih zavodih. Ne bilo bi napačno, da bi liberalci dobili v pest naše denarne zavode. Kam bi prišli naši denarni zavodi, če bi bili izročeni liberalnim špekulantom, pač dosti jasno osvetljuje polom liberalnih zavodov. Naravnost predrzno je, da si upa liberalno časopisje napadati prav v času, ko se pogrezajo njihovi zavodi.
Zrakoplovec Rusjan, Slovenec, je poizkušal polete s svojim letalnim strojem v Belgradu. Dosegel je že lepe uspehe, kar naenkrat mu veter zaobrne etalni stroj in bliskoma pade na zemljo. cez nekaj trenutkov po nesreči je Rusjan umrl.
Argcr	so pripeljali v !
Ljubljano. Sodbe o njem so bile zelo ! različne, nekaterim je ugajalo, drugim I zopet ne. Bilo je pač nekaj ceneje ka- i kor meso domačih živali; gotovo pa je, ! da bi se argentinsko meso, v slučaju, če bi ga stalno pričeli uvažati v Evropo, ' izdatno podražilo in bi postalo šc draž- i sG	domaee- Druga stvar pa, ki je !
Wvin«J Vvaže.va»ia vredna, je, da bi I živinoreja pri nas v slučaju stalnega ' uvoza trpela občutno škodo in potem
sHi^Sff' T.kak Polo-j bi A v-snija pusla, če bi se iz kateresr-iknii I
vzroka (n. pr. vojska, kuga) nSnkml !
ustavi uvoz. Draginja mesa b S
taka, da si niti predstavljati ne morS f)i i
mo. Edina rešitev draginje bo povzdiga živinoreje pri nas.
Krulila za živino. Kuga goveje živine na gobcu in parkljih se je zanesla ponekodi že tudi na Kranjsko. Štajerska, Hrvatska in sosedne dežele žc dolgo trpe na tej nesreči. Ugiba se, kako pomoči. Strokovni poljedelski listi na-glašajo, da ravno v taki nevarnosti potrebuje živina močne krme. Svetujemo, naj živinorejci to upoštevajo in pokla-I dajo živini sezamove tropine, ki imajo neprimerno več rodilnih snovi, kakor . navadna klaja. Sezamove tropine se j naročajo v Ljubljani pri Gospodarski zvezi, ki jih prodaja 100 kilogramov po 18 kron, postaja Ljubljana. Sezamove tropine je priporočati tembolj, ker po svoji kakovosti ne zaostajajo prav nič za lanenimi in slednjih sedaj skoro dobiti ni. Pri Gospodarski zvezi se naročajo tudi druga krmila.
Vsled slabe letine bode treba kmetovalcem spomladi nakupiti krompirja in raznih vrst semen. Sedaj je še ugoden čas za nakup, ker cene se bodo spomladi brezdvomno visoko dvignile. Da more Gospodarska zveza že sedaj preskrbeti zadostno množino, priporočamo, naj kmetovalci kakor tudi zadruge z naročili krompirja, semen, umetnih gnojil itd. že sedaj prično, da ne bodo pozneje primorani veliko večje vsote žrtvovati. Vsa naročila naj se naslavljajo na Gospodarsko zvezo v Ljubljani.
Stoletnica obstoja frančiškanskega samostana na Kostanjevici pri Gorici se je v nedeljo, 8. januarja slovesno obhajala. Pontifikalno sv. mašo je daroval prevzvišeni knezonadškof ob obilni asistenci ob 10. uri predpoludne. Slavnostni cerkveni govor je imel svetogor-ski gvardjan č. o. Luzer. Krasno petje (moški zbor pomešan z deškimi soprani) je kaj lepo poveličevalo cerkveno slavnost.
Izžrebane obveznice deželnega posojila bo kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala od dne 1. julija 1911 dalje v imenski vrednosti. Izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred doteklim rokom proti plačilu šliri-odstotne eskomptne pristojbine. Od prej izžrebanih obveznic so doslej neizplačane sledeče obveznice: po 200 kron št. 299 in 1573, po 2000 kron št. 233, 561, : 1160. 1218, 1483, 1669 in 2017.
Pouk v streljanju po ljubljanskih srednjih šolah se prične v Ljubljani 4. februarja. Vodil ga bo stotnik bram-bovskega polka št. 27 Matija Embaeher. Na I. državni gimnaziji bo vodil pouk stotnik Fran Dolmik 27. brambovskega polka s šestimi inštruktorji podčastniki navedenega polka, na II. državni gim-
naziji ga bo vodil stotnik 27. brambov-i skega polka Fran Globočnik s tremi iu-! struktorji, na nemški državni gimnaziji in na višji državni realki nadporoč-nik 27. pešpolka baron II. pl. Laza rini ♦ I s sedmimi inštruktorji, na učiteljišču.' nadporočnik 17. pešpolka II. Maurer z dvema inštruktorjema. Poučevalo .so bo streljanje vsako soboto izvzeniši praznikov od 2. do 4. ure popoldne.
Ne pozabimo ptičic! Mraz in sneg sla letošnjo zimo dolgo prizanašala in našim pticam se je dokaj dobro godilo. Po vrteli, gozdu in poljih so lah-j ko »sedele ob loncih mesa« in se ma-stile z raznimi žuželkami, ki bi sicer na spomlad grdo uničevale drevje in razne sadeže. Toda sedaj pa je zima s kruto roko posegla vmes; sneg jc pokrit zemljo in drevje in mraz je, da kar poka. Uboge ptičice, sedaj jim gre za i kožo! Navezane so skoro popolnoma na. drobtinice, ki padajo z ljudskih miz in z jasli domačih živali. Zadovoljne so reve celo z drugimi odpadki, ki jih s premrzlimi krempeljci izkopavajo po „ cestah . . . Komu bi sc ti na jljubkojši božji stvori ne smilili, ki se zde, da so ustvarjeni le za solnce, pa jih vidimo izdane najhujšemu mrazu brez vsako pomoči! Pokažimo v dejanju to svojo usmiljenje in trosimo jim zrna, drobii-nic, sadnih olupkov in pešk ter tu in tam malo peska v razna zatišja, kjer si morejo mirno in na suhem okrepčati lačne želodčke. Prav radi prihajajo na okna, kjer jih poleni lahko opazuješ na vsezgodaj zjutraj, kako brskajo med ostanki prejšnjega dne in čakajo novega kosila.. Za škrjančko pa je pot tesati ob kakem zidu, ali po cesti, kjer ji It pač zapaziš, ker hodijo posamezni pari vedno na isto meslo; v krmilne hišico ali na okno pa ne pridejo z lepa. Kdor že nima idealnega smisla za ptice, pa naj ima vsaj praktičnega in potresa pticam pozimi z ozirom na njih neprecenljivo korist., ki jo nudijo z uničevanjem mrčesov. Vadimo zlasti mladino v ljubezni in skrbi za ptice!
^ Kmečka zveza sodnega okraja Radeče je poslala deželnemu odborniku dr. Lampetu sledečo resolucijo: člani Kmečke zveze za rade.ski okraj se popolnoma strinjajo s prizadevanjem deželnega odbora glede deželnih električnih naprav. Naj se izrabijo vse vodne sile kar je največ mogoče! Zborovalci tudi popolnoma odobravajo ustanovitev deželne banke! -. Radeče, dne 12, prosinca 1911. - Ravnikar, načelnik, Simončič, odbornik.
Rim, 13. januarja. Na udanoetno brzojavko, ki jo je sv. očetu z Dunaju poslala konferenca avstrijskih škofov, je sv. oče odgovoril s posebno zahvalo.
x kateri pravi, da ga je tembolj razveselila brzojavka avstrijskih škofov, ki zagotavlja pokorščino in udanost njegovim odredbam proti modernizmu, ker inu mnogo žalosti povzročajo dogodki Italiji in inozemstvu. Sv. oče izroča Škofom blagoslov vernikom.
O liberalnih posojilnicah po deželi Igrcdo zelo čudne govorice. Od raznih Shirani dobivamo poročila, da ne izplačujejo vlog tistim, ki zahtevajo svoj de-luar. V zadnji številki jc »Domoljub« poročal o liberalni posojilnici v Moravčah, prej pa iz Ribnice. Tudi iz Tržiča smo dobili več pisem od vložnikov, da ondotna liberalna posojilnica no more fizplačevati vlog. Tudi radovljiška okrajna posojilnica se drži sedaj strogo odpovednih rokov. To pa razburja Jjudi. Vseh poročil nam ni mogoče priobčiti. Vsom različnim dopisnikom odgovarjamo, da so najbolj varno shranjene vloge pri posojilnicah, ki so včlanjene pri naši »Zadružni zvezi«. Liberalci, ki so hoteli škodovati našim za-ivodom, so jo pošteno zavozili s svojim zadružništvom. Pomilujemo le ubogo ljudstvo, ki bo po nedolžnem trpelo.
Važno za izseljence v Ameriko. Že zadnjič smo opozorili, da so v Ameriki (jako slabe delavske razmere in da se zaslužek skoraj dobiti nc more. Zato je Izdal naselniški komisar novo poostreno določbo, po kateri mora imeti vsak izseljenec, ki izstopi na Ellis Island, se-Jjoj v gotovini denarja 25 dolarjev ali 125 kron. Ta denar mora pokazati v gotovini pred komisijo in ne bo več zadoščalo, da bi izseljenec po denar pisal | ali brzojavil. Tudi nc bo veljalo, da bi kdo drugi denar zanj založil. Kdor pride tedaj brez teh denarnih sredstev, bo Lrezobzirno zavrnjen. Kdor hoče od Bedaj naprej potovati v Ameriko, ta potemtakem plača vožnino in imeti mora toliko denarja seboj, da mu ob izstopu z ladje ostane še čistih 25 dolarjev ali 125 kron. — Rafaelova družba.
Deželni kmetijski tečaji. Dne 22. in 23. januarja 1911 sta kmetijska tečaja ,v Vavti vasi in v Žužemberku. — Spored: 1. V Vavti vasi: 22. januarja dopoldne po 10. sveti maši: Umetna gno-jjila itd., predava g. ravnatelj Rohrman.
Popoldne prva ura: 0 gospodarskih teadrugah, predava g. dr. Pogačnik, de-■žclni zadružni komisar; druga ura: Živinoreja, predava g. Planinšek, strokovni učitelj. — 23. jarnuarja dopoldne: [Vinarstvo, predava g. Skalicky, c. kr. jvinarski nadzornik. — Popoldne: Sadjarstvo, predava gospod Zdolšek, strokovni učitelj. — 2. V Žužemberku: Dne £2. januarja popoldne prva ura: Vinarstvo, predava g. Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik; druga ura: Sadjarstvo, predava g. Zdolšek, strokovni učitelj.
23. januarja dopoldne prva ura: (Umetna gnojila, predava g. Rohrman, ravnatelj deželne kmetijske šole; druga ura: O gospodarskih zadrugah, prebava g. dr. Pogačnik, deželni zadružni (komisar; popoldne: Živinoreja, predaja g. Planinšek, strokovni učitelj.
□uuuannaanancinaaa
a
o
Gorenjske novice
a
□cjaEannnaDaaannaa
g Trata. Katoliško slov. bralno in izobraževalno društvo na Trati ima dne 29. prosinca ob 3. uri popoldne redni občni zbor v društveni dvorani na Trati. Vsi člani in društveni prijatelji se s tem vabijo, da sc občnega zbora polnoštcvilno udeleže.
g Iz Motnika. Živinorejsko zadrugo smo osnovali dne 18. decembra 1. 1. za župniji Motnik in Špitalič. Zelo koristno predavanje je imel ob tej priliki gospod živinorejski inštruktor Krištof. Za štajerski del naše župnije se jc bilo treba glede pasme obrniti na Gradec. A štajerski deželni odbor je prošnjo za švicarsko pasmo odbil. Zalo bodo morali naši štajerski udje krave goniti na Kranjsko. — Sedem predavanj smo imeli v izobraževalnem društvu od jeseni, eno o vplivu tiska in kako naj beremo, šest pa c potovanju po Italiji, Franciji in Nemčiji. Prihodnjo nedeljo bo predavanje o potovanju po Švici. — Dekliška Marijina družba se bo ustanovila pri nas na Svečnico. — Motniški lov je na dražbi prišel v roke domačinov.
g Tržiške novice. Jugoslovanska strokovna organizacija je dobila tudi med našim delavstvom svojo skupino. Minoli torek se je osnovala. Kdor hoče sobi dobro, ne bo pomišljal dolgo, te-muč pristopil tej zvezi. Vsak lorek je po predavanju v društvenih prostorih vpisovanje. — O občnem zboru društva Sv. Jožefa prinese daljše poročilo prihodnji »Društvenik«. — »Domoljub« je pridobil precej naročnikov v tem letu, toda še premalo. Nobena hiša ne bi smela biti brez njega. Še vedno je čas za naročitev.
g Iz Stare Loke. Redek slučaj se jc pripetil v naši fari te dni. Isti dan so ležali na parah trije odrasli mrliči. V Pevnu je umrl nenadoma berač po domače Herodež, na fari pa Tomaž Zaletel, oče načelnika starološkega Orla, in pa gospa Marija Bergant, trgovčeva soproga. Pokojnica je bila blaga, krščanska slovenska žena. Pljučnica jo jc spravila v osmih dneh v grob. Če je le mogla, šla je vsak dan k sv. maši. V svoji oporoki se je spomnila polog cerkve in rcvežev tudi koroških slovenskih otrok in »Slovenske Straže«. Pogreb je bil lep. Udeležili so se požarna b"amba, izobraževalno društvo, telovadni odsek Orel z zastavo, ki jc šel tudi za pogrebom očeta svojega načelnika, in mnogo trgovccv in drugih ljudi. Naj blagi pokojniki počivajo v miru!
g S Trate. Liberalna lista »Slovenski Dom« in »Gorenjec« zadnji čas pogosto prinašata dopise iz Trate. Tem dopisom naj bo v odgovor samo tole: Takim listom, ko jih obsojajo v ogromni večini naši farani, zdi sc nam na drobno odgovarjali veliko pod čast. — Nedavno je bilo v »Slovencu« čitati, da
strešno krilo oternit od strokovnjakov ni priporočeno. Naj izrazimo še mi tukajšnje izkušnje. Skozi več hudih zim se je pokazalo v tukajšnem okolišu, da je najboljše strešno krilo cementna opeka, kakršno že iz večletne izkušnje najbolje izdeluje in ima v zalogi Janez Alič v Gorenji vasi. Isti ima zalogo tudi v Skofji Loki.
g Iz Žabnice. Glasom letošnjega ljudskega štetja, ki se jo vršilo pri nas pet dni, šteje naša župnija s peterimi vasmi 162 hiš in 871 prebivalcev, med njimi 56 odsotnih, večinoma v Ameriki. — Lansko leto je bilo rojenih 33, umrlo jih je 21, porok je bilo G. — Prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. popoldne ob 3. uri bo v prostorih Kat. slov. izobraž. društva javno podučno predavanje deželnega sadjarskega inštruktorja g. Mart. llumeka o sadjarstvu s posebnim ozirom na naše kraje in razmere. Pristop je vsakomur prost. Zaio se pričakuje obilne udeležbe.
g Gorje. Slava Bogu na višavah odmeva sedaj v božičnem času po vsem svetu, slava Bogu na višavah kliče posebno gorjanska fara ob sprejemu novega č. g. župnika, poslanca I. Pibra. Krasen je bil prizor ob prihodu novega dušnega vodnika. Gorjanska cerkev in nje bližnja okolica jc bila vsa v vencih in zastavah in mlajih. Nestrpno je ča« kala množica, kdaj sc prikažejo naši ognjegasci in občinski odbor na konjih, ki so šli naproti g. župniku na blejski kolodvor. Zapeli so zvonovi, prikazali so sc konji: »So že tukaj«, se je zaslišalo mccl množico. Vozovi obstanejo, šolska učenka pozdravi v imenu mladine, eden v imenu vseh društev, gosp. župan je pa že na kolodvoru izvršil svojo dolžnost. Zvečer je bila krasna razsvetljava. Pevci so zapeli par lepih pesmi, godba je igrala, vsi pa smo imeli le eno vročo željo, ki jo je izražal napis pred župniščem: »Gorjanska fara kliče vneta: na mnoga, mnoga, srečna leta!«
g Koroška Bela. Shod, ki ga je priredila Jug. Strok. Zveza za našo skupino 8. t. m., je dobro izpadel. G. Karol Dermastia nam je pokazal, kako potrebna je organizacija delavstva, ako hoče priti do svojih pravic. A le organizacija na krščanskem temelju more to doseči, ker drugim organizacijam kakor socialno - demokraškim delavec ne more zaupati. Navzoč je bil na tem shodu tudi socialni demokrat Anton Kristan, ki ni bil prav zadovoljen z izvajanji g. predavatelja, ki je svojim poslušalcem odpiral oči glede socialnih demokratov. Toda poguma ni imel, da bi govoril, četudi se mu je nudila beseda, ker se ni hotel še bolj omazati, ic?nveč jo je odkuril kakor pes, ako okusi dobroto palicc. Mi pa smo prav hvaležni predavatelju, da nam je malo odprl oči. — Ljudsko gibanje v preteklem letu nam kaže nekoliko nazadovanja od prejšnjega leta. Rojenih je bilo 121, umrlo jih je 59 (bilo je zdravo leto); oklicanih jc bilo 34 parov, poročenih pa 22. — Zimski šport, san-
71
»i- ssrtsr s:«	&
reiati umetnih in nam ni treba šteti	nje in spoštovanje vseh ljudi, tudi na
S ra NesreC še ni bilo posebnih,	šili nasprotnikov. Namesto predpustne
ueiutii.i. nraiv Bi • I	.1,1.1 1« n:i le-rm n se-
razen kakih malih prask. — Draginja tudi pri nas trka na vrata, katero posebno občutijo delavci. Zaslužek je vedno isti, a živila so pa vedno dražja, in vendar še ni upati, da bi se obrnilo na boljše.
g Moravče. T o m a n o v a posojilnica v škripcih. Pretočeni leden se je bliskoma raznesla novica, da bo Tomanova posojilnica drugi dan zapečatena. Ljudi se je polastil velik strah, da zgube morda svoj težko prihranjeni denar. Trumoma so hiteli dvigati svoje uloge. Kolikor so imeli denarja. so ga izplačali, nato pa so se začeli jeziti in preklinjati duhovščino, češ, da je ona povzročila ta napad na posojilnico. Sklenili so takoj izdati sodišču vsakega, kdor bi količkaj govoril o njihovem zavodu. Žandarji so bili hitro na nogah; z znano vnemo za vse, kar je liberalnega, povprašujejo po J hišah daleč naokrog, kje bi kaj zasledili. Vprašujejo celo stvari, ki jih prav nič ne brigajo; n. pr. koliko knjižic je kdo komu dal, da naj vzdigne denar. Dobili so primerne odgovore, tla žan-dnrja ne briga prav nič, če kdo s\ojo hranilno knjižico tudi v vodo vrže in drugo. Toda le počasi! Vzrok morebitnega propada niso duhovniki, niso klerikalci. ampak moravški liberalci sami. Liberalizem propada in bo propadel j povsod in tudi v Moravčah. Polom Glavne posojilnice, potem Agro-Mer-kurja, preuči polom Celjske zveze in Zveze slovenskih zadrug, pri kateri je včlanjena moravška posojilnica, vse lo da ljudem misliti. .Sicer pa ste sami poskrbeli za krizo. V svoji nepopisni za-grizenosti in ošabnosti ste zidali z denarjem klerikalcev, ki so bili tako kratkovidni, da so vam nekateri še zdaj zaupaj svoje vloge, »Zadružni Doniki vas je spravil v denarne zadrege. .S svojim obrekovanjem na.;c »Ljudske hranilnice in posojilnice«, ki se je ustanovila zato, da reši iz vaših krempljev uboge dolžnike, ste že davno zaslužili kazen, ki vam preti sedaj. Zdaj upravičeno ljudje dvigajo svoje glave in v skrbeh povprašujejo, ali pridemo do svojega denarja in to po pravici, ker imate tako imeniten odbor. Odbor je po postavi odgovoren za izgubo. In ta odbor sestoji razun enega iz samih mož, ki le za malo ali nič nc garantirajo. Poleg tega je baje več ne-iztirJjivega dolga, za katerega je, kakor govore, porok odbornik brez premože- 1 nja. Kako izgledajo zadolžnice? čuje ! se, da je tainona brez podpisa porokov, > tia so knjižice popravljene. Farbali ste ljudi koliko bo nesel »Zadružni Dom«,
n vriiMii.oii A	_ •.»	,
igre »V medenih dneh« pa igrajte se daj rajše žaloigro »V žalostnih uneh«, katere prvi prizori se že začenjajo. (Prihodnjič o domu samem, o lansKem računskem zaključku in o mnogih dru-j gib stvareh.)
I g Iz Mekinj. V nedeljo 22. t. m. bo
; priredilo tukajšnje izobraževalno dru-I štvo v »Društvenem Domu« shod, na katerem bosta govorila gg. poslanec dr. Krek in svetnik Gustav ijirc. i'ri tej jiriliki se bo ustanovila tudi živinorejska zadruga za občino Mekinje in snu-ro gotovo tudi za Nevlje. Začetek ho točno ob 3. uri popoldne. Pred shodom bode zapel naš vrli moški zbor par bo-drilnih pesmi. Vabimo domačine 111 drage nam okoličane, katerim je na srcu napredek našega ljudstva, da se prav v obilnem številu udeležite pomenljivega shoda.
g V Hrašah pri Smledniku je pre-tečeno leto umrlo !) oseh, meti lijinii o mož pri najboljših letih. Izmed teh Prane štor, kovač in Gašper Knific, cerkvenik. V 20 lotih jih je umrlo ravno 200 v Ilrašah, tako da jih pride na vsako leto po 10. Naj v miru počivajo. -- Lelina je bila pretočeno leto bolj slaba; črv je naredil veliko škode. — »Domoljub« ima v naši vasi 23 naročnikov.
g Iz selške doline. Pri nas imamo posebno vrste liberalizem, rekli bi mu socialdemokratično kapitalistični brez-verski inladinoliberalizcin. Kajne, lo je zmes? Ni se pa temu preveč čudili, čc vam povem, da sc je zlegel v Železnikih, kjer vso fantazira. Zasejali so ga nadepolni študentje od brezverskega eksjurista Lotriča nadalje. Za botra sta mu bila dr. Oražem in dr. Žerjav, ki so jih vrle Zeleznikarce odičilc s koprivovimi šopki. Pravijo tudi, da mu posebno ljubezen skazuje škofljološka sodnija. Zato so bili en čas prostori škofjeioške sodnije polni železniških delavcev. To so pač znane dobroto liberalizma. Ze zgoraj navedeno ime vam pove, tla se tega liberalizma oprijeml je tudi stara zapuščena liberalna inteligenca, ki nima nobenih porlfeljev in čaka na čast, četudi zadnje mesto ob-činskega odbornika. Svoje odpadke spušča ta liberalizem v »Gorenjcu«, ti duhovi so tako zoprni že starim liberalcem po drugih krajih, da obetajo vsled teb »Gorenjca« opustiti. Za seboj ima ta liberalizem dve hranilnici v Železnikih in Dražgošah. ki sta v celjski zvezi. S silnim vriščem in žuganjem konkurence našim rajfajznovkam
...	...	. -------------- so
Jih ustanovili, danes so že bolj mirni,
a vaeuiiahp in t- , ----------7 ' i 0 njih računskih zaključkih na ni 110-
gub^ Torej K uSliS l o'	^ ^ S° da £ £
ste dregali tem preje ™ 1 k 11'	Za j1?*1" .f1!10 trdo' zat" ^htajo na
Naša »Ljudska hrani ricaTn rLoii i'	I • V°"f 1 in krajih' ** je treba tudi
ca« pa stoji trdno, ker de?a Sr?vidnn il"	T " 1?m,iadan od n ih zaničovanih Ma-81 Pievutno m rijimh devicah. Baje jim je celjska zve-
za naročila, naj skušajo kar največ denarja dobiti v svoje roke. Kadi verjamemo, da je tako, saj v liberalnih zadrugah in zvezah na vseh koncih in krajih poka. Naši ljudje pa so že toliko previdni, da ne bodo sedaj nalagali svojega denarja v liberalne Hranilnice. — Cešnjiška hranilnica Kupila 400 oralov obsegajoči, dobro zaraščeni gozd (takih bukev sc težko dobi še kje na Kranjskem) Hrastnik, ki je oddaljen 8 km od škofjeloškega kolodvora, za svolo 115.000 kron. Ta gozd jim leži v želodcu. Hujskali so delavce in voznike in celo gozdno oblast nadlegujejo, da hi delala sitnosti pri sekanju. Pa vse zastonj! V zadnjem »Gorenjcu« zopet vpijejo, tla so ustanovili novo so-darsko zadrugo, ki bo povzdignila Železnike. Lepo, če bi kdo to verjeli Kajne tako. kakor ste jih povzdigovali do sedaj? Ta bi bila tudi konkurenčna zadruga sodarski zadrugi na Cešnjicj. Zadružni frkolini! Kaj si domišljate/, Odbor jo sestavljen tako: Karol bolem-, gostilničar, načelnik (Kajne, to je su-darsKi mojster!); Gabriel Thaler, gostilničar in podnačelnik; Anton Globoč-nik, bivši fužinar; Anton Hafner, bivši fužinar; Ivan Demšar, trgovec 7. vinom; Jakob Dermoia, usnjar; Prane Vidmar, krojač, in Melhijor Dolenc, nadučitelj v Železnikih. Seve. a šo!-mošter mora biti zraven, da bo učil politične frkovce politični abc. To je sodarska zadruga? Niti enega s<>-darja nimajo. To bi bila pač kramarska zadruga. Ali mislijo, da bodo iz liberalizma fabricirali sodarje. Ta neslvor bo v zadružnem registru deželne sod-nije, kaj takega je pač mogoče v Avstriji. To bo luč Železnikom; neki p<> rednež pravi, da taka, kakoršno je dobil Markon, ko je prišel svojčas v Železnike v sedanji Korlnovi gostilni, l.ctos bodo občinske volitve, zato so se liberalci nekaj izmislili, da bi vjoli kako čast. Ko bodo volilve pri kraju, b tudi ta sodarska zadruga zaspala. T' vedo naši ljudje in so dosti no meniju za liberalno kričanje.
g Umrla je v Tržiču minuli teden posestnica in čevljarjeva soproga Marija Tomaži n. Pokojnica je bila pravi vzor krščansko gospodinje in matere. Kot ena prvih je vstopila v ženski odsek izobraževalnega društva. Njena najljubša pot s sinovi, izmed katerih so vs: štirje Orli, jo bila v društvo. Njen pogreb v nedeljo, 15. t. m. je bil nad vse, veličasten. Spremljalo jo jo društvo sv. Jožefa z zastavo, ženski odsek, ki ji jo zapel dve Žalostinki in nepregledna množica - Tako časti naše ljudstvo vzorno krsčansko mater! Blag ji spomin, ostalim domačim pa naše sožalje!
g Poljane nad škofjo Loko. V pojasnilo občinstvu: Nekateri nasprotniki tukajšnjo posojilnice uporabljajo priliko likvidacije »Glavno posojilnice« v Ljubljani, da ljudstvo begajo in plašijo rad! varnosti v tukajšnji hranilnici naloženega denarja. — Tem potom bodi pojasneno, da hranilnica in posojilnica v I oljanah nad Škofjo Loko ni bila sc-
daj in nikdar popreje v nikaki zvezi z »Glavno posojilnico« v Ljubljani. Vloge v tukajšnji hranilnici so popolnoma varno naložene. Poleg drugih varnosti jamči za varnost hranilnih vlog neomejeno jamstvo 460 članov, ki so vsi zemljiški posestniki, katerih posestva so nad 3 milijone kron vredna. Dobro bi bilo, da bi že prišlo ljudstvo vsaj pri zgoraj omenjeni katastrofi »Glavne posojilnice« do spoznanja, da bi več zaupalo domačemu zavodu, kako;- tujim. V domači posojilnici se zamore vsakdo sam prepričati o poslovanju. K prihodnjemu občnemu zboru, kateri bode pravočasno razglašen, se vabijo vsi člani, priti pa zamorejo tudi nečlani, da se prepričajo o rednem poslovanju in popolni varnosti tukaj vloženega denarja.
nr-ir-ir-innr;rinnnnnnnnn
o
Dolenfske novice
D
□□aaannaannni mpaa
SHOD ZAUPNIKOV IN OBČNI ZBOR »KMEČKE ZVEZE« ZA NOVOMEŠKI OKRAJ.
Takega zborovanja že zdavna ni videla lepa Dolenjska, kot je bil gori označeni shod 9. t. m. v Kandiji pri Novem mestu. To ni bilo nikako mani-festacijsko zborovanje, ampak shod, ki ga jc rodila potreba. Ni je bilo farc, nc občine, da, skoro nc vasi v novomeškem okraju, ki ne bi bila sem poslala številnih zastopnikov. Ako trdimo, da je bilo na shodu 400 samih mož, hočemo s tem reči, da jih več ni moglo iti v obširno VVindišcrjevo dvorano in da so ostali vsled pomanjkanja prostora morali oditi. Prvi je poročal poslanec Dular o delovanju deželnega zbora, zlasti o novem cestnem zakonu, poslanec Matja-šič o novem občinskem volivnem redu, nakar jc nastopil burno pozdravljen državni poslanec Evgen Jarc ter podal poročilo o političnem jioložaju. Zasluga poslancev S. L. S. v državnem zboru je, da ministri in Nemci vsaj vedo, da živimo. »Slovenski klub« v zadnjem času pomnožen s štirimi hrvatskimi pra-vaši (Zivio-klici), si jc znal v kratkem Času priboriti v državni zbornici tak ugled, kakor ga nima noben drug klub z enakim številom članov. To je dosegel s svojo odločno, pametno in odkrito politiko. Odločno zavrača nato gospod po-slancc liberalne poslance, ki so vedno in povsod nasprotovali kmetu koristnim zakonom ter najodločnejše protestira proti liberalni gonji na usmiljene brate v Kandiji, ki niso drugega zagrešili, kot da so pri zadnjih državnozbor-skih volitvah izvrševali svojo državljansko pravico in dolžnost (Burno odobravanje). Ko pojasni še čedno stališče, ki ga zavzemajo liberalci pri lovskem zakonu, desetmilijonskem posojilu in pri draginji, otvori poročevalec debato o gospodarskih potrebah novomeškega okraja, zlasti o cestah in živinoreji. Na podlagi tu izraženih želj in
prošnja je šele razvidno, kako silno je bil doslej zanemarjen ta okraj glede cest in potov. Načrt tozadevnega dela v bodoče, kakor se je določil na tem shodu, obstoji bistveno v sledečih točkah:
1.	Preložiti je treba klance Drska— Podturn—Scla—Toplice; Soteska; Str-moljc nad Gornjo Stražo.
2.	Napraviti jc nov železen most na okrajni cesti Beršlin—Gornja Straža čez Temenco, in pospeši naj sc gradnja betonskega mostu Vavtavas — Gornja Straža.
3.	Med okrajno cestc naj se u vrste sledeče ceste: občinska cesta Mačko-vec—Scla—Pajnof; dovozna cesta mimo kolodvora Gornja Straža, ki se steka potem v okrajno cesto Prečina— Bršlin; občinske ceste v občini Orc-hovca in Podgrad; cesta v Beloccrkev, cesta češčavas—Zalog Straža, in iz Bršlina v Bučnovas.
4.	Podpora (subvencija) naj se izpo-slujc za zgradnjo opornega zidu pri cesti blizu Prečenske cerkve; za popravo ceste iz Vavle vasi—Drganje selo—Vršna sela, in iz Brusnic v Gabri je. Pred vsem naj se pa na imenovani cesti regulira hudournik Gospodična. Ko bo ta urejen, naj se imenovana cesta uvrsti med okrajne ceste. V občini Šmihel— Stopičc naj se še da podporo za vzdrževanje poti Volavče—Vrh—Gor. in Dol. Mraševo—Vel. in M. Podljuben.
5.	Razbremeniti je občino Brusnice od poprave in vzdrževanja ceste, ki pelje od državne ceste čez Otočice, ker ista za imenovano občino nima nikakega pomena.
6.	Napraviti je brod med vasmi občino Šmihel—Stopičc ležečimi ob dolenji obali Krke in med št. Petrom ter zgraditi na obeh straneh dovozno cesto. Istotako je silno potreben tudi brod med Prečino in občino Šmihel—Stopičc.
7.	Prošnja Mirnopečanov glede on-dotnih cest naj se kolikor mogoče hitro reši.
To je v velikih obrisih načrt, ki vpije po skorajšnji rešitvi. Gospodje poslanci so obljub li, da bodo njega izpeljavo z vsemi močmi podpirali.
Ravnatelj g. Rohrman je nato pričujoče opozoril na veliko nevarnost, ki preti našemu okraju od kuge na gobcu in parki jih ter poziva, naj ne zanemarjajo škropljenja trt z gaiico, nakar jo g. načelnik Appe otvoril občni zbor »Kmečke zveze«.
Mož, dasi bolehen na telesu, a čil na duhu jc prisrčno pozdravil navzoče člane »Zveze«, katere prvi načelnik jc bil. Tajniško poročilo, ki ga je podal tajnih g. Frohlich, omenja uspehov, ki jih je dosegla »Zveza« v prvih dveh letih svojega obstoja. Potom raznih shodov in poučnih predavanj je delala za gospodarsko in polil ično izobrazbo kmečkega ljudstva, njena zasluga je, da sta sc otvorila gospodinjska šola in trgovski tečaj v Šmihelu p. Novem Mestu, da se je ustanovila živinorejska zadruga. Če pa še ni storila toliko, kakor bi bila lahko, jc vzrok ta, ker smo njen
pomen premalo poznali. Odslej mora biti »Kmečka zveza« središče vsemu gospodarskemu in političnemu delu. Geslo nam bodi: Vsak kmetovalec bodi član »Zveze«.
Blagajnik g. kanonik Zlogar poda nato blagajniško poročilo ter koncem stavi sledeče resolucije:
1.	Mnogoštevilno obiskani shod »Kmečke zveze« za novomeški okraj izraža svoje zadovoljstvo o poročilu g. državnega poslanca Evg. Jarca odo-bruje postopanje poslancev »Slovenskega kluba« v jesenskem zasedanju ter so nadeja, da bodo tudi v prihodnjo vzdržali ugled slovenske delegacije na Dunaju.
2.	Shod s posebnim veseljem pozdravlja vstop dalmatinskih pravašev v »Slovenski klub« kot prvo etapo za uresničevanje jugoslovanskega vprašanja v Avstriji. Hrvatsko - slovenska vzajemnost naj se kaže v praktičnem delu za razvoj naših južnih zanemarjenih dežela.
3.	Shod z zadovoljstvom vzame na znanje poročilo naših deželnih poslancev, izreka poslancem »Slovenskega kluba« zahvalo za dosedanjo požrtvovalnost ter jih pozivlje naj vstrajajo v izvajanju programa S. L. S. ter naj se osobito zavzemajo za prepotrebne melioracije naše zanemarjene Dolenjske.
4.	Shod j>ozivlje poslance S. L. S., da z vso energijo pri ministrstvu urgi-rajo pričetek gradbenih del belokranjske železnice, oziroma nadaljnje zvezo z Dalmacijo.
Vse resolucije so bite enoglasno in z glasnim navdušenjem sprejete.
Volitev novega odbora se je izvr-š'la po vzkliku. Za načelnika je bil izvoljen posestnik Fr. Vrtačič iz Žihovcga sela, jjodnačelnik je župan Jos. Zurc, tajnik kaplan Frohlich, blagajnik kanonik Zlogar, odborniki so posestniki Špendal iz Biške vasi, Kastelic iz Št. Jošta, Bojane iz Št. Petra, Beg iz Gornjih Sušic, Medved iz Krke in župan Vintar iz Prečine. Revizorja sta župnik Zakrajšck iz Vavte vasi in posestnik. Appe iz Kandije. Sklenilo se je, da se imenujejo po vseh občinah glavni zaupniki, ki imajo zajedno z glavnim odborom K. Z. redne seje vsak prvi ponedeljek v mesecu. Tudi naj se organizirajo odseki K. Z. — Omenjamo še. da jo shod pozdravil vrli župan občine Šmihel-Stopiče g. Jos. Zurc. Novoizvoljeni predsednik nato zborovanje zaključi.
Dvoje je pokazal fa krasno uspeli shod. Velike gospodarske jiotrebe novomeškega okraja in pa noomajano zvestobo do S. L. S. In v tem drugem vidimo jamstvo boljših dni za našo Dolenjsko.
d »Ali je z Vač kaj novega v »Domoljubu«?« Tako povprašujejo tisti, ki našega lista ne znajo s pridom brati. Zavedni bravci pa najprej prebero in premislijo uvodni članek in za tem z zanimanjem prečitajo druge podučne spise našega lista; novice niso poglavitna stvar. Samo zanečkarji, ki našega
82
gibanja niso nikoli umcli, in pa naši nasprotniki, ti sc vržejo samo na novice. Marsikako novico bi danes lahko napisali, kako je n. pr. pretekli teden smrtna kosa pokosila Mlakarjevo mater, Zapcčarjevcga in Jurčetovega očeta, še to in ono, a nočemo. Tudi naših nasprotnikov nc bomo oštevali. Kdo sc bo z »naprednjaki« prerekal; kdo se bo z bikom bodel? Obresti pa silno iščejo in prosijo, da hi jim katero zasolili. Tisti prerok, ki se je svoj čas kmetom tako prijaznega in krščanskega delal, ta ti o Božiča »čez Savco v vas hodi« na Vače in kuje razne dopise v svoj liberalni listič. Pa naj sc v listič (a ali oni podpiše, mi vemo, odkod burja vleče in zato se smejemo. S časnikarskim papirjem nas nikdo ne užene. »Hujše bi bilo, če bi me kak vol pobo-del, kakor pa če me dajo v časopis,« je rekel zadnjič neki naš mož. časnikarsko črnilo nam bodi deveta briga! Če smo doslej mirno prenašali naščuvane otroke in pobiče, ki še ne znajo svoje soli zobati ter so le očetovega kruha pijani, bomo tako ravnali še zanaprej. Naša mladinska organizacija bo napredovala preko onih »junakov«, ki jim šele v temi in o polnoči raste pogum. Veselo sc zbirajo fantje v našem društvu tudi med tednom. V nedeljo, 15. t. m. jim je predaval Jos. Urbanija (Limbarski' iz Moravč jako lepo o našem namenu in vzorih. Želimo, naj bi bili naši mladeniči vztrajni in neustrašeni kot »orli, rojeni na skali studeni«. Tudi naša posojilnica mirno in lepo napreduje, dasiravno so ji napisno tablo ponoči namazali. Namesto osebnih napadov in ponočnih škandalov naj svojim ljudem enkrat povedo, kako jc z Zvezo slovenskih zadrug, kjer je njih posojilnica včlanjena, hi kak red je sedaj v blagajni, kje so se vzeli oni denarji, za katere se je popivalo pred občinskimi volitvami. A tega ne bomo zvedeli, zato bodo rajši pozornost od sobo obračali z napadi na naše ljudi. Slednjič bodo vedno sami nedolžni ostali. Le pustimo pse, naj lajajo; lo kaže le, da jahamo!
d Loški potok. Dekliška zveza jc priredila za praznike zabavno prireditev s kaj lepim uspehom. Nastopile so zopet naše mlade pevke — naraščaj ženskega zbora z lepimi pesmicami. Po Reklamaciji se je pa uprizorila daljša I igra »Luvška pastarica«. Igralo se je v ! občno zadovoljnost in pohvalo. Udeležba jc bila najboljša, obširna dvorana s(! je biia docela napolnila. V nedeljo se je igra ponovila z novo točko: »Ciganska i sirota«. Prizor s samospevom. Mlada i igralka se je tako uživila v svojo vlo- : go, da je s svojim prednašanjem in j Petjem izvabila navzočim solze Ponos- 1 na je lahko Dekliška zveza, da ima v ' svojem krogu tako dobre pevske in 1 igralsko moči.
'^rca^Čotud^^^tM^^^110 ^ ^ • Udl.®° blh ™blj«mi samo zaupniki je prišlo na shod nad dvesto moz. Prišli so v hudem mrazu celo iz 72
Vinice, Adlešič itd., sploh iz vseli občin krog Črnomlja. Dež. poslanec Matjasič je poročal o novem občinskem voUv-nem redu, s katerim je ljudstvo sploh zadovoljno. Državni poslanec Jarc je govoril o deželnem in državnem zboru. V«i kmetje se strinjajo s stališčem naše stranke glede draginje, ki je 111 kriv krnet. Da ni dovolj mesa, je krivo, ker se je doslej premalo storilo za živinorejo, in to zlasti v Beli Krajini. Načrt, ki smo ga sprejeli na predlog poslanca Jarca, da se namreč kmalu ustanovo kmetijske zadruge za nakup plemeno živine semen, umetnih gnojil in strojev in za skupno prodajanje kmetijskih izdelkov, je ugajal vsem možem. Zato le brž na delo, da se to hitro izpelje! Tudi razgovor o cestah, železnicah, vodovodih, napajališčih je bil prav koristen in potreben, ker doslej še nikdar ni bilo prilike, cla bi se o tem tako natančno in dobro razgovorih. Za zaupnico poslancem S. I.. S., ki jo je predlagal dr. Sturni, so glasovali vsi možje z navdušenjem. Vpliv S. L. S. raste krog Črnomlja vedno bolj. To je edina stranka, ki kaj dela. Liberalci pa ljudi samo izkoriščajo in hujskajo ter preganjajo najboljše može, ki zaslužijo radi tega vse priznanje. Gg. poslance pa prosimo, da se dado natančno podučiti o nekaterih sodbah, ki so bile zadnji čas pri nas. Proč s takimi sodniki, ki so tudi v sodni dvorani najprej libe-ralci, potem šele sodniki.
d V Metliki bo v nedeljo 22. t. m. velik shod »Kmečke zveze« v dvorani »Kmetijskega društva« ob devetih zjutraj. Na shodu govore dež. glavar pl. šukljc in poslanca Jarc in Matjašič. Možje, pridite vsi poslušat svoje zastopnike! — Odbor.
d V Ribnici so imeli na Št. Janžev dan k r o š 11 j a r j i svoj shod. Navzoč je bil poslanec Jaklič. Krošnjarji so povedali svoje težave, ki jih imajo s krošnjarstvom po svetu in pa pri glavarstvu. lhizgovor je bil zanimiv in silno živahen. Največ pritožb se je čulo proti postopanju domačega glavarstva. Poslanec jc obljubil, da bo posredoval, da sc popravi kolikor je mogoče in da bo o uspehih poročal v »Domoljubu«. Sedaj pa čakamo.
d Shod v Kneju pri Velikih Laščah.
!t. januarja dopoldne so imeli posestniki logov ob Rašici, Kolpi in črni vodi shod, da sc pogovore, kaj bi se ukrenilo, da bi se uravnali potoki in osumili travniki, ki so sedaj zamočvirjeni. Poslanec Jaklič jim je svetoval, da naj se obrnejo na deželni odbor s prošnjo za napravo potrebnih načrtov in seveda tudi za podporo. Ogromna večina se je izrekla za osuševanje in uravnavo vode. Resnih pomislekov ni bilo.
d Iz Ambiusa. To leto, kakor kaže, J)o zelo naporno. Za bližajoče se občinske volitve se že sedaj prav močno agi-lira in lo zlasti v znanih žganjarijah. Da se ho tako kdo vsiljeval, še nobenemu na um ni prišlo. Saj kdor jc kaj vreden, sc mu ni treba usiljevati. Trezni možic ambruške občine: imejte pa-
met na pravem kraju; premislite dobro, koga boste volili v občinski odbor! Ne poslušajte priliznjenih besed! No prodajte svojega prepričanja za kozarec žganja! — Da ima naše Kat. slov. izobraževalno društvo veliko neprija-teljev, to vemo. Da so pa nekateri tako zagrizeni, tega ni nobeden mislil. Našo društvo ima sedež v cerkveni hiši, v kateri je tudi drugi razred ljudske šole. Na kateri bi radi postavili društvo pod kap. Podrobnosti ne bomo poročali za sedaj, bomo jih pa, če bo treba. Društvo se pa vseeno lepo razvija. Vi pa, dragi možje, fantje, žene in dekleta! Ozrite sc, da bosle znali ločiti pleve od zrna. Oklenite se društva. Ker le prava izobrazba na krščanski podlagi je ključ do pravega blagostanja.
D
notranjske nouice
nr—ir. lr-ir-sr—am jnnnnnn
11 Vipavsko okrožje Orla (gorenji del) ima okrožno sejo dne 22. t. 111. v Vipavi ob treh popoldne. Bratski odseki se opozarjajo, da pošljejo predsednike in načelnike k seji! Na zdar!
11 Vrhpolje. Kat. slov. izobraževalno društvo naznanja vsem članom in članicam, da se bo vršil četrti redni občni zbor v nedeljo dne 29. januarja 1!)11 ob tretji uri popoldne v društveni sobi. Vabi se uljudno k obilni udeležbi.
n št. Vid poleg Vipave. Mlekarska zadruga je imela v letu li)10. sledeči promet v blagu: prejeto mleko 214.934' litrov, od tega sc je prodalo v Trst 178.1:38 litrov, doma se jc prodalo 2098 litrov, posnelo 31.010 litrov, surovega masla se je izdelalo i20V/> kg, od tega je odbitka dva odstotka od prejetega mleka. Iz tega je razvidno, da mlekarna lepo napreduje. Ker je ta zadruga veliko koristi za vse vipavske živinorejce, naj bode vsak živinorejec njen član.
n Iz Starega trga pri Loža. Zelo zanimiv jc proračun naše občine za leto 1011, če ga primerjamo z onim za lelo 1010. Nekaterim se zdi čudno, kako c'a občinske doklade rastejo. Pomislijo pa ne, kako neprimerno so se tudi stroški naše občine zvišali. Vzemimo le postavko: šolstvo. V letu 1910. je izdala občina za šole skupno 2261 K, namreč za staro-trško 1784 K in za babinopoljsko 480 K. Sedaj je pa število šol narastlo na šest, namreč: dve štlrirazrednici (Stari rg, Igavas), dve enorazrodnici (Babincpo-lje, Gor. Jezero) in dve ekskurendni šoli (Otok, Poljane). Za te šole je treba šteti letos skupno 14.220 K, torej za več kot šestkrat toliko kot leta 1910. Podobno kot izdatki za šole, so poskočili tudi drugi izdatki. Koliko jc treba prispevati za nove ceste, ki bodo v velikansko korist celi dolini? Sicer pa damo vsem tistim, ki godrnjajo čez povišano občinsko doklado ta-le svet: Pripravite ljudi" do tega, da bodo dali polovico tistega denarja, ki ga izdajo za šnops, občinski blagajni, pa smo prosti vseh občinskih'
doklad in občina bo dala vsako leto šc kak tisočak v hranilnico. Napačno bi gotovo nc bilo! — U m r 1 jc v Ljubljani mlinar in posestnik Janez Janežič iz Markovca. Šel jo iskat zdravja, a našel je smrt. bil je več let predsednik krajnega šolskega sveta in podžupan za Markovec. Z osirotelo družino čuti gotovo vsa dolina. — Goreti jc začelo v noči od 14. na 15. t. m. na žagi A. Pa-trnost v Škriljah. Ako hi nc bilo snega, pa bi bila pogorela cela žaga. Škode je baje nekaj čez 200 K.
n Postojna. Prihodnjo nedeljo, dne 22. januarja, bo javno predavanje v | prostorih izobraževalnega društva »o zadružništvu«, po predavanju ho pa sc-
•	ja izobraževalnega društva. Prosimo obilne udeležbe. Kdor ima še izposojc-:lie knjige iz našega društva, naj jih
-'-prinese nazaj vsaj v štirinajstih dneh; ■tako dolgo, dokler sc knjižnica ne uredi, ne bo poslovala.
n Na Dobrovi se je vpeljal patronat fVinccnoijove družbe. Izvršujoči član je g. župnik Plantarič. Zaupnice so za posamezne vasi dekleta iz Marijine družbe. iu sicer: Za Dobrovo Franca Prebil, ki ie nabrala za leto 1911 50 K 68 h; za Stransko vas in Utik Helena Kozamer-j nik, nabrala 8 K 70 h; za šmartinsko sosesko Alojzija Laznik, ki jo nabrala 58 K 14 h; za Gabrje Uršula Rihar, ki jc nabrala 18 K 72 h; za Šujico Neža Kunaver, ki je nabrala 8 K 60 h; za Ilruševo Marija Končan, ki je nabrala 5 K 60 h; za Kožarje Ana Kozjek, ki je nabrala 50 K 70 h.
n Iz Podlipe pri Vrhniki. V Božiču celo nismo bili brez cvetja. Videl si -lepo cvetočo defeljo, trobentie mnogo, rigelčke, teloh cvetoči, resjo, populi itd, I'a še ena cvetka je vzklila pri nas: domača hranilnica in posojilnica, ki je z . novim letom pričela delovati in ki obe-; ta dosedaj najlepšega cvetja in obilne-
•	ga sadu. Seveda bomo edini in se zave-i dali reka: Svoj denar v domačo hru-
•	nilnico!
na^caDDaonannaano
0
□cr3£
D
Iz raznih krsfsu
Koroško. N e ču v e n o krivično se postopa pri ljudskem štetju na Koroškem. Slov. katol. politično društvo se je trudilo, da se onemogočijo očivid-n? krivice. In zgodilo se je nekaj, kar je le pri nas mogoče. Deželni predsednik jo razpustil katoliško politično društvo. Slovenec na Koroškem res nima pravice. — Nasilstvapriljud-k e m štetju na Koroškem. V Št. Vidu ob Glini na Koroškem je bol-lišnica usmiljenih bratov, v kateri jc et bratov Slovencev in trije uslužben-
i, ki so tudi Slovenci. 31. decembra je i!o v bolnišnici približno 40 do 50 bol-ikov večinoma spodnještajerskih Slo-encc.v, nekaj tudi Kranjcev in Primor-ev. Občinski pisar pa je kot števni ko-lisar zapisal v popisovalne pole vso lovcnce z nemškim občcvalnim jezi-
kom, nc da bi vprašal za dovoljenje. Prizadeti Slovenci so sc vsled tega postopanja pritožili vsi na deželno vlado. — Koroške razmere. K naši notici z dno 5. t. m. glede obsodbe frančiškana o. Antona na 30 K globe zaradi prestopka zoper varnost telesa, ker je vstopil v sobo neke bolnice, je še pristaviti, da dolični duhovnik ni imel namena svobodomiselne gospe spovedo-vati, ampak je hotel bolnico samo obiskati, kar je po hišnem redu bolnišnice celo njegova dolžnost. Takoj p*i vstopu jc začela kričati: »Vrzite ga ven!« On ji je mirno odvrnil, da mu vstopa nc more prepovedati, »osebno, ker tudi zdravnik ni prav nič odredil, da bi so bolnica ne smela obiskati, nakar je odšel. Šele po par urah je pri kašlju prišlo nekaj krvi in zdravnik sam je izjavil, da med to krvjo in obiskom gospoda kaplana ni nobene stike. Kljub temu je dobil gospod kaplan štiri dni zapora.
Hamborn ob Renu. Naše društvo sv. Barbare se mora pač malo več oglasiti v »Domoljubu«, da nas starejše ne spravijo tukajšnja novejša društva v ozadje. Lepo hož čno veselico, Kristusovo drevo, petje, deklamiranje, obdarje-nje otrok smo priredili na dan Svetih Treh Kraljev. Posebno je pa omeniti 52 lepo barvanih svetlih slik, katere so se s posebnim aparatom vrgle na belo platno. Predstavljale so nam imenitne dogodke iz Jezusovega rojstva in detinstva in kraje in mesta, na katerih so so izvršili. Pri ustanovni obletnici, 20. novembra preteklega leta, nam je g. predsednik enako pokazal in razlagal po umetno izvršenih podobah, kar je sam videl v Jeruzalemu, na Oljski gori in v dolini Josafat. Četudi smo vprizorili ravno pred tem igro »Rdeči nosovi«, smo vendar svoje oči pazljivo obrnili na podobe in radi poslušali. Tudi pri mesečnih shodih se nam je marsikaj pripovedovalo o slovenskem romanju in znamenitostih Svete dežele. Naše društvo mirno napreduje, vsako leto volimo znova stari odbor, svojemu Jakobu iz Nove Oselice smo dali zopet za ono leto žezlo predsedstva v roke; v novem igralskem odseku pa mora Fran-c.el iz Šcmnika pridno delati, ker se je ustanovil odsek zlasti na njegovo prigovarjanje; izkušena blagajnik in tajnik naj pa skrbita, da imata tudi za naprej lep prebitek konccm leta kakor do zdaj.
O	y~-.c •
a
ALI IMATE »ZLATO DOBO«?
Ravnokar je izšla prva šievilka 1.1.
z zelo zanimivo vsebino: 1. Kaj bomo pili, oziroma kaj borno jedli? [a) doma, b) v gostih, c) v gostilni]. — 2. Čujte! Brezalkoholna gostilna v Ljubljani (se odpre meseca svečana). — 3. »Napitnina« — »postrežnina«. Namestu neumne
po nemškem skovane »napitnine«, pc kateri bi se moralo vse zajiiti, kar sc dobi v dar, naj se rabi »postrežnina«, ker se taki darovi dajejo za postrežbo; za kaj naj se pa porabijo, to jc obdar-jcnca stvar. Pametno! — 4. Protiulko-holni shod duhovnikov. I. del: Kako naj dela katehet v šoli pri otrocih. — 5. Dopolnilo naše statistike. Izkazuje blizu 2000 abstinentov. — 6. Na ndresc »Zore«. Odkrita beseda našim dijakom. — 7. Naš plakat. Prinaša veselo novico in srečno rešitev vprašanja: Kako priti v okom veliki draginji? — 8. Tudi na Notranjskem se grdo popiva. — 9. Slovstvo: »Mladeničem«, škofova knjižica, ki posvečuje celih 24 strani protialko-bolnemu vprašanju. — 10. Raznoterosti. Med drugimi je notica: Gospod kaplan Kopitar v Kočevju, ki se bori kot junak z nemškim vandalizmom, je navdušen abstinent. Mi smo veseli, da ga smemo šteti med svoje. Take neupogljive značaje ustvarja abstinenca. Živio Kopitar!
Pomenljivo in vsega uvaževanja vredno je, kar piše »Zlata Doba« na adreso naših dijakov: Če bomo Slovenci pili naprej kakor doslej, se ne bomo nikamor daleč premaknili, če se tudi marsikaj poskuša med nami. Delo se nam bo sproti podiralo kakor človeku, ki spe v goro, pa mu stopinja vedno drči nazaj. Marsikaj tega, kar se dela, je le krparija v primeri z našim 'elom. Ljubezen, ki nič ne žrtvuje, nikdar ni velika. In če ne bo naš narod imel rodoljubov, ki bi bili zmožni njemu na ljubo kaplji vina se odreči, bo ostal suženj — suženj alkohola, pa tudi suženj tujih narodov, suženj močnejših in bogatejših, ki ga bodo vedno bolj tlačili k tlom in na razvalinah naše sreče bodo pozidali svoje domove... Če bi naša inteligentna mladina za resno vzela v roke boj zoper alkoholizem v našem narodu, bi storila nekaj velikega, epo-lialnega. In zgodovina bi poročala: V tistih dnevih sile je porodila Slovenija sinove, ki so pozabili sebe, ki so si od« trgali od svojih ust, da so oteli njo, svojo mater, in njene otroke, svojo brate, ljudstvo slovensko . . .
Protialkoholno vprašanje jc danes tako aktualno in moderno, da lahko rečemo: Kdor nima in ne bere proti-alkoholnega glasila, ki je za Slovence »Zlata Doba«, ta je na zadnja k. Naroča se pri »Upravništvu v Ljubljani« (Alojzišče) in stane 3 krone.
oni luauLaanuunaaPCia
jj Dobre hnfige jj
Žun, Osebna dohodnina. Cena 1 I\
20 h, s'poštnino 1 K 30 h. Pri sestavljanju osebno-davčne napovedi, ki se mora v teku meseca januarja predložiti davčni oblasti, bo ta knjiga vsakomui izborno služila. Olajšala bo delo in prihranila s svojimi praktičnimi navodili marsikaj na davčnih izdatkih. MnlO' komur so znano določbe Bledo odbit
Doiroliuh 1°11
Slov. 3
kov, tla bi jih v napovedi upošteval, zato tudi ne more biti deležen gotovih olajšav. -- Knjiga sc dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Anton Zabukovec, župnik. Druga izdaja. Založila »Katoliška Buk-,varna« v Ljubljani. Cena vezani knjigi 1 K 40 h, po pošti 20 h več. — Vedno je bila prva skrb svete katoliške cerkve, da po svojih dušnih pastirjih zadostno pouči zaročence in zakonske v dolžnostih zakonskega stanu; ta njena skrb je pa dandanes tembolj na mestu, čimbolj sc majo temelji srečnega zakonskega življenja. Knjiga je za novoporo-čence in zakonske nujno potrebna.
Listnica uredništva. Dopisniku iz D. M. v Polju: Preberite uvodni članek v prvi letošnji številki. Z liberalnimi listi ne bomo polemizirali, škoda časa in papirja! — V se dopisnike opozarjamo v stotič: Kar ni v ponedeljek v rokah urednikovih, ne more v list dotičnega tedna!
acaaacaaapacrn juaDaaD
Za kratek čas
nr v-»r»i—it—li—»r-ini—ie—»r-ir-ir-ir—ir—;h
Nepremišljeno. Kupec: »Strup jc morda dolier, vprašanje je le, Ce ga podgane tudi marujo!« — Prodajalec: »Saj to1 je ravno glavna stvar pri tem strupu! Če ga podgane le enkrat pokusijo, potem ne žro nič drugegala čudež. >Kaj pa počne vaša gospa?« — Dekla: »Sleherni dan si desetkrat glavo vbija, petnajstkrat po pršili tolče in vsaj dvajsetkrat iz kože skoči, — pa je vendar šc cela!«
Iz otročjih ust. Janezek in Jožek sta skakala po sosedovem travniku in sta zato dobila vsak štiri po zadnji plati. Janezek ni nič rekel, Jožek je pa še dolgo jokal. Ko ga oče vpraša, zakaj da joka, odgovori": »Jaz sem tudi štiri dobil, pa sem lc po eni nogi skakal!«
Božično drevo.
Srednja navpičnica sestavi slovenski pozdrav.
Zložna zastavica.
Iz sledečih zlogov napravi Mednje črke napravijo slov Si
pa', pl; ^ k0'ko- la>
šest besed, pregovor: bo, , lo, lo, Jo. nji, no,
Izbrisovalna zastavica.
Kost, orel, bulite, omet, kozak, runo, bo-nmt lz vsake besede izbriši dve poljubni črki,' da potem skupno se držeče ostale črke tistih besed sestavijo znan slovenski rek.
Računska uganka.
Dvu ovčarja sta se srečala. Prvi je dejal k drugemu: daj meni pet ovc in potem boš imel šc dvakrat toliko kakor jaz. Drugi pa je rekel: Daj meni ti pot ovc in imel bom štirikrat toliko kakor ti, —Koliko ovčje vsak imel?
Rešitev.
ž	I«	i	•	.J
E	m	i	i	
i	i	P	a	
v	1	«	k	
a				
vaše prehlajenfe
in trdovraten kapelj naj se zdravi brez odlašanja s Scott-ovo emulzijo. Že po dvakratnem zavžitju se opazi olajšanje, celo oko pre-hlajenje ali kaSelj prevladuje že dolgo časa. Vzrok temu je izborna čistota in učinkovanje sestavin in poseben način Scott-ovega pripravljanja.
SCOTT-oua EIKIULZIJH
kot
je mnogo bolj učinkujoča navadno ribje olje. Cena izvirni steklenici 2 K 50
Dobi sc v vseli lekarnah.
Prisilili lostoznnm-ko - r bifem - kot cjurnncijsMin znakom SCOTT-ovega ravnanjal
vinarjev.
3114
Vsak pozna



S>
kanevas kos 23 ni K 10-80


Dober tek!
cetir 19 m * za C srajc K 8 00. Brakate, damaste, platno, oksforde, barhcule, namizno in posteljno perilo dobavlja 2980
I. gorska tkalnica
• STAREK & MACHANE | SPY 6,t« 45
Q Č'c-5l.o (Ori. pogorje . Q $ Vzorci zastonj. (}
Kuuerte s firmo, ■ ■ pismo, - -- rataiid ■
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
Al n c n j c g- d r. P
1 a 11 u 1 o f f a K n e z u.
Gospod J. Serrav
a 1 1 o , T r s t.
S pričujočim listom Vam potrju-jem, ne da bi Vam delal reklame, t|a sem dosegel z rabo Vašega Scrru, v a 1 1 o v e g a Iv i n a vinu z žele. z o m jako dobre uspehe, n. pr. v b o -1 e z n i h: m a 1 o k r v n o s t, bledica, 1 a h tt a h i p o h o 11 d r i j u , iti « -1 a r i j a. Tudi pri b olnili na t r e b u š-n c m legarju, ki ga radi jemljejo, jc služil kot krepilo in jaz sem konšta-tiral pomnoženje in zboljšanje rdečih krvnih telesc. Imel sem bolnikov, ki -o bili ozdravljeni od gori imenovanih jiu-lczni, katerim sem podai samo eno buteljko tega vina, a zapazil sem, da so kar sami prepričani o njegovi dobroti nadaljevali zdravljenje z njim in porabili pet do šest bu.eljk. Zdi se nti jjo-rebno, da naglašam, da Vaše vino nima samo dobrega okusa, ampak še nekaj jako važnega, in to je. v njem je železo v tako asimilirani obliki, d-i ga lahko usrka tudi najšibkješi organih zem. Sprejmite, gospod, zasluženo po« hvalo za izdelovanje tega dragocenvtra preparata.
K n c z a . 12. oktobra 1«J0S.
(113)
I) r. I a n u 1 o f f.
Preizkušeno fe
pravi vsak, ki je že preizkusil „Laxigen\ idealno odvajalno sredstvo sedanjosti, lidini dober okus, vedno zanesljiv učinek napravita to sredstvo naravnost neizogibno in zavoljo tega ne bi smelo manjkati v nobenem gospodinjstvu in v nobeni popotni torbi. Skatljice iz pločevine z 20 tabletami za K 1 30 sc dobe v lekarnah dnigače pa od glavne zaloge C. BRADY, lekarna pri kralju ogrskem Dunaj L, Fleischmarkt vogal
Roihenturmstrasse.
2rM
Brigitenavska elek-trotehn. tovarna
Dunaj XX, Winterg. 18-21.
Telefon K 14.594,
n
Pri/.iano soliden izdelek.
KomplEtre naprave za me in mofi.
Vzorni stroji v obratu v razstavi za stroje v c. kr. obrtno - pospeševalnem uradu, Dunaj IX, Severin-C'"'ssc9.	3840
Varčne gospodinje
se lahko prepričajo brez rizike, da so moja trpežna, lepo vzorčna auknena zgornjii krila po 1'ION komad d br« In solidna Izvriitev. Blago j< tako t pcino kol najdratl« blago. 1'oilijatve za poskusijo najmanl tri komade proti po-v/etju pošilja AV. D. KONRAD, tkalnicaOltSnice n>Mo> ravskem. Nepovoljno zamenjam ali vrnem den«r, 3827 tV
l eposlovni nicietnilc
H
stane za ceio leto K 10 — Naroča ee » LJubljani.
bara krogljice z Z n a,, S o" E ^ j "^'.l10 ' fn i 1 'b o I g C i, i in tiščanja v želodcu, uimar ranimo i-eiler-ieve odva
.»Mar rabimo Felier-jeve odvajalne Rhabar-r 1 '" " -	• jn krepe že-
2804
Požar za poskušnjo. Po naredbi »Zveze« avstrijskih ognjegascev in pod upravo dunajskega gasilskega poveljnika, nadzornika za požare, g. Edvarda Miillerja, se je 30. listopada t. 1. napravil poizkus, da se prepriča, kateri od raznih materi jalov, uporabljenih za pokrivanje streh, sc najbolje ustavlja ognju. Pri tem poizkusu sc je sestavilo službeno izvestje od izvedencev, pred katerimi so se preizkušnji podvrgli sledeči materijali: opeka raznih oblik,
•	Eternit, naravni skriljevec, plošče iz co-i. menta, zacinkana železna pločevina in | lepenka (asfaltirani karton). Od teh 1 materijalov jc bila najprej uničena od || ognja lepenka (asfaltni karton), zatem
I je popokal naravni skriljevec; za njim ' bo padle, potem ko je zgorel strešnik,
•	vsled svoje veliko specifično teže plošče Miz cementa. Za njimi je sledil krov z
opeko, a do zadnjega je ostala streha, krila z Elemitom na oni strani, kjer je bil Eternit položen povrh desk. Na strani strehe, na kateri je Eternit bil položen povrh strešnih desk, je ostal cel. Četudi je strešnica vsa zgorela, ter je [edino ta del strehe in pa oni, ki jc bil krit z začinjeno železno pločevino, se ustavljal vplivu ognja do konca. Ko je bil ogenj pogašen, jc bila železna pločevina zgubana, ni pa izgubila zvezo na previtih koncih.
Nekoliko dni prej napravljeni poizkusi z Eternitom novega proizvoda v Scliondorfu pri Vocklabrucku je imel Isti uspeh. Naravni skriljevec in Eternit prejšnjega proizvoda popokali so pod vplivom notranjega ognja, ali eno se je opazilo, da so mali deli Eternita, ki so odskočili, obstojali iz tenkih, lah-k'h in lc toplih ploščic, ki niso nevarne niti za osebe, ki so stale v bližini, niti ne morejo povzročiti, da sc požar raz-žiri.
Za preizkušnjo vztrajnosti naravnega skriljevca in Eternita proti padajočim iskram, so bile dotične strehe pokrite z razžarjenimi in gorečimi drvi, 8 slamo itd. Deset minut so bili podvrženi vplivu ognja, a ko sc jc ogenj pogasil, opazilo se je, da so plošče naravnega skriljevca povsem popokale, in je bila njh zveza povsem uničena, dočim se jo na Eternitu opazilo, in to v sredini, da ste samo dve plošči počile, a razpoke niso segale niti do roba plošč. Zveza teh plošč je bila tako močna, da so popokale še le, ko se jih je vrglo večkrat ob zemljo.
Gori navedeno izvestje prihaja do zaključka, da se pokrivanje streh z Eternitom in z železno pločevino more redvsem priporočati, ker so po gori pisanem poizkusu zelo vztrajni proti plivu ognja in zelo lahki.
V tem izvestju se še spominja za bloženje zidov lesnega cementa, ki je elo vztrajen proti ognju, dočim se les, apojen v vodnem steklu, ni niti naj-anje mogel ustavljati ognju. (103)
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 11. januarja: 31, 37, 29, 85, 57. Line, 14. Januarja: 18, 82, 64, 83, 6. Trst, 14. januarja: 60, 28, 70, 26, 57.
Lepa hiša
z vrtom, nlivnml, travniki, go-zi oni ln pašnkom, skupaj 30 ornlov, kjer se redi 10 glav goveje živine, se proda iz proste volje Instnlka, tako). Cena zelo nizka, od katere |e treba tako) le tOCO ki on, dr go lahko ostane po 5 odstotkov vkn|l2eno. J^ p^ gostUnte.r tn^ovec
Več pove Kočevskem.
185 3
k:
URADNIK
118
pri c. kr. državni železnici v 48. letu, s 3000 K letne plače, sedaj in naprej vsaki 2 leti 200 K več in služi za počitek že čez 20 let, želi nevesto iz krščanske družine z nekoliko tisoč K in izurjeno v gospodinjstvu. Želi se tudi znanje nemščine. Starost ne nad 30 let. Naslov na upravo „Domoljuba" pod številko 1911. Slika naj se priloži.
Vrne se takoj nazaj.
k:
u
pomočnik se sprejmo mlad mladenič v Semiču. Ponudbe naj so pošljejo
na žnpni urad v Semiču.
138
DEKLICA
iz dobre krščanske hiše, ki bi imela veselje do trgovine, zna dobro računati in prime no pisati, in tudi nekoliko šivati, se pod ugodnimi pogoji sprejme v večjo trgovino na deželi. Kje pove iz prijaznosti uprava „I)omoljuba" proti priloženi dopisnici za odgovor.	155
sposoben za samostojno delo so takoj sprejme. gngu^HttHMBHII l,ovo Ivan Veibič kolarski mojster Rodlca p. Domžalah. 106
Lepo posestvo
na Gorenjskem se takoj po ceni proda; in sicer na Bregu pri Žirovnici št. 12. Poslopja so v najboljšem stanu, hiša enonadstropna, z opeko krito, hlev obokan, in zelo prostoren. Skupno zemlje je 1!) oralov, med temi 6>'j oralov gozda, lepo zastavljenega, 7 oralov travnikov, za 50 mernikov posetve njiv, ii konja, 3 krave, 3 veliki in 9 mladih prašičev. Proda so tudi vse poljedelsko orodje, kar ga spada k obdelovanju kmetije, in potrebna mrva. — Rodi se lahko 2 konja, 5 krav, 9 prašičev. — Cena celemu posestvu z vso premičnino je okrog 16.000 K.
Stavbišče na Savi
pri Jesenicah, so takoj zelo ceno proda. Leži iiik novo ceste, za trgovino ali gostilno zelo pripravno. — Več o tem se izve v posredovalnici	154
L. Rebolj,
v KRANJU, Glavni trg.
Skrivalnica.
Kje je sankač ?
Na prodaj je v Rovtah pri Logdtcu
enonadstropna hišo
z velikim obokanim hlevom in z zemljiščem za rejo 4 goved. Hiša je v bližini faine cerkve, zraven sejmišča, pripravna za vsako obrt ter je v nji že od nekdaj gostilna.
Več se izve pri Posojilnici v Rovfah. 82 (3)
Imate U
kedaj takougod-no priliko? K|e še, kot pri meni, dobite 40 metr. sortiranih ostankov v kosih po 3—10 metrov, med istimi: 136 Barhant, zelo moderni vzorci za damske obleke in bluze. — Flanele, okusni vzorci za srajce, bluze itd. — Ceflr, elegantni vzorci za bluze, oblekce itd. — Kanafas, živahne barve za posteljne prevleke; Oksfo d,-------
platno, oeplta blago, modrikasto blago, i. t. d. za samo
Vsi ostanki popolnoma brez napake in zajamčeno pristno barvni. Naročite takoj Dal e 40 metr. finega p at-m z.ižlvotno in posteljni perilo za K 19-50. Blnhe brez šiva, zajamčeno platno, nedosežna dobra kakovost, 150 cm Široke, li.-ocm dolge, komad K 2 65. Najmanj se odda 6 kosov riazpjSilja se po povzetju!
i, živahne barve za poste-
17- K?
Tkalnica JnliJ Kantor,
CLIMAX motori na petrolej
Najceneišl obrat.
S
e
Batfncb & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX|6,
HelligcirtlSitorstrai. MJ»
Uradne ure od i. rano do 7. ure zveCer
jAs. Ustredni banka	,
tt* českjch sporitelen v TRSTU
Piazza det Ponterosse 3.
Osredn. hanki Mih hranilnic,
Vloge na knjižice: I Premijne vloge:
4'/A
511 01
/4 /0
Vloge v tekočem računu In vloge Fiksne najugoilaejlt. Bančno trgovanje vseh vrst. 130 92 ! - Oddelek za vadije In kavcile. ——
Uradni ure od 8. rano do 7. ure zvečor.
flfi
M! ijcfl. dannnoospo.lv rab.jo Feeohn.
VpraAaite Vašega
vprašajte zdravnika ni Ii
najboljše sredstvo za kožo, lase m zobe! Kožni drvi mozolji, pege izginejo c tnko malo cist obraz, in še gr$e roke postanejo aribtokratično f ne Z Feeolin-om se doseže lepo t sto polt, nežne beie roke itd Cena kosu K , 3 ki >si K 2'50, 6 kosov K 4, 2 kosov K 7. Razpošilja Ludvik Po-lian, preje M Fcitb, . Dunaj VI . Seidengas. I 43. Daljo se dobi v mnogih K drogerijah in lekarnah. I . rospektt zaAon; in franko
V;	4
Samo naravnost
o>l n*;c t. vimr kupijo r.-isebnili
b'ago za gospode in dame
n.ijhnl)ic kakovosti po na;-litijih tovar >>kih tinah
Dobi sf vsaka en. p»t$nki po čudovito mrkih conah.
Zah.e ajte vzorccl
Prva Slez.r«zp»Jil|.teirir.bl«!i
»SUDETIIT
Krnov (Jflgorndorf) 5t I.
13 Avslr. - loriia.
S.Sko	Slrtji l>
49»

-«$r In.Mfh pes', ^ Auli, polet, lil) 6r. nestiv. Pr«.i.
Zenitna ponudba.
Zaradi pomanjkanja poznanja v tujem kraju išče ce*. kr. služabnik, 27 let, prijazne zunanjosti z nad o,HX) K gotovine k:iko boljšo kmečko deklico 17. do 2"> let «t..Vo s primernim imetjem, dobro m zvesto družico Sprejema o se le resne in natančne ponudbe če je mogoče s sliko, katera sc takoj vrne. - Našlo/:
Aloizij Korenčič, št. 603, Volosko. 167
Učenca
sc takoj sprejme za vrtnarsko obrt. — Več pove Ivan Bizovičar, vrtnar, Kolezijska ulica St. 16.
i«
na Koroškem blizu Celovca obst 'kča z hišo Stalo, sadnim vrtom vse v zelo d'brem stanu či-z 40 jo-hov sveta se proda hrez gostilne za 26'i (K) kron. gostilna pa za 18.000 kron. te okoli 9 |ohov sveta. Pripravno je tudi za stavb Sča. I' oda se vse skupaj ali pa tudi vsako po ebej. OJaljeno 4 minute od p .staje K"tmaravas pri Celovit. Več se izve pri Jakob Hafner-ju llovje vlg. Wrtnig. p. Vetr me p.i Celovcu.	3924
Izjava.	150
Podpisani Franc Stražišar, posestnik iz Jezera pri Preserju, obžalujem, da sem g. nadučitelja Avgust Korbarja iz 1'rescrja v šoli dne 4. decembra t. 1. kol uradno osebo pri obravnavi šolskih zamud razžalil.
Obljubim, da kaj lacega ne bom vet storil m se mu zahvaljujem, da mi je ža litev odpustil.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1911.
Franc Straž šar I r
Ma'n nnmtun ''i5"1 lllcv'kozolcc in orale mijboi)
Flu.lJ POusMlIl rodov t ne zemlje v Ljubljani, Triu i ske predmest,c se iz proste roke radi preselitve po |)ri-rnerni ceni proda. Poizve se pri lastniku v L)i b-Ijani, Ore iarska cesta na mitnici. 13j
Naprodaj je lepo, na samem stoječe 2»
posestvo
ob okr. cesd 1" m.nut od Z.atčnc pioti Št. Vilit, lltša s tremi sobami in drugim gospodirsfcim poslopjem. Posestvo jc zelo pripravno za vpokojtnea, zi gostilno trgovin in drugo obrt. Zemli 5Ce vse okrog hiše. Vsa druga p nasitila daje lastnica Jožef L*vrič, na Vlrjl pri Z*t čni (Dolenjski' ;
■■■J.««.:	—-. . i.iV - f ' i>'|
7
llsfanorffeno ISffZ
Uvoz kape
Pele žgal niča kai\
e
S3ESSE&5EE!
aJ
Golšo
debel vrat, tolsti vrnt, otekli ,e na vi.ilu in Zlozali odstranili r a-glo in triiitit. cdin.i zanesljivo sredstvo
Sv. Jurija baltini proti golSi.
Dvojn stek>. i\ 4-- l.ahora-tonj Kari Remm"l v Lands-liutu .73, Btvarskn. .'loi
Perutnina! Meso! Maslo!
Pošilja se povsod frank < | ■ povzt t ti \ < po .*. k}; po |><»- ti i ali 3 t raci, otkiiblji-m* k-i ali kfkoši za iiilio, ntehk«-. • t , svi/e /'^lant, osknlnjcii •	; goveje m telet*, e meso, s »c
zadnji det * ('•■ ; kiav e mleko — naravno ma«»lo »v lo&o mh ko>i ki >cda} žc pridno neto jajca italiianske pasme, I. HM /.oi rod, poljubni* barve, zajamli •■<• t'a pride vse- živo, franko po d. in kosi s petelinom k ?. : r, ko ov s (petelinom K 14* - . t sov s petelinom k 21- r. Murfjulrn, burzac*.	it<

o □
n n
D
D □
D □
n n o o
D
n n n n o
D
n n o o n n
LRich er-jeiaorlova lekarna, Wels, G.Hvstr.
Ustanovljen« pred 1.1700.
Trgovina z zdravili, drožerljo in zdravstvnimi predmeti na trobno in debelo,
Krepilni in restiiuciiski fluifi
za konje.
Za krepilo mišic. Izborno pred in po velikem naporu, pri ohromelosti, razte-
zavi, izpahnenju. Služi dobro za ohra-nenje moči in vslraj-nosti konj.
Ena steklenica stane K 1-60, pet steklenic stane K 6—.
R chterfev mm red Ini prašek za živ no
za konje, govedo in prašiče
kot prostoprodajni predmet sc dobi povsod v boljših trgovinah, kjer so videti Richterjcvi lepaki. Cena zavoju 60 vinarjev, štirje zavoji stanejo K 2'-.
3210	Pazite na | ristnost znamke.
"0 o o
Kjer sc ne dobi, naj se obrne naravnost na
C. Rlchter/a orlovo tekamo v Welsu, G. Avstrijsko
trgovina i zdravili, drožerijo in zdravstvenimi predmeti na drobno in debelo.
Ustanovljeno pred 1.1700.
0
o
D
a o
D
D
a □
o
laaaaaaaaDD
dan mnogo pohvalnih psem In vel konarcCIII
3 delni moilrocil
iz preparirane trpežno tvartne po nincnSheni sisieiim Izvrstno biago pr.pravni zn vsako po-stcljno velilinsi K 16'—, IV-, T2 —, boljši K il -33--, 40 - HnzpoSIljn pod jamstvom raimo ni rnriiie prosto po povzetju. Zameiin dnvoljennl
0. Sctir.urmacTier. Taus 246,
L'7H3 (C< S O. 2H Ciniki in vzorci tudi od posteljnega biana in izdelanih postelj zastonj.
Trgovina
špecerijskega blaga, moke, špirita, raznovrstnih barv, laka, firneža itd., na drobno in debelo.
Zaloga
železa, želez. Sin, traverz, Roman in Porlliind cementa, železnih peči, kotlov, tehtnic, sesalk in cevi za vodovode, štedilnikov, mrež za ograje, nagrobnih križev itd. Sploh vse železnino. - Dobra postrežba, nizke cene.
R. Sušnik
Ljubljana, Zaloška cesta štev. 21.
^Želodčne ha ijicu lekarnarja G.Brad/, prej |?rijaceijske kapljice imenovane, s sliko fajocclj-kc Katere Božje kot v rstveno zr
|o najboljše, nad ~Olet preiskitSeno sredstvo proti moten; it vprebavi vseli vrst, gorcCici, zaprtju, glavobolu ln težkočam v želodcu, tvoritvi želodčne Itisl nc itd.
Vnru e naj se pred po obn gin c4iml ponarejanji I pazi •aj sc na zraven stojeSo varstveno zn mko s podpisom:
f</h<V,!'s	3268
Dobi se v lekarnah - Razpošilja na deželo lekarnar C. Brady, Dunaj I., rieischlll.irkt 2 K* 7 " "	" ......
Sprejme se v pouk pošten	čl (2)
dSftJU kaleri bi imel veselje do krojaškega \ rPK obrta, pri Antonu Jalen, krojaču na
' Poljanski cesti 11 v Ljubljani.
W tikler-p kovčegi iz bičja, notni kovčegi in torbe.
yfat&ri teh jo dubru. po ceni in jnu^ieist/iiH? potovali ruy'se ol>rnejo
rSi/no7i<T,/fm etelz*
v £)'ub/jtvu Wotv6vorsAe ulice20. VuiAtMjrsfnuiPcpusnilt* ti<yb se brvzptačru).
UM sin
siec. za kov esc liur af I.,
Himmelpforto.7.
Telefon H*-7 Ittstr. ceniki zastonj In franko. ' eprekosno! Zakonito za]am6cno Točna postrežba
Rtcord
lavobo u in izpadanju las. Neumna proti prhlaiem, za ple-taste ncprccenlj , znjamče« o neSk dljiva učinkuie po kratki vpnrabl I stekl. K 3 50 zadostuje 7a več časa. — Naznrnici je, aku jc za temne ali svitle lase.
ooapeši rast los in brade.
napravi i se ehke in goste. — Mnogoštevilna ifbna na pistna. — Odlikovana z zlato kolajno, častnim krilcem. — i lonček K 2 — In 3 5«, 3 lončki K in K b'5 • ■— Naročil« samo proti povzettu ali £e se pošlje denar neprej. — D')bl se pri iznajditeljlci
gosnej KAMILI MITZKY
Maribor (Staj.), Goeth ieva ulica 2 k.
18
K fc,';o in MM
iU V ur i 4
iSS' Cuoard Line s*
Eliinii odbori iz dotrafe iuke trsta: Pannonia 18./1., Uitonia 17./2., Saxonia 4./3. 1911.
teLiverpoia: Lusitaniia (naiboljši največ'! in ijaj-lepSi pnriiik sveta), 7./1., 28./1., 18./2.1911, /v\au-retania 21./1., 11./2., 4. 3. 1911. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Liub-
Iian8, MomSk. ui. 25, tlizu cerkve brca lezusov. Cena vožnji Trst-New-lork III. razred K 180'— za odraslo osebo vStevSi davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.
ID
vseli vrst
Viljem Lowbeer Dunaj II./2, Aspernbriickengasse 3. »
Najcenejše In najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
poslajeno odvajalne
krogljice
(Neustelnove Ellzabelne krogljice).
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, n ostevsaklh Škodljivih rimesi, vpo bljajo se z ajve jinl usp hom pri bolw»jli v tpoilniem delu telesa, lahno odvajajoče, kri Čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo izvor premnogih bolezni Kadi po-slajene oblike jih iadi uživajo olrod. Škatlica s 1 krogljicami stane 30 vin. ovoj z 8 škatljlc, torej l2o krogljic, stane le i, K. če se pošlje naprej K t'4', sc jjošlje Iranko 1 ovoji
^vnriln t Nlli"° S« svari pred po-J3 .111IU i narejanji. Zahtevajte Filipa Kenste na o-vo alne krotilce".
Pristne le, če nosi vsaka šSatlja in navodilo našo zakomtd varstveno znamko v tudt-čč-črnem tisku ,,Sv Leopold" in podpis ,,Filip Neuste n, Apotheke'' Naše trgovsko so-dnijsko zavarovane' embalaže morajo imeti našo tvrdko
zaprtfe
(Spi šil mM'-

Filipa Neusteina lekarna
„pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Plankengasse 6. —
8171
Zaloge v Ljubljani: Hihard Sušnik, lekarnar, in v več drugih lekarnah

E G II C
Dale po 4%%

registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od « /i 3 / 0/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - H" /4 / O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo' kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 m pol letih (90 mesecih ali 390 lednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžmce in menjice.
Dr. Fr. DolSak I. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat A. Kalan I. r.,
predsednik.
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.
JU ^H. .JI. . JL. -JI- .JI. .JI.-il-

Vzorci na razpolago!
Novosti manufakturnega blaga!
Vzorce pošiljava franko!
LENASI & GERKMAN
LJubljana, Stritarjeva ulica štev. 4.
Sukno. kairp?rn, dsrnsko blag-', drlin, Mist, zelir, krtton, plati.o, sifon, grrdl, garniture, preproge, /ansp, nifejp, pltti šerpe, ruto v veliki izbiri. = Domače podjetje.
Solidne cene.
postejno perje
ceno; "> Kg sivega skub-Ijcnoga K v-00. i."-,belega puhastega K IS--, 2V-, fineoa siu-žno-biteaa K 30 -, 36-
Svetovnoznani špocial. biser
post za v. t> ho K 50- — vpi lian v 1000 družinah.
izgoiovljene postelji
brez Kouhurence, izbor-no niago v razi. merah, bogato napolnjene, b a-z ne fctH W) cm K 3 5o, A f»o, f> . Pernice i2ih-180 cm K to-—. 15--,
18 - in 2l —. izdeluje se ludi v vsaki poljubni meri! Rcelna razpošiljalnica, najbolj priporočljiva. RazpoS. pod iamstv frtnko in cor.ne prosto proti povzet.zamena dovoljena.
SrtlRH. Taus 246
27* (ČešKo). Ceniki in vzorci zastonj in franko.
Aervozni, bolni na želodcu srcu Bil prsih. ali oni, ki trpe na ponian kanjo «pama omotici, tresenju, epi epsiii. naj pho vsak dan
Roscn-ov te n
krepunt in rcdilnt Čaj
2 kartona K U 30, * karto n. v K 6 60, IS k rtonov Kil— Pri napr* j poslatv. zneska franko Pri po vzetju Ovin več. Lekarnar Filip Rosen, Sltzend >rf 8S/i7 hei \V'cn, N 0*«err.
«3
Zaslužek!
2 - 4 K na dan in stalno s prejetjem lahke pieteninc doma Edino moj stroi za hitro pletenje *Patenthebel" ima izkušene jtklene dele, plete za-neslj vo nogavice, modne in športne izdelke. Predznanic nepotrebno Poduk zastonj. Oddal enostneškoduie Troški maii. Pism.garanc. t ajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj P- d e»je za pospeševanje domačega oeh. trgov, sodn protokol. Kari Wolf, Dunaj, Marlahllf, Nel-kengasse «/(K>

Seno posteljno perje.'
1 ag sivega, dobrega skublje* neia 2 K ; »oljSega J K 40. prima polbelega - K 8(1; belega 4 K; aelega nuha .1 K 10; 1 Kg izredno finega, anežno-tielega, skubljenega h K 40. , K; 1 kg puha o K, 7 K ; betega pulili 10 K; najfinejši prsni' puh 12 K. - Pri 5 ko se pošlje franko.
nnuPČonD nrtlplip iz ?cl° gostega rdečegn, modrega, UUlI Jullu |JUJ16I)U belega 11I1 miner egn nanking-blaga,
1	pernica it-u cm doicja. 120 cm Stroka 2 Ž blazinama, vsuko en cm doiga. o cm Stroko, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim pasteljnim nerjem tb K; z polpuhom
2	K : z puhom 'A K; posamezne pernice lo K, 12 K, 14 K, 16 K; blazineJK. 1 K 51,4 K; pernice i" cm dolao, 'I1 cm Široke, K 5, il K 70, :7 K H , 21 h : blazine (JOcm ilciloo, 7ocm Široki-,
4	K 50, .- K 20, 5 K 70; spodnje pernice iz močnega, pasastegn grndia lfo cm do oc, 110 cm Široke, 12 K 80, ti K so. Pošilja oroti povzetju od K 12 viSje iranko. Zamena dovoljena, za ticpovolino denar oaza]. Cenik zastonj In franko.
5	BENISCH, v DeSenici Stev. 71, CeSko.
Stroji za vporabljanje
3365
peska m kamenja
v svrho izdelovanja strešnikov, zidakov, plošč za tlakanje, betonskih cevij ild. dobavlja najceneje tovarna za specialne stroje v Pfaffstatten pri Dunaja.
Najbo jša i ra sedanjosti miBfc—*^
111 po najnižji coni. Srebrna ^---
ura od K 7— naprej.
Naročintele pri moji domaČi t vrdki ker boste tu res ceno tn dobro postrežem'.
Fr. Čuden u Ljubljani,
samo nasproti Frančiškanske cerkue
Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj.
Tudi najboljši in najcenejši šivalni sinji so v zalogi.
Ne več na Me >tnem trgu,
samo naspioti Frančiškanske cerkve
3119
Razširjajte Domoljuba.
o
H co BJ N
H. Suffner
Ljubljana, Mestni (rg, nasproti rotovža,
prva največja eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna tovarna ur v Švici.
Najbolj mihIii
žepna ura
IK0
se prodaja le pri meni
st i.
Kikelnasta cll rem.
K 5-
enaka iz pravega srebra
K 7-S0 z dvojnatim pokrovom
K 9-76
St 2.
Prava srebrna cll -rem. z tcpini roža-stim kazalnikom, trpežno kol. K 9--
cnaka majhna za ženske . K 9-50
St. 3.
Kovluasta posrebr anker-rem. z dvojnim pokrovom
K 7*50 iz pravega srebra
K 10-75
St. 4.
Nikelnasta cil.-rem. tnla t dvojnim |iokrovoni K.-60 enaka iz pravega srebra, fino ankcr-koiesje, z različnimi
zlato baml. .
vloženimi |mdo-... K 18-
z lepimi opali ali belimi kamni, zlato na srebro . . k 2-— Ukar zlato . K 6-50
14 kar. zlato . K 4-50
St. 8.
Zlato na srebro	K 1-80
manjši ...	K 1-50
n kar zlato .	K 3-80
izdajatelj in odaovorni urednik; Dr. Ignacij Žitnik."
Večletno jamstvo! Velika zaloga najfinejših sloveCih znamk žepnih ur, kakor nikel;:aste, jeklene, srebrne In zlate. Lastna varstvena znamka „IKO". Stenske ln salonske ure ter budilke v najvef)i Izberi po na|niž,ih cenah! Zahtevajte ceniki Žepne ure le prve vrste pravega ftvicar-skega izdelka v zalogi.
Največja zaloga zlatih in srebrnih verižic za ženske in moške. Poročni prstani, murčki, zvezdice, broške, uhani, zapestnice po najnižjih cenah. /ediino orodje iz pravega in kina - srebra in druge krasne predmete; palice s srebrnimi držaji v največji izbiri.
Tiskala Katoliška tiskarna.