AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I M LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLIV. — VOL. XCLIV CLEVELAND, 0., THURSDAY MOR! ING, MARCH 20, 1941 jmi pripravljajo presenečenje a Balkanu eif.ja se boji napasti Gr-j0> dokler ni gotova Jugoslavije 19- marca. — Med-!u?0s) v teku razgovori med itavj.avi-i0 in Nemčijo, se pri-iJ, a Turčija in Grčija za pr0ti Ne^ij1- Turški minLster Saracoglu je! ®Ho V aviJonu v Egipt, kjer, Sir!°SVetoval z angleškim zu- j I2^mi#strom Edenom. tali,, 611 Se Poroča, da so se se-1 Sy^ii turške in grške K'riJ Adrian°Plu na bolgar-Grči-"a priprav- ' b0 ' _ ^ož močno armado, i|a ^ a«gleškimi četami usta- (PustiTCe iz B°lgarije; Grčija ^ 3fm ,a n,a albanski fronti sa-0raož- »te casopisje izjavlja, da Nlto preprečiti: Si« > ag0 na Balkanu- In' t1 bo" " da se Nem-y^11napasti Grčijo, dokler Plavij kaJ bo storila Ju" |tt)H, ' Turški državniki so r ve|ik da pripravlja Anglija g® presenečenje za Nem-l%v in ne bo dopustila ■W' V rokah Nemcev. Ki . *Je so dospele danes ve-Anglija dovaža-^"bdrnbhike antertškte-V a,ki jih e pripeljala iz k^eveUna oddihu ^8ed^on, 19. marca. — ^PeT* Roosevelt se je da-6bo ^ 3al proti Floridi, kjer 'S6o/Cal na jahto Potomac S „ Pelj'al za nekaj dni ri-a niorje. o- zbornica je \sh^obrila 7 bil Sborn?ton D. C. — Poslan-Vmmca je z 336 proti 55. N^elt V sred° odobrila °v Predlog za sedem '^dj. dolarjev, da se zgra- 0 ' anke, letala in muni-\ p Sij j o, Grčijo in Ki- redl°g pride drugi te-^ ^ovanjg v senatu. l^26Va za pomoč Grkom ^arca se bo vršila v iNst Pal,ace in State veli" šaVa. katere čisti dohod-* Za odpomoč Grkom v S i j, st°pnice bodo po doji, ^ »edeži ne bodo rezervi- Iuailj dvajset aktov bo filHše Sodelovale bodo Hi j radijske moči in pa ;Xfalci. Obenem, da bo "»itie res vredna sv°je Hl'' \'a5a bo vsak, ki jo po-nakupiti zdravil, na 2lVeža stiskanemu gr- 1 jHodr°du' ki se bori za svo- V 0 Proti italijanskim fa- D-,, marca imajo Cvi Sv v žnice št 32 SŽZ v Sy Kristine ob sedmih (o/45 ' °bbajilo. Zbirajo se $ C] SpodnJih šolskih pro-A ^u'1^6 naj si pripno reji eta naj pridejo pa v ^•Jol^nišnici V Av lne Jazbec iz 7305 Vs boli se nahaJ'a v st- V v8nici' kjer se je mo- V6VoeCi- 0peraciji na slepi- ^tai^1' da operacijo sre- SDZ proti zvezi z osiščem V današnjem "Glasu SDZ" čitamo sledečo brzojavko, ki jo je odposlala Slovenska dobrodelna zveza 15. marca na jugoslovanskega p r e m i e r j a Cvetkoviča v Belgrad: "G. Dragiša Cvetkovič, premier Jugoslavije, Beograd, Jugoslavija. "V imenu 14 tisoč Slovencev, Hrvatov in Srbov, spada-jočih k Slovenski dobrodelni zvezi v Clevelandu, Ohio, prosimo. Vašo Ekselenco, da se ne uklonete našim dednim sovražnikom in da ne sklenete nobene zveze z osiščem. "Ne dopustite, da bi sovražne trume gazile po naši mili Jugoslaviji. "Članstvo naše organizacije stoji trdno na strani demokracije in ob strani našega predsednika Roosevelta, kateri zastopa poštena načela, na katerih bo končno tudi zmaga. "Za Slovensko dobrodelno zvezo: Joseph Ponikvar, gl. preds. John Gornik, gl. tajnik, Joseph Okorn, gl. blag. Bolj ko se pritiska nanjo, bolj se Jugoslavija upira. — Hitler je svoje obljube zvišal; poleg Albanije baje ponuja Jugoslaviji tudi Istro (ampak šele po vojni). PODPIS POGODBE JE ZOPET ODLOŽEN, BAJE DO 26. MARCA Kongresnica iz 22. distrikta (Cleveland in okolica), Mrs. Frances Bolion, se poslavlja od svojih sinov, ki sta odšla v ameriško armado. Oba sta rezervna častnika in sicer je na levo poročnik Kenyon C. Bolton, na desno poročnik Oliver P. Bolton. Mrs. Bolton je edina članica kongresa (izmed petih kongresnic), ki ima sinove v armadi Strica Sama. čestitamo naši SDZ, ker se zaveda odgovornosti ki jo nosimo tudi ameriški Slovenci glede bodoče usode Jugoslavije! Bežimo, Nem® gredo Vsi ameriški časopisi so polni poročil o neki nemški mornarici, ki jo je baje poslal Hitler proti Ameriki. Da- se naivnim Amerikan-cem le ljubi pisati o taki raci! Salabolt Hitler malo ceni našo bojno mornarico, armado in letala, da si upa poslati sem eno samo podmornico! Pamet, fantje, pamet! Papež upa, da bo kmalu nastal mir Rim.—Ob priliki praznika sv. Jožefa, se je papežu Piju poklonilo več 3,000 romarjev. Papež jim je govoril, da je njegova želja, naj bi vojskujoči narodi zamenjali meč z mirom pravice, dobrodelnosti, časti in svobode za vse. -o- Ozirajte se na postave! Policijski načelnik George J. Matowitz toplo priporoča avtnim voznikom, naj se ozirajo na prometne postave, obenem pa isto priporoča tudi pešcem. Oni, ki gre preko ceste kljub signalni luči, pa pričakuje od motorista, da bo upošteval vse tozadevne postave. So motoristi, ki točno izpolnjujejo vse prometne postave, toda kadar parkajo avto ob pločniku, gredo preko ceste, ne da bi se ozirali na postave, ki se tičejo pešcev. Zato je pa važno in potrebno, da oba, pešec in motorist spoštujeta in ubogata prometne postave, da se zmanjšajo številne nezgode, ki so dnevno na cesti. Nov grob Po dolgi bolezni je umrl v Mestni bolnišnici Louis Steblaj Jr., star 33 let. Tukaj zapušča mater Angelo (oče mu je umrl 30. januarja letos), brate: Joseph, Anton in Albert ter sestro Josephine Germ. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 10:30 v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostali družini naše iskreno sožalje. Bolnik se zahvaljuje John Požar iz 7811 Rosewood Ave., se iskreno zahvaljuje za obiske v bolnišnici in doma, za voščilne karte in za vse, kar je kdo zanj kaj dobrega storil. Mr. Požar je še vedno bolan in ker mu zdravnik priporoča dosti • družbe, so prijatelji prošeni, da ga pogosto obiščejo, jim bo prav Ameriška letala so že v Afriki pri Angležih Kaira. — Anglija ima v Afriki zbrano armado, kakršna še ni nikdar stala na tej zemlji. Dospele so čete iz Avstralije, Nove Zelandije, Indije, iz raznih afriških kolonij. Tem so se pridružili francoski, poljski, češki in belgijski prostovoljci, ki dnevno dohajajo od vseh strani. Dasi ima Anglija razne fronte v Afriki pa to ne zmanjšuje njih moči, ker dnevno prihajajo nove čete, obenem je začel pa že prihajati vojni material tudi iz Zed. držav. Tako je dospelo iz Amerike |e več sto bojnih letal tu sem. Amerika dela načrta^a varno pošiljatev materiala v Anglijo Washington, D. C.—Vse ugib-lje, kako bi se zavarovalo ameriške pošiljke v Anglijo, da jih sproti ne potopi Hitler, ki preži nanje z letali in podmornicami pri Angliji. Nekateri mislijo, da bi dale Zed. države za spremstvo bojne ladje, toda to bi znalo zaplesti Ameriko v vojno z Nemčijo. Zato so državniki mnenja, da bi ali dale Zed. države še več ru-šilcev Angliji, katere bi obratovali angleški mornarji, ali pa bi raztegnile nevtralno zono dlje na Atlantik, da bi imele angleške bojne ladje krajšo pot za spremstvo svojih ladij in pa da nemške podmornice ne bi mogle tako daleč na Atlantik. -o- Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Howard Černe so prinesle vile rojenice k r e p k ega fantka-prvorojenca. Mati in dete se dobro počutita v St. Luke's bolnišnici. Tako je postal poznani zlatar, Mr. Frank černe, prvič stari ata. Naše.čestitke vsem skupaj! Važna seja člani društva Dvor Baraga št. 1317 COF imajo jutri večer ob 7:30 svojo redno mesečno sejo v navadnih prostorih. Hitro avanziral ■Joseph Cekada iz 1119 E. 177. St., ki je stopil v ameriško armado septembra, 1939, je bil povišan v narednika. Čestitamo ! ROOSEVELTOV KLOBUK SE JIM DOPADE Hollywood, Cal. — Filmska igralca Edward Robinson in Melvyn Douglas sta plačala za star Rooseveltov klobuk nič več in nič manj kot $3,200. To je klobuk, ki ga je Roosevelt nosil v vseh treh predsedniških kampanjah, pa ga je bil podaril igralcu Hersholtu z izjavo, da tega klobuka zdaj pač ne bo več potreboval. Filmski igralci, ki so vsi hoteli imeti ta klobuk, so ga dali v svojem klubu na javno dražbo. Izklicatelj je bil Edward Arnold, predsednik zveze filmskih igralcev. Prva ponudba za klobuk je bila $100. Edie Cantor je brzojavno ponudil $1,000. Komaj je bilo to naznanjeno, ko je ponudil Joe Pasternak $1,750. Direktor Sam Goldwyn je ponudil nato j $2,100. James Cagney je ponu-' dil $2,400. Arnold je debelo požrl, ko je njegova žena ponudila za klobuk $2,600, toda Douglas je dvignil ceno na okroglo $3,-000. Prišel je Cagney, ki je ponudil $100 več. Tedaj sta ponudila Robinson in Douglas $3,200 in ker ni ponudil nihče več, je ostal klobuk njima, a denar sta plačala v relifni sklad. AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME fc.66 Hitler je začel silneje pritiskati na Jugoslavijo, ki se ne vda Roosevelt je imenoval enajst mož za poravnavo delavskih sporov Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je ustvaril nov odbor, sestoječ iz 11 mož, katerih naloga bo, da poravnavajo delavske spore v obrambeni industriji. Načelnik tega odbora je Clarence Dykstra, predsednik državne univerze v Wisconsinu. Roosevelt je rekel, ko je ustanovil ta nov odbor, da je v sedanji krizi potrebno, da delavci kot delodajalci gledajo na to, da ne zastane delo, ki je potrebno za narodno obrambo. Odbor sestoji iz treh zastopstev in sicer zastopajo trije odborniki publiko, štirje delavstvo in štirje delodajalce. Vse spore v industriji bo najprej preiskal ta odbor, predno bo razglašena kaka stavka. -o- Industrijalec, ki je dvignil Hitlerja, je sedaj zaprt Vichy, Francija. — Fritz •Thyssen, nemški industrijalec in milijonar, ki je storil več kot kdo drugi, da je prišel Hitler do moči, je sedaj zaprt v konfinaciji v Dachau. Leta 1939 se je spri s Hitlerjem radi nemško-ruske , zveze in je zbežal iz Nemčije. Prošlo jesen ga je aretirala francoska policija in ga izročila Nemčiji. -o- Grob v Penna Včeraj zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminila v Al-lenwood bolnišnici v Pennsyi-vaniji Mrs. Mary Rosenberger, rojena Slopko, stanujoča na 1156 Maplewood Ave., Am-bridge, Pa. Zapušča žalujočega soproga, sina Johna in hčere: Mary, Frances, poročena ; Clay in Margaret, v Clevelandu ■ pa zapušča brata Antona Slop- ■ ko. Vabilo na sejo 1 Nocoj se vrši zelo važna seja s društva sv. Helene, št. 193 ^ KSKJ. Članice se opozarja, da se gotovo vse udeleže, Belgrad. — V nen ško-jugoslovanskih dogovorih je zopet nastal zastoj in dasi se je določilo sredo (včeraj) kot absolutno zadnji chn, ko mora biti podpisana nenapadalna pogodba med obema državama, pa se poroča iz zanesljivih viroh, da se je vsa stvar preložila do konca drugega tedna, "ali pa še dlje." Temu je krivo največ to,, ker je prišla nemška diplomacija z novimi zahtevami k Jugoslaviji. -— Dasi pritiska Nemčija že od 14. februarja na Jugoslavijo za pristop k osišču, pa je nemško časopisje šele včeraj objavilo vest, da se vrše tozadevni dogovori med obema državama. Nemci so začeli naenkrat peti slavo Jugoslovanom in se jim sladkati, ko trdijo, "da je sodelovanje z Jugoslavijo dragoceno, ne samo radi tega, ker je ta država važen faktor za mir v sedanjem političnem položaju, ampak da je Jugoslavija tudi garancija za miren razvoj na Balkanu po tej vojni." V enakem tonu piše tudi italijansko časopisje. Nemški viri trdijo, da bo nenapadalna pogodba podpisana enkrat drugi teden in da se je stvar preložila že trikrat, je največ kriva "prestava pogodbe." To je jako prozorna trditev Nemcev, ker glavni vzrok, da se pogodba ni podpisala je bil vzklic naroda proti vsaki koncesiji Nemčiji. Nemčija je prišla zdaj na dan z novimi zahtevami. Kakor se zagotavlja od zanesljive strani, je Hitler obnovil svoje prve zahteve, dodal še nekaj novih, a obenem tudi nekaj več obljubil. Nemčija zahteva dovoljenje za prevoz svojih čet preko Jugoslavije skozi dolino Moravo in Var-dar ter preko Macedonije do Grčije in Albanije. Dalje zahteva uporabo jugoslovanskih železnic za prevoz municije v Bolgarijo, Albanijo in Grčijo. Vrhu vsega tega bi pa Nemčija rada tudi zrakoplovne pristane po Jugoslaviji. Poleg tega zahteva Nemčija od Jugoslavije, da slednja dovoli Nemčiji poslati ji tehnične strokovnjake, da se zviša pro-dukdija surovega materiala in pa živil. Jugoslovanska vlada je te zahteve zavrnila, dovolila pa je prevoz nemških bolniških vlakov, kakršno dovoljenje imata sedaj Grčija in Italija. Jugosla-, vija bo dovolila prihod gotovega števila tehnikov, in pa prevoz vojnih potrebščin za nemško armado v zapečatenih vozovih. Tod& Nemčija je v zadnjem trenutku zahtevala, da Se sprejme njene prvotne zahteve in še l nekaj novih, za kar je obljubila . nekaj novih koncesij Jugoslavi-. ji, "po vojni." Poleg drugega , Nemčija obljubuje, da ko bo t Nemčija narekovala po tej vojni J premirje, da bodo ostale meje . Jugoslavije nedotaknjene, vrhu - tega bo pa dobila Jugoslavija i (po vojni, kakopak) severno Al-i banijo do reke Drine, prehod do - Soluna, ali pa morda celo sam Solun in da se bodo spremenile meje v Istri. (Hitler ne omenja x Postojne, Idrije, Gorice, Trsta, i ampak samo tisto kamenje v i Istri). Da pa Nemčija še nima Jugo- slavije v pesteh kaže to, da je bil bivši premier Stojadinovič izgnan na Grško. Saj je bil prav Stojadinovič tisti, ki je podpisal prijateljsko pogodbo z Italijo leta 1937 in je bil znan kot velik oboževatelj Hitlerja in Musso-linija. Medtem ko se mesta po Jugoslaviji pogovarjajo samo o politiki, pa narod skrbi bodoča letina. V februarju je bilo lepo vreme, da je lepo kazala ozimina, v marcu se je pa vrnila zima, začelo je zmrzovati in dva palca visoka ozimina je skoro vsa po-mrzla. Nekateri pravijo, da bo letos slabša letina kot lansko leto. Anglija bo dobila iz Amerike lahke ladje, pravi Knox Washington. — Mornariški tajnik Frank Knox je izjavil, da boclo dale Zed. države kot prvo pomoč Angliji lahke ladje, kot zasledovalce podmornic, torpedne čolne in enako. Knox je tudi povedal, da je prišla iz Anglije prošnja, da bi smela v ameriških ladjedelnicah popravljati svoje poškodovane ladje. Ko so Knoxa vprašali, če bodo dale Zed. države Angliji tudi na-daljne rušilce ,ni hotel odgovoriti. Izjavil pa je, da ni slišal, da bi dali Angliji kaj ameriških križark. Ko so vprašali mornariškega tajnika, kaj delajo štiri ameriške križarke in devet rušilcev v Novi Zelandiji in Avstraliji (v sumljivi bližini Japonske), je odgovoril, da so tam samo na "prijateljskem obisku." -o- K molitvi in pogrebu Članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ se prosi, da se zbero v petek zvečer ob osmih v Frank Zakrajškovem pogrebnem zavodu, da izkažete zadnjo čast sestri Pavlini Lekše, v soboto ob 8:30 se pa udeležite pogreba. K molitvi članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so pro-šene, da se zberejo jutri večer ob 7:30 na 1533 E. 172. St. k molitvi za pokojno sestro A.no Krašoc, v soboto naj se pa udeleže pogreba. Ne pomaga nič! Ne glede na to, če je sinoči zopet zapadlo nekaj fajf snega in da se še vedno tiščimo peči, toda pomlad je tukaj! Po ukazu koledarja nastopimo pomlad 1 nocoj ob 7:21. -o- : Sheboygan, Wis* — Dne 6. . marca je v bolnšinici umrl ro-, jak Valentin Kaker, star 58 let ' in doma menda iz štajerske. Druge podrobnosti o njem niso ■ znane. MATI SE POSLAVLJA flD SINOV-VOJAKOV AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 20, 1941 i r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 9117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: ,5a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months • European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 66 Thurs., March 20, 1941 Narod v domovini je spregovoril Najnovejše vesti iz Jugoslavije javljajo, da je prav malo manjkalo in v domovini bi bila izbruhnila revolucija proti vladi oziroma kot v protest proti pristopu k osišču. Vlada, ki je bila že na tem, da vrže Jugoslavijo v naročje osišču, se je ustrašila odločnega naroda in domovina je še svobodna in samostojna. Nahodu se je pridružila tudi jugoslovanska vojska, ki se je odločno izrekla proti vsakemu kompromisu z Nemčije oziroma z osiščem. In kadar imata besedo taka dva činitelja kot je narod in armada, tedaj se mora vlada podati. Tako je v Jugoslaviji, tako je i povsod drugod na svetu. Vlada ima le tam besedo in vso moč', kjer ima za seboj armade. Če bi vlade v Nemčiji, Italiji, Rusiji in Japonski ne imele za seboj armr.de, bi narod najbrže obračunal s svojimi tlačitelji. V Jugoslaviji je torej še toliko lepše, ker sta narod in armada istega mišljenjla. Na 6. marca zvečer se je vlada odločila, da napravi pogodbo z Nemčijo. Narodu se je pripovedovalo, da je to potrebno, ako se hoče Jugoslavija rešiti vojne in če hoče ostati svobodna. Tci|da narod se je kmalu znašel in v Belgrad so prišli bani iz Slovenije, Hrvatske, Črne gore, Macedoni-je, Hercegovine in Srbije, ki so povedali vladi brez ovinkov, da je naiod na tem, da pobuni, ako sklene vlada kak kompromis z Nemci. Generalni štab je potegnil z narodom in vlada je uvidela, da mora odnehati, vsaj toliko časa, da se narod pomiri. Na 6. marca pa do danes veje po Jugoslaviji čisto druga sapa in država, ki je trepetala še pred nekaj dnevi pred silno aemško močjo, je postala zdaj že bolj samostojna. Kaj se je zgqdilo^ Mnogo stvari, ki so dale vladi čisto drugo mnenje o položaju. Prvo je bilo to, da se je narod izrekel proti vsakemu kompromisu z osiščem, drugo je bilo to, da sta se Grčija in Turčija odločno izjavili, da se bosta postavili Nemčiji po robu, če pride ropat po njiju zemlji, tretje je bilo to, da ie začela kar nenadoma izkrcavati Anglija v grških pristaniščih svojo afriško armado in četrto je bilo pa to, da je za-klical predsednik Roosevelt Balkancem, naj vzdrže, ker pomoč prihaja. Ta mogočni glas iz Amerike od največje in najbogatejše demokracije na svetu, je vlil novega poguma Balkancem. Ta glas iz Amerike, spremljan od tisočev apelov zavednih ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov je najbrže preprečil, da ni Jugoslavija že danes kot polnomočna zaveznica največjih barbarov v zgodovini človeštva: naci-fev, fašistov in Japoncev. Nekateri "temeljiti poznavalci" razmer v Jugoslaviji bi radi povedali svetu, da "Jugoslovani niso zmožni nastopiti resnično uiedinjeni pro^i svojemu sovražniku." To je laž in kdor to lidi je ali bedak, ali pa je podkupljen od Hitlerja in Mussoliiiija s željo, da bi svet, zlasti pa predsednik Roosevelt, obrisal prah s čevljev nad usodo Jugoslavije. Prav pred dvema dnevoma je prišlo poročilo iz Jugoslavije, da ni bil narod še nikdar tako edin kot je ravno v teh kritičnih časih in da gre med narodom samo en glas in ta je: ne k osišču! Če bo Jugoslavije ostala trdna na tem stališču, da se pod nobeno ceno ne poda, bo to za njeno bodočnost vitalnega pomena. Fakt je, da se bliža moč diktatorjev zatonu in ne bo dolgo, ko bo strta moč Hitlerja in Mussolinija. Kaj se bo tedaj zgodilo z njiju zavezniki? Kaj bo potem rekla Madžarska, Romunska in Bolgarija? 'Kaj bo rekel Stalili v Moskvi, ki si je dozdaj delil plen s Hitlerjem? Po našem mnenju je ni sile na svetu, ki bi mogla premagati združene Anglijo in Zed. države. Ne samo, da je ni sile na svetu, ampak gremo v svoji trditvi še dlje in pratimo, da niti vse sile sveta, združene v eno moč, ne morejo premagati Zed. iržav in Anglije, če strnejo skupaj svoje armade, svoje orožje in svojo produkcijo. Naj nikdo ne misli, da drvi predsednik Roosevelt slepo po klancu nizdol, ko trdi, da bodo demokracije zmagale nad diktatorji. Roosevelt je priznan kot največji diplomat sodobnega č^sa in kot tak ve, kaj govori in ve kaj dela, ko je obljubil demokracijam na razpolago vse, kar premore Amerika in to toliko časa, dokler ne bo uničen zadnji diktator. In med temi, ki jim je Roosevelt obljubil svojo pomoč, je tudi Jugoslavija. Če bo torej Jugoslavija poslušala-Roose-velta, je njena bodočnost zasigurana. In ko bodo Zed. države, ki bodo tista sila, ki bo uničila nacije in fašiste, delale obračun, tedaj bodo tudi plačevale tiste, ki so jim stali na strani in pomagali streti totalitarne pasjeglavce. Nemčija in Italija, pa tudi morda Rusija, bodo dajale račun od svojega hiševanja. Tedaj bodo prišle pred sodnika, pred Zed. države, tiste države, ki zdaj trpe pod jarmom diktatorjev. In Zed. države bodo jemale mogočnežem in dajale zatiranim in teptanim. In tedij bo prišel dan tudi za naše zasužnjene brate v Primorju, in na Koroškem, da bodo stopili pred mogočnega Strica Sama in ga prosili, naj jih zopet združi s svojimi brati in sestrami v prelepi Jugoslaviji. Toda sno je zdaj potrebno in to je, da Jugoslavija sodeluje z Rooseveltom, da se ravna po njegovih nasvetih. Naj se mu brez skrbi zaupa, kajti Roosevelt ji ne bo svetoval slabo ,niti ne bo zahteval od nje nekaj nemogočega. Največja demokracija na svetu bo gledala na to, da pomaga vsem, ki verujejo v njene principe, v svobodo in neodvisnost. To smo imeli v smislih tudi mi, ko smo poslali na jugo- slovansko vlado apel, naj se ne poda zahtevam nacijev in fašistov. Vedeli smo, da stoji za nami predsednik Roosevelt, poveljnik največje bojne mornarice na svetu, vrhovni poveljnik ameriške armade in predstavnik 130,000,000 naroda, ki je pripravljen dati vse da se vzpostavi na svetu zopet mir, da zavlada po svetu zopet svoboda vsem narodom, ki se jim je tako krivično vzela. Vedeli smo, da bo odprl veliki Roosevelt srce tudi naši Jugoslaviji, ako se ta obrne nanj in mu potoži svojo stisko, če mu pove, da sovraži nacizem in fašizem in da želi pomagati pri ustvarjanju svetovne demokracije, ki bo edino pra- • u i >> vi novi red. In Roosevelt je spregovoril .ter obljubil pomoč, pa bo tudi držal besedo, če bo držala besedo i Jugoslavija in stala neomajana na principu svobode, demokracije in neodvisnosti. BESEDA IZ NARODA Društvo sv. Kristine, št. 219 K3KJ V nedeljo, 16. marca, so nas naš dušni pastir pozvali, da se zberemo k skupni velikonočni spovedi 22. marca zvečer in potem v nedeljo, 23. marca, pa k skupnemu obhajilu pri sv. maši ob sedmih zjutraj. Dragi člani in članice, prosim vas, da se udeležite v polnem številu. Pridite z znakom ter pokažite, da je naša jedno-ta katoliška in bodite ponosni, da ste člani KSKJ. Vsak naj svoje versko prepričanje tudi javno pokaže in da se ne sramuje biti praktičen katoličan, kdor si tega ne upa ali sramuje, ta se sam obsodi, da ni dober član naše jed note. Če so nasprotniki ponosni na svoje prepričanje in se javno pokažejo kakšne barve so, zakaj bi se mi sramovali?! Kristus je rekel: "Kdor se mene sramuje pred svetom, tega se bom jaz sramoval pred svojim očetom, ki je v nebesih." Zatorej dragi člani in članice, pokažite se v nedeljo pri sedmi sv. maši, da ste dobri katoličani in katoličanke in tudi dobri člani naše katoliške jed-note. Zbiramo se ob 6:45 v dvorani. Torej člani in članice društva sv. Kristine, št. 219 KSKJ, pridite v nedeljo v velikem številu in prinesite s seboj tudi društvene regalije. Spovednih listkov imam dovolj na rokah, le pridite. Pozdrav. Terezija Zdešar, tajnica. -o- Slike smo gledali Girard, O.—Zadnjo soboto je iVIr. Anton Grdina kazal pri nas slike in sicer v Slovenskem domu v Girardu. Ljudje so bili zelo zadovoljni. Da je res, mi je bil dokaz, ko je neki moški prišel k meni, ko je bila slikovna predstava že končana, in mi je rekel, da naj bi vprašal Mr. Grdino, če bi hotel še enkrat pokazati slike. Seveda tega nisem naredil, ampak sem povedal rojaku, da to ni mogoče, ker bo Mr. Grdina naslednji dan kazal te slike v Clevelandu in ne more ostati pri nas kar celo noč, kajti ura je bila že čez 11. Rekel pa sem mu, da če bo tako želja naših rojakov, pa bomo raje še enkrat povabili Mr. Grdino z njegovimi slikami v Girard, da se jih bomo dodobra nagledali. Bilo je splošno zadovoljstvo med navzočimi. Ko je pa predsednica ženskega kluba vprašala Mr. Grdina, koliko so mu dolžne za njegov trud, je rekel, da samo za ga-zolin, kolikor ga njegov avto požge iz Clevelanda do Girar-da in nazaj. Tedaj pa so ženske sklenile, da bi mu dale $15, kar bi ne bilo prav nič pretirano, a Mr. Grdina jih ni hotel vzeti, ker je rekel, da njegov avto ne porabi toliko gazolina in zato je izročil $10 nazaj predsednici, češ, da je $5 prav dovolj za njegovo delo. -Torej iz tega vidimo, da on ne bo za-bogatil s kazanjem slik. V imenu ženskega kluba se vam najtopleje zahvaljujemo za Vaš trud in prijaznost, ki ste nam jo tukaj izkazali in vsi navzoči so bili jako zadovoljni s slikami. Pozdrav, John Anžiček. -o- Naš poklic in naša dolžnost Piše A. Grdina času primerno se mi zdi nekaj napisati pod zgornji naslov "Naš poklic in naša dolžnost." Prvič zato, ker je sedaj postni čas, ki je za katoličane tako rekoč najpomembnejši čas celega leta in vsako leto najvažnejši čas v našem življenju, če pomislimo, da smo katoličani z tako vzvišenimi idejami in poklicem, kot si ga sploh more človek predstavljati in domišljati. Še ni dolgo, ko sem pisal o božičnem času, ko se je naša mati sv. katoliška Cerkev veselila spomina rojstva našega Zveličarja, katerega se je veselila nedolžna mladina in znjo je bil tega nedlo-žnega veselja prežet ves katoliški svet, l$o je v tem novorojenem Detetu gledal poln upanja, da ga bo to Dete, ki je obenem tudi kralj vseh kraljev ter vladar in stvarnik sveta tudi osrečilo. Vse cerkvene pesmi so oznanjale mir in veselje ljudem na zemlji, to je, vsem tistim, ki bodo v Njega zaupali, verovali in izpolnjevali njegove nauke. Gledali smo Ga, kot srečno dete v varstvu Njegove presv. Matere in varuha sv. Jožefa. Toda čitali pa smo v evangeliju, kako kratko je bilo to Njegovo srečno in mirno življenje na tem svetu. Oglasil se je kralj Herod in On, ki je ustvaril svet, je moral preganjan po svetnih vladarjih bežati v pregnanstvo. Komaj 12 let pozneje pa ga že vidimo učenega v templju, ko je razlagal starim učenjakom resnice, nad katerimi so se čudili ter so v njem spoznali, da je nekaj več kot navaden človek. Dalje nas pripelje sv. evangelij v postni čas, da v tem času premišljujemo o sv. resnicah našega odrešenja in prihodnjega življenja po smrti, če bomo živeli po naukih Kristueovih in po naukih sv. Cerkve, katero je On ustanovil. V tem je zapopadena vsa naša vera. Brez te vere ne moreš biti katoličan in tudi ne izveličan. Tako nas uči sv. Cerkev in ta uči čisto resnico. To moramo premišljevati v postnem času. Kdor nima volje, da bi bil so-deležen naukov in klicev sv. Cerkve, ta tudi ne more biti sodele-žen Njegovega zasluženja, ko jie prišel na svet in dal svoje življenje z^ odrešenje sveta. To velja za vse ljudi, vseh časov, ki lahko postanejo deležni vseh teh milosti, če le sami tako hočejo. Teh par vrstic sem vam napisal zato, da vas pripeljem v duhu do tega, da bi se spomnili kaj so vaše in moje dolžnosti. Dalje nameravam napisati par misli, kaj moramo storiti, da bomo deležni vseh Kristusovih obljub. Omeniti pa moram, da smo kato-ličEni v tem oziru, da tako rečem, zanikerni ali površni. Premnogi si mislimo, da je že to do- volj, da se samo izrečemo, ds smo katoličani in da bomo rad: tega že kar gorki zleteli v nebesa brez da bi še kaj drugega storili za svoje zveličanje po smrti. S tem pa se varamo, seveda zato, ker se nam tako brezskrbno življenje dopade, kajti živeti malo bolj spokorno in samozataje-valno, pa nam je neprijetno in neljubo. Zato se motimo, če mislimo, da je že dovolj nazivati se kristijana, a storiti kaj več v tem oziru, pa bi bilo od naše strani preveč in naj to delajo tisti, katere veseli in so za tako bolj spokorno življenje že nekako določeni. Vsi ljudje smo ustvarjeni enako, z vsemi telesnimi slabostmi. Vsi ljudje smo prejeli vse te lastnosti od svojih staršev. V življenju smo se pa razšli na razna pota ter smo tudi različno vzgojeni. Vzgoja se je vršila v različnih okoliščinah in priložnostih in veliko vpliva na vzgojo tudi okolica in družba, v kateri se nahajamo. Kajti o posmrtnem življenju je precej različnega nazi-ranja. Nekaterim je ta beseda o posmrtnem>Livljenju v posmeh, drugim pa je sveta resnica, mnogim pa še vedno velika uganka. Tisti, ki se vesele v veri sprejeti večno življenje po smrti, se tega postnega časa vesele. Zanje je ta čas dragocen, čeprav ni prijeten za telo, pa je toliko bolj tolažilen za dušo. Postni čas je čas pokore. V ta namen je določen čas 40 dni, kot v spomin na 40 dnevni post našega Zveličarja, ki si je bil naložil to pokoro iz ljubezni do človeštva, kar je isto doseglo brez svojega posebnega zasluženja, kakor smo mi prejeli svoje življenje brez našega zasluženja. Hvaležni pa moramo biti vseeno, da živimo in da smo ljudje in ne kake živali. Zato smo pa dolžni, da svojo hvaležnost tudi dejansko pokažemo, za kar nam je obljubljeno večno -življenje, o katerem pravi sv. pismo, da ga ne more razodeti noben jezik in nobeno srce občutiti na zemlji. Kako velika sreča je biti katoličan. Zakaj pa ni več zanimaja za katoličanstvo? Temu je vzrok v tem, ker vse premalo premišljujemo, ko bi le malo več mislili o tem, bi ravnali in živeli drugače. Poglejmo malo, kaj pa so zahteve, potom katerih nam je mogoče doseči večno življenje? Posvečuj praznik, to je, hodi k službi božji, posebno ob nedeljah in zapovedanih praznikih, vzdržuj se mesnih jedi vse postne dni, ki ti jih zapoveduje sv. cerkev in poleg teh je še več drugih, ki se jih je treba po vesti držati. Ali je to nekaj, kar se ne da ali ne more izpolnjevati? Prav lahko se izpolnuje, samo če je volja zato. Vse to se prav lahko izpolnuje, če s.ami tako hočemo. Seveda pa tega ne moremo doseči sami in brez pomoči od zgoraj. Toda potruditi se moramo mi sami in s pomočjo tistega, ki nas je ustvaril, bomo tudi dosegli. Kaj bi pa katoličani imeli na tem svetu, če bi ne imeli upanja na srečno večno življenje po smrti Samo malo polejmo krog sebe, pa bomo videli koliko truda in vrvenja je to kratko zemsko življenje. Kaj imamo od tega? Poglejmo si človeka, ki se je vse svoje življenje trudil, da bi si pridobil bogastva in zadovoljno-sti med ljudmi in ali mu je bogastvo prineslo zaželjeni mir? Kaj še! Tak človek je varal samega sebe. Toda vara se le tak človek, ki drvi za nekim ciljem, a brez Boga, tak se prav gotovo vara. "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!" Na zemlji najdemo srečne in nesrečne ljudi. Ne mislim, da so srečni samo tisti, ki so si mogoče pomagali do boljšega življenskega obstanka, ne, srečen je tisti, katerega srce je veselo in zadovoljno neglede kaj lastuje in kaj premore. Srečen in zadovoljen je tisti, ki je ohranil vero v Boga in ki veruje, da bo srečen v večnem življenju. V tem je naša vera in njeni nauki, katere moramo vzeti za take kot so in po njih uravnati naše življenje. Katoličani moramo sami krotiti svoje telo in se poglobiti v duševno življenje, kajti tam bomo našli bogastvo in zadovolj-nost, potem nam bo tudi sv. postni čas prijeten in razveseljiv, drugače pa nam bo zopern, kakor nam je zoperna vsaka druga neprijetna reč na svetu. (Dalje prihodnjič.) -o- Neopazno premikanje naše zemlje Če bi bili imeli naši predniki, živeči v pradavnih časih, svoje zemljevide, bi mi zdaj na njih ne spoznali zemlje. Razdelitev kopne zemlje in morij je bila takrat čisto drugačna. Šele nekaj deset let je tega, ko so učenjaki ugotovili, da zemska skorja ni trda in nepremična. Neprestano, čeprav počasi in nam ljudem komaj vidno premikanje zemlje vodi do silne napetosti, zaradi katere se površina zemlje večkrat pretrese ali celo razkolje. Naša zemlja ima mnogo velikanskih razpok, ki so nastale po neprestanem premikanju njenih sestavnih delov ob spremijevanju potresov. Največja razpoka je široka okrog 6500 km. Razprostira se od Mrtvega morja preko Abesi-nije, Ugande in Ujasa do Indijskega morja. Zvezdoslovec na luni bi lahko videl na zemlji to razpoko, ne da bi dvomil, da je zemlja tu počila. Značilne za to zemsko razpoko so sporedne strme stene ob obeh straneh, segajoče ob Rdečem morju do 3000 m visoko. Največja izmed kotlin te razpoke je Rdeče morje, široko 200 do 300 km in globoko do 2400 m. To je orjaška kotlina, ki je nastala, ko se je zemska skorja napela jn počila. To so bile tudi tiste sile, ki so povzročile razkol zemlje proti ekvatorju. Presekale so na dvoje tudi poedine ognjenike. Ti mogočni naravni pojavi so mogli biti samo posledica delovanja orjaških sil, kajti ponekod so se vdrla gorovja do 3000 m globoko in nastala so velika jezera brez odtoka. Prevladuje mnenje, da jo nastalo tudi Indijsko morje zaradi tega, ker je zemlja počila. Po naziranju učenjakov je bila nekoč kopna zemlja med Afriko in indijo, pa se je pozneje ta del zemlje pogreznil v morje. To nesrečo naj bi bila povzročila velikanska napetost zemske skorje, ki je razklala Afriko po dolgem. Učenjaki so ugotovili, da se vrši premikanje proti ekvatorju. Jasno je, da mera priti pOčasi okrog ekvatorja do velikanske napetosti. Znanstveniki so lahko po skrbnem merjenju in opa-, zovanju ledenikov pogledali v to skrivnostno snovanje zemskih sil, ki hočejo očividno še zdaj oblikovati gore in gorovja. V zemski skorji v Sredni Indiji se vrši silno premikanje zemskih plasti. Te zemske sile so nekoč potisnile Himalajo iz zemlje in še zdaj to gorovje počasi dvigajo. Toda izpreminjanje površine zemlje se vrši tako počasi, da ga človek ne more opaziti. Pod našimi nogami je vse v neprestanem premikanju, samo mi ljudje, nekaj let živeči na zemlji, tega ne opazimo, če bi živeli vsaj tisoč let, bi videli lahko mnogo sprememb. IZ DOMOVINE __I —Aretiran požigalec. Dne 21. okt. je izbruhnil požar v hlevu posestnika dr. Arturja Perger-ja v Mislinju. Hlev je pogorel, do tal in z njim vred vsa živina, seno, slama in nekaj poljedelskega orodja. Kaj hitro je bilo ugotovljeno, da je morala požar zanetiti zločinska roka. Sum je padel na P. iz šmartna pri Slo- venjem Gradcu, ki se je časa spretno skrival. Te", je padel v roke pravice-nevajo, da je P. zažgal ^ je mislil, da se bo s hlevom : la tudi hiša, v kateri sta"1 zakonca Gros, na katere 38 požigalec jezen, ker mu n" tela dati hčere za ženo. " T> 1? sta namreč, da je bil Y■ krat kaznovan. Požar je P0' čil nad din 12,000 škode. —V pijanosti se pokaže vost. V Ribnici na PoholJ je zopet dogodil primer, k1' koliko zla povzroča med prebivalstvom alkohol. * gostilni je neki delavec ^ voda z nožem nevarno ra" jega delavskega tovariš® ja Kopa iz Josipdola, ^ so morali na zdravnikovi prepeljati v mariborsko nico. Napadalec se zag°v^ je bil pijan in da zato ne je delal. Dejanja se keS* slej je bil na dobrem £las ^ s iiiuiiiiimiiiiiii #<; Če verjamete v^^Žaf al' pa ne ^Ljfj IIIIMIIIIIIIIIIIIII ^ V tem, ko so se ^ križale med svetovni"11. ^ mi in pečenimi piskač1'■ nadoma zazvoni zvonec ^ tih. Pri vratih sem bl1 ^ praviti posebne vrs^^ Ni kak burovž, ali kak 1 kot bi po škafu udrihaj je tak, kot ga imajo 111 i mo pri nebeških vrat ^ milo zapoje namreč, d'' ^ lej srce zaigra rad ^ kadar ga zaslišim. * mu Jimmyu se doPa^e ^ imava čas, pa se ma'° ^ tem zvoncem, v velik0^ hišni gospodinji, ki ^ jevati, da jo bodo vampci grdi še pod 2e u Sem ji že rekel, da jaz na tem, da bom j čiti na oni svet, m01® ^ kdo zunaj pri vratih 1 ^ zvonec pritiskati 111 ^ mislil, da so prišli J" pome. Johana ni r ^ij l( mo piskre je , \» prestavljala po peči brže mislila svoje, Pa J nosti te misli lepo $ žala. Pa ne da bi J, da bo prišel po moje sti vse kdo drugi kot I. Vidite, kam sem fJJj ja, oglasil se je hiš111 jP, kakor sem ga vedn% * i o» se' Wh. martra pri vratin- ^j* i lil in zavpil fantom-1 f jo, ki so imeli po tle dF1' ne knjige in časopis'^f 4 brleli vanje. Vest<^ |*J tako udobno ne be tleh, v eni roki keks. I^i senvič. /j«. Jaz sem pa delal naenkrat pa me 0 ljiva oseba našega * j.;® 1 ga predsednika J^j^l § vi pred mene velik 1 ^ reče: "Na, pa se b»J / J. "Oh, halo, Jim**" j {L od sile prijazno, (?) tod nosi?" Tis*1/! „ oklepaju je namest0 J t^1 sem jo takrat Jimu Jl( ne smem zapisati. ,„ "Tako se imam0 ^Jj.,; Kramer ju, da sem rekel . . . čakaJ f* eden prišel," 'se nL Jim. In res, v ^ pfilm stopi prijazna oseb*V'§V Ferdota, ki drži v Jy| ,(] men pladenj, lep0 !'rt< J^ lim prtom in izpod y J ^ hajale take dišave. ^j/M,, beški ohceti. Jaz P^j • pod prt in pred °c (i/,l]V prikazale neskončn^V«^ ga sveta, ki si jihv j f le zmisliti: dve Vet Jl "'] lata, krompir, gra^ / Iks su in ne vem kaj f^/' k počasi, pa še jut*1 l če i" - »ko res' odpotoval, Hid Pravite> k Skalnemu stu- Ij:.1Potem sem našel, za- edn ma hacienda za Meltona še „0 veliko, ogromno vrednost." tata; f)> «», aJ • sem vprašal napeto. "aciendi spada tudi živo-et 2 rudnik- Ni bil v obratu, er Manjkalo delavcev in . kraj razkričan radi vpa- 1 sam sem že tako cul in sem. traše 86 mi je zbudil, tako oka"' gl'ozen sum> da mi , "netiel jezik, da mi je za- u (iože,Satanski Melton je bil , take peklenske hudobije Kak »Me,.0 Sem u«ibal in iskal, kaj O? 3V[elton z izseljenci in ilo ndo —• In kako lahko je i pr niti —• Saj sem zvedel Nal6m obisk« v Uresu, da fni haciendi tudi živosre- Sekdtlik Pa niti nisem mislil na tisti i,ja mi je zasvetila v te-Jstjjj"0 8erti videl —. Pa jas-f napolnila z grozo —. ravide]^ količkaj ve, kaj se k^ v živosrebrnem rud-Jtiljj,J ;bo razumel. Delo v !tiju , je zdravju in živ-Zitpi- raMo škodljivo, delavec i b0 San Počasni smrti. Kajti ski Melton poskrbel 'Se bo "k naprave, ftitev rigal za zdravje izse-tteb^,na to niti misliti ni bi-'trii]0 ', .^^Sovi sužnji bi bili, ^ ' nemilost so mu bili k tj p0 Pogodbi —. Sicer pa, ti, Vedel za nje v oddaljene m°tnern rudniku sredi ltl)in ,me je obšla, strašna S hn^ ,OVornost za rojake. |i avim glasom sem vpra- "V g Je r«dnik?" X Pet dni ježe odtod." Siotm. čul> da je do studen-\ed (lni ieže iz Uresa—." AmPak rudnik ni 'Viti." pa?>, V ^ete s haciende k rud-jSca Tete mimo Skalnega V ]/n to Je Prav tisto, ra- končno le dvomil nad *!' toavu""""- K Fuenti je poto- Se vam končno le Si j Sumi o njegovi pleme-\ 1 yeHkodušnosti — ? 'Sil u'1 čem da sem. Melton \ "aciende radi haciende,1 iHik dvsem radi rudnika. \ če j m lahko zasluži mili-\ j^a delavce. In delavce Jih n prigovarjanje C? - 111 p°vrh ste >ti(i0 neumni, da ste mu ^^ .rudnik in vseh triin-'Zseljencev prodali za Sit* VJ.tisoč Pesosov — "i, (J '. ali Se bodete vedno No*? Melt°n poštenjak in aSvtZaVrel J K SW' ne pa Poštenjak—! jn ropar, pravi sa- "^ je JaZ S6m naJvečji osel> H^Že p0 božjim solncem!" , st e Največji, pa vsaj ve-don Timoteo! Svaril K"!!?1 »teme-!" je de-Hii aril po čelu. "Da bi L V?1 kilj Nedelj Ver^eli> bi še danes LskrVa rna haciendi, Yume bi S bi Vimi glavami odbili in io S,edel v .ieči —!" ako bi bilo, tako bi bi- i Prečen je sklenil ro-te, hd Pa sem berač —! ;v^V'azdjali in I:)ožgali• s^v ničesar nimam N" r>n!žesar —!" tisoč pesosov ima- AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 20, 1941 QlXXITTIXXXXXXXgXXXIXXXIXXXXXXIXXXXXXXXZrn SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya HTTIITITIITTTIHIITTTIIITimilHIIITTIIl "Ne imejte me za norca, se-nor!" "Ne norčujem se! Dva tisoč pesosov imate, vse črede in vse, kar so vam Yume odnesli." Užaljen me je.gledal. "Senor, kruto se šalite —I" "Prav nič se ne šalim, resnico govorim! Nisem samo ušel Yu-mom, moj brat Winnetou jih je s pomočjo Mimbrenjev tudi ujel. Naši ujetniki so. Vse so nam morali vrniti in Nalgu Mokaši, poglavar Mimbrenjev, jih ujete pelje domov, kjer bodo vsi na kolu umrli. Petdeset Mimbrenjev pa je z vašimi čredami na potu k haciendi. Jezdila sva v Ures, da vam tudi to sporočiva. Seveda nisva slutila, da ste medtem haciendo prodali." Ves trd je bil veselega izne-nadenja. "Yume ujeti — na kolu bodo umrli —! Petdeset Mimbrenjev na potu k haciendi — z mojimi čredami —!" Tako je jecljal in strmel v mene. In planil je, me zgrabil za roko in me vlekel k vratom. "Pojdiva —< pojdiva —! Brž — brž —! Na haciendo morava —! Takoj — nemudoma!" "Morava —? Kdo?" "No, jaz in vi pa Winnetou!" "Tako —? Čemu —?" "Ne govorite tako, senor, ne tako —! Vem, da sem bil nevljuden, da sem vas neprijazno sprejel, da sem vas grdo žalil—. Slep sem bil. Ampak vse bom—. Ej —!" se je prekinil in se obrnil k aleaidu. "Sijajna misel! črede dobim nazaj —! Ali bi se ne dalo narediti, da bi dobil tudi haciendo nazaj —? In rudnik —? In delavce —? Ali je kupčija nepreklicno sklenjena?" "Da!" je potrdil alcaide. "Ali se vam ni morebiti pripetil pogrešek, neznaten pogre-šek, ki bi pustil vrata odprta, da bi se skozi nje lahko vrnil na svoje posestvo —?" "Ne! Sami ste me prosili, naj bom skrajno previden, in mi naročili, naj ja ne zagrešim napake, ki bi utegnila kupčijo razveljaviti. Saj vam je šlo predvsem za denar, ki ste ga prejeli!" žalostno je klonil haciendero glavo. Tolažil sem ga. "Denar bo ostal v vašem žepu ! črede dobite, pa tudi haciendo. Prisilili bomo Meltona, da vam vrne posest, in tistih dva tisoč pesosov obdržite za odškodnino." # Ves vesel je dejal: "Ali bi se res dalo narediti?" "Še vse kaj druga se da nare-dtii. Povem vam, celo kupčijo utegnemo razdreti! Le dokazati moramo, da je Melton naročil napad na haciendo." "Kako bodete to dokazali, senor?" "Upam da bom." "O, da bi vam bil koj izprva zaupal —! Tako odločno govorite, tako samo po sebi umevno je, kar pravite, kot da imate posestvo že v ž^jpu —. Zdi se, da vam kar nobena reč ni nemogoča —." Tedaj se je oglasil Apač, ki je ves čas molčal. "Mojemu bratu Old Shatter-handu ni nič nemogoče. Vse doseže, kar hoče. Yume so ga določili za kol, pa svoboden je in vse jih je ujel." "Nisem, jih jaz ujel, Winnetou jih je!" .sem ugovarjal. "Ne. Old Shatterhand jih je!" "Pripeljal si mi Mimbrenje, ki bi brez njih ne bil ničesar opravil!" "In Mimbrenji bi ne bili prišli, da jim Old Shatterhand ni poslal sela!" Spor je rešila nežna soproga aleaida. (Dalje prihodnjič) Sovražnik Ko je bil po priliki deset metrov od sovražnikove prednje straže, je Privat Mulhall ležal po dolgem, z desnim ušesom tesno pri tleh. Pritajene sape je prisluškoval. Vlekel je na uho, da bi ujel kako besedo, kašelj ali škrebljanje čevljev po zamrzli zemlji. Pa ni bilo nobenega glasu. Mar so odšli? Bilo je ob enajstih ponoči. Tod na tej bojni črti je bilo vse tiho. V daljavi so enolično in otožno revskali težki topovi. Tukaj je bilo vse mirno ko v grobu. Mesec ni bil vzšel. Toda nebo ni bilo temno, le neprijazne sinje barve. Bile so zvezde. Tla so se mogla videti na daleč. Bila je huda zmrzal. Bajoneti kraj mrtvih mož so se svetlikali. Vse vprek nametane postave med črtama strelskih jarkov so bili mrtveci. Tega dne je bil tu boj. Mulhalla so poslali ven, da )dkrije, ali se je sovražnik umaknil s svoje bojne črte. če se je, bodo opolnoči zasedli izpraznje-le jarke. Mulhall naj, če more, privede s seboj živega ujetnika. Malo prej so videli nekoga, ki se je razgledoval iznad odmaknjenega stražnega rova, pred katerim je zdaj ležal Mulhall. Zmeden od tihote je Mulhall iačel pridušeno kleti. Nehal je prisluškovati in se ozrl proti svoji bojni či'ti. Videl je motne obrise pred kratkim tu pa tam narejenih stražnih kotanj, vin-kastih žičnih pregraj in kupov razrite zemlje. Mulhall je klel; čutil je besno sovraštvo do svojih častnikov. Tri leta je bil v bojni črti in nikoli na dopustu. V zaledju je vedno prenašal le kazni za predrznost in neubog-ljivost. V bojni črti so ga zaradi njegovega divjega poguma izbrali za vsak nevaren opravek. Toda kakor hitro je prišel iz bojne črte, že je moral pred pribočnika, ker so ga zalotili umazanega na paradi, nenavzočnega, pijanega, ali ker je udaril kakega korporala. Zleknjen na tleh je Mulhall razvneto mislil na krivico, ki so mu jo delali. Prevejano samopa-šno je namenjen splaziti se nazaj v svojo bojno črto in ustreliti katerega od častnikov ali narednikov, ki ga je mrzil. V mislih je z veseljem ponavljal to dejanje, dokler ni zadete žrtve videl pasti, zviti se in obležati na miru. Potlej ga je v mislih prestrašilo grozeče kričanje; narednik je zavpil njegovo ime; uzrl je velikega podčastnika, ki mu je peta ob peto zravnan bral izpričane dokaze. Prava ploha vpitja, topotanja in strah zbujajočih besed. Zdelo se mu je, da neizmeren, neviden, nečloveški, iz strašnih besed zgrajen stroj ustvarja grozo, ki daje predstojnikom moč čezenj. V primeri s tem je bilo tu zunaj prijetno. Obrnil je glavo in spet pogledal proti sovražnikovi prednji straži. Mržnja se mu je zdaj, usmerila v sovražnike. Njihove besede niso pomenile nič. Kadar koli jih je slišal, so se mu zdele podobne le pasjemu lajanju. Bal se sovražnikov ni in če je enega ali dva od njih ubil, mu je bila kazen odpuščena. Nehal je misliti in pomaknil je spodnjo ustnico navzgor. Telo mu je odrevenelo. Pogladil je puškin zapirač. Za strel pripravljeno puško na tesno v rokah, se je po levi strani počasi odrival naprej. Odganjal se je z levo nogo. Prisluškoval je pazljivo. Vinkal je ko kača, po nekaj eol na hip. Dal ni nobenega glasu. Bil je že na pol razdalje, ko je hipoma obstal. Nekaj je bil zaslišal. Nekdo je moral gri- sti skorjo trdega kruha, vojni prepečenec ali star zmrzel krušni krajec. Sovražnik. Tu spredaj, pet metrov proč, je bil sovražnik! Varno se je zvrnil na trebuh in predejal puško predse. Zla-goma je otipal različne dele svoje opreme in orožja, da je videl, ali je vse v redu. Jekleno čelado si je potisnil globlje v čelo, da mu je obod varoval obraz. Na-krivljal je hrbet, dokler ni bil na komolcih in kolenih. Vzpel se je na noge in roke. Dihaje natiho-ma skozi nos, se je vlekel dalje počasi kakor poprej in celo ti-še. Prišel je do stražne kotanje in z okopom, za majhno vzbokli-no, obležal pri miru. Sovražnik je bil kakšen meter od njega. Sovražnik je žvečil skorjo in so-pel na glas. Mulhall je zlagoma privzdignil desno koleno. Postavil je desno nogo na tla pod seboj. Uravnal je puško v desni roki. Levo roko je uprl v tla. Potlej je poskočil. Pognal se je naravnost v glavo moža, ki je bil v kotanji onstran. Toda ko je planil navzdol, je z nogo zadel ob nekaj trdega, izgubil puško in se zvrnil čez moža. Z glavo je udaril ob steno kotanje. Za spoznanje ga je omotilo. Vendar se je malone takoj pobral in stegnil roke, da prime sovražnika. Trčenje je tudi sovražnika podrlo na tla. Prav ta čas se je z rokami opiral in vzdigoval ob steni kotanje, usta in oči široko odprte od strahu in čudenja. V desnici je držal kos črnega kruha. Po ustnicah je imel krušne drobtine. Njegov obraz je bil le nekaj eol od Mulhallovega. Mulhallu so se roke, ki jih je bil nagonsko stegnil, da se spopade s sovražnikom, nehote povesile. S prečudno prevejnost-jo bebca je Mulhall po bliskovo prestregel, da je sovražnik veli- Premier Winston Churchill, desni na sliki, si je ogledal staro in slavno leseno bojno ladjo "Victory," s katero je Nelson obvladal morje za Anglijo pred HO leti. Za Churchillom na sliki je admiral baron William James. Turčija je pričela z vso naglico zbirati svoje vojaštvo, da Se odločno postavi Nemcem po robu. Kajti turško časopisje dan za dnem svari ljudstvo pred velikim prijateljstvom z Nemci, ker je samo navidezno. Slika nam kaže turško vojaštvo na manevrih. ko večji in močnejši ko on in da že skoraj vstaja. Mulhall je bil nasprotno še zvežen na tleh. Sovražnik se zdaj ni mogel ganiti, ker ga je bil omrtvil hipni strah. Toda če bi se ga Mulhall lotil, bi prav tista roza storila, da bi se bojeval ko norec. Mulhall je to vedel in miroval. S svojim obrazom je posnemal sovražnikovega. Odprl je usta in razširil oči. Opazovala sta se ko dva tuja otroka in ostala negibna. Njuni puški sta ležali druga vštric druge na dnu kotanje. Sovražnikova puška je bila naslonjena na steno jame, ko se je bil Mulhall spotaknil obnjo in izgubil svojo. Zdaj ni bil nobeden oborožen. Z obrazoma sta si bila tako blizu, da sta se slišala dihati. Sovražnik je bil mlad fant, toda dorasel in zelo velik. Imel je rdeča in gladka lica in rdeče ustnice. Bil je trdnih in voljnih mišic. Mulhall je bil tršat, suh in žilav. Obraz je imel bled in obrunkast. Gledal je ko podlasica. Povešeni plavi brki so se mu zavijali v usta. Primerjen s postavnim mladim sovražnikom velikih udov in prožnih čvrstih mišic, je bil videti zaguljen, grd, grbast in izžet od vojne. Navzlic kakor od groze bebasto odprtim ustom je Mulhall še naprej zverinsko in mirno pre-žal na priložnost, da prim© sovražnika. Ko bi le mogel doseči puško, izmotati sekirico ali izvleči bodalo! Toda saj mora upleniti tega fanta živega! Vleči ga mora nazaj po zmrzlih tleh, za zatilnik, zbadajoč ga z bajonetom! V tistem je sovražnik storil nekaj čudnega, kar je Mulhalla čisto zmešalo. Najprej se je sovražniku obraz zjasnil v nasmeh. Nato se je zasmejal na vse grlo, da je pokazal zdrave in bele zobe, ki so se zdeli ko zobje zamorca. Smejal se je z nizkim, grle-nim glasom. Medtem je imel oči še vedno razširjene in polne groze. Potlej je počasi, sunkovito in krčevito dvigal roko s kruhom, dokler ni bila skorja pr1 (Ljubljeni soprog ter dobri in nezabni oče- jij1 boko tugo v srcu in rosnim očesom smo Te 1 / materi zemlji v naročje, da snivaš spanje večne^. ^ ru in izpočitka. Jadno je v družini, odkar Te med nami — hladni grob ugrabil nam je nai'Vl Ob svežem grobu Ti užaloščeni kličemo: v Bogu v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami-Žalujoči ostali: MARY KNEZ, soproga. ALICE, poročena KUMEL, hčerka. 1 RUDOLF KUMEL, zet; JOAN, vnukinj3, I Cleveland, O., 20. marca, 1941. Morris Plan Bank 921 Huron Rd. - Lee Rd. pri Meadowbrook Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri E. 147 St. 14006 Kinsman Road Člani Federal Deposit Insurance Corporation ' __„ MADE TO MEASURE \ SPRING SUITS $99.50 TOPCOATS h fa ! and 27.50 J j; Made to your individual measure. In the styles you prefer and the • i! pattern ve tisoči poslužujejo te "hitre akcije" in preprostega načina za gotovino. VARNOST—avto in vaš podpis. Mi tudi refinanciramo vaš avto—na manjša odplačila, na daljši čas. POSOJILA NA OSEBNI "PODPIS!" Kvalifikacije:: stalna zaposlitev in dobro ime. Pomnite, da ta banka specializira na "osebnih"' posojilih za vsak pameten namen. Vprašajte nas za posojilo $100 do $5,000 nmmnraunnnnirauHBra^ Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ • V highballs, v cocktails, prije-jeten, kakor ga servirate, vam bo ugajal Barclay's Red Label bolje. Zmešan od strokovnjakov iz najrzbranejših žit. ima to popularno žganje bogat, mehak okus, zato je najbolj priljubljeno v Ohio. 'Vaš prvi požirek vas bo prepričal, da ga nI boljšega po tej oeni. JAS. BARCLAY tC CQ„ LTD. Drtroit; Peoria; GUlgow, Scotland ---jCf^1 ^ lig f r i AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave., v Slov. Nar. D«l#