DRŽAVNA II. DEKLIŠKA MEŠČANSKA ŠOLA V LJUBLJANI
* * , * p -
■ . vyej’jäjrflr *
LETNO POROČILO
ZA ŠOLSKO LETO 1934/35
*
V	LJUBLJANI 1935
Založba Državne II. dekliške mešč. šole v Ljubljani
DRŽAVNA II.
DEKLIŠKA MEŠČANSKA ŠOLA V LJUBLJANI
LETNO POROČILO
ZA ŠOLSKO LET01934/35
*
V	LJUBLJANI 1935
Založba Državne II. dekliške mešč. šole v Ljubljani Tiskala Tiskarna Slatnar, družba z o. z. v Kamniku
V ZNAMENJU LETOŠNJE ŽALOSTI.
9. OKTOBER
10. oktober: Žalni (lan.
15.	oktober: Žalna svečanost.
Pred sliko blagopokojnega vladarja je gorela večna luč teden dni; učenke so se izmenjavale v častni straži.
Govor nastavnice Vidičeve:
DRAGE UČENKE!
Ob premnogih slavnib spominskih dneh smo se zbrali pred sliko svojega ljubljenega vladarja; ovenčali smo jo s cvetjem in zelenjem in mu zapeli, polni hvaležne udanosti.
Danes pa je njegova slika odeta v žalno črnino; blede lučce trepečejo pred njo; turobno pozvanjajo zvonovi naših cerkva: Našega kralja Aleksandra ni več! —
Ves svet se je zgrozil ob strašni marsejski tragediji; a mi, ki smo bili njegovi, tesno povezani nanj po rodu in krvi, po trpljenju in poveličanju, mi smo zajokali bridko, grenko, neutešno. Izgubili smo kralja, dobrotnika, očeta; svet pa je izgubil najplemenitejšega apostola miru. Izguba je strašna, nepojmljiva, najtemnejši list nase tužne zgodovine.
Danes, ko zadnjič gledamo to sveto obličje, se odpira pred nami njegova življenjska knjiga. Kako malo sonca mu je sijalo na pot! Nad njegovim de-tinstvom ni čula sveta materinska ljubezen, nikdar ni okusil, kako sladka je beseda mati. V tujini, v daljni švicarski Ženevi je živel s svojim očetom v prognanstvu. In mladeniška leta so mu tudi potekala daleč od domovine, v tujini, na ruskem carskem dvoru. Šestnajst pomladi je stel, ko je stopil prvič na sveta domovinska tla.
Ali kratka le je bila doba sreče in slave. Jasna zvezda Kumanova je utonila v krvi svetovne vojne. Zopet je moral naš kralj zapustiti domovino, strašni
prehod preko albanskih strmin je najstrašnejše poglavje svetovne vojne. Kralj — brezdomec v tujini!
Toda njegov veliki duh ni klonil; zato je zmagal in zavladal ujedinjeni veliki Jugoslaviji. Mož na svojem mestu; odločen in kremenit, pa vendar tako blag in ljubezniv.
Plemenitejšega moža še ni krasil kraljevski škrlat, so pisali francoski časniki ob njegovi tragični smrti.
Pripeljite nam ga vsaj mrtvega,	da	se	mu	Pariz	pokloni	do	tal,	so	prosili
prebivalci ponosne francoske prestolice.
Bolj vzvišenih idealov ni imel	še	noben	vladar	svetovne	zgodovine.	Ko
so evropske tvornice v najtemnejšem ozadju hitele kovati morilno orožje in se je za vso evropsko mirovno diplomacijo čulo skrivnostno — strašno šepetanje o ponovni svetovni vojni, tedaj je naš blagopojni vladar, naš viteški kralj, hitel od države do države, da ublaži nevarna nasprotja, da pomiri duhove, da zasnuje prijateljske zveze. Dobro se je zavedal, da mu preti na teh potih tisoč nevarnosti, da preže sovražniki iz zasede; in vendar je vedno vnovič odhajal in se vračal z bogatimi uspehi.
Tudi njegova zadnja pot je bila pot mirovnega apostolstva. Odšel je v Francijo, v državo naših najzvestejših zaveznikov, da utrdi prijateljstvo in skupno delovanje za svetovni mir.
Naša najlepša križarka — beli »Dubrovnik« — je odpeljal našega viteškega kralja na francosko obalo. Kralj se je vkrcal v Splitu in odplul svoji sveti misiji naproti. Vera in upanje vsega njegovega naroda je plulo z njim.
In zopet je bila tujina, ki mu je prinesla smrt. Zadet od zločinske roke je padel naš viteški kralj kot mučenik najsvetejših idej človečanstva. Padel zato, ker je nosil mir na ustnicah in v srcu.
Vrnil se je beli »Dubrovnik«. Tužno je plapolala na njem črna zastava, kralj-mučenik je dospel v domovino, vso utopljeno v morje bolesti in solza. Jokajo lovori in ciprese ob sinjem Jadranu, joka sivi Triglav in temnozeleni Vardar, joka kraška skala in cvetoči Srem.
Ali nas čuješ, o kralj?
Toda dediščina Tvoja sveta ni v nevarnosti. Strnjene so naše vrste; vsi pojdemo v boj za Tvoja sveta načela. Graditi hočemo dalje na krasni stavbi naše domovine, ki si jo utemeljil na večnih mirovnih idealih. Za te ideale hočemo tudi mi živeti, delati, trpeti in če treba tudi umreti. Čuvali bomo Tvojo Jugoslavijo do zadnjega diha.
Naj Ti bo spanje v oplenški zadužbini mirno in sladko!
Vse naše hrepenenje se bo oklenilo tega svetega kraja. Tja bomo pohiteli letos, da se poklonimo Tvojim velikim manom in da Ti še enkrat povemo, kako smo z dušo in s srcem Tvoji.
Slava Ti, naš Viteški kralj Zedinitelj!
Vsa naša ljubezen in udanost pa bodi v bodoče posvečena Tvojemu prvorojencu.
»Naš Petrček«, smo vzklikali, kadar smo ugledali njegovo ljubko, nežno osebico. Naš Petrček je danes kralj. Ob krsti njegovega očeta ugaša njegova brezskrbna mladost. Delo, dolžnosti in žrtve legajo težko na njegove mlade rame. Vsi smo s Teboj, nas mladi kralj. Vse je Tvoje, kar imamo. Naša najzvestejša udanost bo spremljala Tvojega visokega strica Nj. Vis. kneza Pavla, da Ti skupno ohranimo prestol, ki Ti ga je pripravil Tvoj viteški oče.
Peterček naš — naš presvetli kralj Peter II., naj Ti bo življenjska pot jasna in sončna, potem bo srečna tudi naša lepa Jugoslavija.
Živel kralj Peter II.!
18. oktober: Žalne pogrebne svečanosti.
Učenkam se je prečitala spomenica g. bana (lr. Marušiča, nakar so sledili cerkveni obredi. Potem so se učenke udeležile žalne proslave vse nase javnosti na Kongresnem trgu.
9.	november: 30 dnevnico smrti blagopokojnega kralja smo obhajali z žalnimi obredi v cerkvi. V šoli je imela spominski govor nastavnica Demšarjeva, nato so sledile deklamacije.
29.	november: Roditeljski sestanek. Poklonitev naše zajednice »Doma in šole« spominu viteškega vladarja; komemorativni govor je imela v. d. u. Clivatalova.
1. december: Praznik ujedinjenja se je vršil v znaku narodne žalosti s spominskim govorom, ki ga je imela v. d. u. Clivatalova. Učenke so z recitacijami poglobile spomin na Onega, ki je bil poosebljena ideja ujedinjenja.
18. december: Rojstnega dne kralja Zedinitelja so se spominjale učenke s splošnim molkom in spoštljivo tihoto.
9.	april: Ob zaključku polletnega uradnega žalovanja se je po govoru v. d. u. Chvatalove mladina z nastavniškim zborom ujedinila v eni vzvišeni misli: Spomin na tako velikega vladarja mora ostati trajen v srcih vseh Jugoslovanov.
28.	V. — 1. VI. Poklonitveno potovanje deputacije 14 učenk in dveh članov društva »Dom in šola« pod vodstvom dveh nastavnic na Oplenac.
Na Oplencu.
NASTAVNIŠKI ZBOR.
C li v a l a l Frida, vršilka dolžnosti upraviteljice VI. pol. skup. Usposobljena za matematiko, opisno geometrijo, prostoročno risanje in telovadbo. Poučevala računstvo in geometrijo v 4., geometrijo v I. a in risanje v 3. razr. Tedensko 10 ur.
Demšar J o s i p in a, nastavnica VI. pol. skup. Usposobljena za slovenski in nemški jezik, zemljepis in zgodovino. Poučevala slov. jezik, zemljepis in zgodovino v 3. in 4., nemški jezik in državoznanstvo v 4., zemljepis v 1. b, gospodinjstvo v 3. razredu. Tedensko 24 ur.
Krakar Angela, nastavnica V. pol. skup. Usposobljena za matematiko, fiziko, kemijo in prirodopis. Poučevala računstvo in nemščino v 3., fi-ziko in kemijo v 3. in 4. razredu, prirodopis v 1. a, 1. b in drugem razredu. Tedensko 24 ur.
Novak Marija, nastavnica V. pol. skup. Usposobljena za matematiko, opisno geometrijo, prostoročno risanje in lepopisje. Poučevala računstvo, geometrijo, slovenski in nemški jezik, gospodinjstvo in risanje v 1. b, gospodinjstvo v 1. a, geometrijo v 3., risanje v 4. razredu. Tedensko 22 ur.
Skubic Lucija, učiteljica ženskih ročnih del, VIII. pol. skup. Poučevala ž. roč. dela v vseh razredih. Tedensko 10 ur. V dopolnitev učne obveznosti dodeljena še mešč. šoli v Zg. Šiški.
Triller Alojzija, nastavnica V. pol. skup. Usposobljena za matematiko, opisno geometrijo, prostoročno risanje in lepopisje. Poučevala računstvo v 1. a in 2., geometrijo, nemški jezik in gospodinjstvo v 2., risanje v I. a in 2., lepopisje v 1. a in 2. razredu. Tedensko 23 ur.
Vidic Marija, nastavnica VI. pol. skup. Usposobljena za slovenski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučevala slovenski jezik, zemljepis in zgodovino v 1. a in 2., nemški jezik v 1. a, zgodovino v 1. b, gospodinjstvo v 4. razredu. Tedensko 24 ur.
DODELJENI Z DRŽ. II. DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE V LJUBLJANI:
Fabjanič Nikola, učitelj VI. pol. skup. Poučeval srbohrvaščino v vseh razredih. Tedensko 10 ur.
Laharnar Marija, nastavnica VI. pol. skup. Usposobljena za petje in klavir. Poučevala petje v vseh razredih in zborno petje. Tedensko 6 ur.
Tavčar p. Feliks, veroučitelj nastavnik VIII. pol. skup. Poučeval verouk v vseh razredih. Tedensko 10 ur.
DODELJENA S IV. DEKLIŠKE NARODNE ŠOLE V LJUBLJANI:
Hauptman Zora, učiteljica VIII. pol. skup. Poučevala telovadbo in liigijeno v vseh razredih. Tedensko 10 ur.
IZPREMEMBE V NASTAVNIŠKEM ZBORU V ŠOL. L. 1934/35:
Golob Albina, upraviteljica V. pol. skup. je bila z ukazom Nj. Vel. kralja Petra II. Snbr. 12547 od 31. III. 1935 upokojena.
Deisinger Ema, premeščena kot honorarna nastavnica z drž. II. deške mešč. šole v Ljubljani na podlagi odi. min. prosv. Snbr. 31412 od 19. dec. 1934 in nameščena z odi. min. prosv. Snbr. 42441 od 4. dec. 1934 na drž. deško mešč. šolo v Maribor. Poučevala je od 8. oktobra do 22. decembra 1934.
IZ ŠOLSKE KRONIKE
30. in 31. avgusta: Razredni in završni popravni izpiti za šol. 1. 1933/34.
1., 2. in 3. septembra: Vpisovanje. Vpisalo se je 225 učenk. Radi pomanjkanja
prostora je bilo 10 učenk prešolanili na I. dekl. mešč. šolo. Za vse učenke so bili 4 razredi in 1 vzporednica.
4. septembra: Otvoritvena nastavniška seja.
10. septembra: Otvoritvena služba božja, razporedba učenk po razredib, uvajanje v šolski red, pričetek rednega pouka.
16. — 22. septembra: Teden rdečega križa. Šola se je udeležila skupne manifestacije, ki se je vršila za podmladke vseh ljubljanskih šol na Kongresnem trgu.
29. septembra: Vse učenke so prisostovale predvajanju filma »Dovedi jih žive« v kinu Matica.
1., 3., 4. in 5. oktobra se je vršil za vse razrede zdravniški pregled.
8. oktobra: Nastavniška seja. Nastop honorarne nast. Deisinger Eme na pod-
lagi odi. min. prosv. Snbr. 31412 od 19. dec. 1934.
9. oktobra: Marsejska tragedija, ki je bila kriva mučeniške smrti nad vse
ljubljenega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
10. oktobra: Žalni dan.
13.	oktobra: Zgodovinski dogodek o nastopu Nj. Vel. kralja Petra II. se je povdaril v vseh razredih.
15.	oktobra: Žalna svečanost.
18. oktobra: Žalne pogrebne svečanosti.
31. oktobra: Dan štednje. Nastavnice so v vseh razredih govorile o štednji kot
predpogoju za izboljšanje lastnega in narodnega gospodarstva.
Ta dan so učenke oddale mnogo sveč in cvetja za okrasitev vojaških grobov.
5. novembra: Razredne seje.
6. novembra: Učenke so si ogledale film pogrebnih svečanosti za blagopokoj-
nim kraljem Aleksandrom I.
8. in 9. novembra: Šolska spoved in obhajilo.
9. novembra: Žalna svečanost.
10. novembra: Proslava dneva miru.
29.	novembra: I. roditeljski sestanek in občni zbor društva »Dom in šola«.
1.	decembra: Praznik Ujedinjenja.
1.	— 8. decembra: Obrtniški teden. Nastavnice so povdarjale pri pouku, da je gospodarsko krepak obrtni stan temelj narodnega blagostanja.
5. decembra: Predavanje o izseljeništvu je imela skupno za vse učenke nast.
Deisinger E. ob pol 8. zjutraj pred poukom.
6. decembra: Ob isti uri je imela nast. Krakarjeva tudi skupno za vse učenke
predavanje po geslu »Svoji k svojim«.
18.	decembra: Učenke so si ogledale razstavo jaslic v Jakopičevem paviljonu.
21.	decembra: P. R. K. je priredil božičnico, kateri so prisostovali tudi starši.
22. decembra: Razrešitev nastavnice Deisinger Eme, ker je bila nameščena na (lrž. mešč. šolo v Maribor po odloku min. prosv. Snbr. 42441 od
4.	dec. 1934.
22.	dec. — 10. jan. 1935: Božični odmor.
26. januarja:	Svetosavska	proslava s predavanjem v. d. u. Chvatalove in z
recitacijami.
29. januarja: Razredne seje in zaključna seja nastavniške{ja zbora za I. pol-
letje.
1.	marca: Razredne seje.
20. marca: Roditeljski sestanek s predavanjem nast. Krakarjeve.
3.	aprila: Razredne seje.
3.	— 5. aprila: Duhovne vaje.
6.	aprila: Nastavniška seja.
9. aprila: Žalna proslava ob zaključku polletnega uradnega žalovanja.
13. aprila: Ilirska proslava z deklamacijami in recitacijami. Govor je imela
nast. Demšarjeva.
14. aprila: Akademija podmladkov Rdečega križa vseli ljubljanskih šol v
Unionu. Sodeloval je naš mladinski zbor s pevskimi točkami.
16.	aprila: Vse učenke so si ogledale razstavo blagopokojnega kralja Zedi-nitelja v Jakopičevem paviljonu.
18. apr. — 7. maja: Velikonočni odmor.
30. aprila: Nastavništvo je z veseljem sprejelo novico, da se je pri mestnem
poglavarstvu ustanovil upravni odbor meščanskih sol.
12. maja: Razvitje in blagoslovitev praporov podmladkov J. S. iz vseh ljubljanskih šol na Kongresnem trgu. Našemu praporu je kumovala ga. Joža Battelino.
18. maja: Poverjenica P. R. K. nast. Trillerjeva je imela ob pol 1 za vse
učenke predavanje o dečjem dnevu.
Ob 6. uri je bila v Unionu evharistična akademija za mladino — sodeloval je nas mladinski zbor.
19. — 26. maja: Protituberkulozni teden. Učit. tel. Hauptmanova je imela 24.
tozadevno predavanje za vse učenke.
25. maja: Horvat Rudolf, učitelj v pokoju, je imel 5. učno uro predavanje o pogubnosti alkohola.
25. in 26. maja: Šolska akademija, posvečena domovini; materi, P. R. K. in
P. J. S.
28. maja: Roditeljski sestanek društva »Dom in šola«. Predavala je ga. svetnik dr. Šimečeva.
28. maja — 1. junija: Poklonitveno potovanje	na	Oplenac.
31. maja: Se je končal pouk za IV. razred.
1.	junija: Zaključna seja za IV. razred.
5. junija: Proslava 85-letnice presvitlega nadškofa	dr.	A.	B. Jegliča.
6. in 7. junija: Šolska spoved in obhajilo.
8. junija: In še v naslednjih dneh je vršila pregled šole min. izaslanica ga. Kobal Iva, uprav. I. dekl. mešč. šole, imenovana z min. odi. Snbr. 20344 od 30. maja 1935.
Popravni izpiti za IV. razred.
11. junija: Pismeni završni izpiti. Tema naloge: Mati, domovina, Bog.
12. — 16. junija: Ustni završni izpiti.
16.	junija: Zaključna nastavniška seja za II. polletje za I. a, I. b, II. in III. razred.
20.	junija:	Zaključek	šolskega pouka.
28.	junija:	Zaključek	šolskega leta s službo	božjo	in	Vidovdansko proslavo.
Nato razdelitev dijaškili knjižic in letnih izpričeval.
seznam Šolskih nalog višjih razredov
III. r.
1. Kako je bilo v počitnicah. — Dožitek.
2. Ljubljana žaluje. — Dožitek.
3. O prešcab. — Slika.
4. V miru cvete znanost. — Prosta obnova.
5. Naš zimski šport. — Opis.
6. Šivilja	in škarjice. — Po	čtivu.
7. Ko bi	imela svojo sobico.	—	Razmišljanje.
8. Vabilo prijateljici. — Pismo.
9. Zakaj te žalimo, o mati.
1. Uskoci. — Po nar. pesmi.
2. Moja domovina. — Prost sestav.
3. Sv. Nikola. — Prost sestav.
4. Zima. — Slika.
5. Smrt Marka kraljeviča. — Po nar. pesmi.
6. Iz moga dnevnika. — Prost sestav.
IV. r.
1. Zadnja trdnjava v Iliriji. — Po Aškerčevi pesmi.
2. Marseille-ska tragedija.
3. Helena. — Jurčič »Sin kmetskega cesarja«.
4. V miru cvete znanost. — Prosta obnova.
5. Moja pravljica. — Po lastni domišljiji.
6. Ajdovski	gradeč. —	Položajna	slika.
7. Iz novele	»Cvetje v	jeseni«.
8. Letni časi in človeško življenje. — Primera.
9. Moji materi.
1. Starina Novak. — Po nar. pesmi.
2. Naši manastiri. — Književni prikaz.
3. Naši božični običaji. — Pismo.
4. Moje putovanje. — Prost sestav.
5. Kraljevo	oranje. —	Po pesmi	V.	Nazora.
6. Naše more. — Prost	sestav.
DRUŠTVA
1. PODMLADEK RDEČEGA KRIŽA
V	tem šolskem letu so bile vse učenke članice P. R. K. Vsak razred ima svoj razredni odbor, ki ga vodi razrednik. Podmladek je nabavil revnim učenkam potrebne šolske zvezke.
Na žalni seji 15. X. 1934 so podmladkarice sklenile, da bodo gorele sveče pred sliko blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v razredu in na hodniku prav do božiča. V ta namen so podmladkarice pridno prinašale sveče.
Za okrasitev grobov vojnili žrtev so zbrale 262 sveč in mnogo cvetja.
Dne 1. decembra 1934 je priredil P. R. K. srečolov, katerega dobiček je bil namenjen za božičnico. Pri božičnici P. R. K. 21. decembra 1934 je bilo obdarovanih 193 učenk s perilom ali obleko, s kako malenkostjo pa prav vse.
Pri šolski akademiji 26. maja 1935 so nastopile podmladkarice z dvema točkama.
P. R. K. je dal vsa razpoložljiva sredstva, da je potovala iz vsakega razreda najpridnejša učenka na grob blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Vse podmladkarice dobro pojmujejo nalogo te velevažne humanitarne ustanove in so vse srečne, če lahko pomagajo bedni tovarišici.
PODMLADEK JADRANSKE STRAŽE
Šteje 145 članic. Članice so naročene na revijo Jadranske Straže, ki jo čitajo pri ročnem delu in v odmorih. Članice so si nabavile članske znake. Seje so se vršile redno. Rilo je tudi več predavanj za spoznavanje naše obale in v svrho gojitve ljubezni do našega morja. Podmladek ima svojo zastavo, ki je bila razvita 12. maja pri skupni proslavi podmladkov vseh ljubljanskih šol na Kongresnem trgu. Kumici, gospej Joži Rattelino, ki je poklonila zastavo, ji pripela trak in se darovala znatno vsoto za revne učenke — od srca hvala!
S prihranki je tudi P. J. S. podprl poklonitveno potovanje šolske depu-tacije na Oplenac.
SOKOL
Pri mladinskih sokolskih telovadnih odsekih je 38% učenk. — Vsak razred je naročen na Sokoliča, ki ga učenke prav rade čitajo.
DOM IN ŠOLA
Društvo »Dom in šola« se je ustanovilo z odobrenjem ministrstva prosvete,
S.	n. br. 10733, z ustanovnim občnim zborom dne 29. maja 1934. Ima namen krepiti vezi med starši, učitelji in učenci. Društvo prireja roditeljske sestanke, ki so bili vsi prav dobro obiskani. Uspeh je že viden. Starši postajajo z vedno večjim zaupanjem do nastavnikov, pri katerih se pouče o napredku in vedenju svojih otrok. Marsikak dober svet glede vzgoje pridobe na ta način, na-stavnice pa spoznajo socijalne razmere, v katerih otrok raste. Tudi starši vedno
bolj priznavajo težko delo in trud v šoli, kar je velevažno, ker je bila premno-gokrat samo šola kriva slabili uspehov. Malenkostna mesečna članarina se je uporabila za nabavo knjig revnim učenkam. Prvi občni zbor se je vršil 29. novembra 1934. Najprej je bila komemoracija za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Potem pa se je konstituiral sledeči odbor: predsednik g. Ivan Žagar, podpredsednica ga. Klepec Roza, tajnica ga. Hübner Ivana, blagajnik g. Praprotnik Matija, odbornice ge. Sterle Ana, Koman Alojzija, Puhar Franja, Favaj Marija. Nastavnici: Chvatal Frida, Krakar Angela. Po tekočem šolskem letu so bile 3 odborne seje in 3 roditeljski sestanki, vsi s poučnimi predavanji. Društvo ima 117 članov.
TREZNOSTIM KROŽEK
Voditeljica nastavnica Krakar Angela. Na šoli obstoja že mnogo let trez-nostni krožek. Zanimanje za treznost je prav živo, saj šteje krožek 86 članic. Sestanki so bili letos vsak 2. četrtek od oktobra do maja. Članice so bile zelo delavne. Sestavljale so predavanja, pripovedovale doživljaje iz lastnega življenja kakor tudi s ceste. Na domačem epidiaskopu so videle filme o alkoholu, o raznih živilih, o negi zdravja, o življenju v prirodi, o slabih posledicah alkohola za zdravje in človeško družbo. Članice niso plačevale članarine.
KNJIŽNICE, UČILA, EKSKURZIJE
Nastavniška knjižnica obsega 333 knjig; prirastek: 15 knjig. Šola je naročena na 11 mesečnikov, oziroma časopisov.
Dijaška knjižnica ima 325 knjig; prirastek: 32 knjig.
Podporna knjižnica šteje 380 knjig; prirastek: 89 knjig.
UČILA
Zemljepis in zgodovina.
Zbirka teh učil obsega 27 zemljevidov, med temi 5 zgodovinskih, globus, telurij, 21 zemljepisno in 20 zgodovinskih stenskih slik, 22 zemljepisna in 3 zgodovinske filme.
Prirodopis.
Zbirka obsega 110 nagačenih živali, 19 živali v tekočinah, 18 modelov in
7	filmov za epidiaskop, 116 stenskih slik, zbirka hroščev in metuljev, školjk, polžev, semen, lubja, lesa, plodov in preparatov za mikroskop.
Fizika.
Na šoli sta 92 aparata za razne panoge fizike.
Kemija in mineralogija.
Steklenih posod je 34, 131 raznih rudnin, nekaj kristalnih likov in filmov.
Somatologija.
Modeli organov in stenske slike.
Geometrija.
Dva kotomera, 11 trikotnikov, 6 šestil, 2 dolgi ravnili, 6 lesenih modelov,
8	modelov iz pločevine z mrežo, kvadratna prizma in kvadratna piramida za ponazorovanje telesnine, 17 žičnih modelov.
Risanje.
Lončena in lesena roba.
POUČNE EKSKURZIJE
Vsi razredi so napravili tudi v letošnjem šol. letu več ekskurzij.
Tako so si deklice ogledale film »Dovedi jih žive!« Občudovale so razne divje živali v džunglah. Nižji razredi so obiskali zoološko razstavo, botanični vrt, višji pa tudi Mestno elektrarno in tovarno »Dekor«, kjer so videli domačo umetnost iz gline. Dva razreda sta imela zemljepisno ekskurzijo — ob Ljubljanici in ob Gruberjevem kanalu, v Vevče in na Fužine, ogled gradu »Baum-garten«; nižja razreda na Mirje, Rimsko in Emonsko cesto ter ljubljanski grad. Učenke so posetile razstavo jaslic v Jakopičevem paviljonu in spomladanski velesejem. Vse učenke so si ogledale v filmu pogrebne svečanosti bla-gopokojnega kralja Aleksandra I. ter posetile razstavo o blagopokojnem kralju in se ob njegovih slikah z žalostjo spominjale velike njegove ljubezni do domovine in do nas vseh. Deputacija učenk vseh razredov je šla tudi na Ople-nac, kjer se je poklonila neizmerni žrtvi za našo Jugoslavijo, nepozabnemu pokojnemu kralju Aleksandru 1.
ZDRAVSTVENO STANJE
je zadovoljivo. Največ izostankov je bilo v februarju in marcu radi gripe. Sistematski pregled se je vršil za vse učenke v začetku šol. leta. Med šolskim letom je posečalo drž. šol. polikliniko 129 učenk in sicer: radi infekcijske bolezni 1, očesne bolezni 16, tuberkuloze v I. stadiju 21, ušesnih bolezni 3, živčnih 2, bolezni dihalnih organov 9, bolezni prebavil 8, žleznih bolezni 6, kožnih 7, konstitucijonalnih 2, bolezni zob 10, ostalih bolezni 26, krvnih 2, bolezni kosti in mišic 1, kirurgiških 15. V bolnici se je zdravilo 6 učenk, v Topolščici je ena učenka, ena je neredovana, ker je vsled bolezni ni bilo vse leto v šolo. — Glavni hibi učenk sta slaba drža in zanemarjeni zobje.
IMENIK UČENK
v šolskem letu 1934/35
Z velikimi črkami tiskana imena značijo odličnjakinje, razprto tiskana učenke, ki so dovršile razred s prav dobrim uspehom.
I. A RAZRED Razredničarka: Vidic Marija
Brišnik Ljubica	Pleterskilda
Doberlet Ivana	Praprotnik Olga
FAVAI MILENA	Raunaclier Ellinor
Golob Roza	Sterle Marija
Jakopin Matilda	Smukavec Jožica
Kepec Zdenka	Šuflaj Vanda
Kervin Marija	Škrlep Štefanija
Kogoj Marija	TROJANŠEK ANA
Lah Helena	Vertelj	Sonja
Mazek Tatjana	Vogrič	Gabrijela
Mozetič Milena	Zaman	Marija
Nachtigall Marija	Zupan	Pavla
Omladič Angela	Žagar Ljudmila
Pirnat Angela	Žagar Milena
Popravni izpit imajo:
Dragar Ana iz nemščine	Lasič Zlata iz računstva
Fon Ana iz računstva	Simčič Marija iz nem. in rač.
Furlan Marija iz nemščine	Svete Marija iz računstva
Gabrovšek Antonija iz nemščine	Umek Hermina iz računstva
Hatze Štefanija iz nem. in zemlj.	Vodnik Milena iz nemščine
Vsled bolezni	neredovana:
Aleš Erika
I.	B RAZRED Razredničarka: Novak Marija
Acliman Elizabeta Bernik Marija Bizjan Ernesta Curk Branislava Čebulj Avgusta DEMŠAR RUŽA Dobravec Ana Doljak Ernesta Golob Majda Goršič Ljudmila Grab n er Hedvika Horjak Marija Jeretina Franja
Jezernik Marija Knific Ana KOS FRANJA Korzun Berta Lenardič Marija Lotrič Zora MEDE LEOPOLDINA Miškec Draga Notar Alojzija Novak Ljudmila Podobnik Ida Pogačnik Franja Potočnik Danijela
Rozman Miroslava Savrič Albina Savrič Danijela Sevšek Marija VIDOVIČ KAROLINA
Popravni iz
Kelvišar Marija iz nem. in zgod.
Škerl Kancijanila
Izdelali
Drmastja Ana
Vlepič Franja Zabukovšek Vera Zgonc Veronika Žagar Ana
pit imajo:
Kristan Helena iz ženil j ep is ja iz nemščine
nista:
Jezeršek Danijela
II.	RAZRED
Razredničarka: Triller Alojzija
Rabič Marija	Narad Vitomira
Ralaša Jelka	Oblak Draga
Rerbuč Zmagoslava	Pilih Leopoldina
Rirsa Danica	Poberaj Sonja
Rlasevicb Erna	Prešeren Milena
Rricelj Slavica	Rozman Silva
CAPUDER ANA	Rupnik Marija
Cerar Frančiška	Sedevčič Angela
Griintbal Vera	Skamen Marija
Jeriha Justina	Smrekar Jožica
Jeršek Ada	Šenica Hilda
Kamnar Leopoldina	Šimenc Marija
Keržič Milena	Štrukelj Marija
Koman Marija	Teran Ivana
Kovačič Danica	Tomšič Angela
Kozmus Stanislava	Vincek Dana
Krištof Ljudmila	Vrhovnik Boža
Leban Bruna	Waišel Majda
Levak Draga	Zaman Martina
Lokar Jožica	Zlatnar Ida
Mellitzer Franja Mlinar Lavoslava	Zorman Marta
Popravni izpit imajo:
Hlebec Ljudmila iz nemščine	Pubar Radoslava iz zemljepisa
Kaplja Ladislava iz zemljepisa	Scbeicher Olga iz nemščine
Meršol Olga iz geometrije	Weilgoni Alojzija iz zemljepisa
Vampel Stanislava iz zemljepisa
Izdelale niso:
Ralentin Dana	Jakopič Pavla
Hafnar Frančiška	Mauser Roga
Rabič Marija
III.	RAZRED
Razrednica: nastavnica Krakar Angela
Leban Ana MESEC DRAGA
Mikuš Zora Os m ek Karolina Pavlin Branka Peterlin Mara Potočnik Majda Pureber Valerija Ramovš Cvetka RYBICKA ZORA Šuflaj Alma Šveiger Stana Tbuma Adalberta Toplak Leopoldina Verbič Franja Vertelj Mafalda Zgonec Natalija
Bačar Franja Belci j an Antonija Burgar Alojzija Cetin Vekoslava Čargonja Helena Čibej Ivana Dobnik Ivana Ferjan Ana Frelih Marija Gril Vera Hočevar Marija Hübner Silva KONCILJA JOŽEFA Korošec Terezija Kovačič Silva KRALJIČ ANA Kumar Danila Kus Ljudmila
Popravni izpit imata:
Jugovič Stana iz zgodovine	Pečnik	Elizabeta	iz	geometrije
Izdelale niso:
Cizelj Valerija	Šuštar Vera
Gorišek Justina	Wernig Alma
IV.	RAZRED
Razredničarka: Demšar Josipina
Brenk Rafaela Dermastija Milena DUHOVNIK ANA Durjava Viktorija Kancilija Ivana Kerč Matilda KRIŠTOF MARIJA Kunstelj Ana Loboda Marija Martinsek Marija
MERLAK MATILDA Mertelj Helena Mlinar Silva Novak Ana Pirnat Marija Simonič Ana Svete Ivana Šarec Albina Vidmar Stana Zupan Julija
Popravni izpit so Fine Zdenka iz kemije Furlan Alojzija iz geometrije Koželj Angela iz nem. in geom. Lombar Blagoja iz geometrije
Zednik Antonija
Črnigoj Kristina Eiselt Albina
imele 8. junija 1935: Martinšek Draga iz slovenščine Pavli Pavla iz fizike in računstva Rekar Marija iz slovenščine Vertelj Sabina iz fizike iz zemljepisa
Izdelale niso:
Pavli Pavla Walla Lidija
zavrSni izpit
ob koncu šolskega leta 1934/35
K završnemu izpitu so se prijavile vse učenke, ki so dovršile to šolsko leto
4.	razred tukajšne šole, le učenka Koželj Angela ni vložila prošnje.
V.	d. u. Chvatal Frida, predsednica;
nastavnica Demšar Josipina, razredničarka 4. razreda za slovenščino, zemljepis in zgodovino; učitelj Nikola Fabjanič za srbohrvaščino; v. d. u. Chvatal Frida za matematiko; nastavnica Krakar Angela kot stalni član.
Izpit se je pričel dne 11. junija. Ta dan so pisale slovensko nalogo. Naslov naloge je bil: Mati, domovina, Bog. V smislu čl. 9, prvi odstavek, pravilnika o završnih izpitih na meščanskih šolah, so bile oproščene ustnega izpita iz slovenščine sledeče učenke: Duhovnik Ana, Fine Zdenka, Krištof Marija, Merlak Matilda.
Ustni izpiti so se vršili 12., 13., 14., 15. junija 1935.
Završni izpit so napravile
V	izpitnem odboru so bili:
z odličnim uspehom:
Duhovnik Ana
Krištof Marija
Merlak Matilda
s prav dobrim uspehom:
Brenk Rafaela Dermastija Milena Durjava Viktorija
Kancilija Ivana Loboda Marija Lombar Blagoja
Martinšek Marija
Mlinar Silva Novak Ana Pirnat Marija Rekar Ivana Svete Ivana Vidmar Stana Zupan Julija
z dobrim uspehom:
Furlan Alojzija Kerč Matilda Mertel j Jelka
Simonič Ana Šarec Albina Vertelj Sabina
Popravni izpit imajo:
Fine Zdenka iz matematike	Kunstelj	Ana	iz	matematike
Zednik Antonija iz slovenščine
Završnega izpita ni napravila:
Martinšek Draga
STATISTIKA UČNEGA USPEHA
Razr.	Število učenk	Vedenje						U	£ n i u		spe	h			
		*3 0	H3 o.	o	■a’ e.	dobro	slabo	o.	nered.	izdela	%	¥	°/o	pade	%
Ia	39	32	6	2	10	16	10	—	i	28	73-7	10	26-3	—	—
Ib	40	33	7	4	14	17	3	2	—	35	87-5	3	7-5	2	5
II.	55	41	14	1	8	34	7	5	—	43	78'2	7	12-7	5	91
III.	41	33	8	4	15	16	2	4	—	35	85	2	49	4	9-7
IV.	32	30	2	3	11	6	9	3	—	20	62-5	9	28-1	3	9-3
Skupaj	207	169	37	14	58	89	31	14	i	161	78	31	15	14	6-8
NAVODILA
za pričetek šolskega leta 1935/36
Popravni izpiti se vrše 30. in 31. avgusta.
Popravni završni izpiti 31. avgusta.
Prošnje za popravne izpite je oddati do 20. avgusta pri šolskem slugi. Prošnje je kolkovati s kolkom za 5 Din, za vsak predmet je potreben še kolek za 10 Din.
Šolsko leto 1935/36 se prične 1. septembra. Vpisovanje se vrši 2. in 3. septembra. V prvi razred se vpišejo učenke, ki so dovršile 4. razred osnovne šole brez slabe ocene in niso še stare 14 let.
Vsaka učenka predloži pri vpisovanju: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, izpolnjeno »prijavo« (formular se dobi pri šol. slugi za 50 p) kolkovano s kolkom 5 Din, 20 Din za zdravstveni fond, davčno potrdilo, kolkovano s kolkom 20 Din za odmero šolnine.
Višina davkov:	•	Šolnina:
Od	300	do	1000	Din..................................................Din	50.—
Od	1000	do	3000	»....................................................»	75.—
Od	3000	do	5000	»....................................................»	100.—
Od	5000	do	10000	»....................................................»	150.—
Od	10000	do	20000	»....................................................»	250.—
Od	20000	do	50000	»....................................................»	400,—
Od 50000 Din dalje..............................................................»	650.—
Učenke, katerih starši plačujejo manj kot 300 Din letnih davkov, ne plačajo šolnine.
Starši, ki imajo več otrok v šolah, plačajo:
a) za prvega otroka polno šolnino;
b) za ostale otroke polovico šolnine (prepis davčnega potrdila je kol-kovan s kolkom 10 Din).
Navodila so razvidna tudi na oglasni deski v šolskem poslopju. Disciplinska pravila veljajo tudi za velike počitnice.