& © p & s i. Z Dlinaja. Budgetni odsek je 23. preteč. m. po predlogu gosp. Tonklijevem vzprejel resolucijo zaradi slovenskih paralolk na Slovenskem namenjenih gimnazijah. S Koroškega. Pri nas na Koroškem se je vender poslednjič otvorilo društvo »Landeslehierbund« in jel je izhajati redni časopis »Karntner Schulblatt«. Velikonočni torek t. j. 12. t. m. bode v Beljaku veliki učiteljski zbor, v katerem se bode vnovič posvetovalo o peteciji, ki jo tukajšnje učiteljstvo namerja predložiti deželnemu zboru zaradi povišanja učiteljskih plač. V 1. štev. omenjenega časopisa je bila tiskana imenovana peticija, kojo je sestavil odbor »Landeslehrerbund-a«. V njej se bere mej drugim: »Der hohe k. k. Landesschulrath wird gezwungen sein, sich die feblenden Lehrkiafte aus den Nachbarprovinzen zu beschaffen, mit dem Eisiko, dass nur die unfiihigsten Elemente seinem Eufe folgen werden«. To nij preveč častno za nas učitelje in učiteljice, ki smo se sem gori zmotili. Z Gorenjskega. Vedno in vedno čitamo po novih postavah, ki bi imele izboljšati naše šolske razmere. A kaj malo se stori, da bi se stanje učiteljskega stanu v resnici izboljšalo. Veliko ukazov, ki imajo to nalogo, je le na papirji. Le poglejmo n. pr. postavo z dne 29. aprila 1873. 1., katera govori o uravnavi pravnih razmerij učiteljev! §. 33. te postave se glasi: »Vsak šolski voditelj ima pravico do stanovanja, izdveh sob in potrebnih zravenskili prostorov«. — Samo po sebi je uiueti, da mora stanovanje biti zdravo in učiteljskemu stanu primerno. Pa kaj koristi, ako iraa voditelj pravico do tacega stanovanja, če je pa stanovanje bolj podobno kaki kleti, kakor pa stanovanju. Kakor vsak šolski voditelj, imam tudi jaz pravico do stanovanja, a za stanovanje so mi odkazali 2 podzemeljska hrama. Ker je šola precej v hribih in mnogo č. g. tovarišev nima prilike, da bi si ogledalo to moje uzorno stanovanje, ga tu nekoliko popišera. Poslopje, katero je od vasi Y3 kilometra oddaljeno, je stara mežnarija. Šolska soba, katera je v podstrešji, meri po dolgosti 5 '/2 m in po širjavi 5 m; v njej sedi včasi 80 — 90 otrok. Lehko si mislite, kako prijeten zrak je, ako so otroci le eno uro v šoli. Nasproti šolskej sobi je pa skedenj, na katercm so uže tudi mlatili, mej tem, ko sem poučeval. 0 stopnjicah, katere peljajo do šolske sobe, izrazil se je gosp. okrajni glavar tako-le: »Predno bodem šel po njih, bodem si življenje zavaroval«. Kaj ne, gosp. urednik, da mora biti to edina šola, pri kateri se je vse postavno uravnalo! — Gotovo si bodete mislili ker je šolska soba tako vzgledna, pa je znabiti učiteljevo stanovanje bolje. V resnici ne najdete ga mu para, če tudi greste križem sveta. — Ees je, da ste dve sobi in kubinja, vender, kdor bi jih videl, bi se smijal, ako bi mu rekel, da stc sobi. Prva soba je na enej strani čez meter visoko v zenilji (visoka je 2-6 m); na drugej ima 2 okni, skozi kateri imam prekrasen razgled na — mežnarjev svinjak, v katerem koncertujeta dan na dan dva rilca. Svinjak z gnojiščem oddaljen je 3 m od mojib oken. Leliko se misli, kaj me tu vse doleti. Druga soba je pa na 2 straneh v zemlji, radi česar je tako vlažna, da ne morem ničesar v njej hrauiti. Ako le 24 ur visi obleka v njej, je tako vlažna, da jo moram poprej posušiti, predno jo oblečem. Kuhinja, katera mora biti ob enem drvarnica, je pa 1 m široka iu 2 m dolga. Vse stanovanje je tako vlažno, da se je nekdo norčeval: »No, čeravno je stanovanje slabo, vender imaS to dobroto, da je vodovod napeljan in nisi v zadregi radi vode«. — Kaj ne, gospod urednik, da je to krasno stanovanje, ki popohioma ugaja higijeničnim zalitevam. Jaz menirn, da naj bi se stalno zdravstvene komisij« pri okrajni oblasti tudi pečale z enakimi stvavmi ter včasi tudi pogledale, kakšne so šole in učiteljska stanovanja. *) —r. Iz Škofje Loke. Poslavljenje. V 21. preteč. tn. je bil tii v uršulinskem samostanu prav vesel dan. Naša občespoštovana gospa preč. M. Benedikta, prednica je obhajala svojo petindvajsetletnico, katero so tudi Nj. Veličanstvo odlikovali z zlatim križem za zasluge s krono. Vrla gospii mati prednica je uže blizu 80 let stara, je bila tu 30 let učiteljica in zdaj uže 25 let noši težavno breme predstojništva. Loško prebivalstvo je pokuzalo, kako zelo ceni zasluge gospe matere; požarna straža ji je napravila serenado in čitalniški pevci so zapeli pred samostanom tri pesmi. Bog ohrani blago gospo mater še mnogaja leta! Iz Semiča. (Zahvala.) Slavno društvo »Narodna Šolac blagovolila je poslati za uboge učence obilo šolskega blaga. Štpjem si v dolžnost, da se za vse to poslano javno zahvaljujem. Krajni šolski svet v Semiču v 21. dan marca 1887. Janez Jerman, predsednik. Iz Višnjegore. V »Verordnungsblatt-u« v 15. dan preteč. m. smo brali, da je s šolskim 1. 1886/87. veljavna (aktivirana) blagodušna ustanova Neže Žitnikove, ki je v 26. dan aprila 1879. 1. umrla in ustanovila dijaško ustanovo za gimnazijalne učence s 150 gld. 60 kr. in drugo s 15 gld. za učence in učenke ljudske šole. Prva je namenjena dijakom iz Višnjegore, kateri se hočejo posvetiti dubovskemu stanu, drugo pa bodo uživali učenci in učenke na ljudski šoli v Višnjigori. Želeti je, da bi ta ustanovnica posebno zato, ker se je spominjala ljudske šole, imela še kaj posnemalcev, kajti naše ljudske šole so, kar se tiče ustanovnih podpor, zapuščene in pozabljene. Iz Mokronoga. Vabilo. »Pedagogiško društvo« za učitelje in šolske prijatelje bode zborovalo dne 14. aprila t. 1. v Mokronogu v ondotni ljudski šoli. Spored: 1. Društvene zadeve. 2. Govor g. J. Eavnikarja o napakah pri vzgoji. 3. Govor g. V. Gebauer-ja o šol. vrtu (drevesnici). 4. 0 domačib šolskih nalogah na kmetih. 5. Posamezni nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Iz Ljtlbljane. Prihodnje preizkušnje učiteljske sposobnosti za splošne ljudske in meščanske šole bodo pri Ljubljanski izpraševalni komisiji v 9. dan maja t. 1. in naslednje dneve. Kandidatje in kandidatinje, ki hočejo k preizkušnji priti, naj svoje prošnje za dovoljenje k preizkušnji v smislu ministerskega ukaza z 31. julija 1886. 1., št. 6033 o novem predpisu za preizkušnje učiteljske sposobnosti potom šolskoga voditeljstva oddajajo pri svoji okr. šolski oblasti, in če niso na nobeni šoli v službi, pa s svojimi službenimi spričali in z uradnim zdravniškim spričalom neposredno pri tisti okrajni šolski oblasti, pri kateri so poslednjič služili in sicer o pravem času tako, da bode okrajna šolska oblast mogln do 2 0. dne aprila t. 1. oddati prošnje izpraševalni komisiji. Kandidatje in kandidatinje, ki so svo.je prošnje za dovoljenje k preizkušnji v pravem času oddali, naj pridejo k preizkušnji v 9. dan maja t. 1. zjutraj v 8. uri v c. kr. izobraževališoe za učitelje in učiteljice v Ljubljani — ne da bi čakali posebuega poziva. — Kranjska hranilnica je imela v 17. dan pretee. m. svoj občni zbor, v katerem je 28.550 gld. darovala v dobrodelne namene, mej temi seveda tudi za šolske potrebe, in sicer: ubogim dijakom Ljubljanske gimnazije 200 gld., Kranjske 50 gld., Kočevske 100 gld., Novomoške 100 gld., ubogim učencem Ljubljanske realke 200 gld., ubogim učencem c. kr. učiteljskega izobraževališča v Ljubljani 100 gld., ubogim učencem I. mestne deške ljudske šolo 150 gld., II. mestne ljudske šole v Ljubljani 250 gld., društvu »Schulpfennig« 200 gld., »Narodni Šoli« 200 gld., ubogim učenkam na dekliški šoli pri uršulinaricah v Ljubljani 200 gld., v Loki 100 gld., v evangelski šoli v Ljubljani 350 gld., ubogim učencem deške ljudske šole v Novem Mestu 100 gld., ubogim učenkam dekliške šole ravno tu 50 gld., ubogim učencem Ljubljanske podkovske šole 50 gld., ubogim učenkam mestne deške šole v Ljubljani 100 gld., v podporo ubogira kandidatinjam in učenkam na izobraževališči za učiteljice v Ljubljani 100 gld., ubogim učenkam *) Svetujemo Vam, da le trkajte dalje z besedo in s pismom pri krajni in okrajni učilnični oblasti in še dalje tako dolgo, da se Vam pomaga. Tudi postava s 14. maja 1869. 1. (§. 63.) določno terja: nVsaka šola mora imeti potrebne šolske prostore, tako narejene, kakor zahteva pouk in ozir na zdravje". Uredn. dekliške šole v Kočevji 50 gld., ubogim kranjskim učencem meščanske šole v Krškem 50 gld., ubugim učencem na Mabu (pri Ljubljaui) 50 gld., ubogim učencem neraške deške ljudske šole nemškega »Scliulverein-a« 100 gld., na mestni nemški deški ljudski šoli 50 gld., in dekliški tej v Ljubljani tudi 50 gld., otročjemu vrtu nemškega »Schulverein-ac 150 gld., ubogim rokodelčičem v obrtnijski pripravljalnici na I. in II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, vsaki po 50 gld.; v podporo godbene šole fllharmonične družbe 600 gld., tej pri »Glasbeni Matici« pa 200 gld., mali šoli (otročjemu zabavišču) pri sv. Jakobu v Ljubljani 200 gld.; c. kr. deželuemu šolskemu svetn na Kranjskem kot donesek k zgradbam ljudskih šol 6000 gld. pogojno, ako se ravno toliko da (za 1. 1887.) tudi iz deželnega zaklada; študentovski kuhinji 100 gld., kranjskemu »Landeslehrer-Verein-u« v Ljubljani 100 gld.; obrtnijski nadaljevalni šoli v Kočevji 50 gld., v Kranji 50 gld., v Kameniku 50 gld., nemškemu »Kindergartenc v Kranji 50 gld., nemškemu »Šchulverein-u« kot subvencijo za vzdržavanje nemške deške ljudske šole v Ljubljani 4300 gld., in za opravo in učila za novi IV. razred pri tej šoli 500 gld., nemškemu »Kindergarten« v TržiCu 100 gld., nemškemu »Kindergarten« v Ljubljani (za božično slavnost) 250 gld., odboru dobrodelnih gospa za napravo obleke ubogim učencem v Ljubljani 250 gld. i. t. d. — Glasbena-deklamovalska akademija, katero so 19. preteč. m. priredili pripravniki in pripravnice tukajšnjega c. kr. učiteljišča, se je kakor vlani, tako tudi letos nepričakovano izvrstno, da prav sijajno obnesla. Prva točka bil je Mendelssohn-Bartholdy-jev nedovršeni oratorij »Christus« se spremljevanjem na klaviru (zapuščinsko delo), v katerem so se posebno odlikovali samospevi (P. Suwa, P. Eus, J. Pianecki, J. Cvirn), pa tudi ves zbor je veličastno zvrševal svojo prelepo nalogo. Za tem ste bili na vrsti jako umetni ensembli za gosli se spremljevanjem na klaviru in potem se je izvajal priljubljeni Abtov »Eothkappche n«. Vseh devetero spevov, samospevi in zbori so spremljevanjem na klaviru z deklamacijo vred je bila kar popolna, živa zvršba. — »Dva slov. plesa« (A. Dvofak-ova) svirala sta se na klaviru čveteroročno na splošno pohvalo. — Zadnja točka je bil A. Nedved-ov »venec slovanskih narodnih pesni« (mešan zbor se spremljevanjem na klaviru). Ta novi, prelepi venec, ki končava s »cesarsko pesnijo«, imel je sijajni uspeh ter je poslušalcem globoko segal v kosti in dužo. Te velevažne slavnosti se je udeležilo polno odličnega občinstva; izmej dostojanstvenikov bili so namreč prisotni deželni predsednik baron Winkler, deželni glavar grof Thurn, deželne sodnije predscdnik Kočevar, mestni župan Grasselli in mnogo drugih odličnih dam in gospodov. — Če se pomisli, da so vsi, ki so priredili to krasno akademijo, delovali za njo zraven svojih obilnih stanovskih opravil le v svojib prostih urah, je razvidno, koliko vztrajne požrtvovalnosti je bilo treba, da se je tako sijajno izvedlo to izvrstno proizvodstvo. Naj več zaslug o tem ima pa pred vsem gotovo naš slavnoznani pevovoditelj gosp. A. N e d v e d, čigar izborno delovanje je tii nepresežljivo. — Odlikovanje. Prečastiti gimnazijalni profesor, naš stari, neutrudljivi, izborni podpornik gospod Josip Marn je o svojem 55. godu dobil lepo, a tudi dobro zasluženo vezilo ter odlikovanje od više duhovske oblasti, ker je imenovan konzistorijalnim svetnikom. Prisrčno čestitamo! — Obrtne šole v Ljubljani. Mestni magistrat Ljubljanski je dobil 20. preteč. m. od deželne vlade dopis, v katerem se naznanja, da bode ministerstvo v priliodnjem letu ustanovilo v Ljubljani razne strokovne obrtne šole, seveda proti temu, da mesto prevzame razmeren del troškov. — Zahvala. Slavno društvo kianjske hranilnice v Ljubljani je v svojem občnem zboru 17. preteč. m. v podporo ubogim učencem I. mestne 5razr. deške ljudske šole blagovolilo podeliti 150 gld. in v podporo ubogim rokodelčičem v obrtnijski pripravljalnici na tej šoli pa 50 gld., za katera blagodušna darova se v imenu obdarovancev prisrčno zahvaljuje A. Praprotnik, voditelj I. mestui 5razr. deški ljudski šoli. — Velikonočni torek t. j. 12. t. m. bode imel odbor »Slovenskega učiteljskega društva« ob 2. popoludne v pisarni I. mestne deške ljudske šole sejo, h kateri uljudno vabi predsedništvo.