Časopis občine Kamnik, 6. oktober 2017, leto 2, številka 17 Odbojkarji ponosni na zgodovino in uspehe V Sloveniji ni ravno veliko odbojkarskih klubov, ki bi se lahko hvalili s sedemdesetletno zgodovino, prav nihče od njih pa se ne more pohvaliti, da ima že skoraj desetletje v vrhu slovenske odbojke tako moško kot žensko ekipo. Z vsem tem se lahko pohvali Odbojkarski klub Kamnik, ki je prejšnji teden praznoval sedemdesetletnico delovanja. Miha Štamcar Kamnik - Zato ne preseneča, da je bilo zadnjo septembrsko nedeljo, navkljub ne najboljšim vremenskim pogojem, pred klubskimi prostori na Cankarjevi cesti nadvse slovesno. Sedemdesetletnice delovanja kluba, ki ima v svojih vitrinah tudi šest naslovov državnih prvakov, pet pokalnih naslovov in dva naslova v srednjeevropski ligi, so se udeležili vsi rodovi najbolj uspešnega športnega kolektiva v kamniški občini. Že vse od samega začetka, se pravi od leta 1947, Odbojkarski klub Kamnik krasi velika pripadnost klubu, povezanost članov kluba in predvsem dolga tradicija, ki se je prenašala iz roda v rod. To se je potrdilo tudi na slavnostni prireditvi ob 70-letnici delovanja kluba, ki jo je z uvodnim govorom odprl Gregor Hribar, zdajšnji predsednik kluba, sicer pa dolgoletni igralec in trener, ki je Kamniča-nom prinesel prve tri naslove državnega prvaka Slovenije. »Smo eden redkih klubov v Sloveniji, ki enakomerno na najvišji ravni razvija moško in žensko odbojko, sam pa sem najbolj ponosen tudi na to, da strokovni kader v glavnem prihaja iz domačih vrst. Ob tem naj povem, da smo vseh šest naslovov državnega prvaka osvojili z domačimi trenerji. Naša želja je, da bi čim prej v Kamniku dobili ustrezno dvorano, v kateri bi lahko tudi evropske tekme igrali pred svojimi navijači, saj moramo v zadnjih letih gostovati v tujih dvoranah. Vsekakor se mo- Ob 70-letnici Odbojkarskega kluba Kamnik se je vodstvo kluba s posebnimi priznanji zahvalilo tudi Matevžu Kirnu, Franciju Kramarju, Marjanu Novaku in Anteju Tadicu. Na sliki je tudi predsednik kluba Gregor Hribar, manjkata pa Tomo Žargaj in Pavla Malešič Žargaj, ki živita v ZDA. / Foto: Klemen Brumec ram zahvaliti Matevžu Kir-nu in podjetju Calcit, ki imata največ zaslug, da nimamo finančnih težav. Posebna zahvala pa gre seveda tudi vsem tistim, ki so v vseh teh sedemdesetih letih živeli in živijo za ta klub,« je na začetku slovesnosti dejal Hribar. V zadnjih petnajstih letih je glavni pokrovitelj kluba podjetje Calcit, najprej samo moške ekipe, nato od leta 2009 tudi ženske. »Hkrati z vami raste tudi podjetje Calcit in ocenjujem, da se za prihodnost kluba ni treba več bati. Pogrešamo pa seveda dvorano, ki jo nujno potrebujemo, tudi za druge športe, ne samo za odbojko, in bil bi že čas, da se zgradi,« je svojo željo ob koncu govora iz- razil Matevž Kirn, direktor glavnega pokrovitelja kluba. Med slavnostnimi govorniki je bil tudi Janez Žvokelj, ki je pred sedemdesetimi leti s še nekaterimi somišljeniki »zakuhal«, da se je v Kamniku odbojka začela igrati organizirano. Prvi podatki o njenem igranju sicer segajo v leto 1927, ko so jo igrali mariborski Gozdovniki. »Uradno smo bili ustanovljeni decembra 1947, že leto pozneje pa smo začeli s tekmovanji v članski konkurenci, kaj hitro smo imeli tudi mladinsko ekipo. To priložnost pa bi rad izkoristil predvsem zato, da bi se zahvalil vsem, ki so bili nekoč v klubu, in tistim, ki so v njem danes, da so ga pripeljali tako visoko,« je dejal Janez Žvokelj. Veliko zaslug za razvoj kamniške odbojke je imel Milan Windschnurer, ki je z manjšimi prekinitvami klub vodil vse do samostojnosti Slovenije. Zanimivo je bilo slišati, kako so z delovnimi akcijami igralci kar sami gradili odbojkarska igrišča, takrat seveda na prostem, po njegovi zaslugi pa so v Kamniku leta 1969 tekme lahko igrali tudi pod žarometi. »Zaradi težav s kolenom sem bil tri tedne na prisilnem dopustu, in ker nisem vedel, kaj bi delal, smo začeli s postavljanjem razsvetljave,« je danes 88-le-tni Windschnurer pojasnil, zakaj je prišlo do prvega odbojkarskega igrišča z razsvetljavo v Kamniku. 111. stran OBČINSKE NOVICE Ko se nesreča zgodi, naj bodo proste poti Takšen je slogan letošnjega oktobra - meseca požarne varnosti, ki v ospredje postavlja pomen urejenih intervencijskih poti in površin za gasilce. stran 3 AKTUALNO Kam z odpadki z vrtov? Z jesenjo je prišlo tudi čiščenje vrtov, s tem pa povečana količina bioloških odpadkov. Pa je kurjenje teh na domačih vrtovih sploh dovoljeno? stran 5 ZANIMIVOSTI Pozabljena slovenska primadona Izšla je knjiga o Valeriji Hey-bal, v Kamniku rojeni svetovno znani operni pevki, ki pa v rodnem kraju in širše ni deležna takšnega spomina, kot bi si ga po mnenju stroke zaslužila. stran 8 ZANIMIVOSTI Veselje našel v digitalnem svetu Avdiovizualni umetnik Tadej Droljc iz Kamnika je prejel mednarodno nagrado lumen za avdiovizualno kompozicijo Capillaries Capillaries, ki predstavlja osrednji del njegove doktorske raziskave. stran 12 Hotel v roke banki Hotel Malograjski dvor je s i. oktobrom prevzel največji hipotekarni upnik banka Sberbank. Jasna Paladin Kamnik - Po šestih neuspešnih dražbah je stečajni upravitelj Igor Bončina sodišču predlagal, da kamniški hotel Malograjski dvor prevzame hipotekarni upnik, saj ga sam v dosedanjem prodajnem postopku ni mogel unovčiti. »Kot kaže, pravih interesentov ni, in tudi s prodajo dolga banki v celoti ne bi mogli povrniti,« nam je povedal stečajni upravitelj in poudaril, da so za objekt vseskozi skrbeli in da je v dobrem stanju. Spomnimo, da je bil lansko pomlad tik pred sklenitvijo posla kamniški notar Janez Novak, a je zaradi skritih napak, ugotovljenih v skrbnem pregledu, od nakupa odstopil. Sodišče je predlogu stečajnega upravitelja ugodilo in hotel je že prešel v roke banki. Primopredaja je bila izvedena konec septembra. In kakšne načrte ima zdaj banka s hotelom? »Sber-bank banka bo hotel Malog-rajski dvor glede na povpraševanja v prihodnje prodala oz. oddala v najem za krajše obdobje,« so nam jedrnato odgovorili iz banke. Usoda edinega kamniškega hotela tako ostaja negotova. Veronikin tek jutri prinaša tudi zapore cest Kamnik - Jutri, 7. oktobra, bo Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik organiziral že 9. Veronikin tek, ki pa prvič ne bo potekal le po središču mesta, ampak zaradi spremenjene io-kilometrske proge tudi v okolici Kamnika, zaradi česar bodo postavili številne mobilne zapore. Glavni trg bo zaprt med 7. in 15. uro, Kolodvorska in Streliška skupaj z Zaprica-mi od 9.30 do 13. ure, Samostanka ulica pa do 14. ure. Na območju Podgorja, Duplice, Šmarce in Volčjega Potoka bodo mobilne zapore predvidoma od 11. ure do 12.30. Več o zaporah na spletni strani organizatorjev, ki prosijo za strpnost in upoštevanje navodil redarjev. J. P. 0 J i ... * 'VSe brisače ÜÉ 1+1 GRATIS od 12. do 19. 10. 2017 m Ob nakupu ene brisače vam drugo ugodnejšo ali enake vrednosti podarimo. Kombinirate lahko različne linije, dimenzije in barve. Ostali kuponi ugodnosti in akcije se med seboj ne seštevajo. www.svilanit.si "R Obiščite nas v trgovini Svilanit OUTLET Kamnik www.gorenjskiglas.s'^ 2 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Občinske novice Galerija Miha Maleš je zaprta Zaradi prenove centralnega ogrevanja bo galerija zaprta do konca oktobra. Galerija Miha Maleš je zaradi obnove centralnega ogrevanja do konca meseca zaprta. / foto: jasna paladin Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik je sredi septembra kot naročnik in pretežni lastnik objekta na podlagi pridobljenega projekta strojnih instalacij ter izbora najugodnejšega izvajalca začela z ureditvijo sekundarnih vodov centralnega ogrevanja v stavbi na naslovu Glavni trg 2. Gre za stavbo, v kateri so prostori TlC-a oz. Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, Galerija Miha Ma-leš ter kavarna in manjši poslovni prostor. »Stavba se v celoti ogreva iz skupne kotlovnice, katere upravljavec je družba Petrol. Ogrevanje je razdeljeno na tri veje, in sicer ena veja s toploto oskrbuje Galerijo Miha Maleš, druga Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik ter tretja kavarnico in poslovni prostor na Glavnem trgu, ki sta v lasti zasebnikov. Ker smo ugotovili, da naj bi ena od treh vej puščala in ker objekt predstavlja leta 1980 obnovljeno staro meščansko hišo, smo se skupaj z lastnikoma tretje veje odločili urediti vse veje centralnega ogrevanja, zato bomo prvotne veje ogrevanja izključili in nadometno napeljali nove veje,« pojasnjujejo na občini, kjer bodo za ogrevalni veji, ki sta v njeni lasti, plačali dobrih 35 tisoč evrov. Rok izvedbe del je 20. oktober, Galerija Miha Maleš pa bo zaprta predvidoma do konca oktobra. Obvestilo Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 20. oktobra 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 12. oktobra 2017. Ukrepi, prijazni gibalno oviranim Občina Kamnik bo na podlagi sprejete Celostne prometne strategije upravičena do evropskih sredstev za izvedbo nekaterih ukrepov, ki bodo prispevali k trajnostni mobilnosti. Jasna Paladin Kamnik - V fazi priprave idejne prometne dokumentacije so trenutno že trije sklopi ukrepov. Parkirišča za kolesa Občina tako načrtuje vzpostavitev poenotenega koncepta omrežja varnih poti, v okviru katerega bodo odpravili prepreke za gibalno ovirane osebe. Kamnik namreč namerava postati gibalno oviranim prijazno mesto, kar pa pomeni, da morajo biti cestna infrastruktura in tudi vse glavne javne ustanove invalidom dostopne. Pripravlja se tudi projekt vzpostavitve poenotenih parkirišč za kolesa v obliki pokritih kolesarnic ter stojal za kolesa na približno dvajsetih lokacijah, kjer je za to najbolj potrebno: avtobusna postaja, železniška postajališča, občinska stavba, knjižnica, cerkev, zdravstveni dom, šole, glasbena šola, športna dvorana, kulturni dom, bazen ipd. V pripravi pa je tudi projekt razširitve parkirišča na končni železniški postaji Kamnik-Gra-ben, ki bo prav tako opremljeno s pokrito kolesarnico in urejenim dostopom za invalide. In kdaj bodo načrti uresničeni? »Razpisi za pridobitev evropskih sredstev so šele v pripravi in jih pristojna ministrstva še niso objavila, da Parkirišče na končni železniški postaji Kamnik-Graben bo občina razširila, opremila s pokrito kolesarnico in uredila dostopno za invalide. / foto: Jasna Paladin bi občine nanje lahko sploh kandidirala. So pa bila že ob sami pripravi celostnih prometnih strategij objavljena tri našteta prednostna področja, v okviru katerih država namerava razpisati sredstva, denar pa je zagotovljen v državnem proračunu oziroma s strani EU. Objavo razpisov pričakujemo v kratkem, vsekakor pa še v letošnjem letu. Občina Kamnik se bo na razpise z vseh področij seveda prijavila. Projekti so trenutno v fazi priprave idejne projektne dokumentacije, saj se brez konkretnih rešitev, izdelane projektne dokumentacije ter finančne konstrukcije občine na razpise ne morejo prijaviti,« pojasnjujejo na občini. Lokacije, prijazne invalidom Priprava idejnih rešitev poteka v sodelovanju s Ciriusom, vse s ciljem, da bodo rešitve pripravljene na način ter na lokacijah, kjer je to najbolj potrebno. Sodelovanja in predvsem rešitev, ki jih bodo prinesli načrtovani ukrepi, so veseli tudi v Ciriusu. »Občina Kamnik nas je v juliju povabila k sodelovanju kot strokovne sodelavce, da skupaj pripravimo idejni projekt za ureditev varnih poti gibalno oviranih oseb v starem mestnem jedru, do Doma kulture Kamnik ter do atletskega stadiona v Mekinjah, v projekt pa je vključena tudi ureditev poti proti Perovem do poti ob reki Kamniški Bistrici. Ob tem velja poudariti, da se poleg navedenega v okviru Celostne prometne strategije pripravljajo idejne podlage še za ureditev dostopnosti do vseh javnih stavb in do postajališč javnih prevoznih sredstev. Sodelovanje z občino je dobro, naše predloge in strokovne podlage na ustrezen način vključujejo v projekt, tako da lahko le pozdravimo bodočo pridobitev tako za gibalno ovirane osebe kot za vse občanke in občane Kamnika,« nam je povedala Tamara Svete iz Ciriusa. Promet približali najmlajšim Občina Kamnik se je tudi letos pridružila Evropskemu tednu mobilnosti in skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik in Mladinskim centrom Kotlovnica pripravila tradicionalno druženje najmlajših. Jasna Paladin Kamnik - Letošnji Evropski teden mobilnosti, ki je povezal na stotine mest, je spremljal slogan Združimo moči, delimo si prevoz, da pa bi se pomena javnih prevoznih sredstev in drugih oblik okolju (in ljudem) prijazne mobilnosti zavedali tudi najmlajši, je Občina Kamnik v četrtek, 21. septembra, dopoldne na Glavnem trgu znova pripravila zanimivo druženje za okoli tisoč otrok iz kamniških vrtcev in šol. Tisti iz oddaljenih šol so se v mesto pripeljali z brezplačnim Kam-Busovim avtobu- Najmlajšim so poučen prometni poligon pripravili tudi člani AMD Kamnik. / som, na Glavnem trgu pa so jim svoje delo nato predstavili kamniški gasilci, reševalci, gorski reševalci, policisti in člani AMD Kamnik. Zabavali so se s Plesno šolo Šinšin in klovnom Žaretom, poslikali so avtobus, se preizkusili na poligonu Kole-sarček in se po mestnem središču vozili z vlakcem iz Arboretuma. Za seboj so pustili s pisanimi kredami porisano cestišče, pri zabavnem in poučnem dnevu pa je najmlajšim pomagalo več kot petdeset prostovoljcev. Pozdravit jih je prišel tudi župan Marjan Šarec in jim zaželel predvsem varne poti. Kamničan petek, 22. septembra 2017 3 Občinske novice Ko se nesreča zgodi, naj bodo proste poti Takšen je slogan letošnjega oktobra - meseca požarne varnosti, ki v ospredje postavlja pomen urejenih intervencijskih poti in površin za gasilce. Jasna Paladin Kamnik - Gasilci ali reševalci se pri svojem delu velikokrat srečajo s težavo, ko interventnih vozil ne morejo pripeljati do vhoda v stavbo ali njegovo bližino. Na intervencijskih poteh in površinah, ki so namenjene gasilcem, so parkirana vozila, na njih so postavljene ovire (zapornice, zaporni količki, zabojniki za smeti, cvetlična korita ...), dovozne poti so preozke, imajo neprimerne zavoje in podobno. Hitro posredovanje reševalcev, ki je v takih primerih še kako pomembno, je tako lahko onemogočeno. Kako urejene so intervencijske poti v občini Kamnik in s kakšnimi težavami se soočajo gasilci pri nas, smo povprašali poveljnico Gasilske zveze Kamnik Simono Oblak. Kako ocenjujete urejenost intervencijskih poti v občini Kamnik? »Intervencijske poti v občini Kamnik so načeloma dobro urejene. Pri obnovi cest, zlasti v urbanem delu mesta, se upoštevajo sodobne smernice za urejenost intervencijskih poti. Seveda pa je Kamnik staro mesto, s kar lepim številom starejših stavb, s starim mestnim jedrom in seveda s cestami, za katere ob nastanku niso upoštevali, da bodo nekoč po njih vozila tako velika in težka vozila.« Se s težavami soočate samo v mestu ali tudi na podeželju? »Na podeželju je tovrstnih problemov manj, predvsem se v urbanem okolju največkrat srečujemo z zaparkira-nostjo dostopnih poti. Na po- deželju pa večji problem predstavljajo ozke poti z neutrjenimi bankinami in pomanjkanje mest, kjer lahko varno obrnemo gasilska vozila.« Na katere težave pri intervencijah največkrat naletite? »Najbolj pogost problem so parkirana vozila na mestih, ki za to niso namenjena. Največji problemi so pri večsta-novanjskih objektih, ki so starejšega datuma, ker se v času gradnje ni upoštevala rast števila vozil na posamezno stanovanje. To pa je z leti postal problem, saj so včasih računali na manj kot en avto na stanovanje, danes pa veste, da ima že veliko družin po dve vozili. Pri novejših objektih takšnega tipa so to že upoštevali in jih ima večina podzemne garaže. Po drugi strani pa sodobna gradnja teži k večji estetiki in posledično so marsikatere površine na pogled zelo lične in urejene, vendar pa niso zadosti utrjene, da bi v primeru intervencije lahko nanje postavili težko gasilsko vozilo. Včasih imamo gasilci probleme že s steklenimi pohodnimi površinami, kjer se nam je že zgodilo, da je prišlo do poka stekla že s postavitvijo lestve. Največ problemov je okoli starejših blokov, ne gre pa zanemariti niti problema v naseljih individualnih hiš, kjer je širina ulic načrtovana, da se ob počasni vožnji lahko srečata dve osebni vozili, vendar če so potem vozila parkirana na cesti, ker na dvorišču ni več prostora, to lahko pomeni resno oviro za dostop intervencijskih vozil.« Kako je z nadzorom? Ste zadovoljni z delom inšpektorjev oz. občinskih redarjev? Simona Oblak, poveljnica Gasilske zveze Kamnik »Stanje se izboljšuje, lahko rečemo, da občinsko redar-stvo dobro opravlja svoje delo. Mesta, kjer se pojavljajo problemi z napačno parkiranimi vozili, iščejo in s sankcijami poskrbijo za oza-veščanje in vzgojo voznikov. Žal je položnica največji motivator za pravilno parkiranje.« Kako gasilci dostopate do območij, ki so omejena z zapornicami in potopnimi stebrički? »Kadar se tovrstna ovira nahaja ob objektu, ki ima organizirano stalno varnostno službo, to za gasilce niti ne predstavlja velikega problema, ker dežurni varnostnik poskrbi za dvig oziroma umik ovir. Kar nekaj upravljavcev zgradb ob postavitvi zapornic napravo za dvig zaupa gasilcem. S tem zagotovijo, da si gasilci lahko ovire odmaknemo sami. Tam pa, kjer ni dežurnega varnostnika oziroma nimamo daljincev, sta možnosti dve, in sicer se včasih da obiti zapornico preko travnika ali kake druge površine, kadar pa tudi to ni mogoče, se Parkirana vozila na ozkih kamniških ulicah gasilcem ob intervencijah močno otežijo delo. obvesti lastnik in se počaka. Vendar tudi v takih primerih intervencija poteka, gasilci naredimo vse, kar je v naši moči, da posredujemo. V primeru požara pa to pomeni, da je treba napeljati kar nekaj metrov cevi več. In opraviti kar nekaj metrov več poti za napeljavo vode do požarišča. Za kar pa je potreben dodaten čas, posledično je lahko škoda precej večja.« Gasilci oktobra vsako leto opozorite na kakšno aktualno problematiko. Kakšen je učinek tovrstnih preventivnih akcij? »Tovrstne preventivne akcije predvsem pridejo do izraza in veljave na podeželju, kjer so gasilci bistveno bolj povezani s prebivalstvom. Saj veste, v vaseh se skoraj vsak pozna z vsakim. In potem so tudi gasilske preventivne akcije v oktobru bolje obiskane. V centru mesta pa je stanje nekoliko drugačno. Vse te akcije dosežejo bistveno manjši krog občanov. Moram pa pohvaliti osnovne šole in vrtce, ki redno vsako leto oktobra pripeljejo v gasilske domove otroke na ogled. To pa gasilci s pridom izkoristimo tudi za ozaveščanje naših najmlajših. Otroci s svojo radovednostjo in zanimanjem za varnost prenesejo marsikatero uporabno informacijo do svojih staršev in sorodnikov in tudi na ta način pride do ozaveščanja občank in občanov.« Kako konkretno boste kamniški gasilci obeležili letošnji oktober - mesec požarne varnosti? »Kamniški gasilci delujemo preventivno skozi celo leto. Vendar pa je oktober za nas tisti mesec, ko določenim dejavnostim posvetimo nekoliko več pozornosti. To so predvsem vaje, ki jih organizirajo društva sama, veliko vaj pa se izvede tudi v sodelovanju s sosednjimi društvi. Tradicionalno vsako leto društva pregledujejo stanje in delovanje hidrantov na svojem področju. Za občane pripravijo akcije servisiranja oz. nakupa novih gasilnikov ter osvežilna usposabljanja za rokovanje z gasilniki. Vedno več časa pa se porabi za usposabljanje občanov za uporabo avtomatskih defi-brilatorjev. Društva organizirajo tudi dneve odprtih vrat, ki pa se jih največkrat udeležijo otroci iz osnovnih šol in vrtcev.« Mesto tudi za pešce in kolesarje Občina Kamnik bo 18. oktobra gostila prvo srečanje sodelujočih v projektu CityWalk, na katerega so vabljeni tudi občani. Katja Kunstelj Kamnik - Občina Kamnik v sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije nadaljuje aktivnosti v okviru projekta CityWalk programa In-terreg Podonavje, v katerem sodeluje kot pilotna občina. Projekt CityWalk bo pomagal mestom v podonavski regiji, da bodo zmanjšala emisije in hrup ter postala varnejši prostori za življenje, s pomočjo okrepljene vloge trajnostnih oblik mobilnosti, zlasti aktivnih oblik transporta - pešačenja in kolesarjenja. Projektne aktivnosti, ki so usmerjene v ozave-ščanje o trajnostnih oblikah mobilnosti in v odpravo morebitnih ovir zanje, bodo služile kot podpora ukrepom Celostne prometne strategije Občine Kamnik. Da bi zagotovili slednje, projekt med drugim predvideva vzpostavitev lokalnih skupin delež- Občina Kamnik in Razvojni center Srca Slovenije 18. oktobra ob 17. uri v sejni sobi občinske stavbe organizirata 1. srečanje projekta CityWalk. nikov, ki bodo sooblikovale načrtovanje pešačenja in skrbele za ozaveščanje lokalnega prebivalstva o pomembnosti okolju prijaznih oblik mobilnosti v mestih. Občina Kamnik in Razvojni center Srca Slovenije 18. oktobra ob 17. uri v sejni sobi št. 61 v 2. nadstropju občinske stavbe organizirata 1. srečanje deležnikov projekta CityWalk, na katerem bo splošna in strokovna javnost lahko prispevala k rešitvam trajnostne mobilnosti v Kamniku. Vsi zainteresirani občani vljudno vabljeni. OBČINA KAMNIK OBVESTILO Občina Kamnik obvešča, da bo dne 6. 10. 2017 na spletni strani www.kamnik.si objavljen javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2017 za ukrep: • šolanje v poklicnih in srednješolskih kmetijskih programih. Marjan Šarec, l.r. ŽUPAN OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIŽA KAMNIK ZAVOD ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO REPUBLIKE SLOVENIJE Vas vabita na KRVODAJALSKO AKCIJO v DOMU KULTURE KAMNIK 12. in 13. oktober 2017 med 7:00 in 13:00 uro VABLJENI! ^tt VAŠA KRI LAHKO REŠUJE 4 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Občinske novice, mnenja Veterani vabijo na slovesnosti Jasna Paladin Golice, Kamnik - Člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo OZVVS Kamnik - Komenda oktobra pripravljajo dve slovesnosti. Jutri, 7. oktobra, ob 11. uri vabijo v Golice, kjer bo svečanost ob tamkajšnjem spominskem obeležju. Slavnostni govornik bo podžupan Igor Žavbi, v kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, Ljudski pevci Tuhinjske doline in Mestna godba Kamnik. Pri- Ljudmila Novak, kandidatka za predsednico države, je ob začetku uradne volilne kampanje poudarila, da hoče uspešno in pravično Slovenijo, ki bo vsem nudila enake mož-< nosti za uspeh. »Če se bomo | medsebojno spoštovali, spod-| bujali podjetnost in skupaj de-|lali za iste cilje, ne glede na i različna prepričanja, potem I bo Slovenija lahko uspešna | država,« je dejala. § Ljudmila Novak je ob tem naši povedala, da bo storila vse, f kar je v njeni moči, da povrne I zaupanje ljudi v državo. »Slo-f venci premalo zaupamo v svo-|je inštitucije, zato želim, da I bodo na najvišja mesta imeno- reditev se bo sicer začela že ob 8. uri s poldrugo uro dolgim pohodom po tuhinjskih vaseh. Slovesnost pa veterani znova pripravljajo tudi ob državnem prazniku, dnevu suverenosti, ki bo v petek, 27. oktobra, ob 17. uri pri spominskem obeležju pred Domom kulture Kamnik. Slavnostni govornik bo letos predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Tomaž Čas, v kulturnem programu pa bodo sodelovali Mestna godba Kamnik in Goran Završnik s sodelavci. vani kredibilni ljudje, ki bodo delali za domovino, v kateri ne bo klientelizma in korupcije,« je poudarila. Da je Ljudmila Novak prava izbira, menijo tudi mnogi ugledni Slovenci, na čelu z Ivanom Omanom, ki so se podpisali pod izjavo Za Slovenijo je dobro le najboljše, s katero so še dodatno podprli njeno kandidaturo. Na dosedanjih srečanjih z ljudmi je bilo večkrat izraženo tudi zadovoljstvo, da je Nova Slovenija ponudila odlično kandidatko z velikimi možnostmi za drugi krog. To je potrdil tudi Matej Tonin, ki je dejal: »Glede na odzive, ki smo jih deležni med ljudmi, vse kaže, da bo Ljudmila Novak prvo presenečenje teh predsedniških volitev. Ljudje bodo zanjo glasovali zaradi njene moralne trdnosti in jasnih vrednot.« Primož Zupan, tajnik OO NSi Kamnik N.Si Prejeli smo Starševska iniciativa za waldorfsko šolo v Kamniku Waldorfska šola je šola, ki omogoča otroku celovit razvoj. Izhaja iz upoštevanja in poznavanja otrokovega fzične-ga, psihičnega in duhovnega razvoja. Bistvo waldorfske Oba obsežna in finančno ter izvedbeno zahtevna projekta smo občinski svetniki Liste Marjana Šarca obravnavali in soglasno sprejeli na več sejah občinskega sveta od leta 2014 do 2017 ter dali zeleno luč za njihovo izvedbo, saj se je z uspešno realizacijo obeh projektov močno dvignila kvaliteta življenja in pogojev za dobro zdravje Kamničank in Kamničanov ter prebivalcev naših sosednjih občin, ki so s sodelovanjem v teh projektih pokazale, da skupaj zmoremo uresničiti tudi tako zahtevne naloge. Svetnice in svetniki LMŠ smo tako izkazali zaupanje v trdo delo in pogum občinske uprave ter župana Marjana Šarca, da so predvsem v kritičnih točkah vedeli in znali projekte usmeriti v dobro občank in občanov. Tako smo v septembru 2017 do konca uspešno pripeljali projekt petih občin, v sklopu «katerega so se v občini Kamnik § dela začela izvajati že leta |2014. V okviru dobrih 11 milijo-| nov evrov (z DDV) vrednega I projekta je bila izboljšana oskrbi ba s pitno vodo za 55.000 pre-| bivalcev petih sosednjih občin: I Kamnika, Domžal, Mengša, ¡Moravč in Trzina. V tem času je s s bilo tako skupno zgrajenih več | kot 30 kilometrov novih vodo-Ivodnih cevovodov oziroma vo-| dovodnega sistema, 5 vodoh-I ranov in 10 črpališč, kar zago-stavlja zanesljivo oskrbo z varno pedagogike je v tem, da poskuša otroku ob pravem času na pravi način predstaviti primerne vsebine, ki na otroka blagodejno vplivajo in mu s pomočjo celostnega pristopa k poučevanju omogočajo razvoj čim širših sposobnosti. Poudarek je na tem, da človek ni zgolj intelektualno bitje, temveč tudi bitje srca in volje. Otrok se vzgaja v sočutju do sočloveka, v spoštovanju do narave. Poudarek je na umetnosti in uporabi naravnih materialov (pletenje, šivanje, obdelava lesa ...), bivanju zunaj (vrtnarjenje), v učnem pitno vodo, izboljšanje kakovosti pitne vode in prispeva k skrbi za varovanje okolja. Nujno je zavedanje na vseh nivojih naših lokalnih skupnosti, da je to pomemben prispevek h komunalni urejenosti sosednjih krajev ter še pomembnejši prispevek k čistejšemu okolju, v katerem živimo mi in naši otroci. V okviru projekta oskrbe s pitno vodo je potekala izboljšava vodovodnega sistema v dveh samostojnih vodooskrb-nih sistemih. V prvem sklopu so bila zajeta dela na območju občine Kamnik, v drugem pa dela na območju ostalih vključenih občin. V vodovodnem sistemu Kamnik je bilo skupno izvedenih nekaj več kot 16 kilometrov cevovodov, v domžalskem sistemu pa dobrih 14 kilometrov vodovoda. Pomembna prednost za vseh pet vključenih občin ter njihovih občank in občanov je tudi zagotavljanje ustreznih količin pitne vode, zmanjšanje vodnih izgub, stroškovno učinkovita oskrba s pitno vodo, izboljšanje pretočnih in tlačnih razmer ter nenazadnje zagotavljanje večje požarne varnosti. V občini Kamnik je bila predmet investicije oskrba s pitno vodo v Tuhinjski dolini preko centralnega kamniškega vodovodnega sistema, ureditev omrežja na centralnem delu vodovodnega sistema v Kamniku in na južnem delu občine Kamnik, tj. na območju Šmarca-Volčji Potok, in sicer v skupni vrednosti 4,2 milijona evrov (brez DDV). Vrednost južnega sklopa projekta je bila 0,9 milijona evrov, od tega smo 0,5 milijona evrov iz Kohezijskega sklada že prejeli. V Tuhinjski dolini med Vrhpo-ljem in Šmartnim v Tuhinju je bilo zgrajenih skoraj 12 kilometrov novih vodovodnih cevi, 2 vodohrana in črpališče. Vrednost tega dela projekta znaša 3,3 milijona evrov, od tega smo že pridobili 1 milijon evrov procesu pa ne na kvantiteti, ampak na kvaliteti. Waldorf-ska šola uči otroka samostojnosti in kreativnosti. Njena prizadevanja so usmerjena v oblikovanje odgovorne, ustvarjalne, socialno zrele, svobodne osebnosti. Temu primerno so izbrane vsebine in načini poučevanja. Skupina staršev se je odločila, da je nastopil čas, da del waldorfske družine postane tudi Kamnik. Prvi, drobni koraki so narejeni. Povsod po svetu pobuda za ustanovitev wal-dorfske šole ali vrtca pride s strani staršev in aktivnosti do nepovratnih sredstev. Na Občini Kamnik pričakujejo, da bodo to jesen dobili pretežni del preostalih nepovratnih sredstev in tako projekt prav zares tudi zaključili. Drugi del projekta, ki je zajemal še ostale občine - Domžale, Trzin, Mengeš in Moravče, je bil izveden v vrednosti 5,1 milijona evrov. Skupna investicija vseh vključenih občin je tako znašala 9,3 milijona evrov (brez DDV). Predvidena višina nepovratnih sredstev je 8,2 milijona evrov, od tega 1,2 milijona evrov iz državnega proračuna, ostalo Kohezijski sklad EU. Svetnice in svetniki svetniške skupine Marjana Šarca smo v svojem mandatu realizirali investicijo prejšnjega občinskega sveta, ki so jo sprejeli tudi v mandatu Marjana Šar-ca, in smo do konca pripeljali izvedbo projekta Odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Domžale - Kamnik. Veseli smo, da so na območju občine Kamnik zaključena vsa gradbena in izvedbena dela. V poletnih mesecih je bil opravljen tehnični pregled zgrajene infrastrukture ter prevzem novega kanalizacijskega sistema. Najpomembnejši cilji tega zares obsežnega projekta so zmanjševanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaženja, sanacija virov onesnaženja in izgradnja ustrezne infrastrukture odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v gosto naseljenih območjih sodelujočih občin; priključitev dodatnih 12.637 prebivalcev na centralno čistilno napravo v Domžalah, od katerih je za 6.586 prebivalcev kanalizacijsko omrežje na novo zgrajeno, izgradnja novih kanalizacijskih vodov v skupni dolžini 47,2 km z 21 dodatnimi črpališči in nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik z zmogljivostjo 149.000 populacijskih enot. ustanovitve šole ležijo predvsem na njih. Ob strani nam bo na vsakem koraku s strokovnimi napotki stala Wal-dorfska šola iz Ljubljane. Če ste pripravljeni nekaj svojega prostega časa nameniti aktivnostim pri ustanavljanju Waldorfske šole v Kamniku, se nam pridružite in nas kontak-tirajte po e-pošti na waldorf-skakamnik@gmail.com. Veseli bomo vsakega odziva, s katerim boste izkazali svoje zanimanje za ustanovitev Waldorfske šole v Kamniku. Anja Kokalj, Kamnik Skupna investicija za terciarno čiščenje na CČN in 47,2 km kanalizacije in 21 črpališč in spremljajoči stroški je tako znašala 39 milijonov evrov (z DDV), predvidena višina nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna je 28,1 milijona evrov (od tega 4,2 milijona evrov iz državnega proračuna, ostalo Kohezijski sklad EU). Občine investitorice v tem projektu so bile Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin in Cerklje na Gorenjskem. Za dograditev kanalizacijskega sistema v občini Kamnik - za območje Stranj in Tunjic ter povezovalni kanal od Kamnika do Šmartnega v Tuhinju, v skupni dolžini preko 28 km in 13 črpališč, je investicijska vrednost znašala 8,6 milijona evrov (brez DDV), od tega je Občina Kamnik 2 milijona evrov nepovratnih sredstev že prejela. Namen projekta je celostna ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Cilji projekta za občino Kamnik pomenijo priključitev dodatnih 3.077 prebivalcev na kanalizacijski sistem in s tem čistilno napravo, varovanje in zaščito vodnih virov, zmanjševanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaževanja, izgradnjo ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, sanacijo virov onesnaževanja iz naselij, izboljšanje pogojev za ohranitev biotske raznovrstnosti ter izboljšanje varnosti pred onesnaževanjem iz kanalizacije. V projekt so bile tako vključene lokalne skupnosti Tunjice, Stranje, Godič, Bistričica in Tuhinjska dolina. Nina Irt Vodja svetniške skupine Lista Marjana Šarca I ms Lista Marjana Šarca svetniška skupina VABILO Poslanski večer z Julijano Spoštovane občanke, spoštovani občani. V DeSUS začenjamo serijo pogovornih večerov, ki smo jih poimenovali Poslanski večeri z Julijano, saj bo poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar v kamniški knjižnici gostila iskrive sogovornike, ki bodo odgovarjali na zanimiva, tudi provokativna vprašanja. Bodite zvedavi in se nam pridružite, saj bomo odpirali teme, vezane na ukrepe za zagotavljanje dostojnega življenja za vse. Govorili bomo o medgeneracijskem sodelovanju; zagotavljanju socialne, delovne in zdravstvene varnosti; o humanitarnosti in o temah, ki jih boste predlagali vi. Vabimo vas, da se nam pridružite v ponedeljek, 16. oktobra, ob 18. uri. Govorili bomo o aktualnih izzivih Slovenije. Radi presenečamo, zato bosta v goste prišla mlajša predstavnika, aktualni in nekdanji predsednik našega podmladka - Klemen Gliha in Robert Kojc, ki bosta med drugim pojasnila, zakaj je DeSUS stranka za vse generacije. Pogovoru bo sledila skromna pogostitev. DeSUS Kamnik Maistrova priznanja bodo podeljevali izmenjaje Kamnik - S podpisom tripartitnega dogovora med Zvezo društev general Maister, Občino Kamnik in Mestno občino Maribor je prišlo do dogovora o skupnem podeljevanju spominskega priznanja Rudolfa Maistra, ki ga bodo odslej podeljevali izmenjaje, eno leto v Kamniku, naslednje pa v Mariboru. Letos bo to v Kamniku, in sicer na slovesnosti ob dnevu Rudolfa Maistra, v četrtek, 23. novembra. J. P. Relief Alojza Prašnikarja bodo obnovili Kamnik - Občina Kamnik je s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj prejela pogoje, potrebne za obnovo vrsto let zanemarjenega medaljona z reliefom graditelja kamniške železniške proge Alojza Prašnikarja na pročelju Železniške postaje Kamnik, zato so že začeli s postopkom zbiranja ponudb za obnovo. Predhodno so že dobili tudi soglasje Slovenskih železnic, ki so lastnik stavbe. J. P. Oskrba s pitno vodo sedaj boljša za 55.000 prebivalcev petih občin, prav tako v tem letu izjemen napredek pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda Ljudmila Novak za bolj pravično Slovenijo brez dvojnih meril Kamničan Jfl petek, 1. septembra 2017 5 Aktualno Kam z odpadki z vrta? Z jesenjo je prišlo tudi čiščenje vrtov, s tem pa povečana količina bioloških odpadkov. Pa je kurjenje teh na domačih vrtovih sploh dovoljeno? Jasna Paladin Kamnik - »V središču Kamnika je več zasebnih hiš z velikimi vrtovi, na katerih je v navadi, da lastniki kurijo biološke odpadke. Zaradi tega se dim širi daleč naokoli, večkrat je Šutna popolnoma zadimljena. Kljub prošnjam sosedov po prenehanju kurjenja se to nadaljuje, saj so lastniki hiš prepričani, da ni prepovedano. Zaradi kurjenja moramo okoliški prebivalci zapirati okna, umikati perilo, zlasti pa je težava pri ljudeh, ki imajo astmo,« nam je pisala občanka, ki se sprašuje, kaj je dovoljeno in kaj ne. Z vprašanji smo se odpravili do občinske inšpektorice Bogomire Skvarča Jesenšek. »Kurjenje odpadkov doma in v naravnem okolju (gozdu, travniku, vrtu ...) ni dovoljeno. Takšno kurjenje šteje za nenadzorovano obdelavo odpadkov, ki pa je prepovedana. Zeleni vrtni Nad tem, kdaj je kurjenje na domačih vrtovih in travnikih dovoljeno in kdaj ne, bdi državna okoljska inšpekcija. odpad je najbolje uporabiti za drva (npr. veje) ali kompostirati. Gospodinjstvo, ki nima lastnega kompostnika, mora zeleni vrtni odpad prepustiti izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Čeprav ostanke kmetijskih rastlin lahko kurimo ali sežigamo v naravnem okolju (gozd, obrežni in protivetrovni pasovi drevja, drevoredi in parki, obore za rejo divjadi in pašniki ter kmetijska obdelovalna in neobdelovalna zemljišča), je to le redko potrebno in koristno. Poleg nevarnosti požara s tem tudi povečujemo onesnaženost zraka z delci PM 10, ki vplivajo na zdravstvene težave, povezane z določenimi boleznimi dihal,« nam je povedala Bogomira Skvarča Jesenšek in hitro dodala, da omenjeno problematiko nadzirajo državne inšpekcije, in ne občinska. Prav tako meni, da problematika izven mestnih središč ni moteča, v mestih pa tudi ne tako pogosta. Kdor se odloči za kurjenje ostankov kmetijskih rastlin v naravnem okolju, mora izvesti vse potrebne ukrepe varstva pred požarom v naravnem okolju, sicer je kurjenje prepovedano. Prav tako je kurjenje na splošno prepovedano v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov. Občani, ki jih morebitno kurjenje sosedov, sploh v mestu, moti, se lahko obrnejo na policijo. Priložnost za zeliščarje LAS Srce Slovenije vabi na bogat izobraževalni program za zeliščarje, ki se bo z uvodnim sestankom začel 13. oktobra. Jasna Paladin Kamnik - Srce Slovenije sodeluje v projektu Integralni turistični produkt zeliščar-ske dediščine, ki ga je zasnovalo šest lokalnih akcijskih skupin, tudi LAS Srce Slovenije, ki pokriva občine Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji in Dol pri Ljubljani. Projekt, ki se bo izvajal do novembra 2019, bo s strokovnimi izobraževanji, cer-tificiranji zelišč, skupnim e-herbarijem, zeliščarskim vrtom in drugimi aktivnosti spodbujal podjetniški preboj zeliščarjev. »Namen projekta je spodbuditi iskanje starih znanj in jih vplesti v današnjo ponudbo, zanimivo domačim in tujim turistom. Izobraževanje, ki bo organizirano v okviru tega projekta, nudi udeležencem široko in zaokroženo znanje, potrebno za lažje in učinkovitejše opravljanje dejavnosti zeliščarstva. Primerno je za že aktivne zeli-ščarje, vse tiste, ki želijo raz- širiti ponudbo na kmetiji, in tiste, ki se podajajo na pot zeliščarstva kot samostojne dejavnosti,« pojasnjuje Eva Vovk iz Razvojnega centra Srca Slovenije. Izobraževanje bo ponudilo znanja iz področja zakonodaje, davčnih vidikov, velik poudarek bo na vključevanju dediščine. Udeleženci bodo spoznali praktični del zeliščarstva od pravilne izbire semen in sadik, načina pridelave zelišč in tudi predelave v različne produkte. Ker je zelo pomembno, kako produkte na tržišču ponudimo, bodo tudi s tega področja ponujena praktična znanja. Zdravilne rastline bodo udeleženci spoznavali tudi na terenu. Prijave sprejemajo na las@ razvoj.si oziroma 01 8962 713. Za dodatna pojasnila glede vsebine izobraževanj kontaktirajte Jožico Bajc Pivec na telefon 031 612 083. Uvodni sestanek s predstavitvijo programa bo v petek, 13. oktobra, ob 17. uri v Knjižnici Šmartno. Glasba z okusom Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik Kluba Kino dom kljub optimističnim napovedim še ni uspelo prenoviti, a zanimive vsebine kljub vsemu ne čakajo. V torek, 26. septembra, so tako pripravili prvega v sklopu večerov Glasba z okusom. Jasna Paladin Kamnik - Nova ekipa Doma kulture Kamnik je sezono 2017/2018 začela z zanimivim projektom - Glasba z okusom. »Stene Kluba Kino dom so žal še prazne in puste in prostori so stari, saj nam jih, kljub temu da smo novi projekt nameravali začeti že v prenovljenem okolju, še ni uspelo obnoviti. Stavba je bila zgrajena že leta 1953 in včasih ne gre tako preprosto, kot si želimo. A kljub vsemu smo se odločili sledi- ti željam obiskovalcev, da bi pripravili kakšen poseben glasbeni program. In nastal je sklop petih torkovih glasbenih večerov, ki jih bo dopolnilo kakovostno kulinarično doživetje, za katerega bo poskrbela Gostilna Rep-nik. Poimenovali smo jih Glasba z okusom,« je obiskovalce prvega koncerta nagovoril vodja oddelka kultura pri Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik Tomaž Simetinger. Zanimivi večeri so zamišljeni tako, da obiskovalci (Klub Kino dom jih sprejme okoli petdeset) najprej uživajo v glasbenem večeru, nato pa še v večerji (vse za dvanajst evrov). Prvi večer je bil gost Jure Ivanušič, ki je zbrane navdušil s svojo poezijo, petjem, igranjem in humorjem, temu pa je sledila večerja s telečjim rajželcem, pire krompirjem in stročjim fižolom. Glasbeni večeri, ki še sledijo, bodo žanrsko zelo raznoliki. V torek, 21. novembra, bo gost večera Uroš Potočnik, 30. januarja Selecto, 27. marca Marko Hat-lak in 29. maja Jazzva. Gost prvega večera Glasbe z okusom je bil Jure Ivanušič. / foto: asna Paladin Paket NLB Poslovni Start za samo 1 EUR/mesec. Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bančne storitve za vsakodnevno poslovanje. Obiščite nas v kateri koli NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in plačujte samo 1 evro na mesec*. *Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega računa. Q NLB www.nlb.si/poslovni-start 01 477 20 00 G petek, G. oktobra 2017 Kamničan ^ Iz naših krajev Šibek potres čutili tudi na Kamniškem Cerklje - Iz Urada za seizmologijo so sporočili, da so v torek, 3. oktobra, ob 3.50 seizmografi državne mreže zabeležili potres magnitude 2,0, ki je imel epicenter v bližini Cerkelj, čutili pa so ga tudi prebivalci Komende in Stahovice. J. P. wwwCENTER ¿».-«MASE .NET Peči in energenti - iz narave za topel dom. 040 123 711 Kurilnica na pelete že za 3.590 €. Cena vsebuje dobavo, montažo, zagon in 9,5% ddv. W^kfittKSlffrcmigHB Čar starih kmečkih opravil Prikaz kmečkega utripa iz preteklosti je na Goro znova privabil številne obiskovalce. Bojana Klemenc Šmartno v Tuhinju - Člani Turističnega društva Gora sv. Miklavž so že trinajstič izpeljali tradicionalno prireditev Prikaz starih kmečkih opravil, letos teden dni prej kot minula leta, in tokrat jim je šlo vreme spet na roko. Gora sv. Miklavž s protitur-škim obzidjem, obrambnim stolpom, cerkvijo, mežnari-jo s črno kuhinjo in podom ima veliko etnološko vrednost, omenjena prireditev pa ima izreden pomen za turistično ponudbo kraja, Tuhinjske doline in občine. Prikazana kmečka opravila so se na Gori izvajala še pred desetletji, saj so tu živeli mežnarji za potrebe cerkve. Vsa dela so opravljali ročno - kosili travo, nosili koše, strigli ovce, orali s konji ... Jože Korošec, predsednik društva, ugotavlja, da se je v vseh teh letih prireditev med domačini že dobro 'prijela', navdušeno jo sprejemajo tudi gostje, ki dopus-tujejo v Termah Snovik. JESENSKA AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV V soboto, 14. in 21. oktobra 2017, bo potekala jesenska akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Kamnik. Akcija bo izvedena s tovornim vozilom, opremljenim z ustreznimi posodami za zbiranje posameznih vrst nevarnih odpadkov. Tovrstne odpadke boste lahko oddali usposobljeni ekipi, ki vas bo pričakovala na naslednjih lokacijah: SOBOTA, 14. OKTOBRA 2017 SOBOTA, 21. OKTOBRA 2017 URU eoaAciJA URA KOKACUK 8.O5-V.KP MOTNIK - pri pošti 4.00-PC5 KRIVČEVO - pri gostilni JurSpk 9.00-e.4S ŠPITAUČ - pri goiilstemdomu -.04-4.45 ŠODSTUDENEC- prišpOKanjitrgKčiniPete k 10.00-10.4H TUHiej - pri bencinski črpalki Petrol 10.00-10.H5 ČHNA- prijj govini Črna 1l .00-11.45 TUHINJ - pri nekdanji trgovini Oreh 11UOH 1.45 STAHOVICA - pri podjetju Calcit It OO-12 .45 LATE - pri irgovin i Tuš 12.OC-1O.bb STRVNSE - ari 0ž ntrakje ICIOO-13 .45 ŠMARTNO - eriOkdmaijno 13.0C-19.bb GO DlA - tP doms — ajnv-es/anaesji 1C.0L-1E.45 PŠAEN OViCA -Pertot nžSin-o 14.00-14.-5 MEKitEt- o- aodjvtiu Za/ja 101-11.45 SNOVI K --r o reamah Senvik 15.00-15.-5 TU NJICE-priP 5 TLinjinii 8.00-P.bb kRANJA PEČ - pri Pn/ra^a peč 8.00-8.C5 K A MAiOrKA PRIČE ncri-el-vaiški c^r^rjaji 9.00-10.05 KdMNia/ltOVIdRn - eriGSn Rudolfa Maistra 9.00-9.C5 P O DGOrAN-p ji domu krajevna skupnosti 1t.0-r1P.4 5 AAMNIK /FUdiaE- aa Domu kulture 10-10-10-5 šMAPCN spn ja sIIp keo P-mu 13.00-13.45 VRHPOLJE - pri nekdanjemu marketu Nevlje 11 £0-11.45 ŠMARCA - pred nekdanjo gostilno Goručan ICOO-14.45 SEtAtROZIC NO - pri /i /eia lOC-IO.« VOLČPI PAVOKc pi riomr kraj-vae ^IcL^r1"/5ti 1-C-145 tREANJnAAS- fitrgoviniPuš 13.0C-19.4b KAM-IO/DUN-ICA- arinc kid^nrem kullurnem domu 14.00-14.45 BAKOVNIK - p red trgovino Taj 15.00-15.45 KAMNIK/PEROVO - na parkirišču na Livarski ulici POMEMBNO:Vs eobčane opozarjamo, da je treba nevarneodpadke hranitiv originalni embalaži,kimora bitidobro zaprta,dane oridedomorebitnega razlitja pari preEozu na zbirno mesto oziromaloaacijoodaaje. Treba je še paziti, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj iahko prido do nepredvidene reakcije med različnimi snovmi. Do oddaje je treba nevtrne odpvdka Vranitian sohem, varnem in otrokom nedostopnem mestu. V OKVIRU AKCIJE ZBIRANJA LAHKO ODDATE BATERIJE AKUMULATORJE MOTORNA ODA JEDILNA OLJA FLUORESCENTNE CEVI BARVE, LAKE, LEPILA, ČRNILA ČISTILA KOZMETIKO SPREJE ZDRAVILA KISLINE IN ALKALIJE PESTICIDE TOPILA FOTOKEMIKALIJE ONESNAŽENO EMBALAŽO Vsem, ki so se sprehodili do cerkve sv. Miklavža, je bila najboljša osvežitev sveže stisnjen jabolčni mošt, teknile so palačinke, pečene na 'gol-carskem šporhetu', pa tudi pečen kostanj, sir, kruh, pecivo in druge dobrote pridnih gospodinj iz okolice. Številni obiskovalci so si tako v soboto, 30. septembra, in nedeljo, 1. oktobra, lahko ogledali stiskanje mošta, žganjekuho, žaganje drv, striženje ovac, ličkanje koruze, peko kruha v krušni peči, ribanje zelja, izdelavo košev, viter in metel ... »Naša prireditev je namenjena vsem, ki so včasih živeli na kmetiji, da se ponovno spomnijo, kaj so nekdaj že počeli, pa tudi mladim, ki starih kmečkih opravil skorajda več ne poznajo. Ta dogodek obuja lepe spomine na nekdanje težke čase, ko so ljudje živeli skromno, a vseeno zadovoljno življenje, hkrati pa nam je vsem v opomin, da je treba ohranjati stik z zemljo,« zaključuje domačin Jože Korošec. Stiskanje mošta / foto: Bojana k Ličkanje koruze / Foto: Bojana k Smeti zvrnil kar v potok Jasna Paladin Potok v Črni - Kljub nenehnim prizadevanjem za čisto okolje, ozaveščanjem o pomenu pitnih voda in v času, ko je odvoz kosovnih, nevarnih in drugih odpadkov za vse občane brezplačen in ima že praktično vsaka vas zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, se še vedno najdejo občani, ki odpadke naložijo na prikolico in se -namesto v Zbirni center Suhadole odpeljejo v gozd. Tak kup odpadkov, med katerimi so bili vzmetnica, smuči, računalnik, kup kablov in oblačil ter mnogo drugega, se je pred dnevi »znašel« na brežini potoka Črna v vasi Potok v Črni. O črnem odlagališču je bila obveščena tudi občinska inšpektorica. »Na podlagi prijave je bil opravljen ogled, Divje odlagališče ob cesti na Črnivec / Foto: Iasna Paladin ob katerem je bilo ugotovljeno, da sta bila na brežino potoka odložena približno dva kubična metra odpadkov. Uveden bo inšpekcijski postopek. Glede na to, da povzročitelja ni bilo mogoče odkriti, bo inšpekcijski postopek uveden zoper lastnika zemljišča,« nam je poja- snila Bogomira Skvarča Je-senšek, ki poziva občane, naj odpadkov ne odlagajo v naravo, temveč naj jih peljejo v Publicusov zbirni center v Suhadole ali izvajalcu javne službe naročijo brezplačen odvoz kosovnih odpadkov (več informacij na www. publicus.si). Medveda so ustrelili Jasna Paladin Kamniška Bistrica - Pred dvema tednoma je približno 120-kilogramski medved, star kakšna tri leta, prebivalce in obiskovalce krajev na severnem delu občine dodobra prestrašil, saj je po spletu zaokrožil nekajse-kundni film, na katerem so domačini medveda posneli med nočnim sprehodom po cesti v Kamniško Bistrico, le noč kasneje pa je lomastil na Županjih Njivah, kjer je kar sredi vasi pokončal ovco. Pred tem je škodo delal že na Menini planini, kjer je v dveh dneh pokončal kar devetnajst ovac. Stroka je medveda zato prepoznala kot nevarnega in problematičnega in na Agenciji za okolje RS so izdali odločbo za odstrel. Pprva za lovišča Sela pri Kamniku, Tuhinj, Motnik in Gornji Grad, ker pa se je medtem preselil, so izdali novo odločbo za lovišča LD Kamnik, LD Stahovica, LD Luče in tri revirje v lovišču s posebnim namenom: Kozorog - Mokrice, Velika planina in Veža. Medved se je iz Kamniške Bistrice nato podal v smer proti Krvavcu in tam znova napadel čredo drobnice ter raztrgal dve ovci. Ker so lovci pričakovali, da se bo na isti pašnik vrnil, so ga v bližini pričakali in res jim ga je v nedeljo, 24. septembra, zvečer tudi uspelo ustreliti. Kamničan Jfl petek, 1. septembra 2017 7 Čipke znova krasijo Budnar'co Kultura Povezovalna moč ljudske glasbe Na Križu pri Komendi se je v okviru Območnega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz občin Kamnik in Komenda predstavilo sedem skupin. Predice in Tone Ftičar, ki je povezoval prireditev. Aleš Senožetnik Križ pri Komendi - V nedeljo, 24. septembra, so se v Brez-nikovem domu na Križu pri Komendi zbrali pevci in godci ter ljubitelji ljudske glasbe. Kamniška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je namreč organizirala območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Če pojemo in godemo, si gvišno blizu bodemo. Kot je v uvodu povedal vodja območne izpostave Tone Fti-čar, je namen tovrstnih srečanj ohranjanje ljudske glasbe, ki živi in se ohranja kot izraz duhovnih potreb pretežno podeželskih in drugih družbenih plasti. Ljudska glasba je nastajala spontano in se prenašala »s petjem od ust do ust, od roda do roda, iz kraja v kraj in je pomemben sestavni del narodove kulture«, je še dodal Ftičar, ki se je dotaknil tudi današnjega odnosa do te vrste naše dediščine. Čeprav imajo današnja umetna in popularna glasba korenine v ljudski, pa dandanes ne znamo prav ovrednotiti ljudske kulture in dediščine kot nekaj, kar je Bojana Klemenc Kamnik - Svoja likovna dela, med katerimi prevladujejo akvareli, kamniški ljubiteljski ustvarjalec predstavlja v nedavno odprti galeriji Dika na Maistrovi ulici, ki jo vodi Likovno društvo Senožeti Radomlje. Dela, postavljena v pare Številna razstavljena dela so nastala na likovnih kolonijah društva Senožeti Radomlje (Toskana, Cinque Terre, Nica in Provansa), predvsem morski motivi pa segajo v njegovo zgodnejše obdobje ustvarjanja. Velik del razstave obsegajo zadnja, čisto sveža dela, namenjena našemu mestu. Avtor razstave si je v svojem dol- Razstava Tomaža Skulja bo v Galeriji Dika na ogled do 21. oktobra. vredno, da živi in se ohranja še naprej, je povedal Ftičar, ki je svoje razmišljanje podrobneje ilustriral: »Več kot 15 let je bila prireditev, ki predstavlja gorenjske dosežke v ohranjanju pesmi in godčevstva, doma v Kamniku in je bila lep čas sestavni del festivala oblačilne dediščine, Dnevov narodnih noš, nato pa je prišlo do odločitve, da je ljudsko petje premalo goletnem ustvarjanju zamislil zanimiv koncept, ki je dobro opažen skozi vsa dela krajine in vedut mesta. Večino razstavljenih slik je postavljenih v pare. Tomaž Skulj poskuša gledalcu prikazati vsak motiv skozi tople in hladne barve, tako podnevi kot ponoči. Akvareli kamniških vedut, ki so nastali ravno za to razstavo, v atraktivno, da bi bilo sestavni del te naše etnološke prireditve.« Ljudski pevci in godci se tako srečujejo na različnih prireditvah, kakršna je bila tudi ta na Križu, na kateri se je predstavilo sedem skupin poustvarjalcev tovrstnega glasbenega izročila. Kamniške barve so zastopali trije predstavniki. Ljudske pevke Predice so zapele pe- ospredje postavljajo element izrazitejših barv, za kar avtor prej ni imel dovolj poguma, hkrati pa opazovalca navdušujejo manj poznani pogledi in detajli kamniških ulic, mimo katerih prepogosto slepo hitimo. Pejsaži Kamnika, avtorjevi pogledi in odsevi na naše mesto podnevi in ponoči, obiskovalca razstave še dodatno prepričajo, smi Ena ptička priletela, Pas-tirica in Tihi mrak. Godec Jože Jagodic, ki sicer spremlja Predice, se je predstavil s Polko na vasi, Ljudski pevci iz Tuhinjske doline pa so večer sklenili s pesmimi Ko venček spletala je pastirica, Ko v nedeljo zjutraj in Oja, oja oj, ti dekle moja. Nastope je spremljala in ocenjevala etnomuzikologi-nja dr. Urša Šivic. v kako lepem mestu živimo. Na odprtju razstave v petek, 22. septembra, je o avtorjevem delu spregovoril njegov mentor Janez Zalaznik kot tudi avtor sam. Razstava bo na ogled do 21. oktobra, v času trajanja razstave pa bodo člani Likovnega društva Senožeti Radomlje pripravili še večer poezije avtorja Primoža Čučnika. Bojana Klemenc Zgornje Palovče - Budnar-jeva muzejska hiša je bila prejšnjo nedeljo, 1. oktobra, znova v znamenju čipk, saj so klekljarice in klekljarji Klekljarskega društva Vero- nike iz Nevelj po enoletnem premoru z dogodkom Čipkarsko popoldne ponovno navdušili obiskovalce. Klekljajo tudi moški Na dvorišču so v krasnem jesenskem popoldnevu obiskovalci lahko opazovali, kako spretne prste imajo neveljske klekljarjice, v razstavnem prostoru Budnar-jeve muzejske hiše pa občudovali čudovite čipkarske izdelke. Tokrat svoja dela postavljajo na ogled: Marija in Peter Udovč, Ana Torkar, Marija Tekavec, Darja Repnik, Ani Klemenc, Nada Vegel, Fanči Kaplja in Žan Trebušak. Od prve razstave že skoraj deset let Bilo je marca leta 2008, ko so klekljarice iz Nevelj prip- ravile prvo razstavo izdelkov v neveljski mežnariji, kjer se srečujejo vsako sredo zvečer. Pripravljenost za učenje, delo in pripadnost skupini so bili tako veliki, da so sklenile ustanoviti društvo. Klekljarsko društvo Veroni- Razstava čipk bo na ogled vsako soboto in nedeljo med 14. in 17. uro do konca novembra. ke iz Nevelj skozi leto pripravijo številne prireditve, dobrodelne akcije in razstave, med drugim vsako drugo leto tudi v Budnarjevi muzejski hiši. Vse zbrane je nagovorila Tina Romšak in poudarila, kako so pri klek-ljanju pomembna volja, vztrajnost in potrpežljivost ter da se vse članice ustvarjanja lotevajo s srcem. Za prijetno vzdušje so poskrbeli pevke in pevci družine Berlic, klekljarice pa so napekle tudi slastne dobrote. Pogledi in odsevi Kamnika V Galeriji Dika je na ogled razstava Pogledi in odsevi Kamničana Tomaža Skulja. Tomaž Skulj se v Galeriji Dika predstavlja z razstavo Pogledi in odsevi. / Foto: Boj ana Klemenc Slastne domače jedi so tokrat pripravljene v sodobnejši podobi -ponujene so v skledi ali skledici, da jih lahko jemo le z žlico ali vilicami. Avtorica, znana po blagovni znamki Jagababa, je mojstrica domače kuhe, njena najpomembnejša vodila pa so: sveže, lokalno, sezonsko. V knjigi so zbrani raznovrstni recepti: bogate solate, enolončnice, krepke juhe, golaž s prilogami, testeninske sestavljenke, jed i s polento, ješprenjem, pa tudi nekaj sladic. 88 strani, 170 x 235 mm, trda vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. I www.gorenjskiglas.si * Poštnin» Gorenjski Glas 8 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Zanimivosti Pozabljena slovenska primadona Izšla je knjiga o Valeriji Heybal, v Kamniku rojeni svetovno znani operni pevki, ki pa v rodnem kraju in širše ni deležna takšnega spomina, kot bi si ga po mnenju stroke zaslužila. Januarja prihodnje leto bo minilo sto let od njenega rojstva, kar je priložnost za postavitev spominske plošče na njeni rojstni hiši na Glavnem trgu. »Njeno petje jo je nato vodilo po vsem svetu, ni bila le evropska pevka, s svojim glasom je osvajala tudi dežele drugod po svetu. Njeno življenje je bilo res izjemno, prav tako pečat, ki ga je pustila, zato je zares pretresljivo, da o tako veliki umetnici danes govorimo kot o pozabljeni.« Knjigo Valerija Heybal - Pozabljena slovenska primadona je predstavil eden od dveh avtorjev Marko Košir. Jasna Paladin Kamnik - Člani Društva sv. Jakoba Kamnik so večer v petek, 22. septembra, posvetili Valeriji Heybal oz. predstavitvi knjige s pomenljivim podnaslovom - Pozabljena slovenska primadona. Napisala sta jo Peter Bedjanič in Marko Košir -slednji, sicer upokojeni strojnik, a zelo velik ljubitelj in poznavalec opere, ki se od upokojitve naprej aktivno posveča svoji ljubezni do klasične glasbe, jo je v Kamnik tudi prišel predstavit. Prvič na oder prav pri frančiškanih »Že sam podnaslov knjige Pozabljena slovenska primadona, bi nam Kamniča-nom moral dati misliti. Njen grob je popolnoma zapuščen in občina bi ga morala uvrstiti med grobove tistih pomembnih Kamni-čanov, ki nimajo potomcev, ki bi skrbeli za grobove. Za predstavitve knjige si ne bi mogli zamisliti bolj primernega prostora, saj je Valerija Heybal svojo pevsko kariero začela prav v cerkvi Frančiškanskega samostana. Pela je na cerkvenem koru, kjer je njen oče igral orgle. Njeno petje jo je nato vodilo po vsem svetu, ni bila le evropska pevka, s svojim glasom je osvajala tudi dežele drugod po svetu. Njeno življenje je bilo res izjemno, prav tako pečat, ki ga je pustila, zato je zares pretresljivo, da o tako veliki umetnici danes govorimo kot o pozabljeni,« je v uvodu zbrane v dvorani Frančiškanskega samostana nagovorila predsednica Društva sv. Jakoba Kamnik Marjeta Humar, nato pa besedo prepustila soavtorju knjige. Nekatera poglavja je moral napisati na novo Marko Košir je v Kamniku tokrat predaval že četrtič. Nazadnje je bil tu, ko je lani spomladi predstavil nastajanje knjige o Valeriji Heybal - knjiga je bila takrat že napisana, a medtem se je zgodil en pomemben dogodek. V roke mu je prišla »skladovnica« gradiva gospoda Čeligoja o Valeriji Heybal iz zapuščine, ki so jo našli v nekdanjem pevkinem stanovanju na Barjanski cesti v Ljubljani, in ko jo je predelal, je moral nekatera poglavja napisati na novo, saj je bil del novih dokumentov tudi lastnoročno napisan življenjepis pevke. Kdo je bila Valerija Heybal? Rodila se je v Kamniku 16. januarja 1918 očetu organi-stu Josipu in materi Ceciliji, rojeni Matičič, za glasbo pa se je navdušila že v otroških letih. Kot gimnazijska je študirala violino, že zelo mlada pa se je odločila tudi za študij solopetja in le dan pred svojim dvajsetim rojstnim dnem debitirala na odru lju- bljanske Opere. Občinstvo jo je takoj vzljubilo, njeno izjemno nadarjenost pa so kmalu opazili tudi kritiki. Pravzaprav, kot je opisano tudi v knjigi, kljub številnim odličnim opernim pevkam pri nas prav nobena ni bila deležna takšnih sprejemov pri publiki in ocenjevalcih kot prav Valerija Heybal. Bila je stalna članica oper v Ljubljani, Beogradu in Ber-nu, gostovala je v vseh opernih hišah takratne Jugoslavije ter po številnih krajih Evrope. Svoj umetniški vrhunec je imela v letih po drugi svetovni vojni, čeprav ji povojne razmere niso prizanesle. Obtožena, nato pomiloščena »Valerija Heybal je bila na spisku obtoženih osemnajstih slovenskih gledaliških umetnikov zaradi kršitve kulturnega molka. Očitali so ji udeležbo na banketu pri SS-ovem generalu, kjer naj bi pela nemške pesmi in podobno, za kar je bila obsojena na šest mesecev prisilnega dela in štiri leta odvzema narodne časti. Že mesec dni po obsodbah je bila večina pomiloščenih in vrnjenih v svoje poklice, prav tako Heybalova,« povojna leta opisuje Košir. Poslušalci so ji ploskali po petindvajset minut S 1. januarjem 1949 je postala prvakinja beograjske opere in se takrat poslovila od slovenskih odrov. Njeni uspehi so se vrstili kot po tekočem traku. Gostovala je po številnih evropskih mestih, blestela je predvsem v močnih ženskih vlogah. Bila je ljubljenka beograjskega občinstva, ki ji je po predstavah ploskalo tudi po 25 minut. »Nato je dobila ponudbo iz Berna in za dve sezoni odšla v Švico, kjer je postala »Januarja bo minilo sto let od njenega rojstva. Želimo si, da bi občina ob tem postavila oz. obnovila spominsko ploščo na njeni rojstni hiši na Glavnem trgu, kjer je nekoč že bila.« evropsko prepoznavna pevka. Tam si je zelo želela peti Straussa, a se ji ta želja ni izpolnila, čeprav naj bi bil to celo eden od razlogov, da naj bi Beograd zapustila. A pravi razlog naj bi se skrival v njenem zakonu. Čeprav je bila poročena, njen zakon ni bil preveč srečen, saj je vse življenje ljubila enajst let starejšega Cirila Debevca, s katerim sta bila dolgo partnerja in nato tudi zakonca in sta tudi pokopana sku- paj,« je delček pevkinega zasebnega življenja razkril Marko Košir. Na stara leta pozabljena Po letu 1964 je bila Heyba-lova v beograjski operni hiši močno zapostavljena. »Naravno zamenjavo generacij je vodstvo opere izrabilo za to, da je Heybalovo javno ponižalo, saj je s statusa primadone nazadovala do zboristke, in čeprav je tudi iz teh bojev odšla kot zmagovalka, se je leta 1971 umaknila v pokoj,« je povedal Košir, ki je pevko osebno poznal. Leta 1971 se je tudi poročila z dolgoletnim prijateljem Cirilom Debev-cem, a mirno življenje ji je le dve leti kasneje skalila Cirilova smrt, nato pa še bolezen. Po mami Cilki je podedovala živčno bolezen, ki se ji je okoli leta 1982 razvila v akutno stanje, in zadnjih dvanajst let je preživela v bolnišnici. V ljubljansko Opero Heyba-love po upokojitvi niso več vabili in mlajša publika je ni več poznala. Prav tako je ne pozna večina Kamniča-nov, čeprav je zadnjič nastopila prav v domačem mestu, in sicer 19. februarja 1977, ko so v razstavišču nad kavarno Veronika slavili sto let rojstva slikarja Ivana Vavpotiča. Umrla je 18. septembra 1994, pozabljena od publike in Kamničanov. Pokopana je ob svojem možu na kamniških Žalah. Pogreba se je Kljub številnim odličnim opernim pevkam pri nas prav nobena ni bila deležna takšnih sprejemov pri publiki in ocenjevalcih kot prav Valerija Heybal. udeležila le peščica njenih kamniških znancev in sorodnikov in nekaj kolegov iz ljubljanske Opere. Bliža se stota obletnica pevkinega rojstva Avtorja knjige se za gradivo in pomoč pri nastanku knjige, ki bo Valerijo Heybal rešila pred pozabo, zahvaljujeta tudi številnim Kamničanom, predvsem družini Osredkar, Marjeti Humar, družini Saše Mati-čiča, Veroniki Perko Uk-mar, družini Majcenovič in Tonetu Ftičarju. »Januarja bo minilo sto let od njenega rojstva. Želimo si, da bi občina ob tem postavila oz. obnovila spominsko ploščo na njeni rojstni hiši na Glavnem trgu, kjer je nekoč že bila. Upamo, da se bo to res zgodilo. Za kulturo in tudi turizem celotne občine je zelo pomembno, da se takšnih ljudi spominjamo in nanje ponosno opozarjamo tudi obiskovalce mesta,« je druženje Valeriji Heybal v spomin sklenila Marjeta Humar. Predsednica Društva sv. Jakoba Kamnik Marjeta H umar / Foto: Jasna Paladin Kamničan petek, 22. septembra 2017 ll Mladi Mladi gasilci merili moči Gasilska zveza Kamnik je v soboto, 23. septembra, organizirala regijsko gasilsko tekmovanje za mladino. Tekmovanje se je odvijalo na Stadionu prijateljstva v Mekinjah. Bojana Pančur, GZ Kamnik Mekinje - V regijo Ljubljana III so združene gasilske zveze Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče in Šmartno pri Litiji. Pravico nasto- pa na tekmovanju so imele tekmovalne enote pionirjev, pionirk, mladincev in mladink, ki so na tekmovanju posamezne gasilske zveze dosegle prva tri mesta. Tekmovanje se je z uradnim odprtjem začelo ob 8. uri. Pozdravila sta nas poveljnik Pionirji so se pomerili tudi v vaji z vedrovko. regije Ljubljana III Jože Oblak in poveljnica Gasilske zveze Kamnik Simona Oblak. Nato so se na tekmovanju pionirji in pionirke pomerili v vaji z vedrovko, štafeti s prenosom vode in vaji razvrščanja. Mladinci in mladinke pa so se pomerili v mokri vaji s hidrantom, teoretičnem testu in vaji razvrščanje. Največ enot pionirjev Vse vaje so opredeljene v Pravilih gasilskih in gasilsko športnih tekmovalnih disciplin Gasilske zveze Sloveni-| je. Sodelovalo je 49 enot, od 1 tega osemnajst enot pionir-g jev, deset enot pionirk, petnajst enot mladincev in šest 'J enot mladink. a Ob 12. uri je sledil zaključek 1 tekmovanja. Najprej nam je 2 nekaj besed namenil pred"" sednik regije Ljubljana III Slavko Jalovec, nato je sledi- Obnovili znanje o prometu Delavnica Zavoda Varna pot je pomembno prispevala k obogatitvi programa na področju prometne vzgoje. Obiskali so jo tudi najmlajši iz enote Tinkara in učenci Osnovne šole Marije Vere. Bojana Klemenc Bakovnik - V sredo, 20. septembra, je pred Lidlovo trgovino na Bakovniku potekala preventivno-izobraževalna delavnica o prometni varnosti, ki jo že četrto leto zapored organizirata Zavod Varna pot in Lidl Slovenija. Glavni namen delavnic, ki so potekale od konca avgusta do konca septembra v devetih krajih po celi Sloveniji, je bilo izobraževanje in ozaveščanje o pomenu prometne varnosti, še posebej v prvem mesecu novega šolskega leta, ko se na ceste vrnejo otroci. Od naletne tehtnice do drseče podlage Družine z majhnimi otroki, starejši obiskovalci, otroci iz vrtca Antona Medveda -enota Tinkara ter razred učencev Osnovne šole Marije Vere so z zanimanjem preizkusili naletne tehtnice, ki pokažejo, kakšne sile delujejo pri različnih hitrostih v primeru trka. Nad rezulta- Moderatorji dneva Rok, Tilen in Kristijan so otroke spremljali tudi na prometnem poligonu. / Foto: Bojana Klemenc ti so bili večinoma presenečeni, saj se sile pri trku močno povečajo. Otroci so se na delavnici preizkusili tudi na prometnem poligonu, skupaj s starši pa obnovili znanje o pomenu varnostnega pasu in njegovi pravilni namestitvi ter o pomembnosti uporabe otroškega sedeža. Za najmlajše je bil pripravljen še ustvarjalni kotiček o prometnem dnevu. Vsem zainteresiranim so bila na voljo tudi simulacij-ska očala, s katerimi so na delavnici ponazorili nevarnost vožnje pod vplivom alkohola ali drog, ter prikaz vpliva uporabe mobilnih naprav med vožnjo in kako nevarno je lahko to početje. Letošnja novost je bila predstavitev simulacije zdrsa na drseči in mokri podlagi, s čimer so opozarjali zlasti voznike na dodatno previdnost v jesenskem in zimskem času, ko so lahko naše ceste bolj mokre in spolzke. »Delavnice o prometni varnosti pomagajo otrokom, njihovim staršem in ostalim udeležencem v prometu, da pridobijo in obnovijo znanje o prometni varnosti,« so povzeli sredino dogajanje moderatorji dneva Rok, Ti-len in Kristijan. la razglasitev rezultatov. Vse enote so prejele priznanja za sodelovanje. Najboljše tri enote v posamezni kategoriji pa so prejele tudi medalje in pokal. Zaslužene nagrade so podelili poveljnik regije Jože Oblak, predsednik regije Slavko Jalovec in vodja tekmovanja Stane Hribar. Zmagi tudi domačim gasilcem Prve tri enote iz vsake kategorije so si zagotovile nastop na državnem tekmovanju, ki bo v letu 2018, in sicer: pionirke: 1. PGD Rova, 2. PGD Špitalič in 3. PGD Srednja vas; pionirji: 1. PGD Rova, 2. PGD Loka pri Mengšu in 3. PGD Srednja vas; mladinke: 1. PGD Zgornji Tuhinj, 2. PGD Kostrev-nica in 3. PGD Rova ter mladinci: 1. PGD Šmarca, 2. PGD Jablanica in 3. PGD Križ. Valentin svetovni podprvak v plesu Valentin Trobevšek iz Kamnika je osvojil naslov svetovnega podprvaka med mladinci. / Foto: Plesni klub Miki Jasna Paladin Kamnik - Svetovnega prvenstva v »street dance showu«, ki je bilo med 21. in 24. septembrom na Češkem, se je udeležilo tudi 62 plesalcev iz Plesnega kluba Miki -med njimi tudi nekaj Kamničanov. Poseben uspeh je dosegel Valentin Trobevšek, ki je med mladinci v disciplini Street dance show solo s točko Butler osvojil drugo mesto in naslov svetovnega pod-prvaka, mladinca Maša Sko-čaj in Žiga Farkaš pa sta ubranila lanskoletni naslov svetovnih prvakov. LTH Castings Družba LTH Castings d.o.o. izdeluje inovativne, visoko kakovostne proizvode, katerih kupci so mednarodna podjetja avtomobilske industrije. Odlikuje nas 70-letna tradicija na področju razvoja, litja, obdelave in sestavljanja tlačnih orodij in ulitkov iz aluminijevih zlitin ter izdelava orodij za njihovo proizvodnjo. Pri svojem poslovanju stremimo k poslovni odličnosti v svoji dejavnosti s celovitim servisiranjem kupcev, vlaganjem v znanje, inovativnim razvojem proizvodov in procesov ter nenehnim povečevanjem produktivnosti in kakovosti. Razpisujemo več prostih delovnih mest v proizvodnji: POSLUŽEVALEC STROJA in LIVAR DELO BO OBSEGALO: ■ Poznavanje osnovnih pravil zagona in delovanja strojev, ■ osnovno posluževanje različnih strojev v proizvodnji, ■ osnovno poznavanje tehnologije dela, ■ nadzor in spremljanje procesov, ■ poznavanje, razumevanje in izpolnjevanje dokumentacije na delovnem mestu, ■ skrb za čisto in urejeno delovno mesto - 5S in izvajanje samovzdrževanja, ■ upoštevanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in ekologije. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: ■ Ustrezno izobrazbo III., IV. ali V. stopnje, ■ delo v izmenah (treh ali štirih), ■ timsko delo, ■ natančnost, ■ vestnost in zanesljivost pri delu. NUDIMO VAM: ■ Dinamično, samostojno in fleksibilno delo polno novih izzivov, ■ možnosti osebnega in strokovnega razvoja ter gradnje nadaljnje kariere, ■ delo za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidate iščemo za Obrat Ljubljana. Ponudbe s kratkim življenjepisom sprejemamo do 31.10.2017, preko naše spletne strani https://www.lthcastings.com/zaposlitev (prijavite se lahko s klikom na željen razpis). 10 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Šport Priznanje iz rok legende Člani karate kluba Virtus Duplica so dvaindvajsetega septembra praznovali tridesetletnico delovanja svojega kluba. Diplomo Karate klubu Virtus Duplica oz. klubskemu trenerju Vladimirju Staniču je podelil predsednik Evropske zveze tradicionalnega karateja dr. Vladimir Jorga. Jasna Paladin Kamnik - V Domu kulture Kamnik so se v petek, 22. septembra, zbrali člani kluba in drugi ljubitelji karateja, ki so najprej prisluhnili opisu zgodovine društva in si ogledali film o delovanju kluba. Zbrane sta nato nagovorila predsednik Športne zveze Kamnik Dušan Papež, ki je poudaril, da se v klubu dobro dela tako z mlajšimi kot starejšimi člani, ter predsednik Karate zveze Slovenije gospod Borut Strojin, ki je napovedal spremembe v krovni zvezi, ki naj bi prinesle nov zagon članom in povezovanje vseh stilov karateja. Klubu je v imenu Karate zveze Slovenije podelil srebrno plaketo za dolgoletno delovanje. Še vidnejše priznanje je sledilo v nadaljevanju, ko je zbrane v dvorani nagovoril dr. Vladimir Jorga, predsednik Evrop- ske zveze tradicionalnega karateja, nosilec črnega pasu 9. DAN in legenda jugoslovanskega karateja, ki je poudaril pozitivne vplive tega športa na zdravje, nato pa v imenu Evropske zveze tradicionalnega karateja podelil priznanje klubu, trenerju Vladimir-ju Staniču pa vročil diplomo za črni pas 5. DAN ter mednarodno trenersko licenco, s čim je Stanič dobil pravico, da v skladu s statutom zveze lahko deluje kot predsednik in ocenjevalec v izpitnih komisijah za pasove tudi na mednarodnem področju. Na slovesnosti so podelili tudi klubska priznanja in zahvale vsem, ki so v tridesetih letih pomagali pri razvoju društva, spomnili pa so se tudi zaslužnih članov, ki jih ni več med nami, in sicer Tomaža Mejača, Andreja Homška in Kristjana Staniča. Veronikin tek prvič v enem krogu Tek bo štel tudi za občinsko prvenstvo osnovnošolcev v uličnem teku, vrhunec pa bo tek na deset kilometrov po Kamniku. Jasna Paladin Kamnik - Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik jutri, 7. oktobra, že devetič organizira Veronikin tek. Gre za sedmi letošnji tek serije Gorenjska, moj planet. Za razliko od prejšnjih let, ko je tek potekal v več krogih po srednjeveškem mestnem jedru, bo letos najdaljša proga speljana v enem, 10 kilometrov dolgem krogu po Kamniku. Tekmovanje se bo začelo ob 8. uri zjutraj na Glavnem trgu, kjer bodo potekale zadnje prijave na tekmovanje ter prevzem startnih številk. Najprej se bodo ob 9.30 pomerili tekmovalci na Občinskem prvenstvu v uličnem teku osnovnih šol, ob 11. uri bo štart najdaljše preizkušnje teka odraslih na 10 kilometrov, ob 13.30 pa bo potekal tek predšolskih otrok Ciciban teče. Start in cilj vseh tekov bosta na Glavnem trgu v Kamniku. Tekače bosta spodbujala tudi nekdanji slovenski nogometni reprezentant Seba-stijan Cimerotič in slovenska tekačica na 400 metrov z ovirami Agata Zupin. Predšolske otroke pa bo zabaval Marjan Uljan - pevec skupine Malibu. Kegljaško sezono začeli z zmagama Priprave igralcev in igralk Kegljaškega kluba Calcit Kamnik so končane in od sobote, 16. septembra, gre spet vse od začetka. Leon Pirman Kamnik - Vrhunec priprav je bilo povabilo iz Makedonije, da se udeležimo mednarodnega pokala v organizaciji Kegljaškega kluba Vardar Skopje. Povabilo smo sprejeli in se v petek, 8. septembra, odpravili v Skopje. Nastopili so predstavniki Makedonije, BiH, Hrvaške, Srbije in prvak Slovenije Calcit Kamnik. Med našimi sta bila najboljša Janže Lu-žan in Gašper Burkeljca. Državno prvenstvo se je začelo 16. septembra in obe naši prvi ekipi sta igrali doma in tudi prepričljivo zmagali. Fantje so igrali z novimi prvoligaši SIJ Acroni Jesenice, dekleta pa z ekipo Miklavža iz Maribora. Obe ekipi sta zmagali z rezultatom 6:2, med dekleti sta bili najboljši Irena Koprivc in Lidija Pirman, med fanti pa Janže Lužan in Jakob Jančar. Druga in tretja ekipa sta dosegli polovičen uspeh. Druga ekipa je v 2. državni ligi v Ljubljani prepričljivo zmagala 7:1, tretja ekipa je presenetljivo izgubila doma z novincem v ligi Vodnjak iz Novega mesta. V drugem kolu sta obe prvi ekipi gostovali v Cerknici pri Brestu in tudi obe zmagali še enkrat z rezultatom 6:2. Tokrat so bile v ekipi Calcita najboljše Anja Dobravec s Ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik, ki je nastopila na mednarodnem pokalu v Skopju: stojijo: trener Franci Spruk, Franci Grubar, Matej Turk, Andraž Babnik, čepijo: Janže Lužan, Jure Starman, Peter Jantol, Matic Babnik in Gašper Burkeljca. 581, Noemi Živkovič s 568 in Lidija Pirman s 566 podrtimi keglji. Med fanti sta bila zopet najboljša Janže Lužan s 651 in Jakob Jančar s 624 podrtimi keglji. Druga ekipa je doma premagala ekipo Iskre iz Ljubljane s 7:1, medtem pa je tretja ekipa gostovala v Izoli in zabeležila še drugi poraz. Na evropski pokal državnih prvakov Ekipa Calcita je šla v ponedeljek, 2. oktobra, na NBC evropski pokal državnih prvakov na Češko v mesto Blansko. Na tem tekmovanju, ki ga imenujejo tudi Welt Pokal 2017, nastopajo samo državni prvaki iz trinaj- stih evropskih držav. Na Češko smo odpotovali v ponedeljek, v torek, sredo in četrtek je potekalo predtekmova-nje, danes polfinale in jutri, v soboto, bo finale. Nastopili bomo pomlajeni, saj sta Marko Oman in Franci Grubar odsotna. Marko je šel na operacijo gležnja, Franci pa čaka na operacijo kolena. Poligon je potreben obnove Kolesarski poligon pump track, ki so ga člani Calcit Bike Teama pri Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik uredili pred dvema letoma, se je posedel, a kolesarji na njem še vedno trenirajo. Jasna Paladin Kamnik - Poligon pump track - krožna proga, po kateri se kolesarji ob zadostnem tehničnem znanju lahko vozijo, brez da bi poganjali - po dveh letih od odprtja ni več tak, kot si kolesarji želijo. »Pump track ni zanemarjen, ampak se je za 10 do 50 centimetrov posedel. Treba ga bo dvigniti in to je v načrtu, vendar je težava finančne narave. Klub je imel sponzorje, ki bi pomagali pri asfaltiranju, a smo se odločili, da denar raje namenimo za prenovo proge za Kamniški kros,« nam je povedal predsednik kluba Ciril Grkman, ki okolico proge enkrat mesečno kosi kar sam. Dodal je, da imajo v načrtu uredi- tev t. i. rocky gardna oz. skalnatega odseka. »Material je že pripravljen, treba je izpeljati delovno akcijo, a to ne gre z danes na jutri, saj pri vsem pomagajo prostovoljci, tekmovalci, starši ...« še pravi Grkman in dodaja, da v klubu s svojim denarjem poligona ne bodo povečevali, ga bodo pa še naprej vzdrževali. V klubu poudarjajo, da poligon ni zaprt in je namenjen vsem kolesarjem, pozivajo le, naj vsakdo pospravi za seboj, predvsem smeti. Na poligonu redno trenirajo tudi tekmovalci Calcit Bike Teama, stari med sedem in dvanajst let. O načrtih glede poligona smo vprašali tudi na občino, predvsem to, ali si tudi kamniški kolesarji lahko obetajo Kolesarska proga pump track pri GSŠRM se je v zadnjih dveh letih precej posedla in jo bo treba asfaltirati. podoben poligon, kot ga je poleti uredila sosednja Občina Domžale. Povedali so nam, da občina pri gradnji poligona ni sodelovala in s finančnimi sredstvi tudi v prihodnje ne namerava, saj so se projekta na zemljišču, ki je v upravljanju GSŠRM, lotili šola in Calcit Bike Team skupaj in naj bi ga, kot je bilo dogovorjeno, tudi v prihodnje vzdrževali brez pomoči občinskega denarja. Kamničan ^ petek, 6. oktobra 2017 11 Šport Odbojkarji ponosni na zgodovino in uspehe 3 1. stran Spomine na bogato in uspešno zgodovino so obujali tudi Pavla Malešič Žergaj, ki zdaj živi v ZDA, tako da je svoje spomine na delovanje v klubu povedala kar preko skypa, Jernej Koncilja, Olga Šraj, Aleš Hribar, Neva Suha-dolčan in Tone Smolnikar, ki je bil predsednik kluba, ko so kamniški odbojkarji na začetku tega tisočletja trikrat zaporedoma osvojili naslov slovenskega državnega prvaka. »Čeprav vam občina ne more nuditi najboljših pogojev, vsaj ne takšnih, kot si jih zaslužite, je vaš trud poplačan z dobrimi uspehi. Vsakič, ko pride vaš uspeh, ime občine Kamnik ponesete po Sloveniji in tudi izven nje. Resnično smo veseli za vaše uspehe in se skupaj z vami veselimo. Verjamem, da nam bo nekoč skupaj uspelo dobiti boljše pogoje, zgraditi tudi dvorano, kot si jo zasluži občina Kamnik in tudi OK Kamnik,« pa je prisotne pozdravil tudi Igor Žavbi, podpredsednik Občine Kamnik, pozdravni govor pa je imel tudi Metod Ropret, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije. V zaključku razgibane prireditve, ki sta jo z glasbenimi vložki popestrila legendarna Elda Viler in glasbena skupina Soul, jazz in jaz, je vodstvo kluba posebna priznanja podelilo Tomu Žargaju, Pavli Malešič Žargaj, Anteju Ta-dicu, Marjanu Novaku, Fran-ciju Kramarju in Matevžu Kirnu. Na odru pa sta se za konec predstavili še obe letošnji članski ekipi, ki bosta že to soboto začeli z državnim prvenstvom, v katerem se bosta spet potegovali za najvišja mesta. Po veličastnem ognjemetu se je slavje nato preselilo v klubske prostore. Ob svoji 70-letnici delovanja so priredili tudi turnirja za pokal Kamnika; na ženskem so slavile Kamničanke, na moškem pa ekipa Innsbru-cka. Janez Žvokelj in Milan Windschnurer sta med najbolj zaslužnimi, da letos lahko proslavljamo 70-letnico delovanja OK Kamnik. Andrej Štembergar Zupan, Matevž Kirn, Urška Igličar in Gregor Hribar ob rezanju torte / foto: klem en Brumec Matevž Kirn, direktor podjetja Calcit, ki je glavni pokrovitelj kamniškega odbojkarskega kluba. / Foto: Klemen Brumec Turnir trojk v nogometu Tradicionalni turnir Športnega društva Češnjice v malem nogometu bo v nedeljo, 8. oktobra. Jasna Paladin Češnjice v Tuhinju - Turnir trojk v malem nogometu člani Športnega društva Če-šnjice pripravljajo na svojem asfaltnem igrišču sredi vasi, na srečanju pa pričakujejo okoli petnajst ekip iz bližnje in daljne okolice. »Letošnjega nogometnega turnirja na Menini planini zaradi slabega vremena nismo mogli izpeljati, a za tur- nir v malem nogometu na našem igrišču ni bojazni -pripravili ga bomo v vsakem vremenu,« obljublja predsednik Športnega društva Če-šnjice Rajko Jeglič in pravi, da bodo za navijače pripravili tudi šotor. Prijave ekip bodo zbirali na dan turnirja med 8. in 9. uro, nato bo žreb, ki bo ekipe razvrstil v skupine, temu pa bodo sledili dvoboji na izločanje. Ekipe sestavlja lahko do pet članov, nogometaši pa bodo vsak dvoboj igrali dvakrat po deset minut. Tekme bosta sodila nogometna sodnika iz Žalca in Moravč. Turnir je pravi športni praznik za celo vas, iz domačega društva naj bi nastopile vsaj tri ekipe, zmago pa branijo nogometaši iz Šmarnega v Tuhinju. Najboljše tri ekipe bodo prejele pokale in praktične nagrade. T/1 1 *1 V • •• • V V • Klub z najlepšimi igrišči V soboto, 23. septembra, so svojo trideseto obletnico praznovali člani Teniškega kluba Duplica. Podelili so priznanja svojim nekdanjim predsednikom in sponzorjem ter se razveselili pohvale Teniške zveze Slovenije, da so eden od le dveh slovenskih teniških klubov, ki so prejeli najvišjo oceno za urejenost kluba, igrišč in okolice. Predsednik kluba Srečko Radulovič (na levi) in tajnik kluba Jože Resnik (na desni) z nagrajenci, ki so se udeležili praznovanja: Roman Žurbi, Jože Zupin, Mitja Redja in Ivan Dolinšek. / Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Duplica - Zgodba tenisa na Duplici se začne pisati v letu 1985, ko so delovne organizacije Stola, Titana in Alpre-ma ter KS Šmarca in KS Duplica ustanovile gradbeni odbor in do leta 1987 jim je uspelo zgraditi pet teniških igrišč. V okviru Športnega društva Virtus je bila ustanovljena teniška sekcija, in ker je bilo ljubiteljev tenisa vedno več, so dve leti kasneje dogradili še tri igrišča, tako da jih imajo danes že osem. Ker je sekcija društva prerasla svoje okvire, so leta 1992 ustanovili samostojni Teniški klub Duplica, ki danes šteje okoli 150 članov. »Leta 2006 smo sprejeli pomembno odločitev in od delovne organizacije Stol odkupili teniška igrišča, košar-karsko-rokometno igrišče in spremljajoče objekte. Ta odločitev se je izkazala za zelo pomembno, saj smo danes sami svoj gospodar in nimamo težav z igrišči kot nekatera društva. V tridesetih letih delovanja smo doživeli vzpone in padce, zamenjalo se je kar nekaj vodstvenih ekip, za katere pa lahko rečem, da uspešno nadaljujejo delo svojih predhodnikov. Smo aktiven klub, ki deluje v klubski ligi, v medobčinskih ligah in tudi na turnirjih po državah nekdanje Jugoslavije. Po oceni Teniške zveze Slovenije smo eden od dveh teniških klubov, ki je prejel oceno pet zvezdic za urejenost kluba, igrišč in okolice,« je zbrane nagovoril Mitja Redja, nekdanji predsednik in eden od soustanoviteljev kluba, ki je v nadaljevanju podelil tudi priznanja vsem zaslužnim. Da ima klub še veliko načrtov, je poudaril sedanji predsednik Srečko Radulovič, ki je povedal, da bodo namestili toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne tople vode ter rešili težave z elektriko. Priznanja ob jubileju so prejeli vsi dosedanji predsedniki, in sicer Marko Brlec, prvi predsednik takrat še teniške sekcije, Srečo Matijaš, Matjaž Rutar in Mitja Redja, ter sponzorji in drugi zaslužni za razvoj kluba: Roman Žu-rbi, ki je pripomogel k izgradnji in modernizaciji igrišč, Jože Zupin, vodja gradbenega odbora in soustvarjalec igrišč, Ivan Dolinšek, sponzor in verjetno najstarejši član, ter Matevž Kirn iz Calcita. Posebej so se zahvalili tudi Regini Jerman, ki skrbi za rože ob igriščih, ter Jožetu Rutarju, ki je zadolžen za gradbena dela. Gorenjska I^O-Tmoj Gorenjski Glas loj planet Pretecimo ga! 12 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Zanimivosti Veselje našel v digitalnem svetu Avdiovizualni umetnik Tadej Droljc iz Kamnika je za svoje delo letos prejel že dve odmevni mednarodni priznanji, najprej v Madridu nagrado za najbolj obetavnega video umetnika, pred dnevi pa še v Londonu nagrado lumen za avdiovizualno kompozicijo Capillaries Capillaries, ki predstavlja osrednji del njegove doktorske raziskave. Jasna Paladin Kamnik - Šestintridesetletni Kamničan Tadej Droljc je pred dnevi prejel nagrado lumen, ki jo stroka podeljuje za vrhunske dosežke na področju digitalne umetnosti, vključuje pa tudi svetovno turnejo, ki je do sedaj zaobjemala prestolnice, kot so New York, Shanghai, London, Berlin, Amsterdam ali Atene. Letošnja turneja se bo izoblikovala tekom prihajajočega leta, znani pa so že prvi datumi, in sicer za Brighton Digital Festival (največji festival digitalne umetnosti v Veliki Britaniji), London Winter Lights Festival ter Cyberfest v St Petersburgu. Odločil se je za tisto, kar ga je veselilo Mednarodni uspeh, kot si ga želi večina mladih, a kako se je Tadejeva pot v tujini sploh začela in kako je še povezan s Kamnikom? »V Kamniku, kjer sem hodil tako v osnovno kot v srednjo šolo, sem živel do svojega sedemindvajsetega leta. Svoj prvi faks - fakulteto za strojništvo - sem obiskoval v Ljubljani, a je nikdar nisem dokončal, saj sem študij opustil pet izpitov pred koncem. Med študijem sem delal v podjetju Calcit kot strojnik oz. projektant, a svet strojništva mi ni odgovarjal. Ta študij sem vpisal zato, ker preprosto nisem vedel, kaj bi v življenju počel, bilo je prekmalu, da bi se znal odločiti, dober pa sem bil v matematiki in fiziki in služb na tem področju je bilo veliko. Nato pa sem pred devetimi leti naredil velik rez v življenju in odšel študirat nekaj, kar me je izredno veselilo in s čimer sem se ukvarjal tudi v prostem času - to pa je računalniška glasba. Odpravil sem se v Angli- jo (University of Hull). V tem nisem videl nobene perspektive v finančnem smislu, ampak sem se odločil, da bom prvič v življenju naredil nekaj, kar si zares želim, in ne tistega, kar od mene pričakuje družba,« svojo odločitev opiše Tadej Droljc, ki se je takoj po koncu študija vrnil domov, saj je videl veliko priložnosti, kako bi svoje znanje unovčil, zato je odprl celo svoj 'espe', a -kot pravi - začelo se je obdobje životarjenja. Doma priložnosti ni bilo »Za to v prvi vrsti krivim slovenski sistem, ki zatira ljudi z recimo temu bolj obrobnimi interesi, kjer denarja ni veliko. V Angliji na primer, odpreš 'espe' preko interneta v petih minutah, nimaš nič fiksnih mesečnih stroškov, davek pa plačaš šele, ko imaš letni zaslužek višji od približno 10 tisoč funtov. Tadej Droljc / foto: osebni arhiv To spodbuja ljudi k temu, da sledijo svojim željam in da se jim ni potrebno takoj podrejati pritisku trga in svoje dejavnosti preusmerjati v bolj komercialne vode, ki omogočajo osnovno preživetje. No, tega takrat še nisem vedel, zato sem 'espe' odprl v Sloveniji. Ko sem imel životarjenja že res dovolj, sem našel razpis za šti- pendijo za doktorsko raziskavo na Univerzi v Hud-dersfieldu, ki ima enega najboljših glasbenih oddelkov na svetu. Na razpis sem prijavil svoj avdiovizualni projekt, ki ga tekom 'espeja' nisem imel časa realizirati. Ideja se jim je zdela dovolj zanimiva, da so mi podelili štipendijo in tako sem se odločil ponovno oditi v Angli- jo. Ob tem pa sem si uspel pridobiti še štipendijo na Ministrstvu za kulturo, ki je bila nujno finančno dopolnilo,« nadaljuje Tadej, ki se v domači Kamnik vrača enkrat letno in se želi domov vrniti tudi za stalno, a službo bo po dokončanem študiju iskal kjerkoli po svetu. Za dokončanje študija ima časa še leto dni. Nagrada lumen je zanj izredno pomembna, pravi, saj mu v svetu, kjer želi ustvarjati, odpira mnoga vrata. »Gre sicer za relativno mlado nagrado, ki obstaja šele šest let, in zato izven digitalnega sveta verjetno ni preveč poznana. Je bilo pa letos na primer prijavljenih okoli 4500 del (25 odstotkov več kot lani), tako da prepoznavnost nagrade raste, in če upoštevamo, da je za prijavo dela treba plačati, potem je to izredno veliko število, konkurenca pa prihaja iz celega sveta.« Šola zdravja na dva tisoč metrih Deseterica članov Šole zdravja iz kamniških skupin Keršmančev park in Godič se nas je avgusta odpravila na pohod v Zahodne Julijce. Milan Korošec Kamnik - Pot nas je vodila mimo spomenika Jakoba Aljaža, duhovnika v Mojstrani, ki je bil pobudnik izgradnje planinskih domov v Vratih in na Kredarici ter postavitve stolpa na Triglavu. Naslednja postaja je bila na Belo-peških ali Mangartskih jezerih, od koder je bil prekrasen pogled na okoliške vrhove. Nato smo si ogledali pre-delsko trdnjavo, zgrajeno leta 1800, ki so jo leta 1808 uničili Francozi. Za vse žrtve pre-delske borbe so Avstrijci postavili spomenik Ranjeni lev. Pod Predelom smo si ogledali novi viadukt čez Mangartski potok, zgrajen leta 2008 namesto porušenega mosta v vodni ujmi pred leti. Naša osrednja postaja je bil Dolgi jezik ali Sedelce pod Mangartom na nadmorski višini 2055 metrov. Tu smo na mali planoti izvedli svojo vsakdanjo jutranjo telovadbo Šole zdravja na najvišji točki v Sloveniji. Telovadbo je vodil naš dolgoletni član in tudi najstarejši voditelj Šole zdravja Slovenije Jože Kalan. Izvajanje naše telovadbe 1000 gibov si je ogledalo kar nekaj planincev. Ker smo bili ravno dobro ogreti, se nas je peterica povzpela do sedla tik pod Mangartom do višine 2300 metrov, višje pa zaradi neprimerne opreme nismo mogli. Od tu je bil prekrasen pogled od Koritnice pa vse do Mangartskih jezer. Med vrnitvijo proti domu smo zavili še v dolino Vrat, kjer smo si ogledali slap Pe-ričnik ter spomenik žrtvam in ponesrečenim alpinistom. Za slovo smo se povzpeli še na »mali Triglav« na veliki skali. Preživeli smo lep dan, imeli smo se prekrasno, zato se gospodu Jožetu najlepše zahvaljujemo za dobro organiziran in voden planinski pohod. Telovadba 1000 gibov 2055 metrov nad morjem / foto: Milan Korošec Kamničan a petek, 6. oktobra 2017 Zanimivosti, križanka Lovilka sanj in besed Šmarčanka Alenka Ivančič je minuli petek na Starem gradu predstavila svoj knjižni prvenec. Bojana Klemenc Šmarca - Alenka Ivančič je diplomirana novinarka, a zase pravi, da po duši in srcu zagotovo pisateljica in blogerka, ki ji je v največje veselje in zadovoljstvo, če v njenih besedah kdo najde delček tistega, po čemer hrepeni. Morda to tudi uresniči. Mlada Šmarčanka pozna to zgodbo. Ko si vpet v mnogotere obveznosti in stresne trenutke. Nasmejan navzven, a prazen navznoter. A Alenka je zbrala moč in navdih ter s pisanjem besed začela znova loviti svoje sanje. V vrtincu piruet Ustvarjalna kri po Alenkinih žilah teče že od rane mladosti. Sprva v iskanju popolne figure na kotalkah, s katerimi je kot zelo uspešna članica Kotalkarskega kluba Domžale osvojila kar sedem naslovov državne prvakinje, kasneje v doživljanju lepote plesnega giba kot trikratna državna prvakinja jazz baleta. O svojih številnih športnih uspehih danes razmišlja: »Zmaga je bila hrana za moj ego in um, sama umetnost ustvarjanja čudovitih figur in gibov na kolescih pa zrak za moje srce.« Kotalkarska in plesna tekmovanja so ji omogočila potovanja po svetu, hkrati pa dala še veliko več: »Obiski tujih dežel, med drugim tudi Kenije, spoznavanje kultur, razmišljanj in ljudi drugih narodnosti, vse to mi je dalo neko širino mišljenja, ki me je naučila sprejemanja drugačnosti in me osvobodila strahov pred njo. Dovolila mi je, da sem se odprla za neznano. Kotalkanje in ples sta me izoblikovala. Na eni strani sta me naučila delavnosti, reda, borbenosti in vztrajnosti, na drugi pa tudi miline, izražanja moje biti in spopadanja z včasih neobvladljivimi čustvi.« Priznava, da je po zaključku svoje športno-umetniške zgodbe padla v črno luknjo praznine. Po zaključenem študiju se je zaposlila kot vodja trženja v družinskem podjetju, a navkljub zanimivemu delu čutila, da nekaj manjka. »Kot da je moja duša začela umirati na obroke. A k sreči imam še eno veliko ljubezen, pisanje. Zato sem namesto plesa na papir začela prelivati črke,« pojasnjuje Alenka. Prvenec, ki zagotovo ni zadnja knjiga Ljubezen do kreativnega pisanja ter raziskovanje področij osebnostne rasti in družboslovnih ved so jo spodbudili k izdaji svojega prvega ljubezensko-potopi-snega romana Lovilka sanj konec lanskega leta. V njem z bralcem deli žive in slikovite opise svojih potovanj po Keniji, Edinburgu in Londonu. Alenka razlaga, kako je pri pisanju knjige črpala iz lastnih življenjskih izkušenj in potovanj in kako je ponosna, ko izve, da bralke in bralci v knjigi prepoznavajo kakovostno in navdihujoče literarno delo. Ne nazadnje je vanj vložila velik del sebe. »Roman potuje v globino dekletovega srca, ki išče pomen prave, neponarejene ljubezni, a med iskanjem ugotovi, da je mogoče ljubezen dojemati tudi na njej dotlej neznane načine. Skozi potovanje po Keniji ter skozi nenavadno romanco s pouličnim umetnikom južnoameriškega rodu Illanom - zgodba je spisana po resničnih dogodkih - spoznava sebe in drugačnost. Illan poruši še zadnjo opeko obzidja, za katerim je odraščala. Občutek, da jo v družbi nekaj utesnjuje, postane neza-jezljiv, požene jo v odkrivanje drugačnih načinov razmišljanja,« raztre delček svojega prvenca kamniška pisateljica. O njem je minuli petek podrobneje spregovorila na literarnem večeru v Grajski terasi na Starem gradu. Knjigo je izdala v samozaložbi, pri tem pa je hvaležna predvsem Petri Škarja, avtorici petih knjižnih uspešnic, ki jo je spodbudila za uresničitev te življenjske želje. »S knjigo želim med ljudi deliti zavedanje o pomembnosti sa-morefleksije, osebnostne rasti ter sprejemanja drugačnosti. Da lahko sledijo svojim sanjam,« med listanjem knjige pripoveduje Alenka. Petkov dogodek je z glasbo popestrila Eva Černe, tesna Alenkina prijateljica, s katero sta se spoznali, ko je bila kot plesalka del njene ekipe na EMI 2007. Alenka je trdno prepričana, da njen prvenec ni njena zadnja knjiga. V mislih že snuje novo, za katero si želi le, da bi znova navdihnila bralce. Tako kot njo navdihuje življenje in nepozabni trenutki s štiriletno hčerjo, za katero je tudi ulovila svoje sanje. Nagrade: 3-krat bon v vrednosti 10 EUR. Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do torka, 18. oktobra 2017, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Kamničan-ke, ki je na Občini Kamnik pri vratarju. Frizerski salon •V^if jb Qlandia Kamnik T: 059 949 779 DELOVNI CAS od pon. do sob. 8.00-21.00 ned. 8.00-13.00 SESTAVIL: F.KALAN NAŠ KOLESAR (L. M.) NESOMER-NOST RAVNODUŠEN ČLOVEK ENOTA ZA MOČ AZIJSKI RAKUNJI PES GEORGE ORVVELL VSA VOZILAV PODJETJU JED IZ NADETEGA ZELJA, MLETEGA MESA INRIŽA GORENJSKI GLAS KRATKA DEBELA CIGARA DRŽALO URŠKA MIKLIČ NAOČARKA PO HINDUJSKO VOZILO ŽENIM SEDEŽEM MISTIČNA RISBA V HINDUIZMU IGRAL-NIŠKO MESTO V ZDA DRŽAVA V AZIJI 2 JAVNA ORGANIZACIJA 17 1 PEVKA KRAJNČAN DESKAR KOŠIR 19 JAPONSKO MESTO, KYOTO g STARO MESTOV SLOVENIJI PARADIŽ IGRALEC VOIGHT GLASBENI STIL, REJV AMERIŠKI VOJAK SOL KROMOVE KISLINE ORGANSKO VEČANJE 4 GL. MESTO GRČIJE GALERTA, ASPIK MUSLIMANSKO ROMARSKO MESTO DOHODEK VLADARSKE RODBINE NEMŠKA ZALOŽBA 6 ERBIJ PIANIST BERTON-CEU EVA TERČEU OBLIKOVALKA JEGLIČ VIKING GLAVNO MESTO MONGOLIJE DRŽAVA V ZDA NOGOMETAŠ GREGOV 10 NAŠ IGRALEC (JURU) 3 HITRA VOJNA LADJA NAŠ DIRIGENT (ANTON) HLEV ZA ŽIVINO NA PAŠNIKU FR. PISATELJ IN PESNIK (JEAN) 14 KLAN, ZDRUŽBA LIK PRI ČETVORKI 18 MATEMATIČNA NEZNANKA IZADORA GRŠKA BOGINJA MIRU IZD. GODAL IZ CREMONE TIR OKOLI NEBESNEGA TELESA OSCAR TORRES ATA 11 REKA V ANGLUl LETOVIŠČE V ŠVICI PISATELJ SVETINA 16 MESTO NA OBALI KROKAR ZORAN LUBEJ BRITANIKA EJRENE GI0N0 VAPIT1 KOŠARKAR N0WTTZKI PRISLOV KARAKTER 7 15 HLAPLJIVA TEKOČINA NAŠ NOGOMETAŠ (ANDRAŽ) PLAČILNO SREDSTVO 8 PLAMENICA NAŠ PRAVNIK (INGO) EPOHA IVAN TAVČAR KANADSKI JELEN STOJAN AUER 12 1 2 3 4 5 6 7 NAPRAVA, KI VZDRŽUJE NIHANJE Z LASTNO FREKVENCO 5 8 9 10 11 12 13 14 PRIMORSKA POKRAJINA OČARLJIVOST 13 15 16 17 18 19 14 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Prireditve Bajtarski praznik Jasna Paladin Velika planina - Letošnja pašna sezona na Veliki planini je zaključena, saj so pastirji svojo živino že prignali na nižje ležeče pašnike, a planina ne bo samevala. Do prihodnje pomladi jo bodo znova prevzeli baj- tarji, ki ob začetku svoje sezone pripravljajo tradicionalni bajtarski praznik z golažem, in sicer jutri, 7. oktobra, ob 11. uri v Velikem stanu. Od pastirjev bodo prevzeli »ključ planine«, podelili bajtarske značke, priznanja in zahvale in se veselili z Ansamblom Domačini. ©J VETERINA KAMNIK ^sluhom KONJSKA MAST/HLADILNI GEL Bolečina v sklepih, mišicah in živcih ali hematomi? V mesecu oktobru vam nudimo 25% POPUST na SANDITAN TERMOGEL, kozmetični pripravek za živali, losjon za nego kože, mišic in vezi. Veterina Kamnik, d. o. o., Perovo 20, telefon: 01 830 95 72 Ambulanta za male živali: 01 830 95 77 Dežurni telefon: 051 626 941 Delovni čas ambulante: pon.-pet. 7h-18h in sob. 7h-11h E-pošta: info@veterina-kamnik.si, http://www.veterina-kamnik.si GQrenjskiGlas Srčno napisana zgodba iz domačih krajev Literarni prvenec Marijana Peternelja 244 strani, mehka vezava, cena 15 evrov. Knjigo prodajamo na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju. Za dostavo po pošti jo naročite po telefonu: 04/201 42 41 ali na elektronski naslov: narocnine@g-glas.si; poštnina se zaračunava po ceniku Pošte Slovenije. Želimo vam prijetno branje Prireditve v oktobru Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com M KAMNIK Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko am v oktobru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com. ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK Sobota, 7. septembra, ob 9.30, 11. uri in 13.30, Glavni trg in okolica Kamnika 9. Veronikin tek Veronikin tek bo letos potekal v enem io-kilometrskem krogu po Kamniku. Start in cilj vseh tekov bosta na Glavnem trgu. Predprijave so možne preko prijavim.se ali na Turistično informativnem centru. Na dan tekmovanja pa so prijave možne pri prijavni službi. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 10. oktobra, ob 19. uri Nam kemikalije sestavljajo jedilnik? Predavala bo Bilka Baloh, samostojna neodvisna raziskovalka in tera-pevtka na področju zdrave prehrane. Sreda, 11. oktobra, ob 19. uri Potopisno predavanje: Argentina in Čile - 1. del: iz Ušvaje do Atakame Predavatelj Zoran Furman nam bo predstavil prvi del trimesečnega potovanja, ki ga je začel na jugu Argentine v osrčju Patagonije ter zaključil na severu v puščavi Atakama. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 11. oktobra, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Maistrov večer: Dr. Franjo Rosina, pravi domoljub Predstavitev knjige Matjaža Brojana Sreda, 18. oktobra, ob 18. uri, grad Zaprice Muzejski večer: Križarjenje smučin po svetu, Sloveniji, Kamniku in Veliki planini Predavanje Aleša Gučka, Marjana Schnabla in Dušana Božičnika Petek, 20. oktobra, ob 19. uri, grad Zaprice Rocktuba - koncert Tuba Evfonij ansambla Glasbene šole Kranj in gostov (v okviru festivala Tubafest) Organizatorja: JSKD Kamnik in Medobčinski muzej Kamnik DOM KULTURE KAMNIK Torek, 10. oktobra, ob 20. uri, Klub Kino dom Abonma Stand up: Jan Kreuzer, Kaja Grozina, Rok Škrlep Abonma Stand up, izven Cena vstopnice: 5 evrov Četrtek, 12. oktobra, ob 17. uri in 18.30, Velika dvorana DKK Abonma Kam'nček: Zavod KULT: Butalci (otroška predstava) Abonma Kam'nček, izven - cena vstopnice: 5 evrov Nedelja, 15. oktobra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Angleška gledališka skupina GSŠRM: The Tribe (muzikal) Cena vstopnice: 10 evrov/8 evrov Sreda, 18. oktobra, ob 20. uri, Klub Kino dom Swinging Kamnik: swing plesni večer Vstop prost! Četrtek, 19. oktobra, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Maistrov abonma: Mestno gledališče ljubljansko: Bella Figura (komedija) Maistrov abonma, izven - cena vstopnice: 15 evrov/12 evrov MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Petek, 6. oktobra, ob 21. uri Katzen Kabaret Zasvojeni kabaret, ki vas bo zasvojil! Vstop z vabili, vabila je možno prevzeti v času uradnih ur v MC Kotlovnica pet dni pred dogodkom. Ponedeljek, 9. oktobra, ob 16.30, MC Kotlovnica Začetni tečaj slovenskega jezika Tečaj je namenjen tujcem, starejšim od 14 let. Sreda, 11. oktobra, ob 18. uri Delavnica kuhanja čili omake Vabljeni na tradicionalno kuhanje pekočih čili omak. Sobota, 14. oktobra, ob 21. uri MC7: koncert The Mint, Pyroxene, TPO Vabljeni na večer udarne glasbe mladih slovenskih bendov. Podprite jih s svojim prihodom. Sreda, 18. oktobra, ob 18. uri Večer retro igranja Tokrat bomo divjali z Gran turismo 4 na PS2. Četrtek, 19. oktobra, ob 19. uri Začetne gledališke delavnice Vabljeni vsi, ki vas zanima gledališka igra. ZASEBNI VRTEC ZARJA Sobota, 7. oktobra, od 11. do 12. ure, Arboretum Otroška delavnica: Lovilec sanj Izdelovanje lovilcev sanj iz naravnih materialov Sobota, 14. oktobra, od 11. do 12. ure, Arboretum Otroška delavnica: Slike iz narave Izdelovanje slik iz naravnih materialov TERME SNOVIK Sobota, 14. oktobra, in nedelja, 15. oktobra, ob 8.30, Terme Snovik Tekaški vikend v Termah Snovik Želite pred koncem sezone narediti napredek, izvedeti, kako pravilno načrtovati program treniranja in izboljšati tehniko teka? ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO MEKINJE Sobota, 14. oktobra, ob 19. uri, dvorana ŠKD Mekinje Komedija Seks in ljubosumnost V okviru sezone abonmaja komedije 2017/2018 nam bo Šentjakobsko gledališče Ljubljana pod režijo Jaše Jamnika predstavilo pohotno-maščevalno komedijo Seks in ljubosumnost. Cena predstave je 9 evrov. DRUŠTVO KLJUČ ŽIVLJENJA Četrtek, 12. oktobra in 19. oktobra, od 17. do 19. ure, pravljična soba Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik ViLA ČiRA ČaRA - ustvarjalne delavnice za otroke Ustvarjalne delavnice prinašajo otrokom, starim od 5. do 12. leta, obilo priložnosti za ustvarjanje unikatnih izdelkov, pod strokovnim vodstvom Rosane Kleindienst. Prijave: info@kljuczivljenja.si OSNOVNA ŠOLA FRANA ALBREHTA Četrtek, 5. oktobra, ob 18. uri, galerija Šola idej Povabimo sonce v šolo To pot se bodo s svojo kreativnostjo predstavili otroci OŠ Frana Albrehta in PŠ Nevlje, ki so ustvarjali pod mentorstvom Mete Kregar, Andreje Modrijan in Majde Pogačnik. Razstava bo na ogled do 6. novembra 2017. Možnost ogleda ponedeljek, sreda, petek od 9. do 12. ure in torek in četrtek od 17. do 19. ure. KUD HIŠA KERAMIKE, ZAKAJ PA NE MAJOLKA Torek, 10. oktobra, ob 18. uri Začetek tečajev Keramika: Oblikovanje iz glinenih plošč Mentorica Sanda Kirbus Zore, izkušena keramičarka, vas bo v štirih srečanjih po tri pedagoške ure popeljala v svet ustvarjanja z glino. Sreda, 11. oktobra, ob 19. uri Razstava iz cikla Keramika v izložbi: Raku, Mojca Žalik Odprtje razstave in klepet o tej znameniti japonski tehniki žganja in čarobnostih, ki jo spremljajo. Petek, 13. oktobra, od 17. ure do 18.30 za otroke do 15. leta starosti, od 19. ure do 20.30 za odrasle Mala lončarska akademija Mentorica Mojca Žalik, izkušena lončarka, vas bo v štirih srečanjih popeljala v svet lončarskega vretena. t" 4 V ^^ A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem Krt. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Jožef Pirc Kamničan Jfl petek, 1. septembra 2017 15 Zahvale GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47 www.gorenjskiglas.s'^ ZAHVALA Če bi ljubezen govorila, te ne bi črna zemlja krila. Z bolečino v srcu sporočamo, da je v 87. letu odšla naša ljubljena Olga Krivec roj. Cerar Od nje smo se poslovili 15. septembra 2017 na kamniških Žalah. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi župniku za lepo opravljen pogreb ter pevcem skupine Krt za lepo zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni Kamnik, Ljubljana, Basel, 18. septembra 2017 ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Po težki bolezni nas je zapustila draga mama, babica in prababica Ivana Sušnik 17. 12. 1933-20. 9. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Najlepša zahvala gre snahi Mariji za dolgoletno pomoč ob težki bolezni. Hvala patronažni sestri Katarini Beznik, g. župniku Pavletu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Grm za ganljivo odpete pesmi. Hvala tudi podjetju KPK za lepo izveden poslovilni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Miro z Marijo, hči Helena s Tomom, vnuki: Nataša, Katja, Klemen, Milena, Sabina, pravnuki: Nik, Jaka, Mark, Nik ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. V 77. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi ati, brat, stric, dedek in pradedek Alojzij Berlec iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja in darovane sveče. Posebna zahvala gre osebju DSO Kamnik, kjer je bil oskrbovanec. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem Krt za zapete pesmi in harmonikarju za zaigrani melodiji. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ^KPK Komunalno podjetje Kamnik, dd. Cankvjra 0M1 111241 Kmvik 24 UR NA DAN DEŽURNE SLUŽBE: JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK ZAHVALA Zašlo je sonce za gorami že, za livadami, tihimi polji, njegove oči zdaj nič več ne žare, odšel je v svet lepši in bolji ... Saš Dolinšek 3. 11. 1962-20. 9. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste in boste postali ob njegovem grobu in se ga vedno spominjali. Vsi njegovi ZAHVALA Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. (Svetlana Makarovič) Poslovil se je v Jože Strajhar 29. 8. 1939-27. 9. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nas bodrili v času njegove bolezni, nam stali ob strani ob njegovem odhodu, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sosedom, dr. Marti Jerman in zdravstvenemu osebju ZD Kamnik za skrb, župniku Luki Demšarju za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Grm za lepo petje, še posebej za Dečka z ulice. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček) V 87. letu je tiho odšel Frančišek Petek upokojenec KPK Kamnik, po domače Šimnovčev ata iz Godiča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za iskrena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu Piberniku za lepo sveto mašo in lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem kvarteta GRM za ganljivo zapete pesmi. Hvala tudi trobentačem za tako čustveno zaigrane žalostinke. Zahvaljujemo se tudi gospodu Jožetu Romšaku za ganljive besede ob slovesu. Zahvala gre tudi podjetju Interblock. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi www.pogrebnik.si ZAHVALA Zapustil si nas v tem svetu, in tu te bomo nosili v naših srcih in mislih, a to je le slovo, dokler se ne srečamo na drugi strani, kjer si zopet sežemo v roko. Ivan Dolinšek iz Kališa nad Kamnikom Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala župniku za lepo voden obred, prijatelju Rudiju Rizmanu in čebelarskemu društvu za iskren, čustven govor ter pevcem za čudovito odpete pesmi. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho razjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Ivan Kotnik 5. 8. 1955-12. 9. 2017 Po težki bolezni je odšel od nas naš Ivo, dragi mož, oče, stari ata, sin, brat, tast in svak. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali za svete maše, sveče, cvetje, izrazili pisna in ustna sožalja, se z molitvijo spomnili našega očeta ter nas bodrili v težkih trenutkih. Z njim je odšlo vse veselje, radost in iskrenost, ki jih je delil z nami in številnimi prijatelji. Hvala vsem, ki ste se mu poklonili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem kvarteta Grm, trobentaču, patru Franciju Seničarju in Tonetu Pančurju za prebrane besede ob slovesu. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in ga nosite v srcu. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Vsi njegovi September 2017 ZAHVALA Draga naša mama, odšla si tja, kjer ni zemeljskega gorja, kjer morje in nebo se zlivata ... Počivaj v miru, ljuba mama, in čakaj dni, ko spet skupaj bomo vsi. Cecilija Prelesnik rojena Jeran, 1928-2017 Iskreno se zahvaljujemo dr. Bogdanu Logarju in patro-nažni sestri Cvetki za pomoč v času njenega zdravljenja ter urgentnemu osebju ZD dr. Julija Polca Kamnik in IPP UKC Ljubljana za nesebično pomoč v zadnjih trenutkih njenega življenja. Iz srca hvala sosedi Marleni, prijateljici Nadi, sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem GSŠRM Kamnik in Janovim sodelavcem za oporo, podarjene sveče, sv. maše in cvetje. Hvala tudi g. Mihi Grilcu in ge. Maji Novak. Srčna hvala Maticu Smolnikarju za rahločutno zapeti pesmi ob slovesu naše mame in župniku g. Antonu Prijatelju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala za vaše besede sožalja, tolažbe in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Stolnik, 27. septembra 2017 184 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Kamničan Rožnate pletenine Občina Kamnik se je pridružila akciji Združenja Europa Donna Slovenija, v okviru katere so z namenom ozaveščanja o raku dojk v rožnate pletenine ovili nekaj dreves na kamniški tržnici in pred zdravstvenim domom. Jasna Paladin Kamnik - Začel se je oktober, mesec, ki je v znamenju rožnate barve in različnih aktivnosti, namenjenih oza-veščanju o raku dojk. Gre za najpogostejšo obliko raka pri ženskah, za katero letno zboli 1300 žensk, umre pa kar štiristo. V združenju Europa Donna Slovenija so že tretje leto pripravili akcijo Rožnate pletenine, ki bo do konca oktobra na to bolezen opozarjala tudi v Kamniku. Organizatorji so si zadali, da do leta 2020 v času rožnate- ga oktobra ovijejo drevesa v občinah po celi Sloveniji, letos poleg kamniške v akciji sodeluje še 63 slovenskih občin. »S to akcijo, ki je samo ena izmed mnogih oktobra, želimo opozoriti, da rak in vse ženske pa tudi moški, ki zbolijo, niso le številke. Rak dojk in rodil je bolezen, ki lahko doleti prav vsako žensko, mamo, sestro, prijateljico, sodelavko in je obvladljiva ter zazdra-vljiva, če jo pravočasno odkrijemo ter skrbimo za zdrav odnos do sebe, okolice in narave. Ženske želi- rl| fc v mo opozoriti na pomen sa-mopregledovanja, udeleževanja preventivnih prese-jalnih programov in zdravega načina življenja. In zakaj pletenine ovijamo okoli dreves? Nežne pletenine metaforično povezujemo z ranljivostjo, z drevesi pa moč. Ovijanje pletenin nam tako predstavlja spoštljiv odnos do telesa, narave in dreves, ki so simbol moči, ki jo - ko zbolimo - najbolj potrebujemo,« je pred Zdravstvenim domom Kamnik, kjer so v rožnate pletenine v četrtek ovili tri drevesa, dejala predstavni- ca Europe Donne Slovenija Sanda Velič. Akciji so se pridružili tudi župan Marjan Šarec, direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik Sašo Rebolj in pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Milena Osolnik. Čudovite pletenine rožnatih odtenkov so izdelale prostovoljke programa Delimo znanje v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, za kulturni program ob prijetnem dogodku pa so poskrbeli najmlajši iz enote Rožle Vrtca Antona Medveda Kamnik. Katarina Komatar Duplica - Mirno morje je največji svetovni mirovni projekt na morju za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih okolij, otroških in mladinskih domov ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Letos je pri projektu sodelovalo šeststo otrok iz dvajsetih držav od Afganistana do Romunije, od Slovenije do Nemčije. Del flote tudi Kamničana Posadke v povprečju s šestimi otroki ali najstniki ter z dvema skipperjema in učiteljem so cel teden med 16. in 23. septembrom plule na jadrnicah od marine do marine. Slovensko floto je letos sestavljalo trinajst jadrnic s 110 udeleženci. Z Osnovne šole Marije Vere sta se projekta udeležila Anže Pan-gerc in Elvis Slomič, učenca 8. razreda. Jadralsko izkušnjo smo začeli v marini Kaštela, kjer so se nam na jadrnici pridružili še trije učenci in učiteljica z Osnovne šole Duplek. V šestih dneh smo se naučili veliko novega in spoznali številne prijatelje. Sodelovali smo v različnih aktivnostih, ki so se odvijale na kopnem in na morju. V nedeljo smo se vsi udeleženci zbrali v marini Frapa v Rogoznici, kjer je bilo tudi uradno odprtje projekta. Vse udeležence sta po odprtju zabavala DJ Steve LeFunk in DJ ElMarto. Na zabavi ni bilo pomembno, kakšne čevlje nosiš in ali sediš na invalidskem vozičku, imaš morda koordinacijske težave pri hoji - vsi smo se premikali v istem ritmu. V ponedeljek je slovenska flota okupirala marino Mas-lenica na Šolti. Dopoldne se je pokazalo sonce in lepo vreme smo takoj izkoristili za kopanje, veslanje in druženje. Skupaj z ekipo otrok iz Bavarske smo pripravili morsko modno revijo in »palačinka parti«, seveda nismo pozabili na morski krst udeležencev. Obiskal nas je sam Pozejdon in nas sprejel med mlade mornarje, saj smo mu obljubili, da bomo čuvali morje in pomagali vsem, ki bodo pomoči potrebni. V torek smo pot nadaljevali proti marini Kaštela. Na poti nas je presenetila nevihta, vendar so se je naši izkušeni skipperji dobro ubranili in nas varno pripeljali na cilj. Popoldne smo se lahko zabavali na različnih delavnicah in se učili igrati bobne. Sreda je bil dan, namenjen igram in druženju. Učili smo se oživljanja, vožnje z invalidskim vozičkom med Letos je pri projektu sodelovalo šeststo otrok iz dvajsetih držav, med njimi tudi dva Kamničana. ovirami, risanja tatujev in naše zastave, izdelovali roke iz mavca ter iskali svoj par med vsemi udeleženci. Popoldne nas je skipper Ivo peljal še na sladoled v Split, preden smo prisluhnili predstavitvam ekip na velikem odru. Prijateljstvo, mir in toleranca Pravi vrhunec mirovne flote je sledil v četrtek, ko je vseh 97 jadrnic hkrati zapustilo pristanišče in zaplulo v kaš-telanski zaliv. V znak prijateljstva, miru in tolerance smo vsi dvignili zastave in razprli jadra. S tem dejanjem smo se poslovili od celotne flote in pot nadaljevali na otok Brač, kjer smo preživeli še en s soncem obsijan dan. Petek je bil dan za kopanje in jadranje. V soboto pa smo se polni novih izkušenj in doživetij vrnili domov. Rožnate pletenine so izdelale prostovoljke v okviru Takole so pobudniki in podporniki akcije ovili eno od programa Delimo znanje v kamniški knjižnici. / Foto: Jasna Paladin dreves pred Zdravstvenim domom Kamnik. / Foto: Jasna Paladin Mirovni projekt na jadrnicah V mednarodnem projektu Mirno morje - flota miru in tolerance sta letos sodelovala tudi dva osmošolca Osnovne šole Marije Vere. Udeleženca mednarodnega projekta sta bila tudi učenca Osnovne šole Marije Vere Anže Pangerc in Elvis Slomič.