KATOLJSK CERKVEN LIST. .Daniea" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za c-etert leta 1 gl. 20 kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za «/4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „Daniea dan puprej Tečaj XLII. V Ljubljani, 13. grudna 1889. List 50. Serce Jezusovo, neugasljiv plamen. (Spisal profesor Alban St«»lz.) Premišljevanje. Križan biti je bolečina, katere ni še noben človek popolnoma zapopadel, če je ni občutil na lastnem telesu. Vi ste malomarni in hladni, če se vas na to opomni, ker ste že od perve mladosti slišali to besedo in tudi vedno videli sv. razpelo. Strašno, toda resnično je: Marsikak kristjan ima manj sočutja do križanega Zveličarja, kakor če bi videl kako žival živo pribito na drevo. Ljubi Odrešenik tedaj terpi najstrašnejše bolečine za vas ljudi, in vi ljudje ne bote imeli nikakega sočutja, nikake hvaležnosti do njega? v Molitev. Ce bi ves svet pozabil tebe, križani Zveličar, jest te ne bom pozabil. Sej strašne so muke, katere občutiš, terpiš za mene. Pekoče žeje si nočeš utolažiti, ker se oziraš na moje grehe. Zasramovanje in zaničevanje prenašaš samo za mene. In vse gorje mučenega telesa in brezupne duše, katero ti napolnuje serce, to strašno kupo terpljenja si izpil zame do poslednje kaplje. Večno sem in ti bom hvaležen za vsako kapljico kervi. katero si prelil, za vsako bolečino, ki je navdajala tvoje ude. za vsak vzdih, ki se ti je izvil iz mučenega serca proti nebesom. Premišljevanje. Križani Jezus je molil: ,,Oče, odpusti jim: ne vedo, kaj delajo." Misli si strašne bolečine, neznanske muke in poleg tega še nečlovečnost, s katero so Gospoda še na križu zasramovali. In misli si, s kakim studom je gledalo njegovo božanstvo toliko pregrešno terdoserčnost! In v najhujšem terpljenji, ko tudi v najdobrotnejšem človeku premine vsa ljubezen, bilo je Jezusovo serce kot plamen, ki je močnejše mimo vsega, kar morejo početi hudobni ljudje, da bi zadušili ljubezen. Sredi v tej sili, katero so mu besni sovražniki napravili na duši in na telesu, molil je zanje in iskal vzroka, ki bi vsaj nekoliko zmanjšal njihovo hudobijo, oni ,,ne vedo, kaj delajo." O človek, kedaj se ti je zgodilo tako razžaljenje in tako strašna krivica, kakor tvojemu Bogu in Zveličal ju? Ali se ne sramuješ, da ti. nevredna stvarica. ceniš za važnejše in hujše, če se tebi kaka malenkost pripeti, kot pa je cenil največjo krivico tvoj Stvarnik in Odrešenik? Molitev. Resnično, ako bi me vsi ljudje teptali, kakor kak merčes, bilo bi vse to malenkost v primeri s tem, kar se je zgodilo mojemu Odrešeniku. O, kako hudoben sem. da vsako zlo. katero terpini (»d svojega bližnjega, za tako hudo cenim: ne da bi ga opravičeval, kakor je storil križani Jezus pri najhujših pregrehah, zdi se mi dostikrat vsaka malenkost neodpustljiva krivica! Moj Odrešenik! ozdravi mojo dostikrat napačno natoro. Od sedaj naprej vselej, kedar bom razžaljen ali kedar se bodem spomnil stare razžalitve, bom ozerl se v duhu na tvojo podobo na križu in se zatopil v to premišljevanje, dokler ne postanem miren in ne odpustim v svojem sercu, kdor me bo užalil. In tudi zdaj odpustim vsem onim, ki so mi kedaj v življenju storili kako krivico ali razžaljenje, ali mi jo bodo kedaj storili. Daj jim. o Gospod, vse milosti, katerih potrebujejo, da postanejo popolni kristjani in dosežejo večno zveličanje. Premišljeva n j e. I n še nekaj se nahaja v prej omenjeni molitvici Gospodovi, kar si dobro vtisni v serce. Tako je, da se lahko ustrašiš Kaj pristavlja Jezus Odrešenik kot vzrok, zakaj nai Bog Oče odpusti? „Xe vedo, kaj delajo." More-li križani Jezus prositi tudi za tebe iz tega vzroka? Oni so bili neverniki. ti pa si kristjan! Ti veš le predobro, kaj da delaš, kedar grešiš, in veš. da s tem svojega Od rešen i ka na novo križaš. Molitev. Tvoja molitev za trinoge, o »noj ljubi Odresenik! kaže tako tolažilno. kako ne skonrna je dobrotnost tvojega serca — toda opravičevanj • tvojih sovražnikov, ..ker ne vedo, kaj da delajo-, mi napravlja strah. Sej mnogo, mnogo grehov sem storil, za katere meni to opravičevanje ne velja, ker storil sem jih z vednostjo. Zato so moji grehi povikšani tako, da ni opravičen ja zanje, razun v brezmerni spridenosti človeške natore: in ni tolažbe in zdravila, razun v neskončnem morju tvoje milosti in tvojega za-služenja. Ti nočeš smerti grešniku, temuč da se spreoberne in živi. Z ozirom na to tvojo besedo upam in prosim, odpusti mi moje grehe! Če je dobro v peklu biti! Govorili smo o peklu. Ako jo človek cele dni. cele tedne na morji, naključijo se vsako-jaki prinierljeji in kreinlji. Eden potnikov trešči časopis na mizo v ka juti ter za kriči: „ Bravo, to je nemška liiož-beseda iz ]H>1iiih pers — s tem sen i tudi jest!" Bili smo pripravljeni, da navdušeni pajdaš je pač iznašel kako kulturolmrko kakor one, ki se je menda pobalial: »v vsem sem z Vami; samo v verskih rečeh ne!** Napol ironiško ga j k »prasai n: „No. kaj Vas je tako veselo pičilo, ne mara zojn»t kaki liujsk zoj>er katoliško Cerkev? Ali pa so eelo kacega jezuita obesili?" -Prosim, poslušajte,- odgovori in Ihto iz časnika, ki ga je zoj>et v roke vzel. te-le besede: >To pravim in spoznani odkritodušno: rajši, veliko rajši sem s starim mojstrom nemške poezije, z ekla," je eden pričujočih zaklical prestrašen. ..Medla podoba muk pogubljenega." sem se derznil jaz pristaviti z naglim jiogledotn na našega bogokletneža. ki je bil bled kakor smert in ni besediee eerhnil. Miza je bila oškerbana in nagrizena. in voščeno pregrinjalo na nji pojedeiio, do kamor ga je preuboga stvar mogla doseči. Njegova leva roka je kazala znamnja njegovih zob. ker skušal je s svojo lastno kervjo utolažiti si žgočo žejo, ki ga je umorila. (Misli si žejo Zveličarjevo na križu!) Obojni členki na rokah so bili černi in otekli od kretanja, da bi se izvil iz neusmi-1 jenih okovov, kteri so mu tako terdovratno zopervali, da ni mogel doseči hrane, ki je bila povsod na okroo- raztresena, in hladivne vod«4, ki mu je bila tako blizo pri rokah. ..Koliko časa je bilo revežu terpeti. dokler ni smer t nastopila?" je poslednjič eden pošeptal. ..Osem do deset dni, po okoliščinah tudi še del j." je odgovoril zdravnik resnobno. ..In v peklu" — reče nekdo nato____ «Vekomaj!" je bila edina beseda, ki se je na to slišala. Nobene besede ni bilo več slišati. Naj globokejše pretreseni smo šli od harkoloinnieo: imela je že tako malo prevotlino in napolnovala se je vedno bolj z vodo. Zamišljeni smo so vernili k naši barki, in naše oko se ni mojflo več odverniti od te mračne z grozovito hudobijo oskrunjene barkolonniiee. dokler se ni zgubila nam spred oči, pogreznjena v morsko globočiim. nad ktero so se vode objele in jo zagernile v groze polno glol>očino — za vselej! Zmeraj in zmeni j moram zopet misliti na pekel pri tem spominu in na pogubljene, za ktere ni več upanja vekomaj .... pravi popisovalce dalje in še pristavlja : Od tistih dob sem daleč krožil po svetu in pač marsikterikrat se mi je greh bližal, tik do mene prišel. Ali greh mi je vedno in vselej strašno stal pred očmi. ter sem z milostjo tega strahu pred Božjim kaznovanjem vselej kratki nasladnosti greha rad se odpovedal. Kaj jo bilo z za smel lova vcem o peklu, ne vem. Xa tisti morski vožnji je bil vedno resnoben in je malo govoril; od tistega časa ga nisem več videl. Ako ga ni ozdravil ta nauk, ki je bil najlierž zarad njega dan, potem se bojim, da zanj ni več upanja. (Jospod nas Bog nas vse napolnil) z lju-l>oznijo do Njejra. pa tudi z grozo pred večnim ]K>ko** (pač da?!), najdeš kako zasmehovanje te večne res-niee. in drugi se izgovarjajo: sej bo nas Bog vse v neb«»sa vzel!.. Hode mar pravični Bog tudi terdovratne Imdodelnike v nel>esa vzel? Kakošne bi bile te nebesa s takimi ljudmi? Postavimo, da pride angelj z nebes in bi naznanil, da tisti strahoviti tolovaji, o kterih je v tej dogodbi govorjenje, so brez ]>okore umerli in Bog je vse v ne I ms; i vzel - vprašamo: Ali bi se našel kak mehkužen liberaluli in nečistnik, goljuf, ali tudi tat in baraba, ki bi hotel med take liad-zverske tigre v nebesa priti? Ali bi ne rekel vsak: to pa niso nelwsa! Toraj le doslednje: »Kdor bo veroval____** ..Nič nečistega ne pojde v I Jož je kraljestvo.** Ogled po Slovenskem in dopisi. T- V Dohu j*- pretekli ponedeljek, 9. t. m , po d -Jgein bolehanji. pa kratki bolezni umeri ondotni č. g. župnik Leopold Albreht. Zjutraj ob šestih, ko je bil že napravljen za sv. mašo. mu je jelo slabo prihajati in cerkvenik ga )•• spremil nazaj v stanovanje. kjer pa ni mogel več govoriti; vendar je bil še pri zavednosti, ko mu je č. g. kaplan Tom. Po-t"čnik delil zakrament sv. poslednjega olja. Zadel ga je bil mertvud in zvečer tisti dan je zaspal v Gospodu. Blagi ranjki je bil rojen v Idriji 3o. vinotoka 1 s2o; posvečen 3». mal. serp. 1844. Bil je odlično pobožen gospod, dobrotnik človeštva in posebej tudi prijatelj naših ubožnih dijakov. Lep in slovesen pokop je imel v četertek 12. t. m. ob 9ih dopoldne. Bog mu obilno plačaj njegova dela in podeli mu večni mir! •J- Pri sv Petru, blizo Maribora je umeri starosta lavantinske škofije prečast. g. častni kanonik in župnik Marko Glazer, star čez 83 lčt. Bil je goreč gospod, poseben častivec presv. Sere Jezusa in Marije, kterima na čast je že pred veliko leti bil spisal spodbudno knjižico. Bog mu daj večni mir! Iz sv. Dežele. Kajfa, 24. nov. 1889 Hvaljeni Jezus, Marija, Jožef! Danes, poslednjo nedeljo sv. cerkvenega leta, Vam poslednjikrat pišem iz svete Dežele. Jedno pismo sem na sv. gori Karmel doveršil in ga Vam poslal: upam. da bodete oboje ob enem prejeli. Sedaj bivarn in čakam parobroda v gostišču družbe ^Palestina", to je novo društvo, pred 5 leti vstanovljeno za katolike zvezne nemške deržave. Mi Avstrijanci nimamo pravice biti sprejeti v gostišču, te družbe. Ali dobrotljivi in ljubeznjivi vodja te družbe gostišča v Kajti, me je milostno sprejel do časa, kadar parobrod doplovi, s kterim naj bi od-plovil proti Carigradu. Kam bi se siromašni romar dejal, čakajoč tu parobroda, ako bi ne bilo tega gostišča. Moram priznati, da katoliški prusko-nemški vstavi, gostišča, in vodji so dobri in pravega kerščansko ljubeznjivega duha. To novo katoliško društvo, »Palestina*, ima v Ahenu svoj sedež; društvo dela na svojo roko v sv. Deželi. Ima namen kerščansko katoliško razširjanje sv.vere — zraven pa mnogo sv. zemlje, zapuščenih Kristusovih svetišč v posestvo nakupiti, katoliških nemških družin naseliti, sv. zemljo obdelovati in tako v strašno zapuščeni sv. Deželi dušno in telesno katoliško omiko širiti. Raviiu to je pa najbolj potrebno v sv. Deželi. Glejte, velike naselbine templarske protestanške so pri Kajti, pri Jati in Jeruzalemu, in se vedno širijo in množijo. Te nemške protestanške naselbine so omočnele. dobro jim ide; zemljo so lepo obdelali, dobro jim rodi in so v blagostanju. Razkolni Rusi se naseljujejo, naj bolj pa judje iz vseh pokrajin zemlje. Ako bode tako naprej šlo, bode slaba za katoliško stvar v sv. Deželi. Toraj potreba je, da bi se katoliki naseljevali in svete kraje v posest dobivali. Zatoraj se je v zvezni Nemčiji med verlimi ondot-nimi katoliki vstanovilo novo društvo „Palestina" v ta veliko pomenljivi in velekoristni sv. namen. Društvo to je še mlado in slabotno, ipak je mnogo storilo. V Aleksandriji ima šole in sirotišnico; v Jeruzalemu lepo romarnico, šolo, sirotišče in bolnišnico; v Kajti gostišče in bolnišnico: povsod so učiteljice, strežnice in gospodinje usmiljene sestre družbe sv. Karola Baroineja. V Ernavsu je to društvo kupilo velik kos zemlje za gostišče in naselbino; mnogo te zemlje je lepo obdelane; je pa poleg zemljišč frančiškanskih. Naj večji zemljišče je pa to društvo kupilo pri jezeru Genezaret, pri Kafernaum-u; to veliko zemljišče je v ravnici pri jezeru in se razprostira po bližnjih gričkih. Na tem zemljišču so izvirki studencev „Ain-eI - Tabgha." kateri so celo leto polni dobre vode, toliko, da se s to vodo zamore vsa sprednja okolica zemljišč namakati. Tedaj dobilo je to novo katoliško nemško društvo osobito imenitno zemljo v posest. Tukaj je Jezus tri leta javnega svojega življenja in učenja naj več bival; tu je bila ribiška ladijostaja sv. apostola Petra in druzih sv. apostolov; tu storil je Gospod mnogo čudežev; tukaj je apostolu Petru zročil naj višji oblast čez svoje ovce in jagnjeta; v bližini je rojstna hiša, kraj, per-vaka apostolov, sv. Petra; nedaleč so gore: pomno-ženja kruhov, 8 blagrov, prikazanja Gospodovega po vstajenju od smerti aposlotom, učencem in mnogim vernim i. t. d. Tukaj bode društvo „ Palestina" pozidalo hiše Božje in naselilo kat. nemške družine. Ti presv. in imenitni kraji iz Kristusovega življenja pred smertjo in po Njegovem častitem od smerti vstajenju ob jezeru Genezaret so pa tudi naj bolj zapuščeni, — zvan jedine cerkve sv. ap. Petra v Tiberiji pri jezeru ni nobenega svetišča s cerkvijo na mnogobrojnih presv. Jezusovih krajih ob jezeru in po okolici. Toraj prav očitno je, da se katoliški svet in milijone katolikov premalo zanima za tako svete kraje. Za kraje, v kterih je živel. učil. čudeže delal, dobrote delil, terpel in utnerl. svojo kri za nas prelil, od smerti vstal, nas odrešil učlovečeni večni Bog Jezus Kristus. Premalo se pečajo za zemeljsko domovino Boga-človeka in Njegove deviške Matere Marije, za domovino zemeljsko sv. Jožefa, sv. očakov, prerokov in apostolov, za presv. kraje, kier jt zibelka stala naši sv. veri in naši materi sv. kat. Cerkvi, kjer se je vzgojila in zrastla in se od tod preko zemlje razširila. Ako se bode ta presv. zemlja in najsvetejši kraji na zemlji v nernar puščali od katolikov; bodo razkolniki. ;>rotestantje in judje vse zavzeli, in lahko si mislite, kako bode za katoliško reč in cerkev potem tukaj?! Toraj blaga, velekoristna in sveta je naloga društva „Palestine/ Se ve. da to društvo je katoliško-nemško pruskih zveznih deržav in se za-vzimlje za katoliško stvar, ob enem pa tudi za nemško narodno stvar, za naseljevanje kat. nemških družin iz nemških zveznih deržav. Kar imajo prav. Ipak bi lepo in kerščansko bilo to pervo velekoristno katoliško nemško podvzetje od vseh strani podpirati; tudi katoliki iz Avstrije, Nemci in Slovenci. naj bi v kerščanski ljubezni pomogli temu mnogopomenljivemu podjetju. Kdor hoče, kaj več znati o tem društvu ..Palestini", naj si naroči: ..Palastina-Blatt." Viertel-jahresschrift des Palastina-Vereins der Katholiken Deutschlands. Druck und Verlag von Albert Jacobi et Comp. in Aaehen, za celo leto 7"» »vinarjev/ Vor-stand des Palastina Vereins Landrath z. D. Janssen, Vorsitzender in Aaehen. Konec pri h.) Preces post Missam festo Nativitatis D. N. I. Ch — Episcopus S. Hippolyti nuper quaesivit quando preces post Missam festo Natalis Domini, sacerdote bis vel ter celebrante. recitandae sunt. Dubia sua sic exposuit: Beatissime Pater! — Ouod preces iussu Sanc-titatis Vestrae in omnibus orbis ecclesiis post pri-vatae Missae celebrationem fllexis genibus recitandas attinet, inter plures orta est quaestio: nuni festo Nativitatis D. N. I. Ch. a sacerdote tres Missas celebrante preces istae etiam tunc. quando post primam, aut secundam Missam non disoeditur ab altari, post unam<|uamque Missam peragendae sint? an vero sufticiat, si dumtaxat peragantur quoties ab altari disoeditur, sive discessio post primam Missam sive post secundam, aut demum post tertiam fiat? Hinc est. quod ad Sanctitatis Vestrae pedes humiliter provolutus episcopus Sancti Hyppolyti ad- precatur, ut per benignissimmn responsum ad ex-plendam Sanctitatis Vestrae intentionem et servandam in sua dioecesi conformitatem omnis tollatur dubitatio. Sacra Rituum Congregatio supraseripto dubio ita respondit: Negative ad primam partem: Aflirma-tive ad secundam. De residentia Parochi. — 1. An paroehus villae, in qua non est alius sacerdos, etiamsi nullus infirmatur, sine episeopi licentia gratis ubique con-cedenda abesse possit a paroehia per duos vel tres dies, nullo idoneo relieto vicario? R. Negative. An saltem abesse possit a mane usqua ad vesperas. et quid si hoc semel in hebdomada evenerit ? R. Aftirmative. dummodo non sit die festo et nullus adsit intirmus. et raro id in anno contingat. An paror-hi viciniores, a<-tu exercentes curam animarum. possint invicem se substituere? R. Negative, si id fiat sine licentia ordinarii. Prošnje uslišane od Marije Pomočnice Boskove. Vspeli dobrega beri'a. Jaz ubog delavec želim očitno razglasiti milost, katero sem prejel od presv. Device Marije, ponujčnice kristijanov. Imel sem hudo bolezen, da bi bil skoro zblaznil. Nisem imel več miru ne po dnevi ne po noči. Zdravniki mi niso mogli pomagati in bolezen je prihajala čedalje hujša in strašnejša. Svetovali so mi opraviti razne pobožnosti v čast presv. Pomočnice, toda jaz nesrečni se nisem zanje menil, temuč sem jih še celo zasmehoval, in zaničeval svete osebe in reči. Tu mi pride neki dan v r<>ke majhna knjižica o češčenji in opravilih k Mariji presveti pomočnici, katero mi je poslala ena mojih sorodni«*. Radoveden sem jo od peri. in pričel prebirati tako goreče molitvice do Nje, katera je edina tolažnica in pomočnica slabih in revnih. Čutil sem se ginjenega. V duhu sem si predstavil veliko nevarnost, da zdaj že utegnem skoro umreti Zdelo se mi je, da pri postelji vidim jokati svoje štiri otroke in njihovo ubogo mater z najglobokejšo žalostjo. Predstavljal sem si največjo revščino, v katero bi zašla meni draga bitja, /.a katere sem jaz edini pridobival vsakdanji kruli Ti moraš živeti! šepetala mi je neprenehoma na uho ista misel. Zato sem se vdal navdajanju in s spremenjenim sercem sem s«* zatekel k Mariji Pomočnici in jo goreče prosil, naj ima usmiljenje z menoj, naj mi dodeli ljubo zdravje, in ne zaradi mene. temuč zaradi soprog.* in otrok, katerim sem edina podpora. Velika Božja Mati Marija ni uslišala samo moje prošnje, temuč mi je po največjem čudežu ozdravila tudi mojo dušo. Sedaj sem postal dober kristijan. berem rad pobožne bukve in dokler bom živel, ne bodem nikdar jenjal zahvaljevati se Mariji Pomočnici, katera je zame in za vse. kateri se k nj»-j zatekajo, polna dobrote in usmiljenja. Agliano Vercellcse. 21. marca 1^*7. P. Battista. Katoličani v Bulgariji. Povedala je zadnjič „ Danica" nekoliko o raz-kolnih grekih v Bosni, poglejmo tudi malo, kako delaj., razkolni greki v Macedoniji. Bulgariji. Pr»'č. gosp. Gori in. nekdanji profesor v velikem semenišču mesta Troyes, je inočno zanimivo pismo pisal č. g. vodju šol na Jutrovem o pritežnostih in napredovanji misijonskem v Bulgariji. Med drugim pripoveduje: Mesca avgusta t. 1 se je naš škof miigsp. Mla-denov vernil iz Carigrada, kjer je bil tako dobro s prej »'t od sultana. Takrat je dobil prošnjo od osem vasi. ki enoglasno prosijo, da bi vse prebivalstvo bilo sprejeto v naročje sv. katoliško Cerkve. Predno jih je škof poterdil. so bile opravljene potrebne formalnosti. Monsignor je sprejel prošnjo: družinski glavarji so se očitno odrekli razkolstvu; tako so se odpovedali šiztni tudi razkolni duhovni vsake vasi. in unija, zedinjenje je bilo oklicano. Toda razkolni greki niso ljudje, da bi se dali premagati brez upora, in za boj so jim dobri vsi kakoršni koli pomočki. Dobro so vedeli, da pover nit«n* teh osem vasi je bilo le začetek tega djanja. In res. množica druzih vasi je že s hrepenenjem čakala, da nasleduje pervi mali trumi. Greki so na to sklenili, da po vsaki ceni hočejo zabraniti to gibanje, in ker niso mogli z lepo nič opraviti, so poskusili s strašilom. Zarad varnosti so premerili svoje moči, zbrali si za bojišče naj manjšo vas Ramence. ki se imenuje tudi Ramen ali Ramel. in ima kacih 30 hiš. ter 200 — 300 prebivalcev. Ta vas se je bila pokatoličila enoglasno. Toda vrelem družbinstvu so sicer hrabri, določni, ki vedo, kaj hočejo in se ničesar ne bojč v svojem obnašanji; so pa tudi slabi, omahujoči, ki se ravnajo po druzih; nahajajo se tudi judeži. in greki so res našli enega, ki so ga z obeta njem denara zavlekli na svojo stran. Odsihdob je ni malopridnosti in zopernosti. ktere bi gn*ki ne bili počenjali temu dobremu ljudstvu: tu so bile brez prenčha nove tožbe, ovajanja pri policiji. krivični zapori; zakaj na Turškem razkolni škotje imajo pravieo v zapor devati svoje župljane iz vsake kakoršne koli pretveze. (Slišite Podražani!i Omahujoči so pričeli iz strahu manj očitno se kazati za katoličane, ob kratkem, vstali ste dve stranki: ena, narbolj številna, katoliških bojnikov. ki so pripravljeni rajši vse terpeti. kakor pa v razkolstvo se po-verniti: druga pa. še neodločna, tistih, ki se dajo voditi izdajavcem, in ktere je bolj strah kakor pa obljube obderžal na drugi strani. Od tod tedaj so bili potem vsakdanji dotlej boji, da so greki z<»pet zase oklicali cerkev, z vso vasjo, ki je bila poprej prestopila med katoličane. Neki dan pride namestnik greškega škofa kakor pooblastnik v vas. spremljan od šest vojakov. Da ulomiti cerkvene vrata, gre do tabernakeljna. uzame .sv. Hostijo in io ven verže! Potem reče pred-se pripeljati vaškega predstojnika, ukaže štiri izmed njih s sabelnim ploskom tepsti, in zažuga naj hujši stra-hovanje. ako se bodo še dalje, kakor je rekel, proti sultanu puntali! Ko se je vernil v Jenidje, si je pa nogo zlomil grede po stopnicah, in vse ljudstvo je v tem videlo strahovanje od Boga. Naši ubogi katoličani si ne upajo več zbirati se po dnevi v cerkvi in pridejo po noči k sv. maši o praznikih. Neke dni pozneje vidijo dva človeka vriniti se v cerkev, ki sta bila oborožena z gorjačo in se zaženeta prav v svetišče, kjer je duhoven ma-ševal, in začneta ga pri oltarji pretepati; potem zbežita, predno so kmetiški ljudje, omamljeni od tolike prederznosti, zavedeli se, da bi bili mašniku hiteli na pomoč. Kmalu pa so se katoličani oserčili od st^rmenja. hite k vratam jih pregradit. Razkolniki, še bolj prederzni od napada onih dveh, grabijo j)0 cerkvenih stolih, iščejo duri ulomiti, drugi pobijajo okna s kamenjem, mečejo, kar jim je pri rokah, na ljudstvo, na ženske in otroke v cerkvi. Sv. daritev je pretergana, svetilke pogašene od kamenja. Razdraženi katoličani zbežS iz cerkve, teko domu in se vernejo oboroženi, kakor kdo more, in odpodč napad-nike s hudimi ranami. In kakošen je bil konec, kakošna pravica ? G reški razkolniški škof je tožil katoličane, in zapert jo bil njih predstojnik!! Pa ni še dosti krivic. Ravno tisti razkolni škof je zatožil katoličane, da bi radi oklicali samostojnost (neodvisnost) Bulgarije in Macedonije. Tako preganjajo katoličane razkolni greki v Macedoniji! Lepe brate in popolibrate tedaj bi dobili katoličani, kteri bi nespremišljeno odpadli od prave vere in prestopili v tako imenovano pravoslavje. to je, k razkolnim grekom. (Konec nasl.) Razgled po svetu. Trapisti v Natalu. 0 pričetku 1. 1883 vstanov-ljenega trapistovskega samostana v Natalu, Marianhill, poročal je o svojem času tedanji prečastiti g. opat, p. Frančišek. Kaj je vse nastalo iz teh malih začetkov. v tej kratki dobi 7 let, pripoveduje nam p. Courtois S. J., predstojnik misijonov ob dolenjem Zambezi-ju. kateri je obiskal to naselbino trapistov o svojem potovanji iz Tete do Predgorja dobrega upanja Iz „Durban-Natal-a", tako piše misijonar, „pripeljala nas je železnica v Pineto\vn (r. Panjtaven). Pokrajina je brežuljkasta, dolge verste gričev zapirajo razgled. Veliki, krasni nasadi banan in ananasov razveseljujejo na ob»'h straneh oko popotniku ; neštete čede goveje živine, koz in ovac pasejo se po zelenih senožetih. Od Pinetovvna šli smo peš proti poldrugo uro oddaljenemu samostanu (Mariannhillu), ki je obdan od gora na precejšni višini. Beli leseni križi, napravljeni zdaj pa zdaj na verhu kacega drevesa, kazali so pot do opatije. Ko srno prehodili kacih pet ali šest dolinic, prosterlo se je neutegoma nam pred očmi, visoko, mogočno, na gorski pečini stoječe poslopje, ki gospoduje nad celo široko ravnino. Pospešili smo korake, kajti treba je bilo iti še precej dolgo navkreber. Počasi smo prišli čez obdelana zemljišča ; premnoge čede so se pasle po pašnikih; vozovi z visokimi kolesi, naloženi z gnojem, so se pomikali sem in tje. Kopica mladih, korenjaških Kafrov in šest velikanskih volov s širokimi rogovi bilo je pri delu. Prišli smo do razpotja, kjer se je dvigal spominski križ. Na desni strani ob pečini hriba verstila se je množica hišic, zidanih v angleškem zlogu, nizka poslopja iz opeke, pokrita s streho iz cinka, ki se je svetila v solnčnem svitu. Nevedoči, je-li to kaka naselbina ali pa samostan, vprašali smo, kaj in kako? Odgovorilo se nam je, da je to v resnici samostan trapistov. Veliko, pravilno zidano poslopje, gori na višini, bil je vstav redovnic, ki so prišle semkaj iz Evrope, da se posvete misijonu med Kafri. Opata Frančiška pa, škoda, nismo dobili doma, ker je bil še več mescev na potovanji po Evropi. Mesto njega nas je sprejel preč. subprijor p. Jožef ljubeznjivo kot stare znance. Med tem ko nam je razkazoval posamezne delavnice, tiskarno, šolske prostore. spalnice, kopališča, kapelo, kapiteljsko dvorano in vert. pripravil se nam je obilen in izversten za-jutrek, katerega smo tudi dobro porabili. Eden novincev nam je stregel, ter je opravljal to s tako Iju-beznjivim smehljanjem in s toliko skerbljivostjo, kakor da bi stregel angeljem, aii pa našemu Gospodu samemu. Po obedu zapisali smo imena v veliko knjigo za ptujce, katera hrani imena vseh onih, katerih noga je kedaj zadela na ta kraj miru in blagoslova. Navzoči smo bili tudi pri glasbeni poskušnji, ki je bila ravno takrat. In nismo se malo čudili, videči, da so dobri trapistje tudi mojstri na vijolinu. v flavti in druzih godbenih inštrumentih, ki so veselo zveneli med spremljevanjein harmonija. Posebno veselje napravila nam je mila predstava, obstoječa iz deklamacij, berilnih vaj in petja, katero so nam priredili kaferski otroci samostanske šole. Čudil sem se, ne pričakujoč tolike gotovosti, samosvesti in ve-selosti, s katero so otroci nastopali. Svoje molitve so jasno izgovarjali in lepo v kaferskem in angleškem . jeziku, da je bilo veselje jih poslušati. Prav lepo so peli tudi precejšnje število kaferskih, angleških, nemških, latinskih in celo francoskih pesnic. Zlasti pa so dale šolske deklice, katerih je vseh skup kacih 80. lep izgled pobožnosti, ročnosti in lepega obnašanja. Ko smo došli in odhajali iz šolske sobe, pozdravile so nas soglasno in na glas s priserčnim pozdravom: Laudetur Jesus Christus. (Hvaljen bodi Jezus Kristus.) Med tem je jeden samostancev pripeljal majhen voziček, ter nas povabil, da naj malo pregledamo samostansko posestvo. Med drugim šli smo pogledat kamenolom na hribu in mlin v dolini, kjer velik od priročnih menihov napravljen kamenit jez lovi vodene nalove. Zemljišče, spadajoče k Marianhill-u, ne obsega celih 12,000 angleških oralov; v resnici krasno posestvo. Samostan ima prelepo lego in obdajajo ga * lahno dvigajoči se griči. Tu se prav lepo vidi, kaj more vse napraviti s poljedelstvom se pečajoči red. kateri soglasno združuje molitev in ročno delo. Kajti vedeti morate, da vam nisem še ničesar povedal o cestah, mostovih, vodovodih, prosekih. nasipih, vodo-točih in drugih izverstnih napravah za zboljšanje poljedelstva in zdravstvenih razmčr, katere pričeli so ti neutrudljivi in umetni menihi pod vodstvom energičnega P.Frančiška, in so v malo letih s čudovitim vspehom dokončali. V naslednjem času zidala se bode nova opatija na najvišjem verhu griča, in Marianhill se bode potem mogel meriti z najlepšimi evropejskimi samostani cistercijenškega reda. Ko smo se vernili, pripravljeno je bilo že izverstno kosilo. Po obedu smo se poslovili z dobrimi menihi in se odpeljali na vozu nazaj v Durban." — Tako pripoveduje P. Courtois. (Dalje nasl.) Kratki časniček. Na Dunaju imajo novega župana, liberalnega dr. Prix-a, ki jo je precej zadromljal zoper versko šolo! Dober tčk po večini katol. Dunaju! — Laški kralj je z govorom pričel obojno zbornico, ter vedel veliko govoriti, pa blezo malo povedati o laški velikosti in o laškem napredvanji (v čem?). - Francoski poslanec katoličan Chesnelong je nasvetoval, naj se prepove ženam nočno delo po tovarnah: toda rtmessieri* so ta človekoljubni predlog zavergli s 12."» glasovi proti 11 o. V Schongav u na Bavarskem je gostilničarica Reza Greif darovala 2n tisuč frankov za vstanovo malega samustančka pri b-.žjepotni cerkvi sv Križa. — Varite se skaženih jedi' V Gam-merting-u na Ilohenzollerskem je več ljudi zbolelo vsled vživanja skaženih klobas in dva sta vsled tega umerla. izmed teh oče osmerih otrok. - V Danciku na Pruskem je bil neki katolišk p, .močnik prisiljen pri svojem protestanškern mojstru v praznik Vsih Svetnikov delati: plačo. 2 marki so vinarjev, pa je daroval Bonifacijo-Albertovemu misijonu. čevljarsko mesto Lyun v amerik. deržavi Massahusetts je pogorelo: čez sto čevljarskih tovaren je pokončanih. 160 družin je brez stanovanja, snoo Ij-idi brez dela. --Velika norišnica amerik. v Blackfootu je pogorela; osem zmešanih je konec storilo. — Na morji je nevarno: Stetinska barka rGermaniatt se je razbila; kapitan in 8 mornarjev je utonilo, pervi kermar in 1 mornarji so se rešili. — V Laasbergu na »Avstrijan-skem) so trije bratje Sch\varzi. kterih dva sta duhovna, tretji doktor zdravilstva, na lastne stroške zidali zalo hišo za ubožne in bolne. — škofovska konferenca na Dunaju je menda imela :» priprav ljavnih. o7 sekcijskih sej. 0 polnih shodov, tedaj v vsem 41 sej Vdeležilo se je 25. oziroma 2»i škof. »v in M namestniki. — V Boni je pruska vlada tri katoliške bogoslovee pograbila k vojaštvu! Eden izmed njih ima že manjši redove. Pri takem terdoserčnein početju je pa nemški cesar v Bratislava knezoškofa povabil h kosilu — Na Kitajskem je zopet v veliki povodnji potonilo nad 1000 ljudi. .Bog nas vari velike vode." pravi pregovor. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec december (gruden), a) Glavni namen: Oznunovavci sv. evam/dijo. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIIIj (Kon» c.) Enaka, kakor angelju. se godi tudi oznanovalcu evangelija. Le ta razloček je. da si ne more na tak nenavadni način, kakor angelj. pridobiti vere; a odstraniti in pobiti mora tudi on dvome, pomislike. ugovore, nevero in njene izjave z množico krepkih dokazov za svoje poslanje in za verjetnost tega, kar oznanuje. Za to pa mora biti Gabrijel, t j , moč Božja; on mora pred Bogom stati ter si svest biti moči in važnosti svojega poslanja, in zato nastopiti s častito ponižnostjo, z mirno gotovostjo in z dušno vse premagavno močjo čustev, nadjaje se božje pomoči. On mora sam biti prepričan, da uči zares v imenu Očeta, Sina, in svetega Duha, da «0vori v imenu ene, svete, katoliške in apostoljske Cerkve; on mora o dokazih za svoje poslanje z vse premagavno močjo govoriti, kakor tak, ki ima oblast. Tedaj oznanovalec sv. evangelija ne bo pogrešal potrebnega spoštovanja, ne serčnosti. ne vse za seboj silečega navdušenja, kterega tudi poslušalec deležen postane, ( e tudi jih š« potem mnogo ostane v zmoti, jih je vendar vkljub temu mnogo, ki pridejo in reko in pripoznajo: ..Besede večnega življenja i inn š." Takih oznanovalcev sv. evangelija je vedno mnogo bilo, in tem več. kolikor bolj se je zarad njih, za nje in od njih molilo. Seveda doni iz ust tacih pridigarjev božja beseda večkrat kakor »terdo govorjenje." a le njim. ki no marajo pomisliti, iz kako velicega zla da jih je rešilo božje usmiljenje, in pred kako grozno nesrečo da se morejo obvarovati, če hočejo v prihodnje vsaj zapovedi božje spolnovati. Slednjič se tudi vsako „ terdo govorjenje" spremeni v obljubo večnega življenja, v klic: .Upajte v v Gospoda." in Č3 »mnogi pravijo: Kdo nam pokaže i prihodnje) dobro? tedaj odgovarjajo oznanovalci sv. evangelija: rXad nami je luč obličja našega Gospoda, veselje nam je vlil v serce; v miru hočem počivati, v upanji me je vterdil." (Ps. 4.) To terdno upanje, ta veseli mir. ta serčna veselost. ta luč od zgoraj bo sad molitev, ktere molimo za oznanovavce sv. evangelija. A pri tem glejmo sami. da ne bomo samo posluša ve i. ampak tudi spolnovavci besede božje. b) Posebni nameni: 17. S. St ur m in. Hesensko. Več samostanov in njih vz^ojevališč V k- odpadlih. IS. S. V uni hal d. Ki Kraljev vsako sredo 7 '/, (ali pri kakem za-deržku v četertek) sv. maša pri Naši ljubi Gospej za dobrotnike — žive in mertve — po znanem namenu (namreč za uslišanje naj gorečniših želja dijaških dobrotnikov), in tudi za naše dijake, da bi pervo polletje srečno zveršili. V ta namen morajo moliti tudi mladenči pri teh ss. mašah. S Tersata. (Š e s t s t o 1 e t n i c a.) Leta 1891 dne 10. maja bo 600 let, kar se je začela božja pot na Tersatu. V ta namen je eden častivcev M. D. sostavil hervaški spis. ki bo izdan ob priložnosti, ako Bog da. Ker so pa ti kraji nekdaj spadali pod Kranjsko, ker vsako leto trumoma in v obhodih prihaja Notranjcev, Kočevcev. Dolenjeev, ki so vsem na spodbudo, ter se jim tudi slovenski pridiguje, zato si je omenjeni gospod namenil zgodovino te božje poti, in kar njo zadeva, t. j. cerkev in samostan, tudi Slovencem opisati v našem listu, in če mogoče tudi v slovenščini obelodaniti. To vse, se vč da, bode Danici in čita-teljem posebno vstrezalo in serčno zahvalo naznanjamo že naprej. Burjo imamo silno, pravi, da smo pravi prepišniki. Mraza je tudi precej; in ti kameniti ljudje hodijo še bosi. Siromaštva in bede dosti po-vsodi; ljudstvo tarna pod mnogimi bremeni. Od Gorenjskega jezera v severni Ameriki piše vele-čast. gosp. misijonar Jožef Zalokar v „Slovencau med drugim, da so ondi dozidali novo škofijsko cerkev in prenesli v njo truplo ranjcega škofa Friderika Baraga (od kod?). Minulo je blezo že okoli 20 let. kar je umeri. Telo, kakor piše, je še dobro ohranjeno, oči so se nekoliko uderle in na ličnih strančh kaže se plesnoba. (Tako ohranjeno čez 20 let, to je kaj posebnega.) Duhovske spremembe. V Kerški škofiji. Dobila sta duhovniji čč. gg.: Luka Verovšek Vis. Bistrico, in Jak. Seebacher Apoče; premeščena čč. gg. Drag o t. Rous iz Št. Janža na m. v Šmihel pri Plib., in Jan. Konradi iz Nem. Kaplje v Št. Janž. Novomašnik č. g. Jož. Feher gre za kapi. v Himmelberg. Razpisane so duhovnije: Timenica, Z\veikirchen in St. \Valburgenr do 28. grud.; Dobrije. Grades in \Veissenstein do 31. grud. do 18. pros. 18'J0. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tinkarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.