V znaku treh črt in deteljice
Še pred sedmimiJeti se je DO Slovenijašport uvrščala po obsegu prometa na četrto ali peto mesto med nekaj športnimi trgovskimi organizacijami v Jugosla-viji. Danes je po calotnem prihodku najmočnejša in takorekoč edina, ki se s skoraj celotnim obsegom posiovanja povezuje s proizvajalnimi delovnimi orga-nizacijami v trajno poslovno sodelovanje.
Posebnega pomena za raz-voj delovne organizacije na sedanjo stopnjo in tudi za njen nadaljnji razvoj pomeni vključitev    športne    opreme
Začetki delovanja DO Sloveni-jašport segajo v prvo povojno le-to, ko je bil ustanovljen Fizkul-turnimagazin, ki naj bi skrbel za organizirano preskrbo športnih organizacij in občanovsšportno opremo.
Z odločbo Fizkulturne zveze Slovenije je bilo 13. marca 1951 ustanovljeno trgovsko podjetje Slovenijašport.
»adidas« v njen komercialni program. Pomembno poslov-no odločitev je pomenila po-vezava z industrijo obutve Planika iz Kranja ter organizi-ranje prodaje športne obutve na debelo in na drobno na ju-goslovanskem trgu, kakor tu-di organiziranje proizvodnje športnih oblačil blagovne znamke »adidas« za preskrbo domačega trga in za izvoz. Iz-delki, označeni s tremi črtami in deteljico, so na tujem trgu povsem enakovredni »izvirni-ku«, o čemer govori dovolj zgovorno podatek, da je bila vrednost prometa- oblačil 260.000.000 dinarjev, v celoti pa so izvozni načrt presegli za več kot stoodstotno.
Dejavnost DO Slovenijašport je prodaja blaga na debelo in drobno, s področja športa, šport-nih potrcbščin, lova in ribolo-va... Več kot polovico prometa ustvarja DO Slovenijašport z združevanjem deia in sredstev s proizvajalnimi OZD.
Pravilna poslovna usmeritev
Pred letom 1966, ko je pre-vzel položaj direktorja delov-ne organizacije Dušan Grab-
nar, je vseboval komercialni program Slovenijašporta po-leg športne opreme še galan-terijsko blago, vse vrste triko-taže in oblačil, HTZ opremo, kolesa in motorna kolesa itd., dobaviteljev pa je kar mrgole-lo. Zato so se odločili, da bodo njihovo število zmanjšali na
V vsaki republiki in pokrajini ima danes IX) Slovenijašport svoje prodajalne - vseh skupaj je 31, v katerih so na vbljo vsi izdelki z oznako »adidas«. Od 3. marca 1967 je DO Slovenijašport namreč organiziral licenčno pro-izvodnjo tekstilnih izdelkov in je prodajalec vseh izdelkov »adi-das« v naši državi.
najnujnejši obseg in se trdno povezali z najpomembnejšimi proizvajalci opreme za šport in rekreacijo v Jugoslaviji.
Leta 1967 je DO Slovenija šport pridobil tudi zunanjetr-govinsko registracijo in se osamosvojil pri uvozu blaga. Zelo hitro je pridobil za trajno poslovno sodelovanje nekate-re najpomembnejše proizva-jalce športne opreme. Njegov
Maja 1982 je predsedstvo SFRJ dodelilo Jastnici firme Adidas ix ZR Nemčije visoko odlikovanje za področje gospodarskega sode-lovanja z našo državo.
Veriga delovnih organizacij, s katerimi Slovenijašport trajno poslovno sodeluje, je vse daljša. V njej je sedaj poleg kranjske Planike (licenčna proizvodnja vseh vrst športne obutve) in splitske Jugoplastike (proizvod-nja športnih torb) še 8 proizva-jalk športnih oblačil in 6 izdeio-va/fc športne obutve.
ugled se je naglo povečal, zla-sti med strokovnimi športni-mi organizacijami, odtlej pa je tudi glavni preskrbovalec Ju-goslovanskega   olimpijskega
komiteja. Letošnje leto bo tu-di za Slovenijašport potekalo v znamenju priprav za zimske olimpijske igre v Sarajevu.
Sklenjena veriga sodelovanja
Za razvoj delovne organiza-cije in obseg poslovanja je po-sebnega pomena organizira-
Z ukazom predsednika SFRJ je bila aprila 1979 DO Sloveni-jašport odlikovana z redom dela z zlatim vencem, odlikovanja pa je tcdaj prejelo tudi osetn najza-služnejših delavcev.
nje proizvodnje športnih oblačil. V poslovnih odnosih z zahodnonemško firmo Adi-das se je pokazala možnost izvoza na konvertibilno po-dročje. Ponujeni program je
V primerjavi z letom 1972 je DO Slovenijašport dosegla za-vidljive uspehe:
- celotni pribodek je povečala za 17-krat;
-  v sklade je namenila 20-krat več;
-  za osebne dohodke je bilo razporejeno   13-krat   več   sred-stev;
- število zaposlenih se je pove-čalo za Z-krat (skupaj je bilo ko-nec leta 1982 zaposlenih 362 de-Javcev).
sprejela ljubljanska Pleteni-na, s katero je bila podpisana tristranska licenčna pogodba Adidas - Slovenijašport - Ple-tenina. Poslovni odnosi so se
V letu 1982 je bil dosežen na-slednji promet (v 000 dinarjev): -nadebelo 1.700.000
- na drobno - 960.000
- zunanjetrgovinski - 260.000
- skupaj 2.920.00
razširili tako, da sodeluje v proizvodnji Športnih oblačil že osem proizvajalk. Še pre- < den je bil sprejet zakon o združenem delu, so podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ter trajnem poslovnem sode-lovanju s kranjsko Planiko;
takih sporazumov imajo sedaj že šestnajst,
V skladu s splošnimi gospo-darskimi prizadevanji je Slo-venijašport skupaj s kamni-škim Titanom in v kooperaciji z avstrijsko firmo Tyrolia ure-dil proizvodnjo in prddajo ne-katerih vrst smučarskih vezi; v smučarski sezoni 82/83 so jih prodali že 60.000 parov. Dogovori o proizrvodnji usnje-
nih žog po licenci »adidas«, kar bi prispevalo k zmanjša-nju uvoza športne opreme za vrhunski šport in omogočilo celo izvoz, pa so obstali zaradi ugotoA^itve, ki, žal, pri nas ni ravno redek pojav. Usnje za takšne žoge bi morali namreč uvažati, saj je naše, domače, premalo kakovostno.
Saša Kraigher