Leto ilII, štev. 200 LJubljana, sobota 4. septembra 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din c=e Uhaja oži »jHtraj. = Stane mesečno Din 15—; za ino-semstvo Din 40-— neobvezno. Oglaai po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica štev 5/I Telefon štev. 72, ponoči tutf-štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko uprmrništrai LJubljani, PreAemor« ulica it 44. — Telefon it sfc losermim oddelek 1 Ljubljana, f rclei-nora ulica it c — Telefon tt Podružnici: Mariboi, Uanraroka ulto* it. 1. - Celje. Aleksandrova Račun pn po&tnem ček. uioO* 1 L)ub-j aru št 11.84» . Praha čislo 71.180. Wicn.Ni. 105JL4L. Ljubljana, 4. septembra. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev postaja država, kjer so vsak dan največja presenečenja mogoča in kjer se često dogajajo stvari, ki so povsod drugod nemogoča. Davi je presenetilo ministrstvo prometa vse zasebne rudnike v državi z brzojavko, s katero sporoča, da državne železnice od dveh popoldne naprej ne bodo sprejemale od zasebnih rudnikov nobenega premoga več. Ta odlok je ministrstvo izdalo brez vsakega predhodnega opozorila Akciji v ministrstv u je takoj sledila reakcija v rudarskih revirjih, ki je usodna za tisoče in tisoče delavskih rodbin ter za neštete druge poedince in rodbine, katerih življenje ter obstoj je v nujni zvezi s plačilno sposobnostjo delavstva. V Sloveniji je Trboveljska premo-gokopna družba, ki je zalagala s premogom ljubljansko, zagrebško, novo-sadsko in beograjsko železniško direkcijo, takoj po prejemu ministrskega odloka, s katerim se odklanja nadaljno prevzemanje premoga za železnice, ustavila obrat v Kočevju. Rajhenburgu in v Zagorju. Okoli 4000 rudarjev je prišlo v teh revirjih nenadno ob delo in kruh, a preti še opasnost tudi za Trbovlje samo, s čemer bi se moglo dvigniti število počivajočega delavstva nad 10.000. Takorekoč z eno samo potezo je v trenutku povzročeno gorje, čegar posledice so že takoj strašne, lahko pa v najkrajšem času tudi katastrofalne. Radi bi poznali ono brihtno glavo, ki je izmislila tak revolucijonaren način reševanja gospodarskih velevprašanj. Radi bi ga vprašali, je-li zna normalno misliti, kakor bi tudi radi vedeli, če je on že kdaj slišal, da niso premogovniki samo na zemljevidu komadič mrtvega popirja in barve, marveč važno središče gospodarskega in narodnega življenja, kjer prihajajo v obzir izredno komplicirani socijalno-ekonomski problemi. Stara in dokaj utemeljena pritožba je, da so cene premoga pri nas mnogo previsoke in radi verjamemo, da ugodnejših pogodb ni bilo mogoče na lahek način doseči. Sigurno je tudi res, da je nujna potreba državnega gospodarstva pametno štediti na vseh koncih in krajih. Nihče pa ne more opravičiti in s pametnimi razlogi podpreti tak ukrep, kakor ga je danes izdalo ministrstvo saobračaja. Ako država ne more pozdravljati delavskih stavk in ie njena dolžnost, da jih iz socijalno-ekonomskih ozirov ter iz ozirov na javno sigurnost čim preje izgladi, zlasti v velikih premogovnih revirjih, tem manj razumljivo je, kako more vlada sama napovedati in izzvati štraik od zgoraj navzdol. In ukrep vlade proti zasebnim rudnikom radi dobave premoga se ne more drugače kvalificirati kot da je napovedana v rudnikih stavka od strani države. Posledice tega ukrepa so prav iste kot posledice delavske stavke. Obsežno delo v rudnikih je bilo hipoma ustavljeno, delavci so brez kruha, obrtniki in trgovci brez zaslužka. Pravzaprav je ta stavka še mnogo hujša v socijalnem pogledu kot delavska stavka, ker je ona zadela delavstvo nepripravljeno in demobilizirano. Beda in gorje mora v tej situaciji tem hitrejše napraviti konec nevzdržnemu stanju. Vprašanje je, ali je bil že danes neizogiben korak, ki ga je vodstvo Trboveljske premogokopne družbe storilo v odgovor na ministrski odlok- Ne da se v prvem hipu presoditi, je-li ni tudi družba segla neopravičeno in po nepotrebnem po najradikalnejšem sredstvu s tem, da je ustavila delo v nekaterih revirjih. Verjetno je. da družba ni bila tako nujno prisiljena takoj odgovoriti na ukrep vlade s takim protiukrepom. Dan, dva moratorija bi tudi zanjo bržčas ne bilo pogibeljno, medtem pa bi se moglo in moralo reparirati nesmiselni in absurdni ukrep vlade. Justament-no stališče se v gospodarstvu nikdar ne obnese in najbolj nespametno je, če se na hudiča trdoglavo odgovarja z Belcebubom. Običajno je tako, da če se pričkata dva, tretji dobiček ima. V tem sporu med vlado in rudniki pa je na žalost tako, da se vrši ta spor očividno na račun tretjega :er da ga ■čuti na svoji koži delavec in vsi njegovi sožitelji, ki so na sporu povsem nedolžni. Baš zato pa je treba, da vsa javnost krepko stopi na stran onih, ki so sedaj po odloku ministrstva ter po ukrepu Trboveljske premogokopne družbe težko prizadeti. Dolžnost vseh faktorjev, ki jim je v državi poverjena naloga očuvanja državnih in nacijonalnih interesov in spe-cijalno še posebna dolžnost onih faktorjev, ki nosijo odgovornost za javne razmere v Sloveniji, pa je. da brez odloga ukrenejo vse potrebno, da se nastali spor takoj neha ter zopet vspo-stavijo normalni odnošaji v vseh premogovnih revirjih. Nemogoče, da bi se ta konflikt reševal med štirimi stenami ali z brzojavkami med vlado in rudniki, kajti ogrožena ni le ena najvažnejših gospodarskih panog v državi, ne le največja industrija v Sloveniji, na kocki so državni in v posebni veliki meri še po- Naii premogovniki ustavljajo delo Vlada fe včeraj brzojavno ustavila sprejemanje premoga za potrebe državnih železnic. — Rudniki odgovarjajo z ustavitvijo dela. — Danes v Sloveniji že 4000 delavcev brez kruha. — Katastrofalne posledice za naše gospodarstvo. - Železniški promet ogrožen. — Vlada ne daje nobenih službenih pojasnil o stvari. Pašič se vrača domov Minister Maksimovič ga pričakuje v Dubrovniku. — Pašičevci na celi črti v ofenzivi. — Že sestavljajo novo vlado. - Izmikanje g. Uzunoviča. Beograd. 3. septembra p. M'nistrstvo za promet ie danes brzojavnim potom ustavilo dobavo premoga za državne železnice pri vseh privatnih rudnikih. Od 2. popoldne železnica ne prevzema za svgjo potrebo od teh rudnikov nobenega premoga več. Ministrstvo o vzrokih svojega nepričakovanega dalekosežnega ukrepa ni izdalo nobenega službenega sporočila. Privatno je izvedel vaš poročevalec sledeče: Med ministrstvom in premogovniki obstoja že dalj časa oster konflikt radi cen, ki jih mora plačevati država za premog. Ministrstvo stoji na stališču, da so te cene mnogo previsoke. Že pred meseci je odpovedalo dolgoročne pogodbe za dobavo premoga največjem privatnim rudnikom, m. dr. Trboveljski družbi ter je naro-čevalo premog za železnice takorekoč sproti, iz dneva v dan. Pred nekaj meseci so se pričela pogajanja z Udruže-njem privatnih rudnikov, ki pa se niso zaključila. Rudniki so takrat ponudili znižanje cen v celokupni letni vrednosti 30 milijonov dinarjev. Ako-ravno je ministrstvo vzelo to ponudbo na znanje, vendar ni prišlo do formalnega sporazuma. Pred par dnevi je ministrstvo brzojavno pozvalo zastopnike največjih ruudnikov na nova pogajanja, ki bi se imela pričeti dane_s. Tik pred pričetkom pogajanj je ministrstvo ustavilo dobavo privatnega premoga, očividno kot presijo, da izsili čim najugodnejše cene. V ministrstvu so mnenja, da so železnice zaenkratno dobro založene, v ostalem pa da bodo mogli državni rudniki, zlasti oni iz Bosne dobavljati vsaj za nekaj časa dovoljno količino premoga. Ljubljana, 3. septembra g. Vsi rudniki v Sloveniji, ki dobavljajo premog za državne železnice, izvzemši Velenje, ki je državna last, so dobili danes telegrafično odpoved nadaljnjih dobav. Od 2. popoldne železnica ne sprejema več od njih nobenega premoga za svoje potrebe. Rudniki so na odpoved ministrstva odgovorili s takojšnjo redukcijo odnosno delno ustavitvijo obrata ter že danes počiva samo v Sloveniji več tisoč delavcev. Trboveljska družba ie opoldne popolnoma ustavila obrat v Hrastniku ter ie odredila ustavitev obrata tudi v Rajhenburgu in Kočevju. Produkcija bo reducirana tudi v Zagorju in v Trbovljah. Takojšnja ustavitev obrata v Hrastniku se utemeljuje s tem, da tam ni prostora za deponiranje premoga. lz rudniških krogov smo na naše vprašanje prejeli sledečo informacijo: Postopanje državne uprave je povsem nepojmljivo in se protivi vsem običajem solidnega gospodarstva. Prastaro trgovsko in poslovno pravilo je, da se dobavitelju, s katerega cenami nisem zadovoljen, najprej naznani nove zahteve in šele, ako ta na nje ne pristane in ostanejo event pogajanja brezuspešna, ustavi dobavo blaga. Vsekakor pa o tem dobavitelja oravočas no obvesti. Prometno ministrstvo tega ni smatralo za potrebno, dasi je bilo po pogodbi z ruciniki (izvzemši Trtio. veljsko družbo) na to vezano. Ni dvoma, da bodo prizadeta podjetja zahtevala od države odškodnino. Najhujše pa je prizadeta Slovenija. Trboveljska premogokopna družba je bila prisiljena, da je restringirala obrat v svojih podjetjih na polovico, nekatere obrate pa je morala popolnoma ustaviti. Nad 4000 rudarjev je tako ostalo brez dela in zaslužka. Obrati v Zagorju, Kočevju in Rajhenburgu so ustavljeni. V Trbovljah je rudnik zaenkrat še v polnem obratu, vendar pa bodo vsa skladišča že v par dneh prenapolnjena tako. da bo moralo podjetje tudi tukaj ustaviti obrat, ako ne bo prišlo v najkrajšem času do sporazuma. S tem pa bo prizadetih nad 10.000 rudarjev, ki bodo s svojimi družinami vred vrženi na cesto. Podobno ie pri drugih rudnikih. S takim postopanjem vlada uničuje največja podjetja ter se igra z eksistenco deset tisočev ljudi in družin. Vsa javnost bo pač enodušno obsodila to nesocijalno. negospodarsko in nesmiselno postopanje. Ako bi med rudarskimi podjetji in prometnim ministrstvom ne prišlo do sporazma, je v par dneh celokupni železniški promet pri kraju. Zaloge premoga posameznih železniških direkcij so tako minimalne, da bodo, tudi če si medsebojno pomagajo, lahko vzdrževale promet največ teden dni. TPD je zalagala s premogom poleg ljubljanske še vso zagrebško, subotiško in beograjsko železniško direkcijo. Le sarajevska žel. direkcija dobiva premog iz drž. rudnikov. Po mnenju strokovnjakov je popolnoma coerešno, ako računa prometni minister, da mu bo uspelo s pomočjo državnih rudnikov vzdržati normalen promet. Znano je namreč, da je kapaciteta onih drž. rudnikov, kojih premog odgovarja kvalitativno potrebam železnice, že sedaj do skrajnosti napeta. Zvišanje dnevne produkcije je v sedanjih razmerah nemogoče. Država bi bila v tem slučaju prisiljena, uvažati inozemski premog, kar pa bi rodilo mesto zahtevanega in od domačih rudnikov celo predlaganega znižanja znatno, najmanj 50% zvišanje režijskih stroškov. Splošno se pričakuje, da bo ministrstvo svojo naredbo preklicalo. Ta slučaj pa ponovno dokazuje, kako nepremišljeno in vrtoglavo se pri nas izdajajo razni odloki. V času. ko se vlada kar cedi samih akcij, anket in konferenc za izboljšanje gospodarskega stanja, ko vse naše gospodarsko življenje preživlja najtežjo krizo, znači tako postopanje odgovornih činiteljev nezaslišan škandal, ki zasluži naj-ostreišo obsodbo. Težke obtožbe ministra Nikiča proti Radiču in njegovi okolici Minister Nikič dolži Radiča in drage odlične voditelje HSS, da so vršili državne posle za lastni žep! Beograd, 3. septembra p. Minister dr. Nikič je dal danes novinarjem daljšo izjavo, v kateri pobija navedbe radičevske interpelacije. Odgovarja na točko za točko in trdi, da se ie velik del poslov, radi katerih ga sedaj ra-dičevci obtožujejo, izvršil izključno na zahtevo St Radiča in Pavla Radiča sebni naši slovenski socijalno-ekonomski interesi. Mi se le čudimo, da vlada doseaaj še ni smatrala za potrebno, da bi izdala o svojem stališču v tej veliki zadevi službeni komunike. Tudi tega postopanja ne poznajo v nobeni drugi urejeni državi. Največjo soodgovornost na preteči katastrofi nosi med Slovenci tačas gospod Pucelj kot član vlade, ki je izdala nesrečni odlok. Prav bi bilo, da je danes dospelo v Ljubliano in potrebno bi bilo, da gre jutri v premogovne revirje, da vidi tamkaj na lastne oči delo in uspehe svojega režima. Prilike bo pa imel tudi sicer dovolj, da se uveri. kaj sodijo naši gospodarski krogi o taki gospodarski politiki vlade, v katere imenu bo g. Pucelj jutri otvarjal jesenski velesejem. zagotavljajoč zbrane zastopnike industrije, trgovine, obrti, kmetijstva, kako vneto skrbi režim RR za procvit in razvoj našega gospodarskega življenja. Brzojavka ministra saobračaja je eden najhujših gospodarskih in socijalnih udarcev, ki so v zadnjih letih zadeli Slovenijo. Lepo otvoritveno ve-. žilo prinaša g. Pucelj našim privredni-i kom v jesenski velesejem. ter nekaterih drugih poslancev, kakor dr. Bankoviča. dr. Basarička in drugih. Ministra Pavla Radiča obtožuje, da je velik del poslov izvršil on, ne pa dr. Nikič, ter trdi. da je St Radič v ministrskem svetu prosil za podpis tedanjega finančnega ministra dr. Sto-jadinoviča na akte, ki jih sedaj označuje kot korupcijonistične. Osebno napada SL Radiča, dr. Pernarja in Basarička. da so za denar vršili razne državne posle. Na koncu slika postopanje St. Radiča kot ministra prosve-te, da je iz zadužbinskih fondov, katere so plemenite duše namenile za popolnoma drugačne svrhe, nakupil iz svoje lastne knjigarne svoje knjige za nad 120.000 dinarjev. Dr. Nikič naglasa dalje, da je St. Radič z visokimi honorarji podpiral svoje bližnje in dalj-nje sorodnike iz seljaških narodnih sredstev, katere ie zbiral seljaSki narod s krvavim znojem. Glede Pavla Radiča pravi, da je radi njega upro-paščeaih mnogo sirot, ki so raztresene po raznih kolonijah, dočim je on smatral, da je najpotrebnejše, da iz ko-lonizacijskih fondov kupuje nove avtomobile. Na koncu omenja, da sta dr. Pernar in dr. Basariček v omenjenih poslih iskala in našla politično in ma-terijalno korist, a se ne sramujeta, da zato zdaj dr. Nikiča obtožujeta. Poles dr. Nikiča je dal obrambeno Izjavo tudi dr. Lončarevič. ki tned drugim zatrjuje, da mnogi seljaški poslanci HSS. ki so podpisali interpelacijo, sedaj podpis preklicujejo. ker niso vedeli, kaj so podpisali. Beograd, 3. septembra, p. Politična situacija se razvija v znaku največjih intrig ter v znaku pričakovanja skorajšnjega prihoda Nikole Pašiča. ki pride te dni v Cavtat. V tej zvezi je posebno interesantno, da je minister Boža Maksimovič odpotoval v Dubrovnik, kjer očividno čaka na Pašiča. Pašičevci pripisujejo povratku Pašiča velik pomen ter računajo, da bo Pašič prevzel situacijo v svoje roke. Neobičajno pozornost vzbuja, da beograjske «Novosti», organ, ki je najbolj napadal Pašiča, piše sedaj v uvodnem članku zelo simpatično. oziroma objavlja anonimno izjavo nekega radikalskega prvaka, v kateri hvali Pašiča in napoveduje poraz vseh onih. ki delajo proti njemu. Pašičevci delajo z vsemi silami, da zagotovijo uspeh svoji skupini. Zdi se. da nudijo sodelovanje tudi demokratom. Medtem pa je med demokrati in grupo okoli Uzunoviča vedno več kontaktov. Danes se govori da se vrše pogajanja celo o razdelitvi resortov ter da so demokratom bili ponudeni štirje portfelji, spahovcem eden ter poleg tega demokratom dva do trije podtajnikL Od demokratov se imenuje Davidovič, Tiino-tijevič, Grol in Voja Marinkovič. kot podtajniki pa Mijovič, dr. Miloš Rado-savljevič in Grga Angjelinovič, od muslimanov dr. Spaho. To verzijo so lansirali radikali sami. Koliko bi v tej kombinaciji ostalo radičevcem, odnosno skupini dr. Nikiča. pozitivno ni znano. Vsekakor je dejstvo, da se vlada nahaja v najtežii krizi, ter da se mora pričakovati hitrejši razvoj dogodkov. Nocoj je imel vaš dopisnik priliko razgo-varjati se dalj časa z Uzunovičem. Uzunovič je m. dr. pripomnil: <Čakam, da mi izpremembe dajo možnost, da tudi jaz odidem na dopust*. Vaš dopisnik ie vprašal: «Ali pričakujete izpremem- be, radi katerih bi Vi zapustili predsed-ništvo vlade? ež odpovedal ta kongres. Ta brzojavka pa se ni objavila in se je odposlalo v torek Orle v fašistovski Rim, da puste tamkaj okoli milijona dinarjev. Kones slovenskih srednjih še! v Italiji Z reformo srednjih šol po naučnem ministru Genriliju leta 1933 je bila že zapečatena usoda slovanskih srednjih šol v Italiji. Hrvatskih srednjih šol tedaj že ni bilo več. Pač pa so tedaj še obstojale popolna realka iu nižja gimnazjja s slovenskim učnim jezikom v Idriji te slovensko učiteljišče v Tolminu. Z omenjeno reformo sta bili realka in gimnazija kratkoma-lo odpravljeni, od realke so ostali ls razredi od petega dalje, v>ako Seto pa je odpadel po en nadaljnji razred tako, da so letos v juliju za vedno zaprla vrata idrijske realke ravno na predvečer, ko Je imela .praznovali pe-lndvajsetletijdco svojega obstoja. Mesto odpravljene gimnazije ▼ Idriji so z poznejšim odlokom ustanovili nižjj oddelek s slovenskim učnim jezikom na tehničnem zavodu v Vidmu (Udtae). Učiteljišče v Tolminu se Je preosnovalG po novem zakonu, sicer pa je že pred pre-osnovo bilo bolj italijansko kot slovensko, po preosnovt pa je ostalo "Oo-ven^ko le po imenu in po učencih. Oba ravoda bila Se po zakonu, k} ju je ustanovil, ob v j ena na skorajšnjo smrt S šolskim letom 1927-28 bi moral namreč na obeh zavodih odpasti prvi razred, ker bi tedaj prvič izostal naraSčaJ lz slovenskih ljudskih šol. V naslednjih letih bi postopoma odpadli naslednjj letniki tako, da tvi bilo sloven«kes:a oddelka tehničnega zavoda v Vidmu leta 1931 konec, učiteljišča v Tolmhrj pa tri leta pozneje. To pa se je zdelo šo!?k! oblasti vsekakor predolgo. Radi tega so tekom preteklega šolskega leta kratkomalo iez noč sredi šohkega leta odpravil! nižji oddelek učiteljišča in obenem otvorili nižjo italijansko gimnazijo v Tolminu. S prihodnjim šolskim letom se otvo-rita samo še zadnja dva višja letnjka učiteljišča. Toda ta dva ne bosta več niti po imenu slovenska Oba derinitlvna učitelja, ki sta bila vsaj po imenu, ako je ne po čustvovanju Slovenca In od katerih le edea do sed3j vodil zavod, prenehata s poučevanjem za zavodu. Eden je premeščen v Južio Italijo, drugI, učitelj risanja po poklicu, bo poučeval slovenščino na italijanski gimnaziji Kaj bo z ostalint slovenskimi učnimi močmi, ki so bile vse le Dr o vi zori čn o nameščene, ni znano. Večina bo morala gotovo s trebuhom za kruhom po svetu. Enaka usoda pa čaka tudi slovenski oddelek tehničnega zavoda v Vidmu. Po neki okrožnic} šolskega skrbnika v Trstu morajo namreč i prihodnjim šolskim letom, t j. šolskim letom 1926^7, biti vsi zavodi Izključno italijanski Tozadevni odlok nI bfl sicer še izdan in bržkone tudi ne bo izdan. Vsekakor pa sta bila tudi oba deflnlttvoa učitelja tega zavoda, ki rta poučevala ▼ slovenščini, premeščena. Sicer ne bo nitoče po tem zavodu jokal, saj Je bil objsk tako pičel, da te moramo čuditi italijanski vladi, Id sfcor tako prid- no štedi in varčuje, da ni že prej ukinila ta zavod, kjer sta bila v prvem razredu reci [n piši dva, v drugem takisto samo dva, v tretjem razredu pa Štiri in v Četrtem 6 učencev. Slabo obiskana je tudi ttaKlanska Killft-nazija v Tolminu, kljub temu, da učencem odpravljenega učiteljišča nI preostajalo nič drugega kakor da se vpiSejo v ta zavod Za prihodnje šolsko leto so povabili te razne Italijanske učence iz drugih krajev In veliko ti obetajo tudi od Skodnlkovegt konvikta, ki naj b! zvabil fcaHne. Ker pa kljub temu prizadevanju noče število učencev rast}, očitajo spletkarjenje proti zavodu raznim uglednim osebam v kraju. Rad) tega so morali požreti že marsikatero ta vršSle so se tudi hišne preiskave. Šolski skrbnik Reina v Trstu in naučn! minjster v Rimu pa bosta poročala svetu, kako se v deželi kar cedi med slovenski manjšini; obenem pa se bodo bahall s Številom Italijanskih šol v inozemstvu. Mussolini in Vatikan Iz .Novega 2 j vola« posnemamo: Pred nekoliko časa Je Franco Paladini pričel Izdajati v MantovI publikacije pod Imenom »Mussollnla«, v katerih hoče Ilustrira« vse kulturne In politične polave v zvezi z Mus-solinijevo osebo ter fašizmom. Kot prva te serije publikacij Je IzSla brošura duhovnika Paola Ardalija pod naslovom »Mussollnl in PU XI.« Brošura Je pisana v emfatičnem stilu ter obravnava tezo o obnovi rimskega Imperija, ki nal vodi človeštvo v političnem In moralnem pogledu. Ta obnova qj mogoča brez papeža In Italije. Vatikan Je edina sila, v kateri še vedno živi univerzalna cezarska Ideja. Mussollnl |e spoznal kot dalekovlden }n genllalen politik to veliko resnico in skuša odstraniti vse, kar Je na potu sporazumu z Vatikanom. Zato je na I prej uničil frazamoostvo In demokracijo, ti dve hčeri Lutrove reformacije ta velike francoske revolucjje, dosledni glavni nasprotnici katoliške Ideje v evropski družbi. Po istem političnem načrtu ]e uvedel križ ta verouk v državne Io!« ter izvršjl tudi druse ukrepe v korist cerkve to duhovščine. Težkoče so še velike tn ne bo lahko najti v doglednem času formule za rešitev t zv. rimskega vprašanja. Tcda MussoltaUeve cekveno-polltične reforme pripravllajo ustvaritev tega Ideaia, ko bo nastala zlata doba rimskega Imperija. Na čelu človeštva bc stala Italija, ld Jo bosta vodila Peter ta Cezar. — To zlato dobo pripravllajo tudi slovenski Orli, ki so se pred par dnevi odpeljali v Rim. Mariborski občinski svet Maribor, 3. aeptembra. Nocoj se Je vTŠila izredni sej« maribor« aksga občinskega sveta, ki jo Je otvoril župan ob 18.15 ter najprej prečita! vposlane vloge. Dekliška meščanska šola je napro sila, da bi mestna občina intervenirala pri velikem županstvu, da ss izposluje dovo« Ijenje ts. nadaljevanje kuhinjskega pouka. Z oziroro na vlogo stavbne sekcija, da Je mestna občin« sklenila brez poprejšnjega odobrenja stavbene sekcije razna popravi« la in zgradnje. je župan odgovoril, da mu ni ničesar znanega, da bi morala občin« o vsaki zadevi, ki presega vsoto 10.000 Din najprej poprašati tu svet stavbni odsek. Nato je bila prečitana vloga podžupan« dr. Lipolda In občinskih svetnikov dr Ju« vtna, Stabeja, Pivca in Dobrave«, v kateri protestirajo proti temu, da je minister za trgovino in industrijo imenoval gerenta Mestne hranilnice v politični osebi, ki ni uradnik. Zadnji čas bo se razširile govorice, da namerava minister razpustiti tudi uprav« ni svet Mestne hranilnice, vendar pa ne ob« stoja nikak zakon, s katerem bi smel g. ml» nister kar tako razpustiti upravni svet de« narnega ravoda. Zato predlagajo, da se po« šlje ministru protest, ker Je bila imenovana za komisarja politična oseba, ki ne more biti kot taka strogo objektivna. Na to interpelacijo je odgovoril g. Ku» kovec osebno približno sledeče: Znano je, da smo ae morali mnogo baviti i Mestno hranilnico ln da je v Mostni hranilnici, v kateri je bil vladni komisar dr. Ipavic, na« šla komisija 29 pogrešk, ki so bile izvršene takorekoč v navzočnosti komisarja Dr Ku» kovec se je obrnil osebno na ministra trgo» vine dr. K"ajač«, ko je zaznal, ds ga t« na« merava namestiti kot komisarja in mo Je odločno odsvetoval njegovo vmešavanje v zadevo Mestne hranilnice, dokler se o nje« nI zadevi dodobra ne uveri. Vkljub temu. da je dobil nato odgovor šef« kabinet«, da minister o razmerah hranilnice ln o tem, da bi se namestil dr Kukovee kol vladni ko« misar, ničesar ne ve Dne 18. avgusta pa Je dobil dr. Kukovee nenadoma pismo od mi« nistra, da ga namerava vkljub temu name« »titi za komisarja. Dt Kukovee ni hotel od« kloniti njegove -»roinje za prevzem komi««« rijata in je pristal na predlog G veliki tu« pan p« je med tem nejasno Interpretiral neki odlok, ne da bi se popreje natančneje informiral in raznesle so se govorice, da je dr. Kukovee že faktično nastavljen kot ko« misar. Vendar pa je mnenja, da bi bilo do» bro, da im« Mestna hranilnica gerenta, kaj« ti težko je, da bi 16 mož upravnega sveta tako lahko reševalo razna denarna vpra4»« nja, kakor en sam gereot, kar se je pokaš«* lo ravno pri zadnji aferi Zato bi mor«J tu« di gerent poštenjak »am gledati na to, da bi Slavenska banka vrnila dotični dolg Mestni hranilnici in zadeva bi bila že dav. no rešena. Glede na izpade n« njegovo oseb nost t resoluciji pa izjavi j«, da nikakor ne bi hotel postati naslednik dr. Ipavic« ta nikdar tudi ne bo faktično sprejel mest« vladnega komisarja oziroma gerenta ▼ Mest« ni hranilnici N« izvajanj« dr. Kukovc« je odgovoril podžupan dr. Ltpold trdeč, da je upravni (vet Mestne hranilnice dobil od velikega iu« pan« pismo, v katerem ta »poroča, da je dr. Kukovee imenovan z« gerenta Mestne hranilnice ln da je dobil telegrafski odgo« vor od ministr«, da se dr. Ipavio razreši svoje dosedanje funkcije in da te na nje« govo mesto imnuje dr. Kukovee. Misli da. je mestna občina popolnoma upravičen« protestirati proti Imenovanju politik« za vladnega komisarja, ker je vendar mestna občina nadzira tel j Mestne hranilnice, in mo« ra dvigniti glas proti »spustu upravnega odbora, ker je pri volitvah v upravni od« bor občin« uma zainteresiran«. On kot pred sodnik upravnega odbor« p« sploh ni vedel O dovoljev«nju raznih kreditov, ker je bila to izključno stvar ravnateljstva hranilnice. Dr. Juvan je v imenu SLS izjavil, da t« resolucij« ne vsebuje nikakih osebnih nap«« dov proti dr Kukoveu. Minister je imeno« val za vladnega komisarja osebo, ki ni uradnik, kar pa je protizakonito in je tudi protizakonito to, da je g minister hotel raz« pustiti upravni odbor hranilnice. Njegovim izvajanjem se je pridružil tudi za narodne socialiste občinski svetnik Tumpej. Vendar p« Je grajal dejstvo, ca so bile spremembe pravil Mestne hranilnice sprejete že pred dobrim mesecem ln da bi lahko bila že pred tremi tedni pravil« potrjena od velikega župana, danes p« bi bil lahko že Izvoljen nori upravni odbor. Nato je odgovoril žu« pan, d« je upravni odbor sicer že predlo« žil pravila, da pa to bila zavrnjena zaradi nekih formalnih napak. V imenu socialistov je izjavil občinski svetnik Petejan, da so oni proti vsakemu gerentstvu. Mnenja pa je, da je bil protest vložen samo zaradi političnih vzrokov. Za« to se socialistična »tranka z resolucijo t tem oziru ne more strinjati pač pa je v principu proti vsakemu gerentstvu. Za re» solucijo so je izjavil v imenu Nemcev dr. MOhleisen. Na koncu je za socialiste še iz« pregovoril g. Ošlak, ki Je izjavil, da mu nI ničesar znanega, da bi moral biti vladni ko« misar ravno uradna oseba. Na te besede je prečiti župan besedilo zakona, ki določ« d« mora biti dodeljen Mestni hranilnici cLandesftirstlicher Komissir*. Vnela se je dolga debata, ki pa ni privedla do uspeha. Končno so soeijalisti predlagali d« se re« solucija spremeni v toliko, da bo imela le obliko kakega protesta proti razpustu uprav nega svet«. Predlog Je bil »oglasno »prejet. Za tem Je prešel župan na dnevni red Sprejet je bil županov predlog, da se dovo« H ta zlet pravnikov, ki posetljo ob priliki pravnega kongresa v Ljubljani tudi M ari« bor kredit 30 000 Din. Posestniku Horvatu se dovoli, da proda svojo novozgrajeno hišo in kupi nove parcele. Državna realka v Ma« riboru, ki je last mestne občine in je v upravi prosvetne uprave, je prosila občino, da poviša prispevke. Napravljen Je osnu« tek, glasom katerega bi plačevala prosvet« na uprava občini letnih 170.000 Din, mest. na občina pa bi nasprotno morala oskrbo« vati šolo t učnimi potrebščinami in prosto« rom. Sprejet je bil kocino po daljši debati predlog, da odkaže mestna občina realki dve tretini najemnine samo za vzdrževanje poslopja. Nadalje se realki dovoli tudi več« jI kredit za popravo notranjosti poslopja. Magistratnim uradnikom se na prošnjo, da ("stanejo nedeljene uradne ure še naprej v veljavi, ne ugodi. S tem je bila zaključena javna seja, na« kar ae je nadaljevala tajna. Zanimive izjave g. Pribičevica o položaju Beograd J. septembra V Gosplču, kamor Je Svstozar Prjblčevlč dospel na »volj novi agitacijski turneji t »redo zvečer, je dopisnik .Politike« v daljšem razgovoru dobil nekatere zanimave Izjave voditelja SDS a Prfbičevjč j« Izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad dosedanjim uspehom v severni Dalmaciji. Posebno y šibeniku Je bil sprejem uprav sijajen. Zanimivo Je zadržanje dalmatinskih radikalov, ki zahtevajo prekinitev koalicije z Radlčem, ker enostavno Izginjajo s površioe zarad zveze z radičevcl. Njihove solz« pa ne morejo nikogar ganiti kakor tudi bosanski radikali niso v »vojem propadanju vredni njkakega pomllovanla. ker če bi bilo lani 30 radlkalskih poslan-oev Iz Dalmacije ta Bosne zapretilo vodstvu »voje stranke z Izstopom, bi to vodstvo nikoli ne bilo sklenilo zveze z Radlčem. Zdaj je jadjkovnije prepozno. Narod gre preko njih kakor zaslužijo, ln prehaja v tabor prave iugoslovenske stranke. Na vprašanje, v koliko so osnovane verzije o nekakih pogajanjih samostojnih demokratov z radikali Je g Prlbičevlč odvrnil: »Izmišljotine! Kar se mene tiče, lahko rečem, da ae bom njtl s prstom mignil v kako pomoč radUcalorp, ki so glavni krivci današalega zla v državi Naj izvajajo posledice! Ml zahtevamo svobodne ln čiste volitve b ker se je naša politična teza Izkazala kot edino prava, bi morali ml biti glavni faktor v prevedbi teh volitev. Javno mnenje Je za nas, pa če se profesljoaatai poHUčarJi še tako zelenijo od leze ta zavistj, gledaje naše velike uspehe med narodom. »Kakšen Je bil dU Vašega sestanka z g dr. Nlnčičeru pred Vašim odhodom v Dal-tnatSJo'« je končno vprašal novinar g. Priblčevlča. W i« odvrnil: — a Ninčlč ml |e govorjl, da bi bilo jrsr, če se podam v Ženevo, da se seznanim z raznimi evropskim! drža\m'kl ter da prisostvujem zasedanju Društva narodov. Delal m! Je, naj prigovarjam tudi g. Marini Trtfkovlčn, da se enajde v Ženevi. Toda iaz ne feljm niti aktivno niti pasivno, niti direktno nifl indirektno nositi odgovornosti za našo ztmanlo politiko. A razen tega sem dejal g. Nlnffču, da Je sramota pošiljati v Ženevo Stlepana Radiča predstavljat našo državo. Jaz se ne maram pojaviti nikjer, kjer Stjepaa Radič predstavlja našo državo, ker dtpgače kakor vladajo« Sni tel j I v Beogradu čislam čast ta ngled, d očim oni sekajo Ratfču kompR-mente, Hm bolj J9i psule. če bi ne bili z njim sklenil] sporazuma, bi Radič danes bfl političen mrtvec Po vsej Sloveniii gre glas. le »Domovina" je za nas! Politične beležke Klerikalno priznanje lastne nesposobnosti »Slovenec« pravi, da ie farizeistvo, ako stalno ponavljamo vprašanje, kaj le naredilo 20 poslancev SLS za slovenskega človeka, zakaj če tudi teh dvajset poslancev ne bi ničesar naredilo, bi bila še vedno neprecenljivo koristnejša kot SDS. ki nam je napravila ogromno škodo. Prav dobro vemo, da je klerikalcem zelo neljubo vprašanje, kaj je naredilo 20 njihovih poslancev za slovenskega človeka, če niso znali niti preprečiti ogromne škode, ki sta lo napra-vMa Slovencem — 2 sam. demokratska poslanca. Sami niso ničesar ustvarili, pa tudi Škode, ki so jo povzročili drugI, niso znali preprečiti Zakaj pa imamo potem teh 20 poslancev, ali res samo zato, da vlečejo iz beograjske centralne blagajne bogate dnevnice na škodo slovenskega davkoplačevalca? To, da 20 klerikalnih poslancev ni znalo preprečit! »ogromne škode«, ki sta lo povzročila Slovencem dr. Zerfav ln dr. Pivko. priča o popolni njihovi nesposobnosti, za katero da je kot ljubljanski poslanec dr. Korošec najlepši zgled. Klerikalno zabavljanje proti SDS, ki ima v Sloveniji samo dva poslanca, je priznanje nesposobnosti klerikalnih voditeljev, ki niso n. pr. znali preprečiti niti monopoli-zacile šolskih zvezkov, pa je moral to storiti — dr. Žerjav. Ni čudno, če je potem klerikalcem neprijetno vprašanje, kaj le storilo 20 klerikalnih poslancev za Slovenijo. Kar so tiče farfzeistva moramo reči, da je to še Izza Krlstovih časov pristna klerikalna specijaliteta. ki se pri klerikalcih še danes z veliko vnemo goji, kar dokazuje predvsem dejstvo, da zvračajo grehe za lastno nesposobnost na druge. Klerikalne zasluge V boju za trgovsko ta obrtniško zbornico ne more klerikalno časopisje ničesar navesti kaj so klerikalni poslanci že dosegli za Izboljšanje gospodarskega položaja v Sloveniji, kar bi bila najboljša agltacjja za klerikalne kandidate, zato pa polni svo-le predale z zabavljanjem prod samostojnim demokratom, da bi zakrilo svojo nagoto. Edino, na kar se morejo sklicevati današnji klerikalci, so dela bivšega kranjskega (Ježeiinega odbora, ceste ta razne druge zgradbe. Na to pa Jim Je odgovoril že pred ied njihov nekdanji voditelj, pokojni dr. šustersič, ki jih je gotovo prav dobro pomal ta ki jim je I. 1922 v svoji brošur] »Moj odgovor« zapisa! tole: »Zdi se ml, da se voditelj! SLS prav dobTo zavedajo svoje popolne brezplodnosti za javni blagor Zato dosledno molče o svojem vladnem delovanju, pač pa so Iznašli trik, ki ga moram bliže osvetliti. Danes reklamirajo brez strahu zase delo, katero so bil! pred njimi Izvedli drugi možje, povsem drugega duha ta kalibra, katere pa so isti klerikalci zahrbtno zabodli. — Toda ta hohštaplerskl trik se jim ne bo posrečil. — ta jaz Jim kličem iz svolega političnega groba: Kar smo mi delali, ie naše delo ta ne vaše Pokažite ljudstvu, kaj ste vi naredili pokažite uspehe vašega dela za ljudski blagor, dičite se s svoiim perjem ta spoštujte tujo lastnino. Seve, tu obmolknete.« Kaj nai mi odgovarjamo na klerikalna zabavljanja, ko pa jim je" že odgovoril njihov nekdanji voditelj sam? Ljubljansko občinsko gospodarstvo in klerikalci Dejstvo je, da ljubljanski poslanec dr. Korošec za dobrobit Ljubljane in njenega prebivalstva še nI storil nobenega koraka in tudi še nikoli v parlamentu ust ni odprL In »endar je Ljubljana srce narodnega gospodarstva v Sloveniji. Na drugi strani pa ae LJubljana kljub zanikrn osti svojega ljubljanskega poslanca pod vodstvom sedanjega gerentskega sveta ddno razvija, grade in iboljiujejo se njene ceste, zidajo nove stanovanjske hiše, razširjajo občinska podjetja itd. Na vsakem koraku 8e opazi smotreno gospodarstvo na ljubljanskem magistratu. Tega pri najboljši volji tudi klerikalci ne morejo zatajiti dasi skuša vse oa bedasto • zloben način omalovaževati l raznimi podtikanji brez dokazov. Tako n. pr. , ako bi povedai kaj je ljubljanski poslanec dr. Korošec storil za ljubljanske trgovce In obrtnike?! Interesantna ugotovitev Zabeležil, smo izjavo ministra Niklča, kako Je bila podpisana radičevska proti nJemu naperjena interpelacija Iz Beograda poročalo, da interpelacija ni napravila nobenega posebnega vtisa, ker so obtežllne točke očividno zelo umetno »skupaj zne-šene«. To je mogoče A Interesantno je pa le, da nekaj drugega ne povzroča nobenega začudenja. Interpelacijo, ki abtoiuJe aktivnega ministra korupcije sta podpisala mtB i Ji člana vlade: državna podsekretarja Pernar (n Neudorfer. Ta dva gospoda sta torej mnenja, da njun višji kolega dr. Nikič ne spala aa ministrstvo, temveč na obtožniško kiop Pa se radi tega nihče niti med radikali, niti med radičevcl ne razburja Gospodje, Kj irug drugega pošiljajo na »robijo«, sedijo mirno skupaj ter vzajemno vodijo »politiko sporazuma« . , Non olet Poštene po glavi je dobila z radičevsko Interpelacijo tudi Puc-Ijeva previdna SKS. Nedavno je, kakor znano, g. Prepeluh v imenu SKS slovesno izlavjl, da se spor med HSS in dr. Niki-čem« slovenskih radlčevcev ne tiče. To je zagrebško gospodo, kakor smo g. Prepelu-hu vnaprej povedali, hudo razjezilo m sklenili so, da svojo slover.ačko filijalo dobro osramotijo Priložnost je nudila interpelacija proti Njkiču. Podpisan rta morala to interpelacijo tudi posl SKS Kelemina ln Tlsaj, da se tako pred vso Javnostjo Dokaže neistinitost Prepeluhove Izjave. To se le g Radlču v polni mer! posrečilo ta g. Prepeluh ]ma sedaj črno na belem, da on ta g Pucelj sicer lahko obračata, kakor hočeta, a edino Radič obrne. Zbiižanje med Madžarsko in Jugoslavijo Budimpešta, 3. septembra s. Pri slavnostnem odkritju portretov pokojnega grofa Štefana Tisze in knezonadškofa kardinala Czemocha je ime! kardinal na banketu v Ostfihonu po napitnici državnega upravnika Horthyja govor, v katerem je tudi dejal: »Državni upravnik ie pred kratkim podal gotovo izjave, da mora Madžarska vzpostavit! dobre odnošaie s rvoiitni sosedami. V tel želji stoli ves narod sklenjeno za njim. Enkrat moramo vendar začeti ustvarjati dobro razmerje s sosednimi državami. Le to ie pravilna pot ki jo mora ubrati Madžarska ta v tem praven nam daje dober zgled ravno državni upravnik Hotthy. Nov razcep v Zemljorad-nišld stranki Beograd, 3. septembra, p. Bivši poslanec zemlioradniške stranke Stanko Miletič v volilnem okraju Joče Jovanovida Pižona v Bosni se ie odcepil od organizacije in osnoval novo stranko pod naslovom Narodno težačka stranka. V resoluciji naglaša, da se stranka ustanavlja s tendenco, da zbere vse prevdanie ta preslepljene seljake ter siromašne prebivalce mest; stranka odklanja versko ta plemensko osnovo. Ker ie Stanko Miletič znan nacijonalni delavec, je vsled tega mandat Joče Jovanoviča Pižona pri prihodnjih volitvah v nevarnosti. Tudi v Albaniji je revolucija Beograd, 3. septembra, p. Ministrstvo za zunanje stvari Je danes prejeto brzojavko Iz Albanije, ki potrfnje, da Je v Albaniji res velik pokret proti današnjem« državnemu reda Ahmeda Zojn ter da nemiri zavzemajo vedno večje mere. Zvečsr Je vaš dopisnik govoril ; albiL-skim poslanikom Cena bezom ki je vašemu dopisniku potrdil, da »o res bili nemiri, ki pa niso bili večjega obsega. Danes pa o dogodkih tti prejel nobenih poročiL Provizoncna trg. pogodba z Grško podaljšana Beograd, 3. septembra, p. Dne 10. t m. poteče veljavnoet začasne trgovinske pogodbe mod našo državo ln Grčijo. Z diplomatskimi pogajanji se Je dosegel sporazum, da se začasno podaljša sedanja trgovinska pogodba na temelju največjih ugodnosti ter da se takoj začno deta za novo srtalao trgovinsko pogodbo. Slava naših dobrovoljcev v Dobrudži Beograd, 8. septembra, r. Tekom dopoldne je predsednik beograjske občine dr. Ko-sta Kumanudi posetil predsednika Narodne fkupščine Marka Trifkoviča ter je z njim del j časa konferiral o skupni udeležbi beograjske občine in Narodne skupščine ob svečanem odkrivanju spomenika dobrovertjeem v Dobrodži dne 7. t m. V imenu Narodne skupščine bo prisostvovalo šest narodnih poslancev tej tužnl narodni svečanosti, cb-fino Beograd pa bo zastopal župan Kumanudi e še erim delegatom. Odbor za izenačenje davkov Beograd. 3. septembra, p. Dane* popoldn« je nadaljeval aejo skupščinski odbor za pretres načrta o izenačenju neposrednih davkov. Sprejeta sta bila člena 88. ta 92., dočim so bili členi 87., 89- 90. in 91. rezervirani. Člen 88. govori o tem, da so podjetja dolžna davčnim oblastim pokazati evoje trgovske knjige. Člen 92. urejuje plačevanje občinskih doklad pri centralah in podružnicah podjetij. Sestavljanje novega budžeta Beograd, 3. septembra, p. Finančni minister dr. Perič je za nekoliko dni odgodil svoj odhod na Bled, dokler se ne dokonča v anketnem odboru interpelacija o tovarni Vapa ter proračun prometnega ministrstva, ki se sedaj obravnava. Finančni minister te dni študira ln forai-ra nov budžet s »vojimi referenti v zvezi z novim proračunom prometnega ministrstva, ki predvideva nove investicije Govori se ponovno, da se bodo iz proračuna črtale vse investicije, da bi se tako proračun zmanjšal ne za eno, temveč za tri miljarde. General Vupejfu mrtev? Šanghal, 3. septembra, s. General Vupej-fn je. kakor se čule z raznih strani, včeraj umrl. Z druge strani pa prihaja vest, da so generala Vupejfula odstavili njegovi podrejeni generali ta ga z vojno ladjo prepeljali v pokrajino Jangtse, kler ga Imajo ule-tega. Za njegovega naslednika Je Imenovan general Ctaiunao. Od 1. t. m. dalje patroll-rajo ob šanjlialski obaH vojne ladje. Ukre-trjeno le vse potrebno, da se prepreči tac-rebitno izkrcanje kantooskih čet Impozanten nastop stanovskih organizacij slovenskega trgovstva in obrtništva za zbornične volitve nrežje v posebno denarno* štne pri« Tovariši trgovci! Cetos do dne 22. septembra se izvrše prvikrat v naši svobodni državi volitve v našo najvišjo slovensko gospodarsko ustanovo, v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, v naš slovenski gospodarslii parlament. Naša zbornica je torišče, na katerem naj zastopniki naše trgovine, obrti in industrije rešujejo gospodarska vprašanja v narodnogospodarsko korist naše Slovenije in naše države ter naših državljanov. Tudi mi trgovci imamo voliti v zbornico 16 članov in 16 namestnikov in treba je, da izvolimo take tovariše, ki bodo vedno varovali naše stanovske koristi in ki bodo znali s smotrenim in trudapolnim delom odstraniti ovire, ki zabranjujejo razmah naše trgovine. Treba je izpopolniti železniško omrežje v Sloveniji. Železniške zveze 5t Jani«Sevnica, Novo mestcBrežice, Rogatec«Krapina, posebno pa zveza Slovenije z morjem, vse to je naši trgovini neobhodno potrebno. Dalje v Prekmurju otvoritev železniških zvez s sosedno državo, tranzitni promet Prevalje • Jesenice, kakor tudi ureditev obmejnih carinskih kolodvorov in znižanje železniških tarif. Mi potrebujemo dobro razpredeno telefonsko in telegrafske Sloveniji, kakor tudi avtomatično telefonsko centralo v Maribc pa telefonsko zvezo s Sušakom. Treba je otvoriti poštno«čekov nakaznični in poštno*povzetni promet z inozemstvom in znižati itojbine. Naš trgovski promet ovirajo tudi slabe ceste, ki so v zanemarjenem stanju, ker se ne izplačujejo redno državni zakoniti prispevki. Carinski zakon naj se novelira in vodi naj se taka carinska politika, ki bo pospeševala slovensko gospodarstvo. Našim trgovcem je treba omogočiti dovoljevanje carinskih kreditov. Tlačijo nas neznosne davčne dajatve in nujno je davčno izenačenje, ki naj prinese znižanje prekomernih davčnih bremen. Potrebna je revizija taksnega zakona in trošarinskih ter točilnih taks. Bremena, ki nam jih nalagajo socijalni zakoni, niso v skladu s socijalnimi dajatvami, ki se nudijo našim nameščencem, ter zahtevamo zato revizijo, odnosno noveliranje zakonov o pokojninskem, bolniškem in nezgodnem zava« rovanju in znižanju prispevkov, ki težko obremenjujejo naše gospodarstvo. Zahtevamo, da se upošteva naša trgovina, obrt in industrija pri državnih dobavah ter smo odločno proti centralizaciji istih. Nujno potrebna je izpre« memba nekaterih zastarelih določb zakona o državnem računovodsvu v ko« mercijalnem zmislu. Zahtevamo odpravo krošnjarstva, ki je postalo radi razvite trgovine povsem nepotrebno. Cenimo važnost konzumnih zadrug, toda zahtevamo točno ravnanje po zadružnem zakonu. Obrat poslov se mora omejevati samo na članstvo. Pri nas se pa proti tem načelom greši. Imamo zadruge le po imenu, sicer pa so špekulacijska podjetja, za katerimi se ne vidi koristi članov, nego le koristi gotovih klik, poedincev ali funkcijonarj ^v gotovih političnih strank. Zato zahtevamo od političnih oblasti nadzorovanje zadrug v zmislu zadružnega zakona. Našemu strokovnemu šolstvu naj da država potrebne podpore in naj mu posveti primerno pažnjo, da ne bo odvisno od naših dobrovoljnih prispevkov. Treba je urediti stanje trgovskih strokovnih šol, razmeram in potrebam pri« merne učne načrte in omogočiti izdanje potrebnih knjig in učnih pripomočkov. Mi potrebujemo nov obrtni zakon, ki bo odgovarjal zahtevam naše trgovine in odpomogel obstoječim neprilikam v obrtnopravnem oziru. Naši trgovini naj se dajo pri Narodni banki na razpolago direktni krediti ▼ obsegu, ki je potreben za našo konkurenčnost v uvoznem in izvoznem prometu. Nahajamo se v hudi gospodarski krizi, ki vlada v naši državi in ki jo pasivna Slovenija občuti bolj nego druge pokrajine. Zato zahtevamo pospe« Sevanje naše trgovine, obrti in industrije, ki more edina dati našim ljudem kruha. Obubožani sloji niso v stanju zadovoljevati svoje potrebe in naša trgovinska kriza ie v prvi VTSti kriza našega revnega potrošača. Dvigniti je treba kupovno silo vseh naših slojev in zaposliti jih je treba. Le dobro se razvijajoče narodno gospodarstvo more zvišati blagostanje naših državljanov. Radi tega zahtevamo od vrhovne državne uprave, da vodi našo državno gospodarsko politiko po smotrenem načrtu. Pri svojem delu naj upošteva, predloge naših gospodarskih organizacij in skliče naj čimprej v ustavi pred« videni Gospodarski svet. Naša državna gospodarska politika naj bo neodvisna od političnih sprememb v vladi in dovedla bo naše državljane do blagostanja. Kjer cveto trgovina, obrt in industrija, tam ne strada nihče! Tovariši trgovci! Ogromno delo čaka naše zastopnike v Zbornici za trgo« vina obrt in industrijo in treba je, da izvolimo zato take izmed nas, ki bodo »nali ščititi naše trgovske interese ter požrtvovalno delati v prospeh naše trgovine in ki so že s svojim dosedanjim delom v naših stanovskih organi« taci j ah, trgovskih gremijih, to dokazali. Na svojih sestankih so izvoljeni predstavniki trgovskih gremijev in zadrug ljubljanske in mariborske oblasti izbrali naslednje naše tovariše za kandidate v trgovski odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo: Stanovska kandidatna lista združenih trgovskih gremijev in zadrug ljubljanske in mariborske oblasti: I. kategorija: KANDIDATI: Ernest Hieng, veletržec z lesom, član načelstva gremija trgovcev, LJUBLJANA. Konrad Elsbacher, veletržec, načelnik gremija trgovcev in zbornični svetnik, LAŠKO. Vilko Weixl, veletržec, načelnik gremija trgovcev in zbornični svetnik, pod« načelnik Zveze trgovskih gremijev, MARIBOR. 'Anton Cvenkel, veletržec, član načelstva gremija trgovcev za srez Celje, SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. NAMESTNIKI: Ivan Zeleznikar, trgovec in član načelstva gremija trgovcev, LJUBLJANA. Anton Umek, trgovec, načelnik gremija trgovcev, BREŽICE. Fran Gulda, veletržec, član načelstva gremija trgovcev, MARIBOR. Fran Tivadar, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, DOLNJA LENDAVA. II. kategorija: KANDIDATI: Ludvik Brumen, trgovec, načelnik gremija trgovcev, MURSKA SOBOTA. Lovro Petovar, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, zbornični svetnik, IVANJKOVCI. Josip J. Kavčič, trgovec, podnačelnik gremija trgovcev, urednik «Trgovskega Tovariša®, podpredsednik trgovskega društva «Merkur», LJUBLJANA. Anton Adamič, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, KRANJ. NAMESTNIKI: Ivan Ravnikar, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, CELJE. Janko Kostanjšek, trgovec, načelnik gremija trgovcev za srez Maribor, SV. MARTIN pri VURBERGU. Fran Pogačnik, trgovec, LJUBLJANA. Leopold Filrsager, trgovec in načelnik gremija trgovcev, zbornični svetnik, RADOVLJICA. HI. kategorija: KANDIDATI: Ivan Gregorc, trgovec, načelnik gremija trgovcev, LJUBLJANA. Ferdo Pintar, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, MARIBOR. Fran Zebal, trgovec, načelnik gremija trgovcev za ljubljansko okolico, prvi podnačelnik Zveze trgovskih gremijev, RUDNIK. Janko Klan, trgovec, načelnik gremija trgovcev, SLOVENJGRADEC. NAMESTNIKI: Josip Ivančič, trgovec, LJUBLJANA. Srečko Kranjc, trgovec, načelnik trgovske zadruge, SV. LENART V SLO« VENSKIH GORICAH. Anton De Gleria, trgovec, podnačelnik gremija trgovcev za srez Logatec, DOLENJI LOGATEC Pater Mravljah, trgovec, VUHRED, IV. kategorija: KANDIDATI: Alojzij Mohorič, trgovec, namestni član načelstva gremija trgovcev, pred« sednik društva sejmarjev za Slovenijo, LJUBLJANA Edmund Kastelic, trgovec, načelnik gremija trgovcev, NOVO MESTO— KANDIJA. Fran Korošec, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, zbornični svetnik, GORNJA RADGONA Ivan Snoj, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, PTUJ. NAMESTNIKI: Anion Sila, trgovec, IJUBLJANA. Fran Mikolič, trgovec, SODRAŽICA. Franc Kolenc, lesni trgovec, JUVANJE pri LJUBNEM. Ivan Kos, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, SLOVENSKA BISTRICA. Volilni odbor združenih trgovskih gremijev in zadrug mariborske in ljubljanske oblasti: Vilko Weixl, trgovec in načelnik gremija trgovcev, zbornični svetnik, podnačelnik Zveze trgovskih gremijev, Maribor; Janko Kosianjšek, trgovec in načelnik trgovskega gremija za mariborsko okolico, Sv. Martin pri Vurbergu; Franc Lenart, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Ptuj; Janko Klim, trgovec in načelnik gremija irgovcev, Slovenjgradec; Alojz Pinter, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Slovenska Bistrica; Ludovik Kuharii, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Ormož; V. Vilar, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Ljutomer; Srečko Kranjc, trgovec in načelnik trgovske zadruge, Sv. Lenart v Slovenskih goricah; Ludovik Brumen, trgovec in načelnik gremija trgovcev. Murska Sobota; Ravnikar Ivan, trgovec in podnačenik gremija trgovcev, Celje; Viktor Pilih, trgovec in načelnik gremija trgovcev za srez Celje, 2alec; Konrad Elsbacher, trgovec, načelnik gremija trgovcev in zbornični svetnik, Laško; Anion Umek, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Brežice; Josip Krivic, trgovec in načelnik gremija trgovcev. Krško; Anton De Gleria, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev za srez Logatec, Dolenji Logatec, Edmund Kastelic, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Novo mesto; Josip Divjak, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Ribnica; Karel Kumer, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, Kamnik; Franjo Sire, trgovec in načelnik gremija trgovcev, Kranj; Leopold Fursaiger, trgovec in načelnik gremija trgov« cev, Radovljica; Fran Zebal, trgovec in načelnik gremija trgovcev za ljubljansko okolico, prvi podnačelnik zveze trgovskih gremijev, Rudnik«Ljubljana; Josip J. Kavi čič, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, urednik «Trgovskega Tovariša*, podpredsednik trgovskega društva «Merkur», Ljubljana; Davorin Šetinc, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev za ljubljansko okolico, Vrhnika; Josip Šporn, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev za ljubljansko okolico, Jeiica; Ivan Engeisberger, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev za srez Kranj, Tržič; Josip Ogoreulz, trgovec in pod« načelnik gremija trgovcev, Novo mesto; Vilko Berdajs, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, Maribor; Aleksander Starki, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, Mari« bor; Maks Robič, trgovec in podnačelniK gremija trgovcev za srez Ormož, Središče; Rado Polak, trgovec in predsednik trgovskega in obrtnega društva, Ormož; Rudolf Dergan, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, Laško; Anton Savnik, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev za srez Kranj, Škofja Loka; Vinko Pavlin, trgovec in načelnik pododbora trgovskega gremija, Trbovlje; Ernest Hieng, trgovec in član načel« stva gremija trgovcev, Ljubljana; Miroslav Ambrotič, trgovec in član načelstva gremija trgovcev, Ljubljana; Peter Šterk, trgovec in član načelstva gremija trgovcev, Ljubljana; Železnikar Ivan, trgovec in član načelstva gremija trgovcev, Ljubljana; Mohorič Alojzij, trgovec in namestni član načelstva gremija trgovcev, predsednik društva sejmarjev za Slovenijo, Ljubljana; Pogačnik Fran, trgovec, Ljubljana; Anton Sila, trgovec, Ljubljana; Ivan Rahne, trgovec, Selo*Moste; Narat Vinko, trgovec, Grosuplje; Babnik Josip, trgovec. Fužine; Majaron Joško, trgovec. Borovnica; Al. Košir, trgovec, Goričica; Ivan Ogrin, trgovec, Lavrica; Grobotek Mijo, trgovec. Bohinjska Bistrica; Zore Alojzij, trgovec, Kranjska gora,- Boris Černe, trgovec, Gorje; Peter Sitar, trgovec, Jesenice; Žmitek Franc, trgovec. Bohinjska Bistrica; Vinko Savnik, trgovec, Radovljica; Ivan Pretnar, trgovec, Bled; Josip Zupan, trgovec, Dovje; Ciril Gaiperin, trgovec, Mojstrana; Janko Sajovic, trgovec, Kranj; Anton Križnar, trgovec, Stražišče; A. Kašman, trgovec, Škofja Loka; Ciril Pire, trgovec in župan, Kranj; Konrad Pecher, trgovec, Škofja Loka; Joško Veber. trgovec, Trata; Ferdo Kokalj, trgovec, Tržič; Anton Adamič, trgovec, Kranj; Deisinger Josip, trgovec, Škofja Loka; Koželj Karel, trgovec, Tržič; Globočnik Franc, trgovec, Tržič; Hlebš Rudolf, trgovec, Kranj; Edmund Kocbek, trgovec, Kranj; Josip Komatar, trgovec, Mengeš; Ignac Tome, trgovec, Moravče; Al. Skok, trgovec in župan, Domžale; Andrej Slokar, trgovec in podžupan, Domžale; Franc Gregorc, trgo« vec, Mengeš; Kerel Skala, trgovec, Kamnik; Al. Kane, trgovec, Mengeš; Milan Jenčič, trgovec, Mengeš; Ivan Petek, trgovec, Kamnik; Lavoslav Mrnuh, trgovec, Zagorje; V. Suša, trgovec, Zagorje; Maks Lafovic, trgovec, Litija; Josip Gruden, trgovec, Šmartno; F. Lajovic, tovarnar, Litija; Ivan Lušin, trgovec, Ribnica; Evgen Ivane, trgo« vec, Sodražica; Davorin Onič, trgovec, Ribnica; F. Pokovec, trgovec, Ribnica; Franc Pirkovič, trgovec, Ribnica; Mikolič Franc, trgovec, Sodražica; Ciril Picek, trgovec, Ribnica; M. Pust, trgovec, Ribnica; Jernej Bsrtol, trgovec, Zamostec; Franc Fajdiga, trgovec, Sodražica; Anton Hodko, trgovec, Žužemberk; A Ogrin, trgovec, Novo mesto; Josip Kobe, trgovec, Novo mesto; Josip Medic, trgovec, Novo mesto; N. Povhe, trgo« vec, Novo mesto; A. Primožič, trgovec in župan, Žiri; Miroslav Pupis, trgovec in župan, Zgornji Logatec; A. Kržišnik, trgovec, Žiri; Dragotin Lapajne, trgovec, Ziri; L. Grošelj, trgovec, Žiri; A. Domicelj, trgovec, Rakek; I. Bencina, trgovec, Siari trg; Blaž Jeriček, trgovec, Rajhenburg; Jos. Boecio, trgovec, Brežice; V. Gregi trgovec, Brežice; Ivan Vidmar, trgovec, Brežice; Fran Pergar, trgovec, Brežice; K. Cimperiek, trgovec, Sev. niča; Jos. Osolin, trgovec, Laško; P. Bauernheim, trgovec, Hrastnik; F. Šetinc, trgovec, Trbovlje; J. Mahkovec, trgovec, Retje! M. Goričar, trgovec in župan, Mozirje; A. Cvenkel, trgovec, Št. Peter v Savinjski dolini; F. Gulda. trgovec, Maribor; Ferdo Pintar, trgovec, Maribor; Rado Lenart, trgovec, Maribor; St. Kocbek, trgovec, Maribor; Moran Alojz, trgovec. Račje; Lampreht Fr., trgovec. Ruše; Vodenik A., trgovec. Hoče; Ko= kot /., trgovec, Krčevina; Jelenko M., trgovec. Št. Dj; Ivan Snoj, trgovec, Ptuj; A. Breru čič, trgovec, Ptuj: Fr. Slawitsch, trgovec, Ptuj; Fr. Urbančič, trgovec, Ptuj; A. Senčar, trgovec, Ptuj; F. Stross, trgovec, Ptuj; Peter Mravljak, trgovec, Vuhred; A. Remic, trg., Dravograd; Al. Peče, trgovec. Črna p. Prevaljah; F. Škof, trgovec, Mislinje; 1. Senica, trgovec, Šoštanj; S. Blatnik, trgovec, Stara vas«Velenje; A. Sima, trgovec, Poljčane; Dan. Omerzu, trgovec in župan, Slov. Bistrica; J. Kos, trgovec, Slov Bistrica; Ivan Veselit, trgovec in župan, Ormož; J. Lah, trgovec, Oslušovci; A. Golenko, Sv Miklavž; Lovro Petovar, trgovec in zbornični svetnik, Ivanjkovci; Franc Korošec, trgovec in zbornični svetnik, Zgornja Radgona; Vinko Maschanzker. trgovec, Dolnja Lendava; Jurij Novak, trgovec, Dolnja Lendava; Josip Toplak, trgovec, Dolnja Lendava; Fr. Tivadar, trgovec, Dolnja Lendava; Josip Kardoš. trgovec, Murska Sobota; Ludvik Hirschl, trgovec, Mur« ska Sobota; Franc Čeh, trgovec. Murska Sobota; Štefan Mesarič. trgovec, Murska So« bota; Janez Nemec, trgovec. Murska Sobota; Rudolf Bac, trgovec, Murska Sobota; Karel Mttller, trgovec in član trgovskega odseka obrtne zadruge, Črnomelj; Karel Ahačič, trgovec in član trgovskega odseka obrtne zadruge, Črnomelj; Peter Prosen, trgovec in član trgovskega odseka obrtne zadruge. Črnomelj; Milan Guštin, trgovec in podžupan, Metlika; Ivan TrampuS, trgovec, Metlika; A. Mucha, trgovec, Metlika; J Brožič. trgovec, Metlika; K Govanec. trgovec, Metlika; M. Wacha, lekarnar, Metlika; O. Sturm. trgovec, Metlika; Ivan Grabrijan, trgovec, Metlika; H. Tancik, trgovec, Metlika: Ivan Malešič, trgovec, Metlika; Vinko Kukovec, trgovec, Lava pri Celju; Ferdo Pustek. trgovec, Šmarje pri Jelšah; Josip ZidanSek, trgovec, Gaberje pri Celju. Obrtnikom ljubljanske in mariborske oblasti! Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani so razpisane. Dne 22. septembra t. 1. bodo volili obrtniki svoje zastopnike v zbornico, ki je najvišji gospodarski forum Slovenije. 23.000 obrtnikov bo oddalo svoj glas in določilo one tovariše, ki naj zastopajo obrtništvo v obrtnem odseku zbornice. Obrtništvo, organizirano v obrtnih in gostilničarskih društvih in zadrugah, ki so včlanjene v «Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju*, »Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani*, "Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru», «Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani» in «Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju*, je sklenilo nastopiti pri teh volitvah z enotno in skupno «Stanovsko listo obrt= niških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti*. To organizirano obrtništvo odločno odklanja vsako vmešavanje političnih strank in skupin s politično primesjo in vseh izvenobrtniških elementov v te volitve, katere imajo popolnoma stanovsko«gospodarski značaj. Obrtništvo odklanja pri teh volitvah vsa dnevna politična gesla in fraze, kater« imajo edina le ta namen, da zasužnjujejo obrtništvo političnim strankam. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ima namen obravnavati in pospeševati vsa pereča vprašanja pridobitnih slojev in ščititi posameznika ne glede na njegovo eventualno strankarsko pripadnost. Boj za obstanek vseh slojev in stanov v državi je vsled razmer, ki jih je ustvarila svetovna vojna, silno težak in obupen, zlasti je ogrožen obstoj obrta vsled konkurence inozemske industrije, kateri se odpirajo vrata na stežaj. Vsled nerazumevanji potreb pridobitnih slojev, zlasti obrtništva, so se ustvar* jali zakoni, ki so tem slojem naravnost sovražni in škodljivi. Socialni zakoni so zadeli obrtništvo z vso krutostjo. V teh zakonih pred« pisane dajatve ogrožajo obstoj obrtništva. Zakon za socialno zavarovanje Stališče SLS m SDS pri zborničnih volitvah Formalni šef SLS dr. Korošec je že na shodu v Domžalah naznanil, da bo šla klerikalna stranka kot taka v volit« ve za zbornico. Na shodu v Trebnjem je to zopet potrdil in še dodal, da SLS strokovnih organizacij obrtnikov in trgovcev ne priznava za kompetent« ne, da vodijo volilno borbo na stanov« skogospodarski podlagi, češ da je SLS zastopnica slovenskega naroda, kateri gre tudi vodstvo pri teh volitvah. Na obeh shodih je dr. Korošec povdarjal, da naj bodo gospodarski krogi samo »pomočniki« SLS v volilni borbi. Strogo v smislu dr. Korošcevih izjav so se nato razvijale vse priprave za volilno borbo. Tajništvo SLS v Ljub« Ijani in tajništvo SLS v Mariboru sta se izpremenila v vrhovni volilni lokal, odkoder se vrši agitacija za konzumar* sko kandidatno listo. V diametralnem nasprostvu z SLS je SDS od prvega početka stala na sta« lišču, da naj si v svojo vrhovno sta' novsko reprezentanco postavljajo kan« didate po svoji lastni želji stanovsko organizirani trgovci in obrtniki sami. Trgovski gremiji in obrtne zadruge, ki so steber in duša slovenskega trgov stva, so edini kompetentni, da izr& žajo pri volitvah v zbornico svojo vo-Ijo. Ako treba, je dolžnost strank, ki spoštujejo in pravilno cenijo pomen trgovskih in obrtnih organizacij za gospodarsko življenje Slovencev, da pomagajo njim, ne pa obratno — ka» kor je to dr. Korošec v Domžalah za« hteval. S tega principijelnega stališča je SDS ves čas motrila priprave za volitev v Trgovsko in obrtno zbornico. In ko so se Klerikalci — še predno je začelo ži« vahnejše volilno gibanje — po Ljub« ljani hvalili, da imajo že v žepu pakt, ki so ga napravili za volitve z g. Je« lačinom, dr. Ravniharjem in pucljevci, po katerem bi sicer dali siojim zaveznikom nekaj častnih mest, dejan« sko bi pa SLS v Trgovski zbornici z veliko večino zavladala, smo postali pozornejši. Poznavajoč zasluge in po« men naprednega slovenskega trgovst« va in obrtništva za gospodarsko živ« Ijenje Slovenije, nam ni moglo biti ire« levantno, da postane Trgovska in obrt« na zbornica z zvijačo in političnim ba« rantanjem kar na mah plen klerikalne konzumarske in prevratne politike. Vsak trezen člevek se mora zavedati, da bi bila s tem slovenskemu trgov« stvu in obrtništvu prizadeiana največ« ja škoda. In ko sta g. Jelačin in g. Ogrin kot eksponenta SLS uvedla s pristaši SDS nekaka pogajanja zj v o« lilni kompromis, je bilo sicer že na« prej videti, da bi SLS rad i SDS pritegnila kot pomočnika klerikalno « političnih aspiracij na Trgovsko in obrtno zbornico, vendar pa SDS radi tega ni odklonila razgovorov. Njeni mandatarji pa so povdariali takoj od početka teh razgovorov, da naj bi slu« žil eventualni volilni kompromis samo temu namenu, da se v volilnem boju izloči nastop političnih strank: kajti če bi se SLS in SDS in njeno časopisje desineresiralo na stanovsko=gospodar« skih volitvah, bi bila dana popolna garancija, da bi te volitve ne bile poli« tične, ker druge stranke radi šibkosti v Sloveniji ne prihajajo v ozir. da bi od njih samih zavisela politizacija ali depolitizacija zborničnih volitev. Na« dalnje stališče zaupnikov SDS pri raz« govorih je bilo, da naj se sirokovnim organizacijam trgovcev in obrtnikov prepusti absolutna pravica za postav; Ijanje kandidatur. SDS in SLS bi s svojim vplivom pr' svojih pristaših v teh organizacijah le jamčili, da bodo pristaši poedir.ih strank na taki kan« didatski listi v pravilni relaciji upošte« vani. S tega stališči, je SDS nudila kle« rikalni stranki in njenim zaveznikom 14 mandatov v trgovskem in obrtnem odseku zbornice, dočim je za napred« ne trgovce in obrtnike zahtevala 18 mandatov. SDS je tudi predlagda sku« pen odbor za določitev delovnega programa v bodoči zbornici, ki bi že vna« prej izključeval vse politične ribarije ter omogočil v zbornici smotreno sta« novsko in gospodarsko delo. Razgo« vori so se vršili nekaj časa prav uspeš« no. G. Ogrin kot mandatar SLS je pravzaprav že sprejel ponudbo dr. Kramerja kot mandatarja SDS, konč« no pa so politične špekulacije in za« hrbtnosti SLS in njenih pomagačev preprečile uspeh in g. Ogrin je poga= janja razbil. Medtem se je že začela brez vsake« ga vpliva SDS formirati volilna fronta trgovskih gremijev in obrtnih zadrug, proti njej pa fronta klerikalnih kom zumarjev. SDS je ostala dosledna svo« jim principom. Sama se ni prav nič vtikala v samoodločbo stanovskih or= ganizacij ter prepustila postavljanje kandidatov izključno svobodni volji trgovskih gremijev in obrtnih zadrug. Z ozirom na to, da je za konzumar« sko listo ves klerikalni aparat v najžU vahnejši akciji — tajništvo SLS je s svojimi številnimi okrožnicami pogna« k) v boj vse svoje agitatorje in zaup« nike, SLS je prevzela financiranje kon« znmarske volilne borbe, klerikalno ča« sopisje vodi najljutejšo volilno kam« se mora nujno reformirati, tako da bo država na teh dajatvah soudeležena sorazmerno z delodajalci in delojemalci. Dosedanja carinska in tarifna politika je nato obrt zavirala in skoraj da uničila. Državne dobave so za obrtnišvo vsled nesmotrenih predpisov nedo« segljive, kar povzroča vidno naraščajočo brezposelnost obrtnikov in pomoč« nikov. Sedanji sistem pri oddaji državnih dobav je treba revidirati in ga usmeriti tako, da bo obrtnišvo v polni meri vpoštevano. Davki, ki tlačijo obrtništvo, so krivično razdeljeni. Predpogoj pravične razdelitve je izenačenje davkov v vsej državi. Prevelike točilne takse in troš*» rine ubijajo gostilničarsko obrt, zlasti v Sloveniji, katera je po taksah in trošarini dvojno prizadeta. Stari obrtni zakoni so nepopolni in za posamezne dele države različni ter pospešujejo šušmarsvo, katero se je po vojni neizmerno razcvetelo v naj« večjo škodo obrtništva. Ustvaritev novega edinstvenega obrtnega zakona za vso državo, ki bo vpoštval vse pravice obrtništva, je zanj predpogoj obstanka in procvita. Strokovno šolstvo je navezano v največji meri na dobrovoljne prispevke denarnih zavodov in posameznikov, vsled česar je slabo in nezadostno raz* vito. Država je po ustavi dolžna skrbeti za brezplačen pouk. Pri vseh osnovnih šolah se morajo ustanoviti obrtno«nadaljevalne šole, katere imajo namen vzgojevati obrtniški naraščaj. Obrtni krediti «Narodne banke« so nezadostni in vezani z velikimi zapre« kami. Ti krediti se morajo povečati in dati na razpolago obrtnim kreditnim zadrugam. Slovenija, kjer je obrt v naši državi najbolj razvita in katere blagostanje sloni na procvitu obrtništva, mora uživati od države posebno zaščito. Vse v strokovnih organizacijah združeno obrtništvo si je v svesti, da more doseči vse te navedene zahteve le tedaj, ako bo v Zbornici za trgovino, obrt in in« dustrijo zastopano po tovariših, ki so že dolga leta neumorno delovali na strokovnem obrtniškem polju, ustvarjali in vodili organizacije in ki poznajo težnje obrtništva. Zboljšanje razmer je pričakovati le potom nepolitičnih stanovskih strokovnih organizacij, katere morajo voditi obrtnišvo ne glede na politične prilike v državi. Zbornica je ono torišče, kjer naj govori le obrtnik za obrtnika in kjer naj preneha vsaka politična mržnja. Ven s po« litiko iz gospodarskih institucij in naprej k cilju za dosego pravic in enako« pravnosti obrtništva! Tovariši! Vaše organizacje vas zovejo, da oddaste svoje glasove za tiste sotovariše, katere ste sami predlagali na neštetih zborovanjih in sestankih in katere priporočajo vale stanovske organizacije. Celje, dne 10. avgusta 1926. Ivan Rebek, ključavničar in predsednik Občcslovenskega obrtnega društva v Celju; Engelbert Franchetti, brivski mojster in predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani; Ivan Bizjak, krojaški mojster in predsednik Zveze obrtnih društev za Slovenije v Celju; Franjo Boreš, urarski mojster in predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru; Drago Bernardi, hotelir in predsednik Zveze gostilničarskih zadrug v Celju: Franc Kavčič, gostilničar in načelnik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljub« ljani: Miha Vahtar, knjigovez in predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru ter podpredsednik Skupne obrtne zadruge v Mariboru; Josip Rebek, ključavničar in predsednik Obrtnega društva v Ljubljani; Ivan Kersnič, krojaški mojster in načelnik Zadruge krojačev v Ljubljani; Fran Špes ml., zidarski mojster in predsednik Stro» kovne zidarske zadruge v Mariboru; Filip Ogrič, zobotehnik in predsednik Obrtnega društva v Novem mestu; Ivan Zurman, pekovski mojster in podnačelnik Kolektivne zadruge v Slovenski Bistrici; Ivan Bernik, mizarski mojster in načelnik Mizarske zadruge v Ljubljani; Janko Horvat, slikar in predsednik Obrtnega društva v Ljuto« meru; Rudolf Kuher, mizarski mojster in načelnik Mizarske zadruge v Mokronogu: Alojz Rozman, gostilničar in predsednik Grostilničarske zadruge v Prevaljah: Franc Grom, mizarski mojster in podnačelnik Obrtne zadruge v Dol Logatcu: Miha Koren, zlatar in predsednik Obrtnega društva v Trbovljah: Josip Berlič, gostilničar in na» čelnik Gostilničarske zadruge v Ptuju; Anton Šteje, čevljarsk' mojster in predsednik Obrtnega društva v Kranju; Karel Podhraški. kleparski mojster in načelnik Skupne zadruge v Slovenski Bistrici; Josip Holy, brivski mojster in predsednik Obrtnega dru» štva v Brežicah; Josip Klubičkak, čevljarski mojster in odbornik Čevljarske zadruge v Mariboru; Franc Dolžan, kleparski mojster v Celju; Josip Ttirk gostilničar v Murski Soboti; Ivan Rozman, čevljarski mojster v Ljubljani: Josip Ambrožič. gostilničar v Ljubnem na Gorenjskem; Martin Koliek, čevljarski mojster v Celju: Leopold TurM, mizarski mojster v Cerknici; Karel Hmeline. dimnikarski mojster v Slovenigradcu; Štefan Roiič. pleskarski mojster v Ljubljani; Stlepan Čoh. gostilničar v Rog Slatini: Franc Nerad, zidarski mojster v Celju; Miloš Rozin, kleparski mojster v Trbovljah: Josip Kolar, mizarski motjster na Vranskem; Ivan Vtrant, gostilničar v Žalcu; Jernej Golčar, zidarski mojster v Celju. Stanovska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti. Na podlagi sklepov delegatskega zborovanja vseh zvez obrtnih organi« zacij se predlagajo vsemu v teh zvezah organiziranemu obrtništvu sledeči tovariši kot kandidati za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani: I. kategorija: ČLANI: franchetti Engelbert, brivski mojster in načelnik Zveze obrtni zadrug v LJUBLJANI; Vahtar Miha, knjigovez in podnačelnik Splošne zveze obrtnih zadrug v Ma> riboru ter predsednik Obrtnega društva v MARIBORU; Plečnik Franc, tesarski mojster v Dolnjem LOGATCU; Bizjak Ivan, modni atelje in predsednik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v CELJU: NAMESTNIKI: Kersnič Ivan, krojaški mojster in načelnik Zadruge krojačev v LJUBLJANI; Spes Fran ml., zidarski mojster in načelnik Strokovne zidarske zadruge v MARIBORU; Holy Josip, brivski mojster in predsednik Obrtnega društva v BREŽICAH; Dolžan Fran, kleparski mojster in odbornik Občeslovenskega obrtnega dru« štva v CELJU. II. kategorija: ČLANI: Zurman Ivan. pekovski mojster in podnačelnik Obrtne zadruge v SLOVEN« SKI BISTRICI. Kavčič Fran, gostilničar in načelnik Zveze gostilničarskih zadrug v LJUB« LJANI. Horvat Janko, slikar in predsednik Obrtnega društva v LJUTOMERU. Ogrič Filip, zobotehnik in predsednik Obrtnega društva v NOVEM MESTU. NAMESTNIKI: Turfc Josip, gostilničar v MURSKI SOBOTI. Rozman Ivan, čevljarski mojster v LJUBLJANI. Rozman Alojzij, gostilničar in načelnik Gostilničarske zadruge v PRE> VALJAH. Kuhar Rudolf, mizarski mojster in načelnik Obrtne zadruge v MOKRONOGU. HI. kategorija: ČLANI: Ambrožič Josip, gostilničar in izdelovalec gredež v LJUBNEM na Gorenj, skem; Kolšek Martin, čevljarski mojster in odbornik Zveze obrtnih društev za Slo. venijo v CELJU. Bernik Ivan, mizarski mojster in načelnik Mizarske zadruge v LJUBLJANI. Berlič Josip, gostilničar in načelnik Gostilničarske zadruge v PTUJU. NAMESTNIKI: Turšič Leopold, slikarski mojster v CERKNICI. Hmelina Karel, dimnikarski mojster v SLOVENJGRADCU. Anžič Franc, mesarski mojster v LJUBLJANI. Čoh Stjepan, gostilničar in načelnik Gostilničarske zadruge v ROGAŠKI SLATINI. IV. kategorija: ČLANI: Klubička Josip, čevljarski mojster in odbornik Čevljarske zadruge v MARI« BORU. Rebek Josip, ključavničarski mojster v LJUBLJANI. Nerat Franc, zidarski mojster v GABERJIH. Rozin Miloš, kleparski mojster in odbornik Zveze obrtnih društev za Slove* nijo v Celju v TRBOVLJAH. NAMESTNIKI: Podhraški Karel, kleparski mojster in načelnik Obrtne zadruge v SLOVENSKI BISTRICI. Rožič Štefan, pleskarski mojster v LJUBLJANI. Kolar Josip, mizarski mojster to predsednik Obrtnega društva na VRAN« SKEM. Štefe Anion, čevljarski mojster to predsednik Obrtnega društva v KRANJU. Vsi ti tovariši so se zavezali, v primeru izvolitve neumorno delovati v zbornici v prid obrtništva ne glede na politične prilike v državi Tovariši obrtnikiI Kakor ste se do sedaj oklepali Vaših organizacij, katere so vodili trezni in za obrtniški stan vneti ljudje, tako glasujte strnjeno za predlagano kandidatno listo. Nihče izven obrtnikov nima pravice, vtikati se v te volitve. Proč s politiko iz gospodarske institucije, kakor ]e zbornica. Za akcijski komite: Ivan Rebek s. r. Za Zvezo obrtnih društev za Slovenijo v Celju: Ivan Bizjak s. r. Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani: Engelbert Franchetti s. r. Za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru: Franjo Bureš s. r. Za Zvezo gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani: Franjo Kavčič s. r. Za Zvezo gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju: Drago Bernardi s. r. Jelačin in Osrin razkrinkana Značilna okrožnica SLS kot klasičen dokument, da je vse, kar konzumarji pišejo in govore, samo zvijača in prevara, ki naj služi pri zborničnih volitvah pohlepnim namenom klerikalne stranke. V roke nam je prišla interesantna okrožnica, ki jo je zadnje dni razposlalo tajništvo SLS vsem svojim zaupnikom. Ta dragoceni dokument razkrinkava Jelačinove in Ogrinove volilne manevre do golega in prikazuje njihovo ozadje v pravi luči. S pristnim klerikalnim dokumentom je sedaj nepobitno do-gnano, da smatra SLS takozvano «Je-lačln-Ogrlnovo* za svojo lastno strankarsko listo, volitve v zbornico pa za eno največjih in najvažnejših zadev SLS. Klerikalno - konzumarska kandidatna lista se samo zvijačno in za prevaro javnosti in volilcev nazivlje nekaka kolsko društvo si je med prvimi postavilo lastni dom. pri vsem svojem delovanju gleda nato, da čim prej poplača dolg, ki ga je bilo treba napraviti pri gTadnJj. Ne da bi trpelo Idejno stališče, se prirejajo običajni nastopi, gledališke predstave in razne zabave, ki prinašajo vzlic dostojni Izvedbi primerne dobičke. Z zadovoljstvom jemlje članstvo pri vsakem občnem zboru na znanje, da se dolg manjša, premoženje pa vsled potrebnih investicij raste. Nov vir dohodkov bo društvu nudila velika tombola, ki Jo priredi v nedeljo, dne 5- t m. popoldne. Za prireditev je po vsej okolici velikansko zanimanje vsled dragocenjh dobitkov, katerih skupna vrednost znaša nad 35.000 Din. Kdor hoče ta dan poskusiti srečo. Lahko za pet dinarjev dobi konja, kravo, popolnoma nov voz-zapravljivček, šivalni stroj, kolo, zlat nakit itd Podpirajmo vsi plemenito delo našega marljivega Sokola in prav pridno posegajmo po tombolskih tablicah. Po tomboli pa gremo na veselico, ki jo priredi Jugoslovenska Matica pri Kunstelju. Na svidenje! Za POLSKAVA. Krajni šolski svet priredi v nedeljo, dne 5. t m. v zgodovinskem graščinskem parku v Zg. Polskavi ob 3. popoldne tombolo v prid prezidave šole. Dobitki so mnogoštevjlni in dragoceni Karte po 5 Din v vseh lokalih m ra prostoru tombole Po tomboli veselica. ŠT. RUPERT PRI GOHILSKE.M. Da pred?ijaS Savinjska dolina ostalim krajem naše domovine na polju gasilstva, nam sve-doSjo ne samo številna nova gasilna društva, temveč tudi tehnična sredstva, katerih se poslužujejo pri svojem poslu Tudi naše o pomladi us-anovljeno prostovoljno gasilno društvo Trnava-Št. Rupert sj je nabavilo nove moderno gasilno brizgalno najmočnejšega tipa » tako delovno zmožnostjo, da bo labk; obvladala vsak požar. Tako bo n pr v 1 minuti izbrizgala vode 3 polovnjake z do 40 m visokim curkom SIcer bo res stal? lepe tisočake, toda požrtvovalnost vaščano, bo zmagal* -'n nadejamo se, da bo omog jčila v bližnji bodočnost} tudi lepo zamišljen praktičen gasilski km, za katerega Je že brezpla5no stavbi-šče na razpolago Naj bi ta požrtvovalnost predramila tudi tiste ki še do danes niso storili svoje dolžnosti, odnosno ganila tiste, ki iz ničnostnih vzrokov društvu na sp-otuiejo. Bog nam Je letos blagoslov: bmeBfšča. Ne pozabite zlasti sosednje va si priskočiti društvu s primernimi prispevki na pomoč, kajti ne dneva ne ure ne ve ste, ko vam bo moralo društvo na pomoč Dne 26. septembra pa vsi na našo gasilski slavnost: blagoslovlienje nove motorne brizgalne, prve te vrste v Sloveniji Obenem velika gasilska vaja ? veseljco. Bratska In druga društva pa prosimo, saj ta dan ne prirejajo sla/nostl Kako se nam je godilo na Francoskem Z ljubljansko «Probudo» smo hoteli pre« ko Gor. Italije in Francije v London. Dne 8. avgusta smo sc vozili proti Ljubljani, kar se prevrne pri Lazah stroj brzovlaka, kolikor mogoče najslabši omen za naše po« to vanje; in res, držala se nas je smola vso lepo in dolgo pet. Najslabše pa smo od* rezali tva rriiucoskcni. Čitali smo pač v nemških listih, da so Francozi tujcem zelo neprijazni, pa nismo mogli verjeti, marveč smo smatrali vse za škodoželjno hujska« nje. Žal, da iino se morali prekmalu pre« pričati, da .so nemški listi pravilno poro» čali. Že, ko imo prestopili v Modani laške francosko mejo, smo začutili neko nepri« jaznost, ki nam je od ure do ure ohlajala našo s seboj prinešeno navdušenost za Francijo in Francoze. Nenapovedani smo se ustavili pozno zvečer v svetovnem ko» pališču Aix les Bains. Težko je bilo spra« viti nas 23 pod streho. Nekateri so imeli prav neprijetne doživljaje v svojih prenočiščih, a najbolj značilen pa je bil oni v hotelu T. Pro-.fi sta bili še dve sobi s skup-no umivalnico, tako da bi mogla dobiti pre« nočišče še zadnia dva Haša člana. Dogovor re se, da stane vsaka soba 60 frankov. Dru« gega jutra pa je stala vsaka soba 165 fran« kov, kar nas je nekoliko razdražilo, a vod' ja izleta je tudi to. s protestom sicer pia« tal. Bojevitejši Hrvati iz Čakovca pa se n; = so dali tako lahko odpraviti ter so šli na pclicijo. Zdelo se je, da so o*tali brez uspe« ha, kajti uradniki se za zatLvo niso d-oiti zmenili. Naši gospodje so ,...;o ob odhodu iz pisarne omenili, da bodo »tvari že po« ročali v Parizu, kjer pridemo itak v stik z nekim uradnikom iz zunanjega ministr« .stva. Menda je ravno ta opomba zalegla, tla smo dobili tik pred odhodom iz lepega kopališča 90 frankov nazaj, ki nam jih jc prinesla sama policija. Naslednje jutro snTO zajutrkovali v Pari« zu v kavarni na južnem kolodvoru. Ko po-, ravnamo račun, zahteva natakar še za \>ta> kega gosta en frank posebej. Začudeno smo se pogledli in plačali tudi to, nevede, da se bomo morali na take slučaje v Fran; ciji še dodobra privaditi. Z velikim avtomobilom, kjer smo imeli vsi prostora, smo se vozili po me-stu. da ga najprej površno spoznamo in se orijentira« mo. V stranskih ulicah in ob nasadih so »c igrali otroci. Niso bili tako zatopljeni v igro, da bi ne bili žvižgali in kričali za na« mi; delavci na stavbah so prenehali z de« lom. samo da so upili za nami. L*tis in naš občutek nista bila posebno ugodna. In k te. mu še izkoriščanje na vsak korak. Kjerkoli smo naročili obed ali večerjo, so nam zaračunali dvojno ceno in nas sla« ! bo postregli. Naši pariški prijatelji, ki ao v j.stih lokalih obedovali in večerjali, so plačevali mnogo manj in bili mnogo belje postreženi. Bakšiš, ki ga zapadniki tako radi spona« Sajo Balkanceni. je v Franciji tako vpeljan, da ga ne moremo nikjer na Balkanu najti v večji meri. Če smo plačali autotaksa ta« ko. kakor jc kazal taksometer, nam je na« pravil na ulici škandal. Ko smo šli zvečer v gledališče in si seveda kupili za to drage vstopnice, je zahtevala biljeterka od vsa« kega posameznika še 1 frank, češ tak je običaj in tako mora biti. Pri vhodu slove« če ccrkve Notre Dame prosi milodarov nuna. nasproti vhoda pa kropi vstopajoče cerkovnik v polnem ornatu in ponuja n.v biralnik, da ga tujci nagrajajo za to usluž« nost. Tako pa ni samo v Tarizu. Par ur smo bili v Marseillu. Hoteli smo si ogledati pre« krasno mesto in zato najeli tri avtotakse. Seveda smo jih prosili, nai nas peljejo ta« ko. da bomo dobili kar največ in najbolj« ših utisov o tem slavnem pristaniškem me« stu. Ob koncu so kazali avtotaksi po 30 frankov, vozniki so pa zahtevali 100 fran« kov za vsak avto, češ to ni bila navadna vožnja, marveč ogledovanje mesta. Tik pred odhodom vlaka smo morali požreti še to pilulo, veseli, da v kratkem zapusti« mo Francijo. Žal nam je bilo, da smo videli Francijo » tako neugodnih prilikah, kajti prišli smo jo pozdrav.t odprtega srca kot veliko soln« ce na zahodu. Mar se res bliža svojemu za« tonu? Dr. P. Strmšek. častnih manifestacijah*. — zu enkrat preveč zabave! Eno pa je vredno občudovanja — »Slovenčevo« žongliranje z resnico! Z revolverjem in kamenjem je manifestiral za klerikalno Slovenijo neki učitelj, nato pa se je dal od nasprotnikov — in da bo mučeništvo popolnejše — tudi od lastnih pristašev prav po srednjeveško liatezati. Pa pravite, da ni bila manifestacija veličastna! Dobro upravo so zahtevali klerikalni nedeljski zborovalci... Za to resolucijo so gla sovali tudi navzoči gospodje od srezkega poglavarstva... 6000 manifestantov je videl ;>Slovenec« v torek, njegov očividec v sredo le še 5000 Ako bo šIj tako nazaj in bo »Slovenec« popustil vsak dan 1000, se bo v enem tednu približal resnici. Koditeli 6000 manifestantov. Tajnik SLS v Murski Soboti podtika očetovstvo 6000 »Slovenčevih« manifestantov nekemu tukajšnjemu visoko stoječemu gospodu, ki da jih ie toliko konstatiral. Takoj smo razumeli: Ta gospod je izvrsten šaljivec, dober lovec in govori lepo lovsko latinščino. »Med gručo manifestantov smo videli sta-} ti notarja Kodra«, piše »Slovenec«. Seveda i kajti kamor si se umaknil, si prišel med j demonstrante. Saj so bili med njimi tudi izraziti klcrikalci, ki so odnesli celo od njih vidne in neprijetne posledice. Sicer bi pa bilo »Slovenčevo« poročilo bolj popolno, ako bi poročal o številu udelcžcnccv Jclačino-vega shoda namesto za oba shoda nepomembni osebi notarja Kodra. »Slovenec« piše, da ni bilo Jelačinovo zborovanje v Murski Soboti nič manj veličastno kakor v Ljutomeru. Potem naše so-žalje, kajti za cn dan je to le preveč bla-m aže. »Slovenčev« »očividec« se razburja radi »Jutrovega« napadanja na upravne oblasti, dasiravno tega »Jutro« ni storilo. Bržčas pa je to njegov izpad le izraz hvaležnosti onim, ki so mu pomagali zlasti z govorniške tribune. Popravljamo napako in priznamo, da g. Kulovec na shodu ni govoril. Je bil pač previden in ni hotel deliti z ostalimi govorniki — blamaže. »Nihče ni pričakoval takega ognja na shodu«, piše »Slovenec«, najmanj pa seveda klerikalci, ker bi siccr prav gotovo doma ostali. Prepričani smo, da jih ne bo nikdar več po tak ogenj. Nadalje piše: »Mesto jc dobilo pestro, živahno sliko«, ki bo še dolgo motila oči klerikalnih generalov kakor rdeča megla Patricka Sullivana. Slikani sprehodi Malo časa ima gospod faktor za sprehode: zjutraj pred osmo uro in po šesti do večerje, tiste dve uri opoldne sta za kosilo in zofo, le nedelja je cela njegova. Ob delavnikih gre čez Prule ob Gruberjevem kanalu na Grad ali na Golovec, v Štepanjo vas. celo do Fužin in Studenca, sprehodi se skozi Tivoli na domov sebi v užitek in razvedrilo . .» Kdor obišče njegovo razstavo v Jakopičevem paviljonu, kamor se je umaknil z bučnega velesejma. bo občutil isto, kar nam je slikar povedal s tako skromnimi in odkritosrčnimi besedami in tudi najstrožji kritik bo moral priznati opravičenost njegovih besedi, K »erii-ia-Ea „K?.smxesi8.ciia v Murski Soboti Murska Sobr.fa. 1. septembra Gospod ure-!-" k! Pri najboljši volji ni .negoče pc.'err •>. mi s >°.!ov*nccm« o kleri-ka'ni nedel; !."i prireditvi. Toliko neresnice ;n zr.v:'ir.'n žs do'30 rtsm« čitali v tem lisiu. Vediij, da sc vse n."•.??■ mesto in ljudstvo kr !;ota ob č'tar.ju z::č:.:'h treh številk »S!oves;ca«. Pri tem pa smo in ostanemo Slovenci. s;.mo klerikalni ne. Bodite Vi vsi onstran Mure p-mireni. ^nvenstvu v Prek-nvu." "i ne gr-zi nobena nevarnost, četudi b: •-. radi klerikalci ur-e-no ustvarili. Nam je njihov manever !?sen! bedeče volitve so : ;ubil: vsa volilna gesla, ki so sedaj narod viekla. Zato treba nekaj novega in to i:ovc :e — Prckmurjc. »Slovenstvu grozi nevarnost« — s tem geslom v boj! Ker ie Prckmurje to klerikalno igro spoznalo in zavrnilo nečeden manever s Slovenstvom, zam ta kr k. Dovolite pa gospod urednik, da Vam javimo nekaj glos, ki krožijo v naši javnosti o ki.likalni polomiji. Iz tega'boste spoznali, kak uspeh je imel g. dr. Korošec pri nas. Zagrebške »Koprive« so prekosile zadnje tri številke »Slovenca« Toliko neprisiljene zabave in smeha še nismo uživali zlepa kakor te dneve, ko smo čitali v »Slovencu« poroč-b o klerikalnem shodu v Murski Soboti. Polomija v soboto, debakel v nedeljo, na vse to pa »S!ovenčeve« tirade o »veli- Srečko Magolič oče: Pot na Orle. Rožnik, najraje jo pa mahne čez Mirje cb Gradaščici mimo Kolezi.ie in Pasjega broda v Mestni log, drugič pa čez Karolinško zemljo in Iščico ali Mali graben na barje, kjer je tako lep pogled nazaj na mesto in na ono stran proti Krimu. Ko je dolg dan, krene za Savo in do Laz. ali po Dolenjski cesti celo do da vrši svojo nalogo pošteno in z ljubeznijo, kar je lepše izpričevalo kot so absolutoriji najznamenitejših slikarskih akademij, ker je z njimi zvezan šele naslov akademičnega slikarja, njegovo spričevalo mu pa daje pravico do imena resnega umetnika. Zato za njega ime diletanta tudi ni ponižujoče, ker je Srečko Magolič sin: Vasica v snegu. Škofljice ali pa drugam, kjer je kaj za malico. Lepe nedelje so pa kakor pri drugih Ljubljančanih po dolgosti dneva razvrščene na sv. Katarino, Šmarno goro, Šmarjetno goro. Sv. Jošt, Orle, Bled, Kranjsko goro in Kamniške planine, pogledat gre tudi na Dolenjsko — prav do Gorjancev. To je katalog razstave slik Srečka Magoliča in velja za oba, za starega in za sina. Pravzaprav pa stari še ni star in prav nič postaran, saj s svojimi 66 leti še nese v snegu na Veliko planino vso svojo pripravo in orodje za slikanje. Tudi hoja na planine mu je le miren sprehod, kakor za dva dni na morje, kamor pa iz spoštovanja do morja vzame večje platno in vse svoje moči, katerih najlepša je njegov vedri mir, ki spreminja vse, kar gleda, v idilo, kakršno sam opisuje: «In ker se čutim najzadovolj-nejšega, najsrečnejšega, kadar sedim v senci košatega drevja pred slikarskim stojalom, ko mi brne okoli glave žuželke. nad mano v vejevju pa žvrgole ptiči, slikam le pokrajine. In slikam jih često ob zori, v rahli zgodnji megli, ko se je jedva izdanilo, v polnem solnčnem žaru, v ranem večernem mraku, pod vedrim in oblačnim nebom. — Dokazati in pokazati, da je naša domovina prekrasna. je naloga, ki jo vršim pošteno in z ljubeznijo. In kakor trga prijatelj cvetlic na vrtu cvetje in ga jemlje seboj. da ž njim okrasi svoj dom, tako sem zbiral in izbiral tudi jaz najmikavnejše naravne motive, jih slikal ter prinašal po polstoletnem opazovanju in učenju dosegel višino, da naša Narodna galerija ne bo smela biti brez njegovih del. Res je, da njegove stvari ne razburjajo in ne kažejo novih potov in smeri, so pa I poštena dela umetnica rienersti ne Srečko Magolič oče: Gabri oh poti na grad. šole, ki popolnoma izpolnjujejo svoj namen, da v prikupni obliki odkrivajo lepoto mirnih ljubljanskih sprehodov. Ravno take vrste slike bodo publiko ogrele, da bb začela spoznavati intimnosti originala in se odvrnila od površnosti ničvrednih reprodukcij. Občinstvo Danes ob 4 , pol 6., pol S. in S. uri. Pivič v Jugos aviji igra v Ljubljani šampijon, najboljši akrooat in znani »ustolov L U C E H n O HLBERTini v 8 dejanskem krun nalnem romanu „Qhupnš klic" (Ljudje v nevarnosti) Na.drznej e \ia olomne atrakcije, ki Vam ne puste dihati!!' ..iiiNO LJU3UAN3K1 DVOR" - Telefon 730 .nmodernejše Kino-gledališče J-.-gus a-.iie se bo preverilo, da je med originalno sliko in med podobami, ki še vedno vise po stanovanjih, ravno taka razlika, kot med pristnim nakitom in med steklenimi dragulji, ki bi jih nobena dama ne upala nositi. Ce bodo lahko razumljive slike Ma-goličev, ki za nje zahtevata resnično prav skromne in vsakomur dosegljive cene. šle iz Jakopičevega paviljona v stanovanja naših meščanov, bodo v kratkem tudi razstave drugih umetnikov boljše obiskane kot so bile dosedaj, ker bodo ljudje postali prijatelji slik in prijatelji umetnosti le tedaj, če bodo s slikami zadovoljni. Saj vendar ni dolžnost občinstva, da bi kupovalo in naročalo dela. ki jih ne razume in mu zato ugajati ne morejo. Na slikah s prikupno in priprosto podano naravo se bo pa izvežbalo oko in napredoval bo okus. da bo mogla publika z užitkom ceniti tudi težja dela. Prireditelji velike revije naše umetnosti na veleseimu nai torej peljejo svoje obiskovalce najprej v Jakopičev paviljon k Magoliču. ker so tu vrata v njihovo razstavo. Problem o malih cenenih stanovanjih V Beogradu sc jc pričela velika akcija za gradnjo maljh in cenenih stanovanj, ki pa je omejena samo na državne uradnike, uslužbence in upokojence vse naše države. Na seji začasnega odbora, kateremu načeluje Dragomir Rajkovič, revizor !iiav-lie kontrole, je predsednik poroča', da jc začasni odbor pripravil pravilnik za ustanovitev »Zveze državnih gradnikov in upokojencev za gradnjo cenenih stanovanj . Zveza bo obsegala vso državo, ker no osnovala zadruge v vseh ve'ij!i mestih. Vsaka zadruga mora imeti vsaj 30 članov. Javila se je velika inozemska skupina, ki razpolaga z milijardo francoskih frankov ;n želi vložiti ta kapital v grad i o uradniških stanovanj. Skupjna ne bo zahtevala kot pogoj za gradnjo stanovanj nikakega precejšnjega vplačila. Šele po vselitvi v dovršena stanovanja bodo člani zadruge in zveze začeli vplačevati me~,očrte obroke, ki bodo veljali kot anuitete, to je kot odplačila za stanovanja, ki preiJeVo po popolnem odplačilu v njihovo 'as; Zadruge sc osnujejo na bazi soljdarirete, na vzajemni garanciji vseh članov. Izvoljen je upravni odt-or, kateremu je predsednik ur. Drago-Ijub Arandjelovič, profesor beograjske univerze. Vlada sc bo naprosila za posojilo \ znesku 12 milijonov Din :er za druge ugodnosti, ki so potrebne, da se projekt realizira Poroka Thomascve hčerke Novine poročajo, da se jc te dni (30. avgusta) končno vršila v Ženevi poroka Kra-gujevčana inž. Dušana Draškoviča s hčerko g. Alberta Thomasa. ravnatelja Mednarodnega urada dela. Poročnj obredi so se vršili v ženevski ruski cerkvi ob številni prisotnosti raznovrstne publike Cerkvene pesmi je zapel ruski zbor in celot ni ceremonija jc na vse prisotne napravica globok vtis. Zanjmiva je bila popoldanska gostij;, v hotelu »Bergu«. Povabljenih Je bilo nad 300 gostov raznih narodnosti in prav različnega družabnega položaja. Posebno pozornost pa je uživala ženinova mati, gospa Krista, ki je kot prava Šumadlnka prisostvovala slavju v lepi narodni noši s fe-sičem na glavi in številnim okrasjem. Biia je nadvse srečna, da ie svatbo njenega sina posetilo toliko imenitnih gostov, samo preveliki dekolteji, kratka krika ter neprestani charleston in onestep so vzbujali silno začudenje gospe Kriste, d:: sc Je par-krat kar prekrižala nad vso prešernostjo. — Že lepo! je navdušeno sovorpa svoji številni soseski pri omizju, ki pa je žal ni razumelo, — že lepo, da smo tak'i veseli, toda vi bi moraii na svatbo k r.ani v Kra-gujevac, da vidite, kako se n! zavrtimo v kolu! . . . Hm, ni izključeno, da še kakemu imenitnemu Francozu nanese sreča, da pride po nevesto v našo državo. In bo gotovo /p-dovoljen, kakor — upamo in želimo — tudi hčerka g. Thomasa z zakonskim tovarišem iz naše dobrodušne Sumadiie Velika trgovska afera v Novem Sadu V torek je novosadska policija prišla nepričakovano v prostore žitnj tvrdke >Pro-duktiva«, zapečatila vse knjiga In blagajno iii pustila stražo v pisarni. Ta korak novosadske policije se spravlja v zvezo z veliko afero, k| jc na vidiku. Po iniormacijah ministrstva za trgovino in industrijo je prišla prot! tvrdki ovadba, da je z raznimi mahinacijami oškodovala državo za več milijonov dinarjev. Ma-hinacije so se vršile deloma z davki, deloma s carino. V zvezi s to afero je prišel v Novi Sad tudi sekretar ministrstva za trgovino in industrijo, Nikola Doljak, z dvema bančnima strokovnjakoma. Vsi tr.-je so takoj odšli na poiiciio in pojasn:!i vzrok svojega prihoda. Tamkaj so jim dodelili policijskega kapetana Radoševiča. nakar so vsi krenili v prostore pisarne -Pro-duktjve«. V pisarni je bi] ravnatelju pre-čitan sklep o zapečatenju knjig In blagajne. Uradniki so se sicer poskuša.; upreti temu odloku, toda policija je kljub temu izvršila svoje delo in posiavila v p same stražo. V sredo zjutraj je g. D-iljak s sv op,1 strokovnjak} pričel pregledovali knjige, d.i ugotovi natančno, kako so se vršile ma-hinacije in za koliko je bila država oškodovana. Pregledovanje knjig bo trajalo okoli 10 dni. ker bo treba pregledati poslovanje te tvrdke za več let nazaj. Člani komisije se drže zelo rezerviran-, in nočejo podal; nobenjh podrobn h podatkov. Ravno tako rezervirani pa so tudi lastniki tvrdke. k: obenem naglašajo, da u tvrdka popoloma nedolžna Vest o preiskavi proii Produktivi« je izzvala v novo-sadskili trgovskih krogih ogromno senza-cjjo, ker je v upravnem svetu te tvrdke več uglednih oseb iz Novega Sada in Beograda. Rezultat preiskave, k: more postati .scn-zacijonalen, se pričakuje zato z ogromno napetostjo. Kako je ciganka dojila platno - mesto deteta Pred zagrebškim sodiščem se je zagovarjala te dni c:ganka Bara Ugarkovič, k. je bila obtožena, ua je ukradla v Piekovi trgovini v Zagrebu 1000 Din vredno balo platna, katero je potem povila, da je izgledalo. kakor dele in je odnesla s seboi. Tako jc hotela odvrniti od sebe vsak sum. Ker pa je bil zv ;tek le nekoliko prevelik, sc ie zdel nekemu redarju sumljiv. Ustavil je zato ciganko jn io vprašal, kako je kaj /. zdravjem njenega deteta. Zdrznila se je, ko je poliei.iski agent končno še dele potipal in se ie otroški zvitek nenadoma izpremenil v platno. Ko je redar ciganko varašal, kje ie dobila tega čudnega otroka . je hladnokivno odgovorila, da ji ga jc izročil neki gospod. Jokaj e je pred sodni.io naglašala, da ;o mati osmih otrok in da sta ji med tem, ko je bila v zaporu, dva otroka umrla od gladu. Pokazalo pa se je, da je bila ciganka že ponovno kaznovana radi uo.v ne vlačugarstva in da ie naravnost nepoboljšljiva. Sodišče jo ie zato oosodilo na tri mesece zapora, čudnega otroka pa vriipn lastniku. Na originalno misel, da zamota platno v zvitek, kakor da ie dete, more pač priti samo ciganka, ki ima že poli; grehov na vest;. Mm ifnor Naša zajka mlade imela, enkrat štiri, drugič pet, nekaj smo jih doma poklali, druge pa prodali. •• je pripel k sodni ji Stanka v i janček iz Zadobrove. Pu mu je hitro pošla dobra volja, ko mu je t-odnik ]>omoli! pod nos kožo divjega zajca. Janček. najstarejši fant vse fare, pa ni hotel o divjih zajcih ničesar vedeti, še manj pa, da bi jih bil ka5 po-i-vela, siva je pa tudi od prahu, ki je v nji. Ie jioglejle! In tedaj je Janče udaril z roko po koži. da mu je oblak dima splaval v no-, kjer je jelo pošteno eksplodirati — Jan?e je kihaJ in kihal, da je bi) ves solzen. A V bolj je bil solzen, ko mu je r-odnik razložil, da so izvedenci, lovci, povedali, da je koZa Jančetovega zajca h osi a rje va in ne lile-varjeva; in da mu jo bodo dali v spomin v enledeuski zapor, da bo drugič gojil itn- m.ife zajce in jih ločil od divjih. * Tam nekje za Vrhniko loči sladko kap Ijico oštir Ajdovec. Tudi njegova kapljica r-ajdovska, kajti poštenjak je in nikoli je n>-krsti. Le to je škoda, da je tako zapeljiva, da še njega skoro slednji dan premoti in omami. Ajdovec je -odniji znana osebnos!. že '25 krat se je zagovarjal za svoje grehe, kajti čeprav ima dobro kapljico, je vendar možakar na slabem glasu. Na njegovem domu sta dve stranki, ena — edinstvena je — on sam. a druga pa žena in njegova sinova, ker jim je hudo. da bi slnrec v-e pognal po grlu. Te dni se ie pritožil, ker je dobil na Vrhniki 14 dni zapora, a vzklic ni nič |«i-magal. Junija enkrat ga je namreč obiskal nečak in dobrodušni striček je takoj hilel po liter vin:;, -.'i vsaka priložnost prav pride, te je ;.'r!o vedno -uho. Ustavil ga je sin Dore in mu vzel vino, saj je bil stari Je lako v rožicah, da mu ni cvetel samo no«, ampak v-e obl'č.ie. Ajdovec se je zjezil, s sinom sla >h /grabila, stari je potegnil nož in sin ie zbežal, a oče za njim v vežo, kjer je napadel drugega sina Grogo in ga sunil z nožem v lice ter ga lahno poškodoval. Medtem se je vrnil Dore, bitka se je nadaljevala. a -larec se je moral umakniti. Dore je namreč privlekel težko leseno orodje * smetišnico in jo razbil na njegovi trdi glavi. Ajdovca ni 1o kaj prida bolelo, komaj se mu je poznalo. Vrhniška sodnija ga pozna kot surovega možička in zato je on potegnil kratko, sina pa sta dobila le par dni, pritožila se pa sploh nista. Domače vest Zatiranje pismenosti Radičevskemu ministru za pošto in brzt>» dr. Superini menda ni všeč, da se v Ju» floslaviji premnogo piše, telegrafira in tele* fooira. Da bi poplavo pismene izmenjave (ničli nekoliko ublažil, se dr. Šuperina pri« Evija v smislu radičevske seljaške poIi» I na povišanje pisemskih poštnih taks za celih 16t) odst. > takim poviševanjem bi se rsčasoma res dalo doseči, da sploh nihče ne bo več pošiljal pisem, ker bo za vsakogar postalo cenejše, da odpotuje osebno tja, kjer mu je treba kaj sporočiti. Tako bodo postale pošle nepotrebne in bo mogoča no* va redukcija uradništva v korist 13 miljard* nemu proračunu. Najlepše bi pa bilo to, da bi potem g. dr. Šuperina kot minister za pošto in brzojav sploh ne imel nobenega dela več, ako izvzamemo agitacijo po sho» dih. I'a tudi vse pritožbe gospodarskih krogov pr sedanjim poštnim razmeram bodo odpailiu zakaj, če pošte nc bodo ime» le nofcen.ua p ».--in. tudi nikogar ne bo, ki bi se n-.-.J njh--v.in poslovanjem razburjal. Tako ciiw v . K jcči» in podpisujem M. A. C. * Rojstni dan Ni. Visočanstva prestolonaslednika Pet-a dne septembra se proslavi v \-sei državi na svečan način. V ta namen bo dne 6. t. m. ob 10. dopoldne v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja slovesno blagoda-renic z molitvami za Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljico. Ni. Yšs. prestolonaslednika in ves ki...'.-\s::i dvor. \ pravoslavni kapeli bo slovesno blagodarenie ob 9. dop. v evan-geliski cerkvi pa ob 10. dop. * Izpremembe v državni službi. Za izredna pr- -resor.a na pravni fakulteti v Subotici sta in: -n.vana dr. Feodor Nikič in dr. Mi-hailo Ki,-:>tatinovič. Šef oddelka pri tobačni tov: \ lianjaluki Franc Aleš je na. lastno prvsn,:) . istem svo.istvu premeščen k tobačni to-var-ai v Ljubljani. Višji pisarniški i iv ,1 Ivan Zagorc pri okrožnem sodišču v Mariboru je trajno upokojen. * Novinarji, ki se udt'ože letošnjega kongresa J-NU v Dubrovniku in na Cetinju, n3j se najkasneje do torka 7. t. m. opoldne pismeno avijo predsedniku sekcije na naslov: Stanko Virant, glavni urednik »Slov. Nar.« Ljublia::.:. Pri n;err se dobe lahko tudi podrobnejše informnei c. Za člane, ki bi se javili kasneje, Centralna uprava ne bo mogla preskrbeti nikakih usodnosti. * Križarka »Dalmacija« v Boki Kotorski. Po por')čilih iz Tivta ie naša nova lahka križarka .-.Dalmacija« včeraj prispela v Bo-ko Kotorsko, kjer bo oborožena s topovi, ki so že prispeli po suhem. * Razr-st generalnih direkcij v finančnem ministrstvu. Po novi iurmacijl finančnega ministrstva se razpuste vse generalne direkcije, izvzc.. generalna direkcija računovodstva V kratkem preneha torej funk cijonirati tu-di generalna direkcija carin; namesto n;e bo poslovala samo direkcija carin v Beogradu. Razpustita se nadalje carinar-ski blaga.intiji v Mariboru in Sušaku. Blagaj-nica na Snšaku se podredi glavni blagajnici v Zagrebu, dočim se podredi mariborska deloma ljubljanski, deloma pa zagrebški carinarski blaga:n;ci. * Veliki župan mariborski v kozjanskem okraju. V sredo se je ve::ki župan Pirkma-ier po obiska ravnatelja hipotekarne banke tir. Markoviča \ Rogaški Slatini odpeljal v Kozje, da si r;leda tamošnji okrajni zastop. V Kozjem ga je pričakoval srezki poglavar dr. Hrašovec iz Šmarja pri Jelšah, ki mu je pci očal o važnejših zadevah svojega sreza. Veliki župan se je nato podal k načelniku okrajnega zastopa, dekanu Tomažiču, ki ga je zlasti naprosil, da si ogleda novo gradnjo ceste šmare-Pc.,:kva. ki je kljub precejšnji dc-lžini 17 km vv;fa'ci-i že do 4 km. V spienistvu srezkega p; Javarja, načelnika okrajnega zcsiopa in nekaj članov si je veliki župan ogledal krasno zgrajeno cesto, ki bo v ponos vsemu okraju. Pri tej priliki je veliki župan tndi ugotovil povzročeno škodo, ki so jo napravili aadnji nalivi, posebno pa plazovi posestnikom. Z novo ce^ sto. ki vodi na Ponikvo, je dobil kozjanski okraj dolgo zaželjeno in prepotrebno direkt no zveržo z glavno železniško progo. Prebivalstvo bo imelo od tega veliko korist. Zastaviti bo treba vse sile, da se bo ta, trenotr.o najvažnejši gospodarski problem kozjanskega okraja čimpreje dovršil in da bn tudi šmarsk: okrajni zastop začel s potrebnimi deli za to cesto v svojem okrožju. * Afera našega bivšega generalnega konzula v Trstu, Včerajšnji »Trgovski Glasnik« poroča: \ četrtek se je vrnila iz Trsta tudi druga komisija, ki je pregledala račune bivšega generalnega konzulata v Trstu. g. Dušana Stepanoviča. V Francijo je bil poslan v zaupni misiji načelnik blagajniškega oddelka ministrstva za zunanje zadeve. g. Jovan Mihajlovič, ki je že stopil v kontakt z gospo Stepanovičevo. * Češkoslovaški oficirji na poti v Dobrud-žo. S snočnim dunajskim brzovlakom je prispela v Zagreb deputacija 50 češkoslovaških oficirjev- dobrovoljcev, ki so nato nadaljevali potovanje v Dobrudžo kot delegati češkoslovaških dobrovoljcev, da se udeleže Velikih svečarrosti povodom odkritja sf-mferfika padlim junakom v Dobrudži., * Kulturno-prosvetni odsek Delavske zbornice. V prejšnjih prostorih ekspoziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Gradišču št,- 2 v Ljubljani so se otvorill krasho urejeni prostori kulturno-prosvetne-ga' odseka Delavske zbornice. Odsek ie otvoril v svojih- prostvorih čitalnico, ki je br?zp!ačno pristopna za vsakega delavca, delavko, nameščenca in nameščenko. ki je član katerekoli delavske kulturne ali strokovne organizacije.-V čitalnici so na razpo-. lago vsi slovenski dnevniki, delavski stro-.. kevni in politični časopisi, jugoslovenske, nemške in- dr.uze revije ter ilustracije. Či». talnicai ie odprta vsak delavnik od 10.—12. dopoldne in-od pol 6. do 9. zvečer. Dne 15. septembra otvori; odsek tudi knjižnico, ki obsega nsd 5000 slovenskih, hrvatskih, če- ških in nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Kfljižnica bo odprta ob istih urah kakor čitalnica. Odsek je priredil za člane dramatičnih odsekov 1 »Krekove mladine«, »Svobode« in »Bratstva« dramatično šolo, ki se bo pričela sredi septembra pod vodstvom režiserja narodnega gledališča, g. Šesta. Pri svojih kulturnih in strokovnih organizacijah ali direktno pri kulturno-pro-svetnemu odseku DZ naj se prijavijo vsi oni ki žele obiskovati tečaj za knjigovodstvo in korespondenco. Vse druge informacije dobite v pisarni kulturno-prosvetnega odseka DZ v zgoraj označenih urah. * Škrlatica v Sarajevu. V Sarajevu se je v zadnjem začela širiti škrlatica. Do 22. avgusta se je pojavilo 10 Slučajev škrlatice, prešli teden pa se je to število zvišalo Ha 16 * Oproščeni komunisti. Prošli torek se ič ljubljanski kazenski senat bavil z obtožnico državnega pravdnišfva zoper Alberta Hlebca urednika in Fr. Pleterkoviča upravnika (ustanovljenega) »Delavsko-kmečkega IS-' sta« (Kočevje). Obtožnica očita, -da sta brnela več komunistične propagandne literature v uredništvu, parole, upute, okrožnice, bilten, majniški maniiest, nekaj korespondence. Vsfe to se je našlo o priliki hišne preiskave. Obtožnica izreka sum, da je vsa ta literatura služila švrham zabranjene lajne (»ilegalne, podzemne«) komunistične propagande. Obtoženca sta se branila, da so v uredništvo hodili mnogi ljudje, onadva hista vodila nobene propagande, zabranjeBi bilten ir slično ie morda kdo drugi pustil pri njih ali pa celo podvrgel. Stvarnih 'dokazov ni bilo zato je senat oba obtoženca oprostil, ker pa je državni pravdnik prijavil pritožbo ničnosti in je po zaščitnem zakonu preiskovalni zapor obvezen, ostaneta obtoženca še dalje v preiskovalnem zaporu do izreka stola sedmorice. * Erezplačen prevoz naseljeuikov. Minister za agrarno reformo -dr. Šibenik je podpisal pravilnik 0 brezplačnem prevozu na-seljenikov, njihovega inventarja ter o načinu plačila voznifle za prevoz na državnih železnicah in parebrodih. * Za rezervne oficirje. Cl. 205 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice iz leta 1923. se glasi: »Oficirjem, podoficirjem in vojaškim uradnikom v vojski 'in mornarici, ki se zdravijo v domači oskrbi, pripada brezplačno zdravljenje; isto velja za njihove rodbinske člane; tudi imajo pravico do brezplačnih zdravil. V državnih bolnicah imajo oficirji, kapelniki in štabi Vojaški duhovni, podoficirji, kaplari in redovi brezplačno zdravljenje'. Ravhotako imajo vsi oni, našteti v prvem Odstavku tega člena, kakor tudi njihovi rodbinski člani, zašigura-no oskrbo in zdravljenje v kopališčih, sana-terijih in drugih klimatskih krajih v tuzem-stvu pod pogoji, ki jih predpiše minister vojske in mornarice. To velja tudi za rezervne oficirje, ki so se udeleževali vojn.« Po prizadevanju Udruženja je bil za izvršitev te zakonite odredbe v državni proračun za leta 1926/27 vnesen znesek 2,400.000 dinarjev in Sicer v partijo 8S8, poz. 3.'V ministrstvu vojske in mornarice še izdeluje sedaj pravilnik za uporabo tega kredita. Udruženje je podvzelo potrebne korake, da se te odredbe poenostavijo, da bi Se lažje prišlo do pomoči, ki nam jih zakon nudi. Ko bo ta pravilnik izšel, bo Udruženje še posebej seznanilo člane z njegovo vsebino. * Od Ljubljane do Beograda v čolnu. Prejeli smo sledeče pismo: K članku z navedenim naslovom, ki ga je priobčila beograjska »Politika« o priliki prihoda članov ASK Primorje, gg. Vlad. Anžlovarja in Maksa Stenarji iž Ljubljane v Beograd s čolnom, pripominjamo: Struga med Zagorjem in Zidanim mostom je bila z zložljivim čol- ■ nom (znamka Klepper) že trikrat preplavljena od gg.: Josipa Hafnerja inž. Rikarda Freyerja, Bogdana Dobovška in Roberta Freyerja. * Deiravdacija na železniški postaji v Si-sku. Blagajna železniške postaje v Sisku pobira od prometa na.svojem področju mest no tlakarino, ki znaša znatno letno svotO. Pobiranje- tlakarine je bilo izročeno uradnikoma Franji Brajkoviču in Miroslavu Bergerju. Čeravno sta dobivala od nabrane svote po 10 odstotkov nagrade, sta si skušala zagotoviti še večji dohodek na ta način da sta vsak mesec izkazala manjšo svoto tlakarine, ter si potem od ostanka še zaračunala 10 odstotkov nagrade. Na ta način sta oškodovala mestno občino za 120.000 Din. Končno so tej nedopustni manipulaciji Prišli na sled. Oba sta bila suspendirana ter je proti njima uvedena sodna- preiskava. * Članom S°D. Osrednji odbor SPD poziva vse čiane, da se v čim večjem številu udeleže II. kongresa Zveze planinskih društev, ki bo dne-4. in 5. septembra v Hotelu Zlatorog. Polovična vožnja U'vseh postaj Slovenije do postaje Bistrica-Boh. .jezero in nazaj traja od 3. do 9. septembra. Iz Hotela Zlatoroga se prirede skupni izleti in .sicer na Črno prs.t in v ..Triglavsko pogorje. .Vsled lepega vremena ima Bohinjsko jezero tudi še ugodno temperaturo, kar omogoča osvežujočo kopelj. * Za one, ki se žele vseliti v Kanado. Francoski konzulat v Ljubljani nas prosi za objavo sledečih vrstic: Ker dela kanadski generalni komj$arii.at..y Parizu ..izseljencem včasih velike težkoče, ker nimajo potrebnih listin, ter jim v mnogih slučajih ne izda potrebnega vizuma za pristop na kanadsko ozemlje, tako da pridejo mnogi izseljenci v materijalne neprilike ter povzročajo s tem francoskim oblastim -sitnosti, je francosko notranje ministrstvo izdalo obmejnim uradom strog nalog, da smejo pripuščati r,a francosko ozemlje prekooceanske izseljet^ce samo v slučaju, ako. odgovarjajo sledečim -predpisom: Vsak Izseljenec mora biti v posesti: a) potnega lista Izdanega-od pristojnih oblasti države, kateri pripada; b) voznega listka veljavnega od domačega kraja do pristanišča v Kanadi: c) mora. biti zdrav na telesu in duši (nadušljivi, čeravno so v teku popolnega ozdravljena so skoro vedno odbiti); d) za jugoslovenske državljane do- voljenje, izdano od efiega treh komisarjfcv za vseljevanie in kolonizacijo poslujočihv Vancouver, \Vinipeg ali OttavS ali pismeno potrdilo izdano v domačem kraju po akreditiranem zastopniku Canadian Pacific Rail-way ali Canadian National Rail\vay, ki jamči, da bo prizadeti dobil delo v Kanadi. To pc-tfdilo mora biti opremljeno s sliko in podpisom izseljenca. Vsak izseljenec, ki nc bo odgovarjal zgoraj omenjenim predpisom, bo na irancoski meji strogo zavrnjen. ' * Odbor za spomenik mons. dr. Aiit. Medvedu je prejel od raznih strani vprašanja po položnicah za spomenik. Ker vemo, da ima blagi pokojnik še več prijateljev, ki bi radi prispevali za njegov spomenik, pa niutjjo potrebnih položnic, smo te dni poslali položnice vsem župnim uradom, kjer jih vsak dobi v omenjeni namen. Župr.e urade prosimo, da nam blagohotno pošljejo zbrane prispevke oz. izročijo doposlane položnice, kdor jih želi. * Grozna smrt petletnega otroka. Posestnik Ivan Grabnar iz Slovenjgradca je šel te dni š svojim petletnim sinkom v mlin. Oče je za trenotek stopil po opravkih iz mlina, dočim se je otrok še nadalje v mlinu 'gral. Pri igri pa je transmisijski jermen zgrabi! otroka za desno roko in mu odtrgal tri prste. Pri tej nezgodi pa je deček padel z glavo na oster rob tako nesrečno, da si ie razbil lobanjo ter ostal na mestu mrtev. Ko se je oče čez par minut vrnil v mlin, je našel svojega sinčka že mrtvega. * Zasledovan vlomilec. V okolici Čermoš-njic je bilo zadnje čase izvršenih več drznih vlomov in tatvin. Ljudje, ki so delali na polju, so živeli v vednem strahu, da najdejo, prišedši domov, vrata vržena s tečajev razbita akna in oplenjena stanovanja. Orožniki so slednjič ugotovili, da izvršuje vse te vlome neki Hrvat, ki se je umaknil pred zasledovalci v Slovenijo. Je to znani svedrovec Koje Vojnovič, doma iz Nove gore pri Ogulinn, star šele 22 let. Pred nekaj dnevi so ga ljudje opazili v Metliki in Rožnem-dolu, odkoder pa jo je popihal baje proti Ljubljani. * V spanju skočil skozi okno. V Zagrebu je v noči od srede na četrtek dijak tamkajšnje obrtne šole Stanko Kovačič v spanju skočil s I. nadstropja skozi okno na ulico. Zlomil si j? pri tem desno nogo ter se tudi sicer znatno poškodoval. Prepeljali so £a v bolnico. * Požeto žito zažgal. V Starem Bečeju v Vojvodini je dvanajstletni Branko Gajič zažgal vse žito posestnika Kekiča. Vsa žetev ie uničena. Deček ie bil aretiran in je uvedena preiskava, ker se domneva, da je Gajič podtaknil ogenj po naročilu. Kekičeva že tev ni bila zavarovana. * Tragična smrt postreščka. Na beograjskem kolodvoru se je v sredo ob prihodu zagrebškega brzovlaka pripetila tragična nesreča. Ko je nosač Radisav Obradovič prihitel k vlaku, da ponudi izstopajočim potnikom svojo postrežbo, je prišel revež na nepojasnjen način pod lokomotivo, !:i mu je odrezala obe nogi in desno roko. Ponesrečenca so nezavestnega prepeljali v bolnico, kjer je kmalu podlegel težkim poškodbam. * Smrt vsled kačjega pika. V bližini sela Dobre Gošče je v torek Hadži Zahirovič pasel čredo ovac. Stari mož je na pašniku zaspal. Priplazil se je gad, ki je starca pičil v nogo. Starec je še istega -dne vsled za-strupljen.ia umrl. * Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna .ročna deJa dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu Prelogu. Ljubljana. Stari trg 12, in Židovska ulica 4. * Tkanino »Eternuin« zahtevaj od trgovca, če si potreben trpežnega perila. 178 s as s Slovesna otvoritev naše nove sezijei SEPTEfžMiKR Slovesna otvoritev naše nove sezije! ELITNI KINO KATICA < K S 98 S Iz Ljabijaae t Harold LIoyd v Ljubljani zaplenjen Iti zepet dovoljen. V Ljubljani se je včeraj odigral zanimiv pravni spor. Neki tukajšnji kino igra pravkar zabaven film s Haroldom Lloydom. Ta film si je kino priskrbel iz Beograda, kar pa ni bilo prav zagrebški tvrdki Fanamet Co — Richter, katera si je o-d ameriške Lloyd Corporation pridobila takozvani »monopol«. Zagrebška tvrdka je zato zahtevala od deželnega kot kazenskega sodišča na podlagi avtorskega zakona, naj se ljubljanski Harold-Lloyd film zapleni, in sodišče je najpreje temu predlogu ugodilo ter se je sodna komisija podala s policijsko asistenco v kino in odredi-la zaplembo filma. Pritožbi prizadetega kina pa ie sve-tovalstvena zbornica deželnega sodišča ugo dila in izrekla, da ščiti veljavni (avstr.) avtorski zakon zgolj tuzemca, namreč tuzem-ske avtorje ln one, ki so to pravo pridobili od tuzemskih avtorjev. Inozemci so zaščiteni le, v koiikor velja reciprociteta, utemeljena z meddržavno pogodbo. Takšna pogodbe pa še z nobeno državo nimamo. Sli-čen slučaj se . je zgodil predlanskim, radi vprizorirve Čapkove R. U. R- na našem odru. Tudi tam je avtor s svojim zahtevkom propadel. Ti sklepi svetov, zbornice odn. sodbe so večjega pomena, ker je ž njimi ugotovljeno.veljavno pravo, katero inozem-cem ne daje avtorske zaščite. To stanje nekateri pravniki sicer grajajo, pozabljajo pa, da hi'v našem narodnem in kulturnem interesu, da bi prerigorozen nov avtorski zakon storil nas za' konsumente, mono-po- Danes na boljši -sezije 1926-1927 mr HARRY LIEDKE film »Poštena žena" Nadaljna zasedba: Alfons Frieland, Liane Haid, Robert Scholz, F. Richard. Oglejte si razstavljene slike. Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL lizirane za razne ameriške truste. Pridobivanje «monopolskih» pravic je sedaj ilu-zorno. V bodoče treba sicer to povsem brezpravno stanje odstraniti, ni pa oportu-no. da bi baš mi morali iz samega doktri-narstva dalje, kakor sosedje. Namen zakonu je, da se varuje naš interes, ne pa interes tujega velekapitala. u— Število udeležencev za prva dva tečaja o brezalkoholnem gospodarstvu (pondeljek in torek) je že polno. Prijave se sprejemajo še za tečaj, ki bo v četrtek dne 9. t. m. Nikar ne zamudite prilike, da z obiskom razstave združite udeležbo na. tem tečaju, ki Vam bo nudil mnogo koristnega ir. poučnega! Prijave sprejema »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. u— Vsi rezervni oficirji, ki se nahajajo v civilu, naj se udeleže v uniformi slovesno službe božje v stolni cerkvi sv. Nikolaja na rojstni dan prestolonaslednika Petra dne 6. septembra ob 10. dopoldne. — Pravoslavno služba božja bo ob 9. dop. v kapeli belgijske vojašnice; udeležijo se jo vsi rezervni oficirji pravoslavne vere. Obleka službeaa z ešarpo. ji— Društvo sejmarjev za Slovenijo pridi v nedeljo dne 5. septembra vrtno veselico na lepem senčnatem vrtu gostilne pri »Jerneju« sv. Petra cesta 85. Spored: godba, srečolov, šaljiva pošta, ples itd. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v vseli notranjih prostorih. Za obilen obisk se priporoča — Odbor. 1222 u— Prcmenadni koncert nar. žel. glasbenega društva Sloga bo v Zvezdi v nedeljo 5. t. m. od 11. do 12. ure,- u— Usmiljenim srcem. Uboga deložiranka na travniku pri Sv. Petru, s 4 otroci v starosti 3 mesecev do 6 let, mož delavec s pičlim zaslužkom, prosi usmilj firm srcu, da bi ji priskočili na pomoč s kako obnošeno obleko ali obutvijo. Mraz je postal osobito ponoči že zelo občuten, otroci pa so skoraj goli. Vsak najmanjši dar bo sprejet z naj-hvalcžnejšim srcem šg doletela gdč. Valy Eilet. stanujoča za Bežigradom, je kupila čevlje pri tvrdki »Doko« Iv. Čarman, Prešernova ulica št. 9., na dvorišču, ken pa je v njeno srečo bila deseti kupec, je tako sprejela še par lepih čevljev po lastni izbiri v dar. Vse srečna in zahvaljujoč se tvrdki je odhitela domov. u— Zdravnik dr. Avramovič je odpotoval v inozemstvo ter ne bo ordlniral dti preklica. u— Drobne policijske vesti. Policiji sta bili v petek zjutraj prijavljeni 2 tatvini in sicer tatvina sadja Josipini Murnikovi, ki ima 600 Din škode ter tatvina moškega plašča, ki je bila izvršena v neki kavarni. Dar lje sta bila naznanjena dva slučaja presto-ka pasjega kontumaca in 19 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretiran je bil Alojz Š. radi pijanosti in razgrajanja, ru-munski državljan M. Torar radi prekoračenja državne meje brez dovoljenja in Ernest I. radi soudeležbe tatvine. u— Štirje Janezi in Janka. V sredo je bilo prvega. Krokal je marsikdo iu krokala je tudi družba štirih Janezov, ki je imela v svoji sredi veselo Janko. Najbolj razpoložen med njimi je bil Janez P. ali kratko Janez št. 4, ki je ves večer klical vino na mizo. Ponoči pa se mu je kapljica r.akrat uprla in odločil se je, da bo da! svoji dobri volji zavoro. To pa menda ni bilo nič kaj povšeči ostali družbi, ki še vedno ni bila dovolj mokra. Janka in ostali trije Janezi so zahtevali še nadalje vina na mizo, ki naj bi ga plačal Janez št 4 in ko slednjič ta ni hotel plačati, so ga na cesti tako pretepli, da so s kričanjem priklicali stražnika, ki jih ie odvedel iz Kolodvorske ulice naravnost na policijsko direkcijo, koder so potem v luknji mirno prespali noč od prvega na drugega. u— Tatovom pride vse prav. Posestnik Janez Žužek iz Pece pri-Grosupljem se ie pripeljal v sredo zjutraj-v« Ljubljano v spremstvu svoje žene v ličnem koleslju. Na Dolenjski vesEi ie zavil v Putrihovo gostilno in pustil koleselj r.a odprtem dvorišču. Ko pa se je pozneje pripravil na odhod, je zapazil, da manjkata na koleslju dve usnjati blazini, kateri mu je medtem, ko ie bil na odpočiiku- v gostilniški sobi, ukradel neznan uzmovič. . u— Obesiti se je hotel. Delavec Ivan H. se je naveliča! dela -na polje in ie zahteval od gospodarja knjižico- in zaslužek. Z denarjem je odšel v mesto, kjer je hitro zbral okrog sebe veselo druščino, s katero je krenil v gostilno. Tamkaj preživel par prav srečnih ur,, slednjič pa se je znašel brez sredstev in popolnoma pijan na ulici. Nenadoma ga je. zgrabila ieza na ves svet, pričel je. preklinjati in robantiti, s čemer je priklical stražnika, ki ga je seveda spravil spat, toda ne-domOv, marveč ha policijsko direkcijo. V zaporu ie razgrajal nato še celo uro, nenadoma pa se je umiril. Službujoči stražnik, radoveden na novega, gosta, je šel pogledat, kaj počne .in ga našel, ko je ravno kupoval vozno karto r.a. oni svet. H. si je namreč že zadrgnil okrog vratu kos naramnice, da se obesi. Namero mu je stražnik seveda preprečil. u_ Pod kozolci. Pod kozolci na ljubljanskem polju so naleteli v četrtek ponoči detektivi na več družb raznih sumljivih tipov, moških ki ženskih, ki so tamkaj noče-valL Pri nekaterih so našli steklenic-e žganja. kajti - žejni, so celo ponoči. En parček je ležal v senu p^d kozolcem za Sv. Križem popolnoma opit, tako, da so in detekti- vi mogli spraviti na policijo šele proti jutru, ko sta se nekoliko streznila. Med are-tovanci je več poklicnih vlačug, ki prebijejo doberšen kos leta v zaporu ali v bolnici. u— Najboljši čevlji za otroke in dijake domačega izdelka se dobijo le v trgovini Zibert, Prešernova ulica, Ljubljana. 1204 u— Tapetniško delavnico je otvoril v Še-lenburgovi ulici št. 6, (dvorišče) Ivan O s r e d k a r, ter se priporoča cenj. občinstvu. u— Posetlte gostilno in kavarno »Centra!« Pristna vina, dobra gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Novi abonenti se sprejemajo na tečno hrano. Za obilen obisk se priporoča Ana Miholič 1201 u— Gospod inž. Štele naj javi svoj naslov v inseratnem oddelku »Jutra« pod značko »Inž.«. iz Maribora 121> a— Gospodars-ko in politično društvo za magdalenski okraj v. Mariboru ima svoio redno odborovo sej') danes, dne 4. septembra ob 2). uri v gostilni »Korotan« na Fran-kopanovi cesti. a— Mariborski okrajni zastop je imel te dni prvo seio sosveta pod novim gerentom S Lipovškom. Ob otvoritvi sta hotela so-cijalist g. Ošlak in g. Žebot nekaj protestirati. Član sosveta c. sokr>-šilce, vendar pa so v mnogih slučajih ti delamržni ljudje, ki si hočejo na cenen ra č;d ogledat} svet Zato ie ministrstvo izdalo odlok, da se mora na "ake potovalce stroge paziti in da se jih mora na meji. ako nimajo dovolj denarja, zavriri Razen tega je ministrstvo tudi prepovedalo prodajo takih razglednic. a— Prvo podzemno stranišče v Slovenji!. Ta teden so začeli v Mariboru na Kralja PetTa trgu ob državnem mostu istočasno z regulacijo obreške ceste graditi tudi podzemno stranišče, ki bo menda prvo te vrs-e v Sloveniji. Kakor smo svoječasno že omenili, pa bi bilo mnogo umestneje, če bi stranišče zgradili najprej pred kolodvorom, mesto da se pogaja občina za prispevek z državno železnico. a— Odbor za spomenik mons. dr. Ant Medvedu je v svoji zadnji seji skuin!.. da zak.juii zbirko prispevkov s 15. septembrom in more tako de Vseh svetnikov spomenik postavitj. Zato sa vljudno priporoča vsem, ki še nameravajo prispevati za spomenik, da pošljejo name-nien znesek po položnici do označenega dne a— Posestno gibanje. Zadnji čas sc v Mariboru prodali hiše: Miha Krulc hišo v Frankopanovi ulici 11 Matildi Engeisteld. Ivan Fidel hjšo na Tržaški cesti 98 Vinku in Juliji Lašič, Frančiška Leskovšek hišo Pod mostom 16 Frančiški Potočnik, Anton ErtJ hišo v Smetamvi ul 58 Petru in Jo-sipjni Kavčič, Marija Orovšč hišo v Vetrinj-ski ulici 24 Hmku Kosiču, mestna občina parcelo 676 pri Magdaleni Ivanu ln Mariji Zielinu, Emilija Herzog hišo v Trstenjakovj ulici 22 Rozi Andrašič, Ivana Temerl hišo v Cvetlični ulici 32 Mariii Bratuša, Jernej Fidler h{šo v Pristanu 11 profesorju Josipu Bervarju. a— Slaba razsvetljava Tvorniške ceste. Dasiravno je Tvorniška cesta, ki vodi proti koroškemu kolodvoru, ena naiprometnejših je vendar v tako slabem stanju, da se bogu usmili. Posebno, kar se tiče razsvetljave. Na vsej cesti, ki je obdana od obeh strani od gostega drevja, je samo ena svetilka in še ta na pnčetku ceste. V temnih nočeh ie na tej ce.vti taka tema, da se ne vidi niti korak daleč in mora človek sledili le instinktu da pride naprej. Ce že mestna občina noče namestiti nobene žarnice več, naj vsaj poskrbi za to, da se bodo kostanji malo obrezali, da bo vsaj ta edina žarnica kaj zalegla. a— Pomnožene izposojevatae ure v Ljudski knjižnici. Z nastopom novega šolskega leta prične letos tudi v Ljudski knjižnici novo življenje. Knjižnično poslovanje se bo temeljito preosnovalo in uredilo po čisto modernih sistemih. Pomnožene bodo tudi iz-posojevalne ure. Poleg četrtka, sobote in nedelje se bodo odslej izposojevale knjige tudi vsak torek popoldne od 15. do 19. ure tako, da bodo imeli tudi razvajeni izposo-jevalci dovolj časa za izbiranje knjig, ki si jjh hočejo izposoditi. S to novo ureditvijo bo torej Ljudska knjižnica dostopna prav vsem slojem, ker ima sedaj dopoldanske, večerne in popoldanske uradne ure. a— Lepa veselica na Pobrežju. Pevsko društvo »Zaria« na Pobrežju priredi nepreklicno v nedeljo dne 5. septembra v gostilni Balon-Pobrežje veselico. a_ Aretirana ciganska tolpa. Orožniška postaja v Selnici ob Dravi je prijela večjo cigansko tolpo, ki je ogrožala vso Ruško okolico s svojimi drznimi tatvinami. Že njih tipična imena, kakor RosenfeJd in Gartner pričajo o pokoljenju teh žlahtnih tatov. Pri aretaciji so se seveda po stari navadi delali nedolžne kot ovčice, ter nikakor niso hoteli pristati na to, da jih zapro. Tukajšnja policija je tolpo fotografirala in daktilosko-pirala ter jih odposlala v pristojne občine. — Aretirana je bila tudi neka ženska, ki je osumljena vloma ali vsaj sodelovanja pri vlomu, v »Vesno«. a— Pevsko društvo »Drava« naznanja vsem članicam in članom, da se prično redne pevske vaje drugi teden po istem redu kot v pretekli sezoni. Za moške ob pol 8. ženske pa ob 7. zvečer. Pripeljite seboj tudi novih članov, zlasti alte rabimo. Prosim točnosti! — Pevovodja. 1221 Iz Celja cem leta jih je ostalo v obeh letnikih 42, od katerih je bilo 8 poročenih, ostali pa samski. Najmlajši je bil star 16 let, naj; starejši pa 34 let. Kakor v prejšnjih letih je dal tudi letos krajni šolski svet na raz« polago učne sobe, kurjavo in električno razsvetljavo. Pri pouku so se uporabljali razpoložljivi skioptični diapozitivi v geolo« škem, zemljepisnem in rudarskem pouku. Vsa samoučila so dobivali gojenci brez* placno. Med letom so si gojenci ogledali vse važnejše naprave pri domačem rudni« ku. Napravili so tudi skupni izlet v Mari« bor, kjer so si ogledali razne obrate, v Ru« šah, Falo in Mežico. Pouk je bil zaključen 30. maja z razstavo risarskih in pismenih izdelkov in z zaključnim predavanjem inž. Vrbiča. Na zavodu so delovale sledeče uči« teljske moči: Robert Plavšak kot vodja, iu« ženjerja Matej Lipužič in Pavel Vrbič, An« ton Kuhar, Rudolf Kalan, Kari Omerzu, Mirko Sušnik in Adolf Jesih. Računski za« ključek za leto 1925. izkazuje 44.744.50 Din dohodkov, izdatkov pa 31.038.70 Din. Ka= kor že prejšnja leta, tako so tudi v tekočem letu podpirale šolo sledeče korporacije: ob« čina Trbovlje, TPD, rudarska skupina I. in II ter okrajni zastop. Za letošnje šolsko le« to traja vpisovanje od 15. t. m. dalje, na« kar se s 1. oktobrom prične z rednim po« ukom. t— Sprememba posesti. G. Josip Dolin« šek, rudniški obratovodja v Golubovcu na Hrvatskem je kupil od g. Ivana Orešnika v Trbovljah hišo z vsem inventarjem. Od nje« ga je prevzel tudi zalogo piva. t— Na naslov ministrstva železnic. Ob priliki velikih redukcij v revirjih TPD se je sestavil v Trbovljah akcijski odbor, se« stoječ iz zastopnikov vseh strank. Imel je nalogo poskrbeti, da se redukcije ublaže in spravijo v sklad s socijalnim stanjem ru« darskega delavstva. V to svrho je poslal v Beograd deputacijo, sestoječo iz gg. Iva« na Turnška in Ivana Tomška. Oba sta pre« jela pri ministrstvu za promet brezplačni vozovnici II. razreda, veljavni za vse pro« ge v naši državi. Kmalu potem se je akcij« odbor razšel in od tega časa je poteklo že več mesecev. Ker sta vozovnici potekli, sta se obrnila na ministrstvo, ki jima e podaljšalo vozovnici in poslalo dokumente na občino. Stvar bi bila popolnoma v redu, če bi akcijski odbor še obstojal in bi se za delavstvo tudi delalo. Ker pa temu ni tako, se je čuditi, odk< 1 tako postopanje ministra stva za promet? Čemu se n. pr. ni vprašalo politične oblasti za mnenje? Med nekdanji« mi člani akcijskega odbora vlada radi tega hudo razburjenje, nič manjše pa ne pri de« lavstvu, ki komentira slučaj na razne na« čine. e— Uradni dan Zbornice za trgovino obrt ln Industrijo v Ljubljani za Celje ln celjsko okolico. Gremii trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in celjski okolici, da bo uradoval zbornični referent za Celje v torek dme 7. septembra od 8. do 12. ure v ravnateljskl sobi Prevozne družbe (poslopje carinarnice). e— Glasbena Matica v Celju ie nastanjena. v poslopju celjskega lokalnega muzeja nasproti lami cerkvi. Pod g. ravnateljem Sancinom se je Glasbena Matica tekom par let tako lepo razvila, da so postali učni prostori že premajni in si mora zavod pomagati na ta način, da ima pouk tudi v poslopju stare gimnazije. Z novim šolskim letom si je sicer na novo uredil še eno sobo v muzejskem poslopju, vendar bo treba v kratkem času resno razmišljevati o tem, kje bi se našli za Glasbeno Matico primerni učni prostori. V kleti muzejskega poslopja so dosedaj shranjevali stojničarji svoje stojnice. Ker pa ie bilo to trajno nevzdržno, je dala mestna občina napraviti za mežnarijo uteo s 5 oddelki, kier se bodo odslej shranjevale stojnice, tako da bo muzejsko poslopje na razpolago izključno le Muzejskemu društvu in Glasbeni Matici. e— Dodelitev vojaških obveznikov letnikov 1876 do 1905 ter lastnikov živine in vozil se bo vršila v sredo, dne 8. t. m. na Glaziji. e— Olepševalno in tujsko prometno društvo v Celju naznanja, da se je za dne 4. t m. nameravani koncert iz raznih razlogov preložil na torek, dne 7. t. m. Vršil se bo v Celjskem domu. e— Narodnim Celjanom! V nedeljo, dne 5. t. m. bo 20 letnica Sokola v Braslovčah. Telovadne prireditve se udeleži celo Savinjsko okrožje. Tudi aarodni Celjani pohitijo ta dan v Braslovče. e— Celjska okoliška osnovna šola. Krajni šolski svet v Celju za okolico razpisuje razna dela in sicer: pleskarsko, slikarsko steklarsko, kjučavničarsko in lončarsko delo, električno razsvetljavo, instalacijo vodovoda, šolsko opravo, kakor klopi, tabele, omare telovadno orodje itd. Pismene ponudbe je treba predložiti do 1. oktobra v pisarni upravitelja okoliške osnovne šole. Krajni šolski svet prodaja tudi travnik ob okrajni cesti pod okoliškim pokopališčem v izmeri 79 a 41 m, ki je sposoben za stavbišče. Ponudbe ie treba poslati do 1. oktobra kraj-nemu šolskemu svetu okolica Celje. e— Kongres državnih cestarjev se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m. ob 9. dopoldne v vrtni dvorani hotela Beli vol. Kongres bo obravnaval pereča socijalno-gospodarska vprašanja državnih cestarjev v Sloveniji in v državi. K čisti obleki rabite čisto obutev Moški 99'- Ženski g5'- Otroški 49'" $111'11 K beli obleki kupite belo obutev Moški 99'" Ženski 55*" Otroški 49 " ga t'a šča. Zveze so na več strani ugodne. Druga sokolska prireditev bo javna tombola dne 3 oktobra in ne, kakor se je zadnjič poro« ealo, 9. oktobra. Ker so dobitki dragoceni in zelo številni, je zanimanje za njo v vseh krogih prav živahno. i— Kaj želijo črešnjevčani. Bistriška lo« kalna železnica obstaja za Črešnjevec pri gostilni Rober. Vstop in izstop je tam skraj no neroden radi nizke ceste. Biti moraš na« ravnost mojster v skoku, da si ne polomiš nog pri izstopu ali da dosežeš stopnico pri vozu. Interesiranci vprašamo, ali se ne da temu nedostatku odpomoči? i— Za tujski promet. Lastnica hotela Beograd ga. J. Krulčeva je uredila garažo za avtomobile, kar bo gotovo v prid tuj« skemu prometu v našem mestu. Sokol Sckol v Bohinjski Bistrici. Dne 8. septem« bra na praznik otvori naš Sokol svoj lastni dom. Kdor pozna trnjevo pot našega Soko« la v dosego svojih ciljev, ta bo pač znal ce« niti njegovo požrtvovalnost in trud, da je končno našel sredstva in pota, da si je zgradil lasten krov in zavetišče. Dne 8. sep« tembra praznuje svojo zasluženo zmago. S tem mu je zasiguran neoporečen obstanek in boljši razmah. Nositi bo pač moral še nekaj časa težka bremena, a kakor je bil zmagovit dosedaj, bo ostal isti tudi v bo« doče. Vabimo pri tej priliki vse brate in se« stre sosednjih društev, kakor tudi vse pri« j atelje Sokolstva, da nas v čim večjem šte« vilu posetijo na dan 8. septembra v našem drvnem bohinjskem raju. Polovična vožnja je dovoljena in to od 6. do 10. septembra na vseh državnih in lokalnih železnicah. 2Oletnica Sokola v Braslovčah se bo pro« slavila v nedeljo 5. t. m. Prireditev se bo vršila popoldne na dvoriščih gg. Vrankovi« ča in Baša. Na dnevnem redu: sprejem go« stov, preiskušnja telovadcev, povorka z godbo, nakar bo ob pol štirih javna telo« vadba. Po telovadbi veselica. Vabljeni vsi, ki si žele lepe zabave. Šport Kolesarska dirka za državno prvenstvo za leto 1926/27, ki se vrši na progi Za« greb«Ljubljana, km 138, s startom v Zagre« bu zjutraj ob 6. uri in ciljem v Ljubljani na Dolenjski cesti pri km 3 okoli 10.15, vzbuja splošno pozornost in zanimanje ob« činstva in sjjortnikov, posebno ker je splo« šno znana medsebojna borbenost sloven« skih in hrvatskih dirkačev. Ker je pričako« vati večjega navala občinstva, je podsavez odredil, da se rezervira na cilju nekaj pro« štorov, katere je dobiti v trafiki Sever, Še« lenburgova ulica kakor tudi vse ostale vstopnice. Iz Zagreba nam napovedujejo preko 60 spremljevalcev dirkačev. Pri dirki za državno prvenstvo se delegi« rajo spodaj navedeni gospodje na cilj na Dolenjski cesti pri km 3, za sledeče funk« cije ter imajo nastopiti najkasneje ob 9.30. 1 Vodstvo na cilju in časomerilec: g. Gor« janc; 2. časomerilec: Vospernik; 3. zapisni« karja: Perušek B. in Moran R. 4. Sodniki g. ing. Debelak M., Bajžel, Belina. 5. Vodja rediteljev g. Vospernik R., ki ima odrediti vse varnostne ukrepe na cilju in na progi. Kolesarska kluba Ilirija in kol. sek. ASK Primorje mu morata staviti vsak najmanj po pet svojih članov na razpolago, sicer kazen po 100 Din za klub v korist podsa« veza. II. kongres jugoslovenskih pravnikov v Ljubljani Velepomembno zborovanje čuvarjev jugoslovenskega prava. Iz Trbovelj t— Rudarska nadaljevalna šola. Rudar« ska nadaljevalna šola v Trbovljah je izdala poročilo za šolsko leto 1925/26., iz katerega posnemamo: Z letom 1925/26 je zaključila šola 21. leto svojega delovanja. V teku teh let jo je posečalo 428 gojencev, ki so postali dobri delavci v tej stroki. Mnogo izmed njih se je posvetilo nadaljevalnemu študiju na rudarski šoli v Celju, katero so dovršili s prav dobrim uspehom in so danes dobro kvalificirani preddelavci oz. pazniki pri rud nlkih TPD. Vendar pa ni bil glavni namen te šole preskrbovati svojim gojencem izbra« na službena mesta, marveč le razširiti njih duševno obzorje in jih vzgojiti v strokovs no izobražene rudarje. V šolskem letu 1925« 26 je bilo vpisanih 73 gojencev, iz raznih vzrokov pa jih je izstopilo med letom iz prvega in drugega letnika skupno 31. Kan« K platneni obleki knpite platneno obutev Moški 99 - Žensk. g5'" Otroški 49 " Iz Slovenske Bistrice i— Požar. Na Gor. Polskavi je v noči od nedelje na pondeljek pogorelo poslopje po« sestnika Pristovnika, po domače Poljanca. Imenovanega je enaka nesreča doletela tu« di pred dvema letoma. Sumi se, da je ogenj zanetila zlobna roka. i— Sokolske prireditve. Ni treba razlaga« ti na dolgo in široko, da je pri nas potreb« no še mnogo, mnogo sokolskega dela, da se že enkrat pomete z ostanki avstrijakant« stva in izžene hlapčevsko oboževanje ne« kake crvišje«, seveda tuje kulture iz omah« ljivih duš ter da se v interesu našega naci« jonalnega obstoja dvigne med narodom za« upanje v lastno veljavo in moč. Narodne samozavesti in ponosa je treba, potem bo škiljenje ,tja preko samo prenehalo. Sokol v Slov. Bistrici vrši vestno svojo nalogo, ne oziraje se ne na desno, ne na levo, zaveda« joč se, da izpolnjuje eminentno važno na» rodno dolžnost. Da ga v tem delu podpre, bo prišel ves zavedni slovenjbistriški okraj na njegov javni nastop, ki ga priredi v ne« deljo dne 5. t. m. v hotelu Beograd. Sode« luje priznana godba br. društva iz Sredi« Ilirija : Slovan V nedeljo se odigra na igrišču SK Ilirije finalna pokalna tekma ljubljanskega okrož« ja za pokal LNP«a. Za finale sta se kvali« ficirala kakor nalašč naša najstarejša klu« ba Slovan in Ilirija. Razumljivo, da bosta kluba skušala, da izvojujeta zmago, kajti zmagovalec te tekme nastopi v nedeljo dne 12. t. m. proti zmagovalcu mariborskega in celjskega okrožja, t. j. proti ISSK Maribor, za končno zmago. Brezdvomno bo nudila tekma dovolj za« nimivosti, saj se ponekod, predvsem na An« gleškem, ceni višje pokalne tekme kot pa prvenstvene. Tekma prične ob 16.30 uri ter se odigra cb vsakem vremenu. Hazena. V nedeljo ob 11. dopoldne se vrši na igrišču Atene pod Tivolijem haze« na tekma, med dalmatinskim prvakom Haj« dukom iz Splita in našo Ateno. Prihod ha« zenašic iz Splita je v soboto ob pol 11. uri. ASK Primorje (Hazena sekcija). Na« slednje tekmovalke, ki bodo sodelovale pri hazenski tekmi na Rakeku v nedeljo 5. t. m., naj se v svrho navodil zanesljivo ude« ležijo sestanka danes ob 18.30 uri na igris šču: Krisch, Prekuh, Podboj I, Jenko, Er« bežnik, Zanner, K. I„ Kaiser. Podboi II, Vidic II, Kramer II, Vidic I, K. II, Medic I, Jeglič. Odhod iz Ljubljane na Rakek ob 9.10 uri zjutraj, na postaji je biti najkasneje ob 8.50 uri. — Načelnik. Juryja za darnski propagandni miting TKD Atene. Naprošajo se gg. sodniki, do« ločeni za juryjo damskega propagandnega mitinga TKD Atene, da se udeležijo sestan ka juryje, ki se vrši v soboto, dne 4. t. m. ob 20.30 v damski sobi Emone. Naproše« ni gg. sodniki so: Rybar, Windisch, Gnido« vec, Pevalek, Vodišek, Brumat, Goreč, Gre« gorič, Oblak, Baltesar, Letnar, Kandare, Lukežič, Ludvik, Stepišnik, Weibl, Smrsu, Bloudek, Sancin Modest, Rotar, Frohlich. Istočasno se ob tej priliki vrši žrebanje. Redosled tekmovanja je sledeči: Ponde« Ijek, 6. t. m.: 1. predteki 60 m, 2. met krog« le 3.628 kg obojeročno. 3. skok v višino z zaletom. 4. predteki 200 m. — Torek, 7. t. m.: 1. finale 60 m: 2. met diska 1 kg; 3. skok v daljavo z zaletom, 4. finale 200 m; 5 met kopja 800 gr. obojeročno; 6. štafeta 4 X 60 m — TKD Atena. LLAP. Danes ob 18.30 seja o. u. v «Emoni». Točno! — Tajnik. LLAP. (Službeno). Atletinje Zore Zo« ra. Preveč Silva, Šantel Duša, Zanner Frida, Jermol Milena, Tratnik Jelka in Bernik Fanči se opozarjajo na današnjo sejo LLAP ob 18.30, kamor so vablj ene radi zasliša« nja. — S. K. Jadran se poziva, da vpošlje najkasneje do 9. t. m zapisnike svojega mi« tinga z dne 14 VIII. t. I. — Dovoljuje se damski propagandni miting TKD Atena za dne 5. t. m.; vendar pa se miting ne more smatrati kot prireditev «po dužnosti». Taj« nik. I Septembra 1924. se je vršil v Zagrebu Zbor pravnika kraljevine SHS s svrho: da se pravnici sviju 6truka i sviju krajeva države lično upoznaju, da se na njemu osnuje kao stalna institucija Kongres pravnika Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, koji bi imao raspravljati — sastajuči se redovito jedamput godišnje — teorijski in praktički važna pitanja iz zakonodavstva i sastavljati predloge i načrte za zakone, da se od sa-danjih pravnih pitanja (problema) ona naj-aktuelnija i najvažnija riješe shodnim prei-lozima. Predmeti meritornoga razpravljanja tega Zbora so bili: Osnivanje stalne institucije >Kongres<, zakonodajna tehnika v naši državi, ureditev pravne pomoči v državi, prisilna nagodba izven konkurza, odvetniški red. V plenumu Zbora je bila 21. septembra 1. 1924. sprejeta resolucija o Kongresu kot stalni instituciji. Kongres je stalna institucija z namenom, 1. da se jugoslovenski pravniki osebno spoznajo in ustmeno izmenjajo svoje misli, 2. cla pobližje sj>oznajo pravne odnose poedi-nih pravnih področij države in da sodelujejo pri pripravljanju razboritega zakonodajstva Kraljevine na vseh področjih prava, bodisi da opozarjajo na pogreške zakonov, ki že veljajo, bodisi na sredstva, kako naj se te pogreške odstranijo, bodisi tako, da dajejo inicijativo za nove zakone za celo Kraljevino in stavljajo zanje že gotove konkretne predloge. Kongres se sestane vsako leto, vsakokrat v drugem mestu Kraljevine, mesto določi stalni odbor. Kongres ima strokovne odseke, stalni odbor, glasila, poslovnik. I. kongres se je nato vršil 18—20. septembra 1925 v peogradu ob zelo veliki udeležbi. Prisostvoval je tudi delegat češkoslovaških pravnikov. Referati: O laičnem elementu v kazenskem procesu, 0 nasledstvu v zadružnem pravu, O porabi svedokov v civilnem procesu, O izenačenju moških in ženskih potomcev v dednem pravu. Zanimivo je, da so se pravniki po večini izrekli zoper poroto in za njeno odpravo ter sploh zoper udejstvovanje laikov v kazenskem sodstvu. Za ljubljanski kongres, ki je II., je stalni odbor Kongresa izdal brošurico z osnutki referatov in koreferatov. V odseku za civilno pravo in civilni proces je referent dr. R. Kušej, univ. prof. v Ljubljani, o predmetu: "-Izenačenje ženitbeitega (bračnega) prava v Kraljevini«. Koreferenta sta Aleksander Andrijevič, apelacijski sodnik v Skoplju, in dr. B. Eisner, senatni predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu. Vsi trije soglašajo o nujnosti poenotenja bračnega prava, v zaključkih de lege ferenda pa se nekoliko razlikujejo. Drugi civilni tfema je valorizacija. Referent dr. E. Pajnič, svetnik višjega deželnega sod. v Ljubljani, izjavlja nazira-nje, da zadovoljiva in pravična rešitev nekih problemov secundum legem brez valorizacije ni možna, zlasti zagovarja remeduro, torej valorizacijo v dednem pravu. Koreferent dr. Velimir Bajkič, izredni profesor finančnega prava na beograjski univerzi, se odločno izjavlja proti temu naziranju in brani no-minalistični princij, torej odklanja valorizacijo, drugi koreferent dr. Josip Mudrovčič, svetnik stola sedmorice v Zagrebu, jo dopušča, vendar z bistvenimi omejitvami. Tretji tema tega odseka je notariat — referent dr. Ivan Grašič, notar v Kranjski gori, koreferent Djordje Jarc, apelacijski sodnik v Skoplju. Referent zahteva ob svojem času vpeljavo enotnega notariata, koreferent pravi, naj se za sedaj ustanova ne širi na kraje, kjer ne obstoji. Oba referata se izpopolnjujeta. Kazenskopravni odsek se bavi z odškodnino, katero plačaj država osumljencu za krivično pretrpljen pritvor in preiskovalni zapor. Vsi trije referenti soglasno, četudi z manjšimi diferencami v podrobnostih, zahtevajo takšno naknado škode (referent le materialne, koreferenta tudi imaterialne škode). Referent dr. Josip šilovie, univ. prof. v Zagrebu, koreferenta dr. M. Dolenc, univ. prof. v Ljubljani, in dr. Josip Vesel, odv. konc. v Sarajevu. Tretji odsek za državno, upravno in finančno pravo ima vrlo zanimiv predmet širše važnosti: Pravni značaj in tehnika naših finančnih zakonov. Referent je bivši minister dr. Kosta Kumanudi, univ. profesor v Beogradu in sedaj župan prestolnice. Njegov referat je izredno koncizen. Važni zaključki: 1. finančne odredbe fin. zakona veljajo do konca dobe veljavnosti tega zakona, 2. odredbe nefinančnega značaja pa veljajo trajno, 3. v bodoče naj se opusti to mešanje, a finančni zakoni naj se sestavljajo v skladu z zakonom o državnem računovodstvu. Koreferent dr. Vidan Blagojevič, odvetnik v Beogradu, v nasprotju z referentom odločno odklanja nefinančne določbe v finančnih zak> nih, in drugi koreferent dr. L. Polič, univ. prof. v Zagrebu, pričakuje, da sodišča v praksi izrečejo, da je fin. zakon, ki je prenehal veljati s potekom svojega leta, stopil izven veljave tudi v vseh svojih nefinanenih odredbah, ki so se v njem nahajale. Dsoata obeta biti najzanimivejša izmed vseh na II. kongresu in se dotika enega glavnih pravniških problemov naše Kraljevine. Zdi se, da stališče referentovo pri nas ne bo spre je'o z odobravanjem, ker je nefinančnim odredbam finančnih zakonov pač odreči veljavajfct preko v naprej določne dobe veljavnosti fin. zakona samega. Baš radi tega javnega mnenja našega bo pa resolucija Kongresa v tej točki predmet splošnega zanimanja ne le pri pravnikih, marveč izobražencih sploh. In končno je ta načrt prav zanimiv, vsakogar tičoč se političen problem in problem reda, pravne kontinuitete in ustavnosti sploh. Drugi tema je vprašanje državljanstva in treh načrtov zakona o državljanstvu, ker samo načelo pravne kontinuiteto ne zadostuje. Referirajo dr. L. Polič, univ. prof. v Zagrebu, dr. Iv. Subo:ič, tajnik Min. Inostr. Dela v Beogradu, in dr. Fr. Vodopivec, vel. župan v p. v Lj'-Dljani. Tretja tema je, Reorganizacija upravnega sodstva. Pereč tema, kateri tu s tem kOD-gresem še bj na«wuja, kajti iasi ;e trgsni-zacija upravnih sodišč načeloma dcbia, ena ne funkcijoniraju, kakor je potrebno Referent dr. Štefan Sagadia, državni svetnik v Beogradu, smatra organizacijo jakih slednjih oblastev ;oblasti, ilekoncentracije glavnih uradov) za nujno potrebno, — kar je tudi v smislu in duhu ustave, — a broj članov sodišč naj se poviša. Koreferent Jovan V. Stefanovič, upravni sodnik v Zagrebu, po-polnjuje to globoko utemeljeno naziranje Se z zahtevkom enotnega upravnega procesa (ki ga tudi Avstrija ni imela) in obligatne javne naroke, a konferent dr. Henrik Stes-ka, svetnik upravnega sodišča v Celju, stavi v istem zmislu vrsto konkretnih predlogov, med katerimi je najvažnejši omejitev na dve instanci, ki je v administrativnem postopanju še vse drugače utemeljena nego v civilnem ali kazenskem. Temata II. Kongresa so torej, kakor vidimo, precej aktualnejša od I., in v stiku z življenjem ter s problemi, ki se pojavljajo vedno izuova. Nad 1200 pravnikov pride v Ljubljano, da si jo ogleda, da čuje referate, sodeluje, debatira, glasuje, — in za mnoge bo važneje, nego referati sami, medsebojni razgovor, izmena misli, kritika, stvarna, strokovna, pa baš zato nedemagoška in utemeljena kritika. Medsebojni stik, spoznavanje, znanstveno delo ter pogled na Ljubljano, naše planine, sejem, to bo obeležje kongresa. Želimo, naj bi med referiranjein deževalo, potem pa sijalo solnce in da bi v Beogradu upoštevali resolucije II. Kongresa, a kongresistom da bi Slovenija dala najlepše vtise. In pozdravljamo ta kongres, ki je od 1. 1821. dalje menda največji in najpomembnejši v Ljubljani, za nas gotovo najpomembnejši. Ljubljana bo Kongres zato pozdravila prisrčno in radostno. Vsa država pa bo s pozornostjo sledila debatam naših pravnikov. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 4.: aFigarova svatba«. D. Nedelja, 5.: «Grofica Marica«. Izv. Pondeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: aTrubadur«. Gostuje baritonist Pichler. E. Sreda, 8.: Zaprto. Četrtek, 9.: «Hoffmannove pripovedke«. Gostuje tenorist Rijavec. C. Petek, 10.: « Večni mornar«. B. Sobota, 11.: ob 20.: Predstava na čast ude« ležencem pravniškega kongresa. Izv. Ljubljanska drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 11.: Predstava na čast udeležencem pravniškega kongresa. Izv. «Figarova svatba» v ljubljanski operi. Danes v soboto, 4. septembra se poje v naši operi klasična Mozartova komična opera v štirih dejanjih cFigarova svatba>. Predstava se vrši za abonente reda D. Vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi od 10. do pol 1. in od 3. do 5. popoldne. Kalmanova cGrofica Marica-* se poje v ljubljanski operi v nedeljo zvečer ob pol 8. Zasedba običajna. «Kritika» št. 2. je izšla in prinaša z monakovskim tenoristom VVolfom so imeli te dni na Dunaju. Peli so še: Schipper, 01szewska, Manowarda in Leh-mannova. Wolfa so morali v zadnjem hipu pripeljati v letalu z Bavarskega, sicer je grozila nevarnost, da bo treba predstavo odpovedati. Picasso v Rusiji. Francoski slikar Picas-so potuje v Rusijo, kjer bo študiral muzejske zbirke v Ljeningradu in Moskvi. Ob tej priložnosti bo navezal stike z ruskimi modernističnimi slikarji. Neobjavljen kvartet skladatelja Schuber-ta. Založništvo , ki se je igrala pred tremi tedni v Londonu, pride v tej sezoni na oder dunajskega Volksthe-atra. Glavno moško ulogo bo kreiral igralec Anton Edthofer. Sezonski program dunajske opere. Državna opera na Dunaju je pripravila za nastopno sezono 1956/27 velik program. Novitete bodo: Puccini: Turandot, v dvojni zasedbi; Verdi: Moč usode; Ravel: . Predvidene so dalje reprize nastopnih del: Gluck: Ifigenija na Avlidi; Weber: Euryan-tha; Marschner: Hans Heiling; Vampir (v predelavi H. Pfitznerja in pod njegovim vodstvom): Saint-Saens: Samson in Dalila; Gounod: Zonrier; Rikard Strauss: Žena brez sence; Elektra; Schmidt: Notre Dame; Pfitzner: Roža z vrta ljubezni; Palestrina; Verdi: Falstaff: Smetana: Dalibor; Čajkovski j: Onjegin itd. Opere Mozarta, Wagnerja in Rik- Straussa se bodo izvajale ciklična «JUTRO® št. 203 8 Sobota 4. IX. 1926 Ob današnji otvoritvi pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni u Kmetijska razstava Najvažnejši del pokrajinske razstave Sicer jc Slovenija izmed vseh pokrajin Jugoslavije najbolj industrijalizirana, ven* dar živi tudi v naši ožji domovini pretež« na večina prebivalstva od kmetijstva. Ni zelo rodovitna slovenska zemlja. Ker je Slovenija vrhu tega razmeroma zelo gosto naseljena, jc treba tem bolj misliti na čim bolj racionelno izkoriščanje zemlje. Naša kmetijska razstava, ki jo vodijo najboljši slovenski kmetijski strokovnjaki, bo služiš ln deloma v pouk in pospeševanje kmetij« stva, deloma pa bo vršila propagando za gotove kmetijske produkte. Razstava je prirejena zelo sistematično in pregledno, saj so jo uredili izkušeni strokovnjaki. Nastanjena je kmetijska razstava takoj v prvem paviljonu levo p-js leg velesejmskega urada in je razdeljena v več oddelkov. Strokovnc«poučni oddelek je opremljen med drugim s slikami, zem< ljevidi. načrti itd. iz poljedelstva, živino« reje, planšarstva, agrarnih operacij in me« lioracij, podkovstva, mlekarstva, vinar« stva, sadjarstva in čebelarstva. Zanimiva bo izložba kmetijsko strokovne literature. Zelo zanimiv nele za kmetovalce, tem= več tudi za vse druge obiskovalce bo mle« karski oddelek. Tam se bo med drugimi mlekarskimi stroji in aparati videla cela mlekarna v obratu. Razstavljeni bodo raz« ni mlečni izdelki na pr. sir iz raznih kras jev Slovenije). Oddelek kmetijskih strojev in orodja je zelo obsežen, kar se tiče različnosti strojev in orodja za razna kmetijska opravila. Med raznimi plugi, slamoreznicami, mlatilnicas mi, vidimo zanimive travniške kultivators je, priprave za čiščenje žita in tako naprej. Tudi stiskalnic ne manjka. V tem paviljonu razstavlja tudi nekaj tvrdk, nakar sledi vinski oddelek o katerem smo že poročali, da bomo na njem imeli ; priliko spoznavati bi teljska vina iz najbolj i slovcčih vinskih goric Slovenije. S tem smo podali le površni oris te najs važnejše razstave v okviru ljubljanske pos krajinske razstave. Z njo v zvezi je tudi razstava konj, ki sc bo vršila jutri v nedes Ijo 5. t. m. in na kateri bomo videli veliko število najlepših konj iz Slovenije. Pričakujemo, da se bodo kmetijske raz« stave vršile odslej vsako leto in da se bodo leto za letom izpopolnjevale. Nedvomno je ta razstava važen korak v napredku našega kmetijstva. Naj ne bo v Sloveniji nobenega večjega kmeta, ki bi si jc ne ogledal. Naši naprednejši kmetje si« cer že v veliki meri čitajo kmetijsko stro« kovno literaturo, toda marsikaj, o čemer si iz mrtvih črk niso mogli ustvariti praves ga pojma, jim bo na razstavi postalo jas« nejše. 0 zložbi aH komasaciji kmetijskih zemljišč (K načrtu o izložbi v Turiški vasi, razstavljenem na kmetijski razstavi v Ljubljani.) 1. 1'azkosauost kmečke zemlje. Mislim da se je po malem že vsak kmetovalec mora! naučiti, da najde na zemljiški mapi vsa svoja zemljišča. Mnogokrat mu mora še pomagati bolj izvežbani sosed tu včasih celo zemljemerec. Vzrok temu 3e strašna razkosanost kmečke zemlje, ki jo neprijetno občuti naš kmetovalec v vseh položajih njenega obdelovanja. Pomladi sam no ve, katero izmed številnih po vsej občini raztresenih parcel bi najpreje izoral, na to je treba še gnoja zapeljati, ono njivo, na kalero more Ie preko sosedove njive, bo moral pred vsemi drugimi obsejati, ker mu pozneje sosed ne bo dovolil prehoda in prevoza. Jeseni so zopet sitnosti. Premalo ima vprežne živine in vozov, da bi mogel od povsod hitro in pravočasno speljati pridelke domov. Ena njiva mu je dala dva in pol voza pridelka, druga, od prve celo uro oddaljena, pa 1 in pol voza istega pridelka, tako da mora opraviti 5 voženj, dočim bi zadostovale 4 vožnje, če bi bile obe njive v enem kosu. Isto je pri oranju. Njivo, veliko en oral, izorješ lahko v enem dnevu, za tri raz-stresene parcele po eno tretjino orala pa rabiš poldrugi dan, ker prvi dan opraviš sicer na dveh to delo, a ti nedostaja časa še za tretjo, akoravno moraš predčasno domov. Kolika potrata dragocenega časa in kolika potrata rodovitne zemlje, kajti vsaka teh številnih parcel ima svoje dovozne poti, svojo mejo in mejne brazde, ki ostanejo neobdelane in neplodne. In še ne veš povsod točno za svoje meje. ker ni mogoče staviti ob dolgih in vijugastih mejah na vseh točkah vidne mejnike. Posledica so mejni spa- ri in pravde, prepir in sovraštvo. Brezštevilna poljska pota so zanemarjena, da_ se ti kvari orodje in živina. Odvajalnih jarkov sploh ni ali pa so nepravilno položeni, ker jih dela vsak po svoji glavi, namesto da bi bili prirejeni po enotnem načrtu. Večinoma so pa čisto opuščeni, ker si sosedje med seboj nasprotujejo; ako eden hoče,- da bi redno čistil jarek, mu sosed ne dovoli odtoka preko svojega sveta. Na aporabo strojev glede na majhno ploskev posameznih parcel niti misliti ni. Tudi gnojenje z umetnimi gnojili in pa boj proti žiralskim in rastlinskim škodljivcem sta otežkočena ali celo onemogočena. Vse te neiostatke je mogoče odpraviti z zložbo ali komasacijo. 2. Bistvo zložbe kmetijskih zemljišS. Kaj je zložba ali komasacija? Zložba obstoja v tem, da se kmetijska zemljišča cele občine ali pa tudi samo po naravnih mejah v sebi zaključeni deli istih zložijo, to je da se smatrajo za eno celoto brez ozira na dosedanje lastnike ter da se nato po zakonitih predpisah na novo porazdelijo tako, da dobi vsak posamezni posestnik mesto brezštevilnih majhnih parcel le nekaj primerno velikih in lahkodostopnih kesov. Pri tem se nanovo uredijo pota in jarki. Vsak posestnik mora dobiti zopet taka zemljišča, da lahko prideluje na njih vse tiste Tidelke, ki jih je prideloval prej po svoji! raznih parcelah. Zloženi kosi moraio tm- isto vrednost kakor parcele pred zlo?1 m srednjo oddaljenost od doma. IzvzeK " zložbe so vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, •-' vbišča, nasadi hmelja, ki obstoje več r « tri leta tn so večji od pol hektarja, dalje me za gramoz, pesek in ilovico ter skladišča. Taka zemljišča se smejo privzeti v zložbo le z izrecno privolitvijo lastnika. Navadno dobi vsak posestnik čim največ svojih starih zemljišč ali vsaj dele istih nazaj. Sploh se pri zasnovi zložbenega načrta po možnosti upoštevajo želje posameznih udeležencev. Ob priliki zložbe je najlažje izvesti obsežnejša melioracijska dela, kakor n. pr. osuševalne in namakalne naprave, za kar dobivajo udeleženci tudi državne podpore. 3. Uradni postopek pri izložbi. Za izvrševanje zložb ali komasacij so postavljena posebna agrarna oblastva: v prvi stopnji oblastna komisarja za agrarne operacije v Ljubljani in v Mariboru, a v drugi stopnji pokrajinska komisija za agrarne opfricije v Ljubljani. Vsak oblastni agrarni komisar ima prideljen agrarno tehnični oddelek. obstoječ iz kmetijskih strokovnjakov in agrarnih zemljemercev, ki izvršuje vsa tehnična in strokovna dela. Komisija za agrarne operacije obstoja iz velikega župana kot predsednika, oosebnega referenta in 4 članov višjega deželnega sodišča ter kmetijskih, gozdarskih ;n zemljemerskih strokovnih svetovalcev. Prošnja za zložbo se vlasca pismeno ali pa ustno na zapisnik pri oblastnem komisarju za agrarne operacije. Dolžna so pa sprejemati take prošnje na zapisnik tudi s rezka poglavarstva, okrajni in občinski odbori ter notarji. Prošnjo mora podpisati najmanj ena tretjina lastnikov, ki pa morajo plačevati vsaj polovico vsega zemljiškega davka od za zložbo v poštev prihajajočega sveta, ali pa polovica lastnikov zložbenega sveta brez ozira na velikost posestva in davke. Zakon hoče s tem omcsročiti zložbe pametnejšim kmetovalcem tudi proti volji nasprotujočih starokopitnih posestnikov in zgagarjev, kakršnih nikier ne manjka. Na podlagi take prošnje odredi agrarni komisar obravnavo na licu mesta, da ugotovi obseg in udeležence ter vse druge podatke za zložbeni postopek. Slednji se vrši s sodelovanjem udeleženih posestnikov, ki v to svrho izvolijo iz svoje srede poseben odbor 4—12 članov. Ta odbor je sosvet agrarnega komisarja in podaja svoje mišljenje in predloge osobito v gospodarskih vprašanjih, n. pr. glede načina ocenitve sveta, o napravi novih potov, jarkov in drugih skupnih naprav, o zasnovi zložbenega načrta, o pričetku obdelovanja po novem načinu . itd. Preko utemeljenih predlogov odbora naravno ne more iti noben agrarni komisar. Zato je prazna bojazen naših kmetovalcev, da se izložba izvršuje brez njih ali celo proti njihovim željam. Nadaljni potek zložbenega postopka delimo v tri dele: 1. Cenitev zložbenih zemljišč. Zemljišča se zlagajo po vrednosti in dobroti na podlagi cenitve in ne po ploskvi Tozadevni naris in seznam posestnega stanu se razpoloži skozi 14 dni ori pristojnem žuoanstvu na vpogled udeležencem, ki imajo proti cenitvi pravico do pritožbe na komisijo za agrarne operacije. Obenem zasliši komisar udeležence glede njihovih želia po dodelitvi novih pripadajočih jim oddelil. 2. Naprava zložbenega načrta z osnutkom novih potov, zboliševalnih in drugih skupin naprav. Tudi zložbeni načrt se z vsem! pripomočki (računi, seznami itd.) vred razpoloži pri županstvu, objavi na občinski des-ski, v >Uradnem listu« ter naznani vsem udeležencem Agrarni komisar pa mora določen dan sam pojasnjevati zložbeni načrt na licu mesta. Proti zložbenemu načrtu Ima vsak, kdor se čuti prikrajšanega, pravico pritožbe na pokrajinsko komisijo za agrarne operacije. 3. Omejitev in zakoličenje novih oddelil v naravi in primerne odredbe radi prevzema istih v posest in last po novih lastnikih. Zaključe 6e zložbeni postopek s tem, da oskrbi agrarni komisar uradoma v zemljiško knjižnem in davčnem katastru ureditev nove./;! posestnega stanja. Koliok časa traja tak zložbeni postopek? Če občina ni prevelika (do 1000 ha) in «i preveč udeležencev (do 250) in če ni posebnih zaprek, je mogoče izvršiti zložbo tako, da drugo leto po vloženi prošnji na jesen (pred ozimino sestavijo) že lahko prevzamejo udeleženci svoja nova oddelila v obdelavanje. Glede stroškov je treba povdarjati, da po v Sloveniji veljavnih zakonih plačajo udeleženci samo zemljemerske stroške, ki so razmeroma majhni. Vse druge za obravnave itd. nosi država. Tudi so vse prošnje in vloge, vsi zapisniki, vse listine in izjave kolka (takse) proste. Končno se brezplačno uredita tudi zemljiška knjiga in kataster. To je v glavnih obrisih vse, kar morajo vedeti o zložbi naši kmetovalci. Želeti je le, da bi se tudi pri nas začela izvajati ta moderna ureditev zemljiške posesti v večjem obsegu. Lansko leto se je izvršila zložba v občini Golavabuka (srez Slovenjegrajskil, ietos pa se izvršuie komasacija v sosednji Turiški vasi. To je dokaz, da vzgledi vlečejo. Načrt te zložbe v povečanem merilu je razstavljen na sedanji kmetijski razstavi v Ljubljani. Radio osvaja svet Ne sicer najvažnejša, zato pa najzanimivejša bo na pokrajinski razstavi radijska izložba. Zadnja leta se je radio v Sloveniji že precej razširil, vendar pa pretežni večini naših ožjih rojakov ta »čudežna^ iznajdba še ni znana. Zato je pričakovati na tej razstavi najživahnejšega vrvenja. Radijsko razstavo prireja Radio-klub v Ljubljani, pod katerega vodstvom razstavlja 20 slovenskih amaterjev svoje izdelke. Ker je znanost o radiju v Sloveniji še mlada, se je čuditj velikemu napredku in spretnosti naših radijskih amaterjev. Od teh omenjamo predvsem g. Jakopiča, šefa signalnega oddelka, ki razstavlja celo vrsto sprejemnih aparatov, dalje gg. Mesarja, Zelenika in Franca Bara ml., ki imajo razstavljene jako lične aparate. G. Jaklič iz Medvod je razstavjl dvocevni au:odyn in mali detektor. Razstavlja svoje aparate in sestavne dele tudi več ljubljanskih in mariborskih tvrdk, in sicer Franc Bar, Brown-Boweri, Bogataj, Milinkovič & Co., tvornica za galvanične elemente jn elektrotehniko iz Ljubljane, dr. Lajnšič iz Maribora in zagrebška tvrdka »Viking«. Pogled na te različne aparate je prav pester. Takoj pri vhodu je velika zaloga radijskih aparatov in sestavnih delov znane ljubljanske tvrdke Franc Bar, kj jo je prav okusno priredil tako, da že vstop v razstavo napravi ugoden utis. Posebno bo zanimalo radijske amaterje razstava g. Jakopina. Kot navdušen amater, ki je prepričan o kulturnem pomenu radija, se je potrudil, da potom razstavljenih predmetov vzbudi čim večje zanimanje in je obljubil, da bo za časa razstave vsako popoldne amaterjem na razpolago za eventualna pojasnjla. Njegovo mnenje je, da pride radij o do prave veljave le, ako je dana možnost, da se bavi z njim čim več amaterjev; zato je opustil razstavo mnogocevnih aparaiov, ker stanejo mnogo in radi tega ne pridejo v poštev za širše sloje. Potom dolgotrajnih, praktičnih poskušenj je skušal ugotoviti, kateri od vseh do sedaj v razljčnih strokovnih časopisih objavljenih načinov spojitve bi bil najbolj prikladen za dosego povolinega uspeha s čim manjšimi stroški. Pri tem ni gledal na to, da bi dobil prav glasen sprejem, temveč le, da bi bil sprejem čist jn selektiven ter da so spojitve take, d? jih napravi lahko tudi manj izurejeni amater Umevno je, da ne more razkazati vseh načinov dobrih spojitev, ker iih jc premnogo. Da se olajša mladim amaterjem naprava sestavnih delov ter da dobe navodilo za izdelavo istih, so razstavliena enostavna sredstva za izdelavo, katerih mnogo je izdelal g. Jakopič sam. So prav lepi aparati, pri katerih je kupljena samo žarnica in skala za kondenzator. Vse njegovi aparati delujejo z malo sobno anteno tako. da se dobe močnejše evropske postaje tudi v sobnem zvočniku. Da bi se opisali vsj aparati, bi bilo preobširno, omenit' je 'e, da sta razstavljeni oddaina in sprejemna postaja za brzojav po načinu prvih Marconijevih poiskusov. Radijski aparati se vrste od detektorja in dvocevnega parata, kj je napravljen s preprostimi sredstvi, do neutrodyne-apa-rata, ki je sestavljen po najnovejših principih. Omeniti bi bilo še enocevni aparat z okvirno anteno in samo s 3 žepnimj baterijami. Je to aparat, ki je le bolj za šport in dobro deluje le v rokah strokovnjaka, medtem ko bi lajiku le »žvižgal«. Nadalje je razstavljenih tudi nekaj merilnih instrumentov, ki so lastrn jzdelek g. Jakopiča. Končno še omenjamo, da bodo tvrdke in Radio-klub imele v svoje prostore napeljane antene tako, da bodo gledalci lahko poslušali ta preizkusili aparate Za ves čas trajanja razstave bo oddajna postaja v Ljubljani vsak dan od 3. do 4. ure oddajala koncerte in pevske točke ter bo sprejemni aparat z zvočnikom montiran na prostem na velesejmskem prostoru pri paviljonu »K«. Radie bo torej velika atrakcija za posetnike razstave. Vrtnarstvo na razstavi Zelo dobro sta nam še v spominu razstavi, ki so ju priredili ljubljanski trgovski vrtnarji 1. 1922 in 1923. Ocena teh dveh razstav je bila vse='-Slepec< splošno pozornost; Jama Matej s kolekcijo 40 pokrajinskih olj, v pretežni večini najnovejših sinjih in v solnenem zlatu topečih se blejskih motivov: Justin Elko, znani grafičar, s par tehnično nad vse interesantnimi lesorezi; Kle-rn e n č i č Fran s 7 slikami, pokrajinami in interriauri; Kos Ivan iz Maribora, ki se nam predstavlja prvič z modernistično poj-movanim portretom dame; L a p a j n e Adolf z dvema južnima akvareloma; L u c k -m a n n Karel z Jesenic, ki razstavlja svoje prvence, dvoje minucijoznih akvarelov, M a- I e š Miha, znanec že po svojih lesorezih, prinaša petero gralik; Mladičeva Špelca iz Maribora, tudi prvenka, dekorativno poj-movano marino; Piščanec Elda 4 slike (pokrajine in cvetlice); P u t e a n i Beno 10 delikatnih prav ljubkih silhuet; S m r e-k a r Hinko vstaja tako rekoč od mrtvih v radost in veselje svojih občudovalcev in prijateljev. pa tudi v zadrego vsem »purgarjem in filistromc. ki jih zna bičati s tako trpkim humorjem in nam prinaša nad 15 slik in ko-lor. risb, ki bodo vse gotovo vzbudile vsesplošno pozornost; Šantel Saša nas preseneča z lepo uspelimi akvareli iz svojega potovanja v Pariz in na Riviero, več olj in portret bivšega ministra dr. A. Kramerja; Tratnik Franc bo presenečenje za vse poznavalce svojega stvarjanja; s svojim naj-nr- :šim kolosalnim Jutrom otvarja novo faz- svojega umetniškega stvarjanja in poleg tega razstavlja še druga interesantna olja in serijo risb; V a v p o t i č Bruno razstavlja nekatere originale iz serije svojih nedavno v tisku izišlih ljubljanskih mestnih slik. ki so vzbudile splošno pozornost na mladega umetnika, še par drugih akvarelov motivov iz Beograda in seriio sceničnih osnutkov; Vavpotič Ivan prinaša poleg dame s pahljačo (portret slikarjeve hčerke) in bok-sača (portret sina slikarja) še nekaj portre- tov in portretnih študij (portret pianistinje ge. Dane Kobler-Golieve) portret g. D., por-tretno študijo slavnega planinca dr. Kugev-ja, s katerim se je bil slikar med vojno osebno seznanil, in še nekaj olj, ponajveč krajin iz Bele Krajine; Vesel Ferdo nas je razveselil kar s kolekcijo 22 slik, vse kabinetna dela slikarske umetnosti, med njimt tudi s svojo znamenito »Sloven«i--n svatbo'; Zajec Ivan prihaja ? klasičnim Ranjenim Ahilom in dekorativnim indijskim motivom; Zupanec-Sodnik Anica z izredno slikovitim interrieurjem, portreti v olju in mičnimi akvareli iz Ljubljane in okolice; Žagar Lojze iz Maribora prinaša dvoje koloriranih risb paletično socijalnega značaja. Izvan kataloga je še nekaj prav ljubeznivih manjših del Rudolfa Marčiča. Pogrešamo v tem oddelku zlasti M. Sternena, ki je prijavil več svojih večjih slik in akvarele svoje soproge, a je moral v zadnjem trenutku odpotovati v Dalmacijo po^ nujnih poslih Manjkajo tudi gospa Kobilčeva. ki bi prispevala lahko marsikateri lep portret in še lepše cvetje, gospa Helena Vurnikova, naša odlična dekoraterka, Mariborčani šantlo-va Gvajca. Trstenjak in Cotič, da bi bila slika zaokrožena in celotna. V drugem oddelku se je nastanilo Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov (prej društvo Mladih). Razstavljajo kompaktno in ne manjka niti eden. Razstavljajo strogo kronološko, za vsako delo je notirano leto postanka. Vodi J a k a c s svojo kolekcijo 80 del, slik in grafik, dasi nosijo skupno noto predvsem oba Kralja. Pilon, Stiplov-šek, oba Vidmarja in Serajnik.. Razs tavljajov tem oddelku: Car-g o Ivan iz Gorice tempere in risbe z dinamičnimi in ritmičnimi motivi, ilustracije h Kogojevim Črnim mačkam. Razkolntkov itd. J a k a c Božidar razstavlja kolektivno olja, pastele. veliko najnovejših pa-stelov z Dolenjske, znani portret pesnika M. Jarca, cele serije svojih virtuoznih grafik in risb: Kos G. A. svoja močna in dekorativna olja in nekaj svojih bravuroznih portretov, kipar Kos Tine. avtor spomenika kralja Petra Osvoboditelja v Kranju, ~.epo kolekcijo svojih plemenskih plastik. Kralj Franc poleg znanih svojih najboljših del najnovejši rodbinski portret in bogato kolekcijo grafik in plastik, Kralj Tone, vrsto svojih znamenitih in toliko diskutiranib slik, razkošno kolekcijo plastik in grafičnega dela, M u š i č Marjan iz Novega Mesta prinaša nekaj manjših stvari. Kipar N a p o t n i.k Ivan prihaja to pot izredn-, dobro zastopan s kar dvanajsterimi deli, vsako precijozen umotvor. Pilon Veno z znanimi svojimi močnimi portreti, znanim tihožitjem in pariškimi risbami. Serajnik D. prinaša portrete iz krajine v načinu moderne stvarnosti, zelo influencirane po Pilonu kakor bratih Kraljih, posredno pa po Hodlerju. Spazzapan Louis tz Gorice prinaša bizarne, toda izredno okusne igračke. S t i p 1 o š e k prinaša celo kolekcijo močnih, dasi tudi močno influenctra-nih slik in grafik v načinu neoklasikov in stvarnosti. Prav veliko napredovala sta od zadnjič oba Vidmarja. Drago in N a n d e, ki ju veže baš s Pilonom moderni umetnosti rcredo*. Kakor se izgublja Ka-kosehin vpliv, raste Pilonov in ž njim De-rainov, Braqueiev. še močnejše pa se uveljavljajo uovoveristični ruski aktivisti kakor Jakovliev, Grigorjev, toda vzori so še neto-sežni. Vsekakor pa sta kolekciji obeh Vil marjev. dasi vsebujeta kakor omenjeno mor-no influencirana del3. naiinteresantnejšf \ oddelku Mladih. V isto skupino spada Z u-p a n F r a n. ki prinaša tudi celo serijo slik. zlasti akvarelov, ponajveč motivov iz našeaa juga. V tretjem oddelku razstavljajo arhitekti Fatur L., H u s Herman. Spinčič Ivo in Kregar Rado izredno zanimive kolekcije modernih arhitektonskih in dc-ko rativnih osnutkov v načrtih, prerezih, perspektivah in deloma v modelih, skoro vse izključno v novem konštruktivističnem stilu iznanem v Franciji nod esprit nouveau .t. stilu neizprosne doslednosti, železne logike in dinamične razgibanosti, v stilu, ki je sklenil z vsako preteklostjo in hoče služiti le ^novemu človeku.« I. V Iz živ. za malo prijateljske napram sebi odredbe, ki jih je ukunila italijanska vlada, da zabrani svojim rojakom potovanje po inozemstvu in jili prisili izdajati svoj denar v počitnicah doma m ne na tuiem. V Franciji se ne pritožujejo nad to odredbo, kajti Francija je itak preplavljena s tujimi turisti. Toda hotelska industrija v Švici se nahaja v resni krizi in razumljivo je, da se je ta kriza Še poostrila. odkar je južna meja dežele zaprta. Najostrejše pritožbe prihajajo naravno iz kantona Tessina, kojega hoteli so imeli dosedaj predvsem italijanske goste. Toda laški obmejni komisarji ne prepuščajo preko meje niti. ljubiteljev dolgih počitnic v inozemstvu, niti nedeljskih turistov, ki prihajajo iz Milana ali Torina, da preživijo v Švici nekaj i uric ali največ en dan. V nedeljo 8. av- Terasa pred Clemer.ceaujevo hišo SaintsVinccnt sur Jard, kjer živi stari «tiger» od leta 1920. v zatišju pred političnim vrvenjem. Iz temne preteklosti morilca G' uvcta Afera morilca Gastona Guyota, ki ie na bestijalen način umori! svojo ljubico neko telefonistko. vzbuja v Parizu vedno večjo pozornost. Vsi pariški listi se obširno bavijo z življenjem Guyota in skušajo najti v njem tisto potezo njegovega značaja, ki ga je dovedlo do umora ne samo lelefonistke. nego. kakor obstoja upravičen sum. tudi njegove prve in druge žene. Gaston Guyot je bil že od nekdaj pr ženskem svetu slabo zapisan. Poznak so ga pod imenom «moža. ki dona. a ženskam nesrečo«. !n zato so tudi trdno uverjene. da ima le on na vesti obe svoji ženi. A ne samo to; v Provinsu govore, da so pred leti na čuden način izginile nekatere ženske, ki so mnogo občevale z Guvotom. in ljudski glas trdi Guyot (na sliki zaznamovan s križcem) razlaga na kraju zločina, kako je svojo žrtev zadavil in za žgal. gusta ie hotelo 400 laških romarjev obiSKati v Locarnu, ki leži blizu laške meje. božjo pot Madonna del šasso. Toda /.adržali so jih na mejni postaji in samo od daleč so lahko gledali znamenito pečino, koje dostop jim je bil prepovedan. Frančiškani Madonne del Sasso niso predvideli lansko leto teh mednarodnih sporov, ko so v dneh znamenite locarn-ske konference vsak večer prižigali na svoji cerkvi v električnih črkah besedo «Pax ...» Za septembersko zasedanje Društva narodov teko priprave v polnem tempu. Ženeva sama se predobro zaveda važnosti letošnjega zasedanja in pozornosti, ki bo tekom septembra v vsej svetovni politični javnosti posvečena njej. torišču velikih političnih problemov in metropoli bodočega svetovnega miru. da jih je umoril Guyot. Eni ga celo obtožujejo krivde na posi.stvu in umoru neke mladoletne deklice, ki so jo pred petnajstimi leti našli mrtvo na polju, "ar kilometrov od Provinsa. V tisti dobi je Guyot služil dragonce in njegov polk se je nahajal v Provinsu. Pa še druge čudne stvari so prišle na dan, ki Guyota težko obremenjujejo. Kmalu po umoru telefonistke je pogorelo veliko žitno polje v bližini Fr;.s-nesa. kjer so potem našli mrtvo truplo umorjenke. Policija je dognala, da je požigalec — Guyot. ki je odvidno hotel na ta način maskirati svoj zločin. Ob tej priliki so se ljudje spomnili, da je že večkrat tekom zadnjih let gorelo v okolici Fresnesa. In čudno: vedno so pogoreli kaki skednji in hlevi. Morda .ie imel tudi pri tistih požarih svoje prste Guyot? Ali je z ognjem hotel unLiti sledove kakega še -hujšega zločina, umora nemara? Ua-Ha-HaroBd! Lloyd „Qn" kot topničar je zmagal v veEiki bitki „1 : 1009" Navdušeno občinstvo je ploskalo brez kraja in kor ca Od silnega smeha so se zidovi tresli. Se nikol ni b 1 noben kom k tako izvisten, tako koiosa en, kakor je to v tej imenitni buiki .ON' princ smeha Ha-Ha-Harold Lloyd, Preskrbite s; pravočasno vstopnce, ker je naval \edno večji. — Predstave se vrše danes popolnoma gotovo točno ob 4., pel S., pol 8. ira S. uri. Pri vseh predstavah 'zvistin umctn.ski orkester po ačan z velikim ,.lazz-bandom*. Izven programa .Macan Marko" in revija glasovitega londonskega kabareta Piccad Uy Krasne toa ete, idealno lepe ženske, moderni plesi itd. itd, itd. Vse to Vam danes nudi le: ELITNI aiNO MATICA Najudobnejši kino v Lmbliani. Telefon 124. i 'ne Take govorice se širijo o Guyotu, ki je še pred tedni užival najboljši sloves. Občinstvo je krvoločno in po svoji na-turi raje sodi svojega bližnjega slabo kakor dobro. A podoba je. da je v aferi Guyot v resnici ljudski glas — božji glas. O poteku Guyotove afere bomo se poročali. Pismo iz Ženeve (Mednarodno mesto, — Prepoved pljuvanja. — Profesorski kongres. — V palači Društva narodov. — Zaprta laška meja.) Ženeva! Koliko slavnih spominov vzbuja to ime mislecu, umetniku, znanstveniku ali skladatelju! Mesto, ki je imelo od davnih časov sem blagodejen vpliv na napredek človeštva. Dragulj, ki ga je postavila narava ob jezero sredi gore v prekrasno pokrajino, katero je opeval Voltaire. Ženevske šole so slavno znane in nanje prihajajo dijaki z vsega sveta. Ženeva je rojstni kraj marsikatere humanitarne ustanove, kakor n. pr. Mednarodnega Rdečega Križa. Ne bi bili mogli najti boljšega mesta za sedež Društva narodov kakor v miroljubnem ozračju Ženeve. Prvo, kar pade človeku v oči v Ženevi, je naravnost izredna Snaga in red V tlak so vdelani napisi: «Prosi se, da ne pljuje te na tlak!» To pove več, kakor dolg popis: mesto, kojega ulice so tako snažne, da se kakor v sobi ne srni pljuvati na tlak. je vsekakor nekaj izrednega! Naravno, da nas je člane mednarodnega profesorskega kongresa v Ženevi predvsem zanimala Društvo narodov in Mednarodni urad de'*a. Direktor tega urada. g. Albert Thomas, je v svojem pozdra\nem govoru omenil, da je bil tudi on srednješolski profesor in zato pozdravlja prisrčno svoje tovariše, ki lahko veliko pomagajo pri ustvaritvi javnega mnenja s tem, da poučujejo mladino, kaj je socijalna pravica. Glavna naloga vzgojitelja je, pokazati otroku potrebo individualne kulture. V palači Društva narodov je pozdravil kongresiste glavni tajnik sir Eric Drummond. Izjavil je. da so srednješolski profesorji storili prav, da so si izbrali Ženevo za mesto svojega kongresa, kajti Ženeva je središče mednarodnih javnih zadev. Zahvalil se je profesorjem, da so uvedli v šole pouk o Društvu narodov. Pariški Institut za mednarodno umstveno sodelovanje je imenoval posebno podkomisijo, ki je sestavila izvestje o metodah, kako naj se mladina poučuje o Zvezi narodov. Zveza je odslej naprej odvisna od mlade generacije in neobhodno potrebno je, da je ta natančno poučena o Zvezi-nih ciljih in idealih. Toda tudi starejša generacija rabi vzgoje v tem pravcu, kajti mirni razvoj sveta je odvisen od načina, kako narodi razumevajo Zvezo narodov. Tajnik profesorske federacije je na te besede med drugim orisal razvoj pravice skozi stoletja. Po najstrašnejši vojni gre danes za pravico narodov, da živijo, ne da bi se morali bati nasilja ali hegemonije od katerekoli strani. Veliki misleci vseh narodv in vseh časov so se bavili s to idejo mednarodne pravice, Zveza narodov ima pa danes nalog, da to pravico upostavi po vsem svetu za večno. Dolžnost vseh vzgojiteljev mladine je, da jo naučijo novega evangelija vesoljnega miru. Po oficijelnem pozdravu in čaju. ki so ga servirali na vrtu na terasi, so si kongresisti ogledali palačo Društva narodov. Jugoslovenske delegate kongresa je vodil g. Dura Pcpovič. član glavnega tajništva. Zanimiva je velika knjižnica, ki obsega dela v vseh jezikih o Društvu narodov in o mednarodnih od-nošajih, kakor tudi zbirko zemljepisnih kart Evrope, ki so danes posebno važne, odkar so se meje med državami tako zeio spremenile. Na enem koncu terase stoji v senci košatih dreves več gospodov, ki kadeč na videz malomarno kramljajo. Naš vodnik nas opozori nanje: «To je mednarodna konferenca za razorožitev N Gremo naprej po hodniku, kjer je dobil zaušnico madžarski poslanik grof Bethlen in si ogledamo poslopje, ki je prej služilo kot hotel. Ker je premajhno, je že razpisan natečaj za zgradbo nove palače. Odkar so se vršili v Ženevi pretepi med fašisti in antifašisti, je razmerje med Rimom in Bcrnom nekoliko kalno, kljub švicarsko-italijanski prijateljski pogodbi. Predvsem smatrajo Švicarji Fr. Albrechi: Malo važni zapiski1 (Nadaljevanje) Tako si torej ogledamo ta »blesteči kič«, kaker imenuie delo sodobna moderna kritika. Vsi poznamo to tipično umetnino francoske retorike z domačih in tujih francoskih odrov; zato je tem zanimiveje, primerjati inozemske predstave s tradicionalno francosko uprizoritvijo. Igra se jako živahno, v sila naglem tempu. Na odru je preko vseh predolgih petih dejanj bujnost in razgibanost; ni praznih, mrtvih mest, ki so ubijala ljubljansko predstavo. Režija stereotipna. Cyrano in Roksana sta gosta. Zato predstava ni povsem izravnana; boljša je v posameznostih nego v celoti. Vendar rudi s Cyranom ne morem Soglašat: povsem; premalo poln je; po moji sodbi celo za francoske pojme prepatetičen Visoko zraste v teatralnih prizorih. Dvoboj in balkonsko sceno abso!vira elegantno, živahno ir, na-turno. Bajna je njegova govorska tehnika. Ko bi Slovenec izjecljal en verz, jih on odrdra najmanj pet: a krasno, razumljivo, zanosi to. Prisrčiio-pr&pro- sta, topla dovršena pa je sladka RoK-sanica. Številno občinstvo ploska sredi akta. vzhično prekinja igro in vzklika igralcem. Zanimive so pavze. pogled po občinstvu. Najbolj so zastopani srednji sloji, mnogo je delavstva. V vestibulu vidim dva proletarca v plavih bluzah, ki vneto gestikulirata in se glasno pričkata o pomenu nekega verza. Med sedeži se drenjajo dekleta in kriče ponujajo okrepčila. Moški si sedeč kar r.a svojih sedežih zapalimo cigarete: gosti oblaki dima puhte proti obokanemu stropu. Na zastor nam projicira aparat zadnje večerne vesti, ki jih je sporpčila radio-postaja. Med njimi je največ vesti, ki se tičejo franka . . . Da. frank pada, od nekod daleč, iz Amerike, iz Anglije, lomasti strašna nepojmljiva nesreča na narod, grozen vampir, ki se mu pravi glad. Vsi čutijo, a vzlic temu strastno verujejo v svoj frank; strastno, krčevito, brezupno. Pretresljivo je gledati, kako se bori ves narod, da bi odvrnil zlo. da bi obdržal normalno stanje v deželi. Genljivo jo motriti, kako narašča zavest skupnosti, izvirajoča iz strahu. Brez besed strni! tujec nad tragičnim aktom nenapisane drame: kako se prebuja narod, zane- sen, zmage pijan, v vsakdanjo, okrutno realnost, kako se v svojih srčnih in telesnih stiskah mukoma skuša preroditi v novo, sodobnejšo zavest. Ne, ta drama še ni bila pisana. n= igrana. Zakaj, življenje je močnejše in silnejše od literature in teatra in vse talmi-umetnosti. In talmi-umetnost poganja danes tako bujno povsod, zlasi tudi v Parizu. Venomer io srečuješ, neprestano ti je za petami: v kavarni, na cesti, v biroju, v razstavi, v knjigarni, najčešče pa v teatru. Ta klavrni surogat umetnosti je pristen izrodek civilizacije, v kateri se potapljajo stare, usihajoče kulture evropskih dežel. Človek se čudoma čudi. da v vseh neštevilnih ^ariških gledališčih ne vidi ne repertoarju niti enega Shakespearja ali kakega drugega pomembnega nefrancoskega avtorja. Razumel bi to kot kulturno ekskluzlv-nost, če bi ne našel na sporedu inozemskih avtorjev drugega in tretjega reda. Pravzaprav so naižanimiveiša gledališča L' Oeuvre. Theater des Arts, Ate-lier. To so teatri poizKusov. tinanja v novo. sodobnejšo smer. V Atelier.iu si ogledam tak poizkus — igra se zadnje dramsko delo mladega M. Acharda, pri-mitivistična, teatersko skoro gola stvai. Samomor epidemija novoine dobe Najnovejša statistika smrtnih slučajev, ki so jo pred kratkim objavili na Dunaju, kaže žalostne številke Glasom te statistike zavzema samomor na listi osmo mesto. V preteklem letu ie namreč umrlo na Dunaju 3583 ljudi na srčnih boleznih. 3424 na tuberkulozi. 2900 na raku, 2043 na vnetju, pljuč in rebrne mrene, 1942 na boleznih krvnega obtoka, kap jih je zadela 1595 na starosti jiii je umrlo 1125. a samomorov je bilo 825. Pri tei statistiki ie treba upoštevati naslednje: na raku. ki ga beleži statistika na tretjem mestu, je umrlo največ ljudi v starosti 60 do 70 let, vsled česar bi ga skoraj smeli šteti pod točko 7 (starostna oslabelost). Istotako so organič-ne srčne bolezni, na katerih ie umrlo največ preko 60 let starih ljudi, tipičen pojav starostne oslabelosti, prav tako arterijoskleroža (povapnjenje žil), ki stoji na petem mestu. Ce pustimo vse te bolezni na strani, pride samomor celo na četrto mesto. Pred njim je le še su-šica, vnetje pljuč in kap. Kje leži vzrok tej strašni samomorilni epidemiji? Brez dvoma v težkih gospodarskih prilikah povojne dobe. na katerih je trpelo in trpi prebivalstvo ne samo telesno, nego morda še bolj duševno. Na drugi strani pa je boj za obstanek zavzel po vojni zlasti na Dunaju take oblike, da je umljivo. čeprav ne oorostljivo. da si marsikdo sklene vzeti življenje, ker se čuti preslabega, da bi vztrajal do konca. Tajinstveca smrt ameriškega admirala Te dni je preminul v San Frančišku admiral George H. Barber. šef zdravstvenega odseka ameriške mornarice. Njegova smrt ie prišla čisto nepričakovano. Prijatelji in znanci so radi tega prišli na misel, da admiral ni umrl naravne smrti, temveč je bil mogoče zastrupljen. hsistirali so na tem. da se mora izvršiti obdukcija mrliča, in zdravniki, ki so admirala raztelesili, so naš i v organizmu res sledove nekega močnega strupa. Sum je takoj padel na miss Helene Ashley. ki je bila že dalj časa nameščena pri starem admiralu ter vodila njegovo korespondenco in mu čitala liste. Strežnica ie namreč pred časom pregovorila starega moža. da ji je zapisal v testamentu legat v znesku 75.000 dolarjev. Bržča* se je bala da ne bi volila preklical in ker ie admiral životaril dalje. je sklenila, da se posluži strupa, ki bo pospešil njegovo smrt. Zastrupljenje se je izvršilo na zelo rafiniran način. Admiral Barber je bil zelo nervozen in je ponoči Ie malo spal. Strežnica mu je radi tega vsak večer Režija dela je nadvse zanimiva, skladna z duhom igre. Stremljenje je jasno: oprostiti gledališče sodobnih 'ažnih konvencijonalnosti, trohljivih profesorskih doktrin iti »umetniških« zahtev, šablonskega okusa publike in ga priti-rati nazaj v njegov prvotni stadij, ko je gledališka predstava opravljanje službe božje, ko zunanje siromaštvo bogato nadomešča notranja verno* in prepričanost, bleskovito retoriko, prostodušna iskrenost, »blagorodni* patos, notranja polnost in resničnost, ko se občinstvo ne zove publika, temveč — občestvo vernikov: sproščeno gledanje, izločitev samega sebe. sodoživljanje. .Malo, siromašno montmartrsko gledališče je seveda prazno. Maloštevilni »verniki« — izključno mladina! — pa obsipljejo akterje zato tem hvaležneje s frenetičnim, naravnost fanatičnim priznanjem. Ampak luči na Montmartru! Koliko pisanih, bajnih, pravljičnih luči, o Bog! Ves prostrani buljvar se utaplja v niih, vse žari, se iskri, valovi, kakor r.ajča-robnejša beneška noč. In po cestah mrgoli množica, elegantni moški in ženske, vse hiti. bega, se prehiteva — za zabavo, naslado, za zaslužkom. Razkošni kabareti m bari vabijo v5se. nočne igralnice. klubove dvorane, 1 dala injekcijo morfija, pred smrtjo pa mu je mesto morfija vbrizgala .strup, ki je povzročil admiralov konec. Zločinska strežnica pride sedaj pred sodišče in bo kaznovana po najstrožjih pred pisih Tekmovanje za Davisov pokal Lacostc, ki so zastopali Francijo na teni« Brugnon (levo zgoraj), Cochet (desno) in škem tekmovanju za Davisov pokal proti Japonski in zmagali 3 : 2. V četrtek, 9. t. rri., nastopijo Francozi proti Zcdinjenim državam. Izgubljeni talenti (Dijaštvu.) Koliko nikdar spoznanih, nikdar razvitih talentov se približno uniči vsako leto? To vprašanje se nam pogosto vsiljuje. Spomladi, ko se tisočeri cveti pojavijo na drevju, žareči dehteči sneg, koliko jih dozori v plod in koliko jih pogine brez sledu v blatu, v prsti, v lanski stelji? Priroda je strašno potratna, zdi se nam, kakor da bi sama sebi ne zaupala, kakor da bi si svojega lastnega dela ne bila nikdar dovolj svesta, v milijonih razsiplje semena in cvete, da privede do zorenja samo stotinke in desetinke. Ne moremo prav verjeti, da ravna priroda v vsem tem razsipanju kar najbolj ekonomično in s štede-njem moči; da, vsakojaki mi sodniki si domišljujemo, da jo imamo pravico karati, ker je njeno gospodarstvo kar najbolj neekonomično, kar se da misliti. Kako naj človek drugače sodi? In kako drugače naj sodimo o človeku, kakor tako, da tudi s človeškimi dušami razsiplje narava zelo potratno? Spomladi, ko nas tisoč cvetov opominja na blodno, razsipno gospodarstvo prirode, nad milijoni mrtvih cvetov, katerih čarobna krasota je morala propasti za ta nam nerazumljivi sestav prirode. spomladi najpogosteje mislimo na usodo človeških cvetov, ki nikdar ne dozore. morda ravnotako kakor ostalo cvetje poginjajo v milijonih, da jih dozori v plod znabiti le sto. morda le deset. Koliko genijev iti talentov zamori priroda v zarodku, da lahko dozori v dvomljive hiše. Ponoči, opolnoči, se prebudi ta tihi, romantični, staroslavni Montmartre, nad katerim caruje čez dan gori na griču snežnobela. brezmadežna cerkvica Sacre Coeur. ki sije daleč preko vsega Pariza. Opolnoči se prebudi v svoje nervozno. drgetajoče, čudežno razblešča-no razkošje in raja vse do belega jutra. To je najšumnejsi nočni okraj v Parizu. * »Francoski komediji« se seveda ne morem ogniti. Potem, ko za Baumar-chaisovega »Figara« ne dobim več vstopnice, se mi naslednjega večera posreči, da si za majhen denar kupim vstop v to gosposko palačo, ki je nekoč slovela (in menda še slovi) daleč po kulturnem svetu. Pri vhodu si pomeži-kneva z znamenito Cirko, gospo San-dovo. ki sedi tam vzvišena in kamenita kakor kak minister Goethe. Notranjost gledališča je grajena v širokih monu-mentalnih linijah, a napravi kljub temu prijetno-intimen vtis, ki je potreben za dramarsko umetnost. Igrata se dva komada. »Svet, kjer se dolgočasijo«, delo nekega starejšega avtorja, se mi zdi precej jalova stvar od včeraj ali od predvčeraj. Igralcem ne nudi možnosti posebnega razmaha. No, kar nedostaja elementarnega in Diod en sam genii in talent? Našim človeškim očem se zdi, da jih preveč pogine zaradi tega edinca. In kakor'smo že mojstrovanja željni, tako bi radi prepametili veliko nerazumljivo Mojstrico. Ali je ne bomo nikdar premo-drovali? V prsti dijamantovega polja leži dragulj poleg kamena, nikdo tega ne sluti — dokler ne začno ljudje iskati dija-mantov v tej umazani, navadni prsti Za to gre: končno začeti iskati dija-mante. Z ljudskimi dušami ni nič drugače. Beda in umazanost vsakdanjih razmer, teža bogve kako težke plasti socijake prsti leži na tem in onem di-jamantu ljudske duše; nikdo ne ve ničesar o njem. ne sluti, nikdo ga ne išče. A medtem, ko utegne dijamant čakati in učaka, makar čez tisoč in milijon let — človeška duša ne utegne, ne more čakati, ne ve, če se še kdaj povrne v življenje in če se povrne s takim bogastvom, kakor ga ima sedaj v sebi. Dostojevski in drugi veliki pisatelji ruske zemlje so verovali, da je v vsaki —, celo v najbolj propali duši, skrita dragocena božja iskra. Neugasljiva, neizbrisna. Naj bo človek še tako propal. naj še tako taji svoje človeško bistvo — pride trenutek, ko praskne iz nje božja iskra, čeprav vsem v grozo. Jokati, razpihati izgubljeno, poteptano božjo iskro v človeški duši — to ie velika vloga in tako sveto človeška. Ali se je kdo od nas v življenju vsaj enkrat lotil, enkrat zares lotil s strastjo in toploto iskati v svojem hližniku božjo iskrico? Če bi to veliko umetnost poznali in jo izvajali ne glede na lastne težave, zapreke, razočaranje in posmeh sosedov; če bi spravili v tako iskanje sistem in mu posvetili vsaj stotino tehnične zvedenosti. ki jo uporabljamo za iskanje rud in premoga — kakšne ogromne stvari bi pač našli v ljudstvu? Preveč je dandanes prepuščeno dozorevanje genija prirodi in njenemu ne-zbirčnemu. nediscipliniranemu gospo-darstv u! Naučili smo se že zajeziti razsipnost prirode v sadjarstvu, z malenkostno skrbjo izvajamo oprašenje cvetov, ua bi pridelali tem večjo množino jabolk — a pod temi našimi jablanami sinejo v gnoju mirijade ljudskih duš. ki bi bile tudi lahko rodile po cvetu sad, a ga ne rode. ker se jim v celem njihovem življenju ni nikdo približal niti s stotino one skrbi, ki jo posvetimo jablani. Pred vsem je treba nam vsem več vere v človeka in kar je pri tem glavno: ne v kakega abstraktnega človeka. ampak-v docela gotovega človeka baš zraven nas. Koliko čudnih odkritij se zgodi, koliko neverjetnih izkušenj, če se človek pozornejše. z ljubeznijo in vero približuje svojemu bližniku. ki ga mogoče leta in leta niti ni opazil. Ne veš. bratec, če nima umazani človek. ob katerem si si umazal komolec, v glavi možganov, s katerimi bi mogel teku,, vari z možgani Danteja in Michelangela. Greš po ulici in poleg tebe. morda neznan, v luknjastih čevljih z blatom narejenih za vozičkom stopajoč, gazi Kito človek, ki bi se mogel primerjati Sokratom. In na oglu ulice berači od tebe prezrta proletarka. noseča še povrh, — mogoče, ^a v nje_ nem životu gori duh. ki bi se nekoč lahko meril v najvišji posesti življenja, v svobodi in pravičnosti, z Napoleonom ali z Bismarckom! Zakaj ti je. bralec, ta misel smešna? Zato, ker te uči tvoja vsakdanja izkušnja, da bo oni voziček vozeči mož do smrti vlačil voziček? in da bo iz deteta one postopačke le vagabund? Dragi moj! Ničesar s tem ne dokažeš, samo — da sam še nikdar nisi iskal v teh. za oko nizkih dušah — genija. — A začni resničnno iskati! Vem seveda, da se boš često prevaril, pogosto najdeš pesek in prst namesto dijamanta. A neprecenljiv dobiček ti je zagotovljen: Ko boš iskal genija. boš vedno našel človeka. (Iz knjige: Gamma. Brazda II. Praga.) B. -j- Velikanski požar ua Dunaju. Na Dunaju je nastal te dni velikanski ogenj, ki je uničil tvornico Gans. Fabrika je izdelovala posteljnino. Požar je nastala radi kratkega stika in je v izredno kratkem času uničil vse, kar je bilo pod streho, škoda gre v težke milijarde. Ker je požar nastal podne vi, ko se je v tvornici delalo, je bilo več delavcev poškodovanih, a k sreči so njihove opekline lahkega značaja. i i —_-.•-• _ umetniškega, nadomesti vsaj solidno strokovno znanje. Igra se z neko gosposko rezervirano nonšalantnost.b. Močneje me priklene nase druga stvar. Vildracova enode.ianka »Romar«. Ch. Vildrac je v Parizu in med svetom cenjeno pesniško ime. čeprav ga je ljubljanska kritika, ki meri s svojevrstnim merilom, soglasno odklonila. »Romar« po svojem tehnfčnem izrazu nekoliko spominja na Cehova, dasi je pri Vildra-cu tako zvano zunanje dejanje še ma ij sklenjeno in zaključeno kot pri Čehovu. Nič ni »izumljenega« in izkonstruirane-ga kakor pri Pirandellu. Fabule ni — fabula je zmerom laž. Vse je tako preprosto, naravnost siromašno enostavno, od vekomaj nezaključeno — na površini: ampak izpod površja privre od časa do časa plamen, površnežu neopazen refleks poeta, ki za trenutek osvetli situacijo in značaj. En tak refleks — in orosi se ti oko. Da, videl sem pri tej skromni, odkritosrčno preprosti stvari orosene oči. Uprizoritev bi se igralsko mogla uvrstiti v repertoar moskovskih Hudože-stvenikov. Kako me je ta francoski »romar« spominjal našega ljubega ruske?! Masalitinova! * (Konec jutri) Gospodarstvo Preglec svetovnega hmeljskega pridelka Iz podatkov i""eške družbe z. izvoz hmelja povzema m i naslednje številk? o cenitvi ietošnje svetov.: hmeljske Ifli-ie po posa-rneznib državah (v tisočih centov po 50 kg; v oklepajih lanski pridelki) Češkoslovaška 170—180 (140.3); Nemčija 75—80 (130; Francija 75—85 (82): Jusoslavija 55—60 (43.7); Poljska 38—40 (40.5); Avstrija 1 (0.97); Madžarska 0.7 (0.7): Rumunija 0.3 (0.3); Rusija 15—18 (15); skupno kontinen-(alna Evropa 462—500 (472.6); Anglija 280 !utno zanesti na takšne cenitve pridelka in Kombinacije gleie cen, vendar je zanimiv, da tudi s strani kupcev ne verjamejo v nizke i-ene. Izvajanja omenjene tvrdke, da ni upati na nizke cene. so se uresničila, kajti cene hmelju so v zadnjih dneh močno poskočile. To naraščanje cen v zadnjih dnevih je skrajno napelo živce našim hmeljarjem, ki ugibajo. ali bi dali ali bi ne dali. Pravi nasvet bi bil v takem trenotku zlata vreden. En nasvet pa se vendarle lahko da- Hmeljar ne sme izgubiti živcev in pameti. Uvaževati mora vse okolnosti in potem odločiti. Hmeljska poročila Žater (ČSR). 3. septembra. Položaj nespremenjen. Cene iste. in sicer nd 4000 do 4200 Kč za 50 kg (okrog 134 do 140 Din za 1 kg). Trguje se zelo živahno, ker so se izgledi hmeljske letine v Nemčiji poslabšali. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (3. t. m.). Pšenica: baška. okolica Novi Sad. 6 vagonov 250—260: baška, 75/76 kg. 1 vagon 261; sremska, 1 vagon 255: banatska. 3 vagoni 255. Turšeica: baška. 1 vagon 160. Moka: sremska, c6>, 1 vagon 162.50. Otrobi: sremski. za september - oktober, 2 vagona 112.50. Tondenca nespremenjena. Svinjski sejem v Mariboru (3. t. m.). D> gon 442 svinj. 2 ovci. Povprečne cene sn bile naslednje: prasci 5—6 tednov stari 60 do 100 Din. 7—9 tednov s»ari 125—150. 3—4 mesece stari 250 —300. 5—7 mesecev start 420—450. 8—10 mesecev stari 525 -550. 1 leto stari 1000—1200 Din: kg žive teže 10.50 do 12.50. kg mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 135 komadov. Opaža se. da kupci čakajo na nižje cene. prodajalci pa še ne popuščajo. Dunajska borza ra kmetijske produkte (2. t. m.). Iz Amerike in Budimpešte so prispela čvrstejša poročila, ki pa so ostala v iunajskem prometu brez vpliva. Zaradi re-serviranoeti kupcev je bilo v vseh predmetih kupči.jsko mrtvilo. Uradno notlrajo vključno blsgovnoprometni davek brez carine za 1O0 kg v šilingih: pšenica: domača 37.25—38.25. potiska 42.50—43.50: r l\ 25—26.75: ječmen: I. 84-38: turšči- a: 24.50—25 50; oves: domači 24.50 oo 25.50. Dunajski živinski sejem (2. t. m.). G o -veda: Doson 309 glav; od tega 93 iz Jugoslavije. Biki in krave so se podražili za 0 iTrošev pri ks" ostalo nespremenjeno. — Svinje: Dogon 3601 komad Promet na bazi notic v torek. Z*i ks žive teže notira.to: mesne svinje 1.90—2.40. debele 1.70—1.85 šilinga. = Današnja otvoritev pokrajinske razsta ^Ljubljana v jeseni-* bo ob pol 10. dopoldne ob paviljonu velesejmskega urada. Ofi-ciielno bo razstavo otvoril minister e. Pucelj. = Gospodarski kongres in naš izvoz. Iz Beograda poročajo, da se bo na letošnjem kongresu gospodarskih zbornic in drugih gospodarskih organizacij razpravljalo o vprašanjih naše rečne plovbe, lesne industrije. pogozdovanja in državnih dobav. Razen te;a se bo. kakor običajno, na kongresu sestavilo tudi poročilo o cenitvi letošnje le 'ine in cenitvi našega izvoza od 1. t. in. ao 1. septembra 1927. To poročilo se bo izdelalo na podlagi referatov posameznih zbornic. - Reka brez Jugoslavije n<- more živeti. Po statistiki reškega trgovinskega prometa z.a prvo polovico t. 1.. ki jo je objavil dr. Mario Moise. odpade od vse reške trgovine samo 18 odstotkov na Italijo, a ostalih S2 odstotkov na uvozni in izvozni promet z na-sledstvenimi državami (Jugoslavijo. Madžarsko. češkoslovaško. Avstrijo in Rumunijo). Na prvem mestu je Jugoslavija, na katero odpade 61 odstotkov vsega reškega uvoza in 20.o€h-istotka reškega izvoza. Iz naše države je uvozila Reka 12S.370 ton blaga, a izvozila je v našo državo 31.526 ton blasa. Ako premotrimo celokupni izvozni ln uvozni promet Reke skupno, vidimo, da pride na Jugoslavijo 43 odstotkov, na Italijo IS, na Madžarsko 18, na Češkoslovaško 12 in na ostale države 9 odstotkov. Več blagovnega prometa daje naša država Reki kakor Šibe-niku in Dubrovniku (Gružu) skupno. Ti podatki in pa podatki o propadanju susaske-ga prometa, ki smo jih objavili te dni. govore dovolj glasno, naj se preneba s favoriziranjem Reke v našo občutno škodo. = Gospodarski krosi Slovenije za odpoved trgovinske posodbe z Avstrijo. Kakor poro«ijo. je poslala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo vladi nujno spomenico, v kateri se zahteva čim prejšnja odpoveo sedanje trgovinske pogodbe z Avstrijo ter uvedba pogajanj za sklenitev nove pogodbe. = Vesti o fnziji Fskomitne in Hrvafke sveopče kreditne banke t Zaerebu izmišlje ne. Iz Zagreba poročajo, da so vesti o fuziji gori omenjenih bank kot gotovem dejstvu izmišljotine brez podlage. = Likvidacija tvornice. Novosadska tvor-nica glavnikov in gumbov je sklenila, da bo tekom šestih mesecev popolnoma likvidirala. V tem času se imajo javiti vsi upniki. = Sprememba naziva banke v Beogradu. Zaradi sličnosti imena z zagrebško Slaven-sko banko je beograjska Slovenska banka spremenila svoje ime v Domačo banko, 0. d., ki obenem tudi povišuje svojo delniško glavnico. = Prodaje. Vršile se bodo naslednje oferlalne licitacije: 7. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede prodaje okrog 400 vagonov pepela; 20. t. m. pri direkciji državnega rudnika v Ljubi ji glede prodaje 6000 komadov vreč od moke; 25. t. m. pri šumskem referentu poglavarja sre-za prnjavorskega v Pr ni?, v o ni glede prodaje 10.000 kg zobnjakoveia (volčja jagoda) listja in 15.000 kg zobnjakovih korenin. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Zopetna uvedba sobotne borze na Dunaju. Z Dunaja poročajo, da je plenarna seja dunajske borze sklenila ponovno uvedbo t-orznega prometa ob sobotah. Danes v soboto 4. t. m. se bo borza že vršila. = Čvrstejša tendenca na evropskem eks-portnem trsu železa in jekla. Položaj na evropskih tržiščih železa in jekla se označuje kot ugoden. Produkcija kontinentalnih držav se je povečala, dočim beleži Anglija precejšnje nazadovanje. To se v toliki meri Izravna, da so cene tudi ta teden dalje čvrste. Na nemškem domačem trgu notirajo: železo v palicah 134. valjčna žica 139 zlatih mark, v Franciji: sirovo železo 600 francoskih frankov, v Belgiji: železo v palicah 900. tračnice 950, debela pločevina 075, srednja 1025. fina 1150—1250 belcriiskib frankov. = Oster bančni zakon v Italiji. Iz Rima poroča jo: V ministrskem svetu se obravnava novi bančni zakon. Posvetovalna komisija se je izrekla proti direktni državni kontroli. Za novoustanovljene banke se po novem zakonskem načrtu predpisuje delniška glavnica od 5 do 25 milijonov lir. Banke morajo objavljati bilance mesečno. jilnica 193—194 (194), Ljubljanska kreditna 165—170, Merkantilna 90—96, Praštediona 865—868, Slavenska 49—0, Kreditni zavod 165—175. Strojne 112—115. Trbovlje 0—372, Vevče 108—0, Stavbna 55—65. šešir 103—104 (104). - Blago: Brez zaključkov. Običajne ponudbe in povpraševanja. ZAGREB V zasebnih vrednotah položaj nespremenjen. Vojna škoda čvrsta. Prompt-na se je trgovala po 300—301 Za ultimo t. m. je bila zaključena po 303. kasneje se je iskala po 304 brez blaga. Za december je bil denar čvrst pri 312. za oktober pa pri 307.5. Povpraševanje je bilo močno. — Dinar je čvrst na višini 9.1275 Italija je po nenadnem močnem skoku v Curihu zop?t rekaj popustila. Tudi Pariz je slabši. Na zagrebškem deviznem tržišču je bila mlačna tendenca Skupni devizni promet ie zabeležil 12 milijonov Din. Notirale so devize: Dunaj ček 798.75— 802.75. Berlin izplačilo 1349 do 1353. Italija izplačilo 202.9—204.1. London izplačilo 274.95—276.15 New York ček 56.465—56.765. Pariz izplačilo 169—0. Praga ček 167.637—168.637. Švica izplačilo 1094 do 1098. ček isto: valute: lire 203—0. mK 0.0793—0.0797: efekti: bančni: Eskompt-na 100—101. Pol jo 15—155. Jugo 92-93 Praštediona R65--Š70. Slavenska 50—51. Li-torale 1—o, Ljubljanska kreditna 165 zaključek: industrijski: Slavonija 34—35. Trbovlje 350—3S0. Vevče 10S—0. šečerana 368 do 395; državni: investicijsko 75—O, agrar ne 40.25—42, Vojna škoda, piomptna 301 do 302, za september 304 -305 za oktober 307.5 do 309. kasa 801—302. BEOGRAD. Devize Duaaj S00.5 do ^00.75. Bruseli zaključek ty> . Budimpešta 0.0795—11.079« Bukarešta 27.75_2S.05. Itali-!a 203— 205. London 275.35-275.45. New Vork 56.62 —56.63. Pariz 167—170. Prazn 168.1—16S.15, Švica 1O95.5-1096. CUBIH. Beograd 9.1275. Berlin 123.275. Ne\\ Vork 517.75. London 25.14125, Pariz 15.30. Milan 18.S625, Praga 15.35. Budimpešta O.OI7245. Bukarešta 2 60. Sofi a 3.75. Dunaj 73.1375. TRST. Devize: Beograd 4S.50 —49.5ii. Dunaj 390— 410, Praea 80.50—81.50. Pariz 81.50—82.50. London 130.50-133, New VorK 27—27.50. Curih 525—545. Budimpešta 0.03S do 0.040. Buakrešta 11.50—12.50: valute, dinarji 48—49.25, dolarji 25.80—27.25. DUNAJ. Devize: Beograd 12.465 d.. 12.505. Berlin 168.31—168.81. Budimpešta 99.08—99.38. Bukarešta 3.525-3.545. Londo.j 34.34 . 34.44. Milan 25.62 - 25.72 Ne« Yr>rV 707 —709 50, Pariz 20.83—20.93. Praga 29.94 do 21.02. Sofija 5.11—5.15. Varšava '7S.05 do 78.55. Curih 136.52—.137.02: valute: dinarji 12.445-12.505. dolarji 704—708. Deviza Becirid na ostalih borzah: v Pragi 59.47. v Berlinu 7.4. 3. septembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75.50—0. Vojna škoda 298—0, zastavni !n komunalne Kranjske 20—22. Celjska po*o- Vremensko poročilo Meteoro'ošk< iavoc . liuDljam 3 seo'en hta 192 Višma barome'ra 308.8 Kraj Cas 1 B?rom. Temaer, '.ei. vla ga v o/o 1 Smer vetra in brzina v m Oblačnost 0—10 Vrsta padavine os opazovani v mm do 7 ur« opazovanja i 7. 765T 158 85 i NE 0.5 8 megla Ljubljana . . I 8. 764-9 17-0 S2 ; NE 0.5 7 (dvorec) I 14. 763-8 23-2 69 \V 4 7 l 21. 763 9 19-0 78 \VNW 03 0 Maribor . . . 8. 763-9 18-0 83 SE 1j 0 Zagreb . . . 8. 764 5 19-0 75 \VSW 5 4 Beograd . . . 8. 65 0 210 77 mirno 0 Sarajevo . . . 8. 766-6 17-0 58 t SE 1.5 1 Skoplje . . . 8. ! 767-9 180 63 NE 1J 0 Dubrovnik . . 7. ! 767-0 l"-0 71 mirno 1 Praga .... 7 ' 762-7 140 — S 1.5 lu Povprečni barometer v Ljubljan- je nižji kot včeraj za [-4 mm Solnce vzhaja ob 5'22 zahaja ob 18-37 iuna vzhaja ob 00-28 zahaja ob 1616. Dunajska vremenska napoved za soboto: V bistvu malo spremembe Mestoma bolj oblačno, še nadaljnje trajanje lepega vremena negotovo. Tržaška vremenska napoved za soboto: Razni šibki vetrovi. Nebo spremenljivo, oblačno in nekoliko deževno. Temperaturaod 19—26°. Morje skoraj mirno. '»•J* ta napreduje Mainanilo preselitve. Svojim cenj. gostom in obč:nstvu vi udno naznanjam, da sem se iz *netii$ke gostilne na Bregu preselila n sem prevzela "HH liho j Iti i" f Rožni slio IS. Hatero otvorim v soboto dne 4- septembrn 1926 z večernim koncertom. Priznano dobra kuhinja in pristna p jača. Zahvaljujem se za dosedanio naklonjenost in pri azno vabim na vse številni obisk na mojem novem kraju. Se priporoča najtopleie Frančiška Hostn.a azpis 6378a Potrt m srcem naznan;amo tužno vest, da je dopsdi Vsegamogočnemu nenadoma pok'icati k sebi v 74. letu sta rosti na-o nadvse ljubljeno soprogo, mater, st. mater, gospj Nežo Zakotnik posestnika in gostilničarja soprogo Pogreb nepozabne iajnke se bo vršil \ soboto, dne 4 septembra ob 4. pop 'z hiše žalosti Skotja* Loka kol od v o in ob pol 5. ur; z Karacinskega predmestja. Sv. maše zad^šn ce se bodo brale v župn cerkvi . Stari Loki. Vsem, ki ste jo poznali, jo priporočamo v blag sno-min in mo itev. Skotja Loka, dne 2. septembra 1926. Janez, soprog. Ivan, Franc, Peter, sinov:, Ana, Kežka, hče staobeif h del za zgradbo ncoega šolskega poslopja Dhoffške deške osnoone šole o Celin. Krajni šolski svet v Cel u za okolico razpisuje stavbena dela za zgradbo novega šolskega poslopja okoliške deške osnovne šole v Ceiju m sicer: 1. Pieskarsko in slikarsko delo; 2. Steklarsko delo; 3. iil[učaont£arsko c!eic; 4. Lončarsko de?o; 5 Električna razsoetl{aoa; 6 Instalacija oodoooda; 7. Stolpna ura; S. Šolsko opraoa: klopi, table, omare; 9 Te>oozdco orod z. Stavbeni operai (načrti, proračunski sestavek in stavbeni pogoji) je razpoložen na vpogled v pisarni upravitelja okoliške deške osnovne šole v Celju, Razlagova ulica št. 5 vsak delavnik cd 8. do 12. ure dopoldan. Proračunski sestavek in tormular ponudbe se dobijo proti plačilu naoavnih troškov. Pismene ponudbe opremljene s kolkom 100 Din se majo izročiti ločeno za vsako razpisano skupino v zapeča-lenem zavitku ? zunajno označbo „ponudba za . . . dela pri zgradbi okoliške deške osnovne šole v Cel u ponudnika i. I." go petka 1. ok obra 1925 do 12. ure opoldan v p'8. t. m. vsak dan od 10.—12. In od 2.-4. ure, I5SS1 25.000 Din položi devetnajstimi trgovski pomočnik podjetju, ki ga sprejme v stalno službo Ceuj. ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Kavcija 85». £5281 Gosli poučuje bivši učitelj kons«rvatorlja Naslov v oirlasnem oddelku .Jutra*. 245S7 Jezike poučuje Marija GriU. Izprašana učiteljica poučuje angleščino, francoščino. Italijanščino, nemščino in klavir. — Kolodvorska ulica 11. 24977 Izprašana učiteljica j poučuje nemščino v skupinah in posamezno po jako nizki eenl. Prevzame tudi pouk v vseh predmetih Mizarski pomočnik osnovne šoi« v »lov in < nemškem jeziku. KasJov v oglasnem oddelku .Jutra*. £5325 vesten pri delu, leli službe za takoj. Naslov pove npr. .Jutra* v Mariboru pod .Vesten 90*. 25290 Prodajalka pridna In zanesljiva, s prakso. 1K« tlužbo v trgovini. Ponudbe na oglaeni oddelek .Jutra* pod .Vestna I« polten* SO*. £5230 Snažno sobarico starejšo, katera se razume na pranje in likanje, polteno ln zanesljivo, sprejmem s 15. septembrom. Naslov pod .Snažna*. Ormož, postni predal 19. Prednost z večletnimi spričevali. £5899 Mesarskega vajenca •prejme Josip Jesih. Medvode- 24664 Kontoristinjo tzvežbano, zaneeljivo in samostojno slovensko Id usm-Iko korespondentinjo, Izurjeno stenogTafinjo ln -tro-jeplsko sprejme takoj Golob & Ko., tovarna kem iidelkov. Ljubljsna-Vič 24098 Izurjena šivilja katera zna dobro t!vatl perilo in oblak«, m sprejme ca dom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». Dobre zastopnike i majhnim kapitalom Iščem za novovrstne dasiake higienske predmete. — Dober zaslužek, ker kupi vsaka dama. Pojasnila na Vele-iejmu, pav. B 422 ali Kla-gsnfurt, Postfach 87, Au-stria. 25336 Potnik« ra periio ki M prevzeli taborno Idoči predmet, katrega rabi vsaka dama, Iščemo proti visoki proviziji. Pojasnila na Velasejma pav. E 42£ ali Klagenfurt, Postfach 87. Austria. 25337 Mesto soharice v hoteln a'! pri boljši obi-telji v Ljubljani ilče zdrava ln prikupljiva 191etna gospodična, vešča slovenskega !b Italijanskega jezika. Cenj. jsonudb« na ogl. oddelek .Jutra» pod šifro .Takoj OS*. 25302 Retušerka Uče mesta. Cenjen« dopise pod .Eetušerka 10* na ogl. oddelek .Jutra*. 85810 Mesto vzgojiteljice mri odlični rodbini leli bivša meščanskošolfka učiteljica. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Inteligentna*. £5385 Prodajalka spretna, popoinoina izurjena v mešani stroki, išče mesto a 15, beptembiom v kaki trgovini v mestu, event. na deželi. Ponudbe na ogL oddelek .Jutra* pod šifro .rtodajalka £0». 25393 Boljša oseba priletna, želi resto gospodinje na deželi. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 25392 Uisjc Plačilna natakarica zanesljiva, išče službo v boljli restavraciji ali hotelu. Pismene ponndbe na upravo .Jutra* v Mariboru pod .Poštena«. 251S8 Stenografinja in strojepiska, marljiva in vestna, z veliko prakBo. iij« maeta. Ponudb« pod .Zmolna £2* na oglaeni oddelek .Jutra*. 25122 Dekla iS8e službo pri bolj« rodbini. Zna samostojno kuhati, opravljati vsa hišna dela ter nekaj šivati. Ba-zanie slov., nemško in italijansko. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra« pod šifro .Natančna 105». 25386 Služkinjo vajeno vseh goepodinjskili del, ki zna tudi kuhat! spre:mem. Vpral« m v trgovini J. Snoj, Preiernova ulica. Učenca sprejme modna trgovina A. Šinkovec nasl. Ki So«a v Ljubljani, Mestni trg 19. Zglasiti s« v tgovtni. £5548 Mesar, pomočnika vajenega sekanja in pre-kaj«valskega dela. pridnega in poštenega Iščem. — Sastcp od 15 oktobra do 1. novembra 1986 Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25351 Praktikanta U dobre leleaničartk« rodbine, ki j« dovrlll 2 rair. srednja lole. spr«jm« pod ugodnimi pogoj! veledroge-rila. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 85815 Podtemplavca dobreea rabi tovarna čevljev .Ilirija« v BjelovajiL Učenko za šiviljo na Gorenjskem lllem Naslov v oglasnam oddelka Jutra*. 86804 Gospodična t trg akademijo Is triletno prakso, velja srbohrvaiči-' ne, slovenščine in nemščine, stenografije, strojepisja ter vsofa pisarnlikih del. teli spremeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Stalno 49*. 84849 Trg. pomočnika Uožbe išče mladenič Dopis« pod šifro .Polten 190» sa oglasni oddelek Jutru. 25190 Prodajalka izurjena v špecerijski in delikatesni stroki, išče najae-•čenja v mestu ali na deželi. Cenj. dopis« na ogl. oddelek .Jutra* pod šifro .Zanesljiva It. 93». 25395 Kavcija Začetnica išče mesto blju gajničarke. event kontori-sttoje. Položi kavcijo. Nastopi takoj. — Dopis« pod .Kavcija 73» na oglasni oddelek .Jutra., 25373 Carinik abeolviras maturant, išče njemu primerno službo ▼ privatnem, najraj« pri ekspertnem podjetju. Ponudbe in pogoje na oglasni oddelek .jutra« pod .Vesten in zmožen 58*. 25353 Miinarski pomočnik želi takoj premeniti mesto. Lah. Ponikva ob jui. žel. £5189 Mizar, vajenca proti takojSni«na plačila •prejme L Vidmar, " Šiška 2. Mesarskega učenca poštenih stari««, sprejm« Matija Golob, sssu v Kranja it. 168. £5313 Vajenko ▼ mešano trgovino sprejm« V. X. Ovalbar, ll T«rn«j. Izložbeni aranžer absolvent praške araažer-ske lole. s večletno prakso ter dober prodajalec modne is manufaktarn« strok«. <«■ !i premeniti mesto Gre samo v prvovrstne trgovine, ponadbe na oglasni oddelek Jutra« poj «S000». 86186 Solicitator z daljšo prakso saaostojan koaoipist v vseh. zlasti zem-ljeknjitnih poslih teli primerne službe. Ponudbe na oglasn« oddelek .Jutra* pod .Takoj 70*. ----- Deklica stara 15 let, Išče mesto va-ieeke v trgovini. Zmožna ie tudi nekoliko šivania. Karlov v oglasnem oddelku .Jutra* pod šifro .Zanesljiva 199». «356 Kot frizerka iščem mesto učenke v dam-skem saionu. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra« pod značko .Marljiva £00». 25S5T Knjigovodja bilanclst, korespondent za slovenščino, nemščino ln srbohrvaščino, ki j« bil po več let zaposlen v trgovskih in Industrijskih pisarnah mannfakturne. usnjarske, žitne, ie!eznin«ke in galanterijske stroke, leli pr«m«elt! svoje dosedaaj« mesto samo v Ljubljani. — Cenjene ponudbe Dod iifr« •Stalno 209. na oglasni oddelek .Jutra* 26366 Začetnike v klavirju poučujem natančno ln poceni. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 25304 Nemščino poučujem dijake osnovnih, meščanskih !n srednjih iol. Uspeh zagotovljen. Naslov pove oglaeni oddelek .Jutra*. £5306 Učiteljico iščem za učenko meščanske lole. Le resne ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Vestnost 74». £5374 Domačo učiteljico klavirja, katera poučuje tudi nekaj dragih predmetov ilče Radovan, Celovška e. It. 14. £6375 Brlvnlco v Zagreba, krasno urejeno, eno od najprometnejših v Ilici, lepe bodočnosti, prodam ra 35.000 Din. — Ponudbe na: Brivnico nioa 1S7 — Zagreb. £5867 Motorno kolo s OTiklopnlm vozom. £ cilindra, 7% HP. prodam radi selitve po zelo ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 25171 Sode od 100. 300. 500 in 700 litr. v telo dobrem «tanlu. proda po n g o d n i ceni tvrdka «Alko», Ljubljana. KollzeJ. 25155/1 Kompletno jedilnico popolnoma novo. črni hrast, CTOdam po znižani ceni. — Ogleda se t Blazniikovl tiskarni, Ljubljana, Breg 25081 Pozor čevljarji! Gornje dele vseh v?*t čevljev dobite dobro (n solidno izvršene po najnižjih cenah pri 1. narchlottl, trgovina i usnjem Ljubljana. Sv Petra SO 184 Steklena strešna opeka je sopet v zalogi pri Združenih opekarnah d. d. v Ljubljani 100 Radio aparat na 3 žarnice, radi odpoto-vanja telo eeno prodam — Naslov v oglasnem oddeUcu .Jutra* Kaktus (opuntia) cvetoč 180 X 180 m, ceno pTodam Ponudb« na oglaeni oddolak .Jutra* pod «Kaktus». 25299 Decimalna tehtnica stelaža, predal; t» moko, S svedri za ključavničarja ali mizarja, e^ektr. namizni kuhalnik poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra». 26377 Pletilne stroje 5^6 em, 5-50, »-70. 8-3«, 6-80 ln 8-100 cm z aparatom z 60 krasnim! vzorci. 1 navijalni stroj (Bauch-masehine), m v najboljšem stanja in i« v obratu prodam po izredno nizki ceni radi nabav« pletllnih strojev n* motorni pogon Naslov pove oglasni oddelek Jatra*. £5358 Indian motor, kolo Bredam po telo tgodni eenl aslov v oglasnem oddelku Jutra*. £5293 2 otroška vozička prodam. Naslov • og'aa. nem oddelka Jatra*. £6301 Kože polhovke, krtove In vseh vrst divjih Jlvall kupuje O. Z d r a v I č v Ljubljani, Flori janska ulica =tev 9 £1601 Sode od strojnega maziln. olja (Schmier6!ft««er) — dobro ohranjene kupujemo stalno Ponudbe na oglasni zavod Kopitar. Ljubljana, pod .Takojšnje plačilo*. 25288 Prage (švelarjev) bukove, kupim 5000 komadov. Dobava v partijah po 1000 komadov do konca marca 1927 Ponudbe s naznako eene na-tovorne postaje na oglasni oddelek Jutra*. $5388 Mizarske skobelnike (Hobelbanke) ie rabljene a lobro ohranjen« takoj kup! Ježe Lojk, Rožna dolina pri Ljubljani. £5382 Kupujem starino molk« obleke, čevlje, pohištvo itd Plačam najbolje. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Drame, Ljubljana — Gallusovo nabrežje št. £9. ' 25364 Sveže slive Eetne, namizna jabolka, ompir hmeljevke. dobav ljam po konkurenčnih cenah Vprašanja na oglasni oddelek .Jutra« pod .Ta kušen trgovec 97* 24897 Českoslov. obec. V sobota 4. t. m e S hod. večer ve Zvezdi pfednili niš člen p. R. Ryika o Všesokolskčm sletu t Pra- ze Siičasnčte se viichnl. Gostje dobrodošli. £6326 m Prodajalka pridna Is zanesljiva, z večletno prakso, Ilče »lnlbo v trgovini Ponudb« na ogl. oddelek Jutra« pod šifro .Vestna In poštena 80*. Simpatična gospa is boljše hiše. želi meeta k samostojnemu gospodu — gre tudi k dami aa deželo ali Izven. Govori tudi »rb-sU in nemški. Dopis« pro»i n« oglasni oddala* Jatra* pod »GoapodinJ* 100*. Jezikovna učiteljica • izpitom, poačaj« posamezna učene« ali manjše skupine v angleščini francoščini b nemščini (tudi t zgodovini, literaturi, umetn. zgodovini). Povprašati od 1. septembra dalje v Selen-burgovi uEci it. 40, desno. 25845 Skobelnik kombiniran. 550 mm. malo rabljen, ugodno prodam. — Vprašanja na oglisnl oddelek Jutra* pod značko .Skobelnik £3«. £5Si3 Bukov gozd dobls od 40—70 em. gladka. ravna — ta t»«ek » i oktobru, proda v. Gregi, Brežice ob Savi. 25280 Avto Austro-Fi2t 18 HP. 4 eillndri 6 sede-I žev. zelo svetle karbidu« svetlljke, novi obročL potrebuj- 1' malo bencina ter olja, ugoden za trgovsk« , potrebe in avtotakse, prodam. - Ve« pov. Mihael Beiek, avtodelavnlca, Celje — Gosposka ulica. 25181 Moško kolo dobro ohranjeno, znamk« .Adler« prodam. Vprala te v gostilni «Pua>, Ev. Petra cesta 65. 25384 Prodam hišo z gospodarskim poslopjem (velika delavnica) ter vrtom v Ljubljani za £50.000 Din Ponudbe pod .Prosto sta novanje 6* na oglasni od delek .Jutra* 26819 Kupim hišo oziroma vilo, enodružinsko ali največ dvodružlnr-ko. v Ljubljani ali bliinji okolici z večjim vrtom Posredovalo! izključeni Plačam takoj Ponudbe s pogoj1 (cena itd.) pod .Lasten dom* na oglasni oddelek .Jutra« 25278 Prodam hišo s prometno gostilno ter Inventarjem. 7 johov vrta, n^lv, travnikov ln gozda \ bližnji okollei Ljubljane, ugodno u letovišč« Cena zmerna Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. £3306 Krasno parcelo vogelno, ea 600 o' u Be-tlgradom prodam ta 23.000 Din Ponudb« do 9 t. m na oglasni odd«l«k Jutra* pod »Bežigrad*. 25378 Hišo pr«novlj«no, z 9 stanovanjskimi prostori ln rrtom. na zelo mirnem kraja, samo 10 minut od glavne pošte, proda za 42.000 Din .Posest*. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. Iščem lokal (16 m>) v sredini Ljubljane Naslov v oglasnem oddelka Jatra*. £6186 Izprašana učiteljica , v slov. in nemškem Jezika : daje pouk kot domača uč!-, teljiea pri boljši rodbini | po smerni eenl. Naslov v oglasnem oddelka Jutra*. 1 SS84 Dirkalno kolo skoraj novo, prodam za 1500 Din to novo, ielezno tehtnico za 1000 kg teže. Naslov v oglasnem oddelka Jatra*. »8» MARIBOB Tatenbahova ulica 1 nudi potujočemu občinstvu naiboljša pr stna vina (domači pridelek) ter prvovrstna hrana po nizkih cenah. Stalni gosti ala karta 2<° o popusta. ................... Kasaške dirke na Teznu 6384 a v Mariboru. Mariborsko dirkalno društvo priredi 5. in 8. septembra 1.1. ob pol 15. url. Avto zveze tja in nazaj od pol 14. ure izpred Velike kavarne. (di|a*ka) Dva nižješo!ca iz boljie družine spr«jm« v vso oskrbo aradellka družin« r bližini gimnazij« u Poljanski o«#tf Električna razsvetljava. Inštruktor Is pianlno na razpolago Kon-v«rtacija v r«« Jezikih. -Naslov v oglasnem oddelka Jutra*. 83144 Dijakinjo iz boljše rodbine sprejmem. Klavtr In kopalnica ea razpolago. Naslov v oglasnem oddelka Jutra*. 25109 Mlajša dijakinja dobi lepo stanovanje m hrano pri oradmikl družini Klavir na razpolago Naslov v oglasnem oddelku Jutra. £4908 2 dijakinji sprejmem na hrano Io stanovanje Naslov v ogla*-nem oddelka «Jutra». 25215 Dijaka sprejme v oskrbo gimnazijski profesor v Kolodvorski uEci 13, priti. — (od 1—1). 2 dijakinji nižjih razredov sprejme T popolno zanesljivo oskrbo uradnir-ka družina v mesta, v bližini šol. po najnilji ceni Nj« hčerki dajeta tudi Instnikcije. Naslov v oglasnem oddelku Jatra*. 85216 Svetlo sobo z elektr razsvetljavo ličeta tehnika v okolici univerze, ozlr tehnike Ponudb« na oglasa! oddelek Jutra* pod .Akademik 40*. 25079 Solnčno sobb zračno. ii6e solidna In mirna gospodična, najraje v bllilnf Sv Joiefa aU Bes-Ijeve eeate Ponadbe na eglasnl oddelek .Jntra* pod .Solidna in mirna £0*. 25220 Prazno sobo lepo, solnčno, na periferiji mesta, v bližini tramvaja, takoj oddam. Ponudbe pod .Takoj 6» na oglasni oddelek Jutra*. 25200 Dijaka nižjih razredov Iz bolJSe družine sprejme na stanovanje in hrano uradniška družina Btanovanje je lepo, zračno ln tvetlo Naslov v oglasnem oddelka .Jutra*. £5£02 Dva dijaka sprejmem v dobro oskrbo Naslov v oglasnem oddelka .Jutra*. £5180 Dve dijakinji ia boljie rodbine sprejmeta na stanovanje ln popolno oskrbo Kopilnica na ras polago Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 24666 Tri dijake sprejmem na stanovanje, ev tudi • hrano Naelov pove oglaanl oddelek .Jutra. 84886 Dijak« oziroma dijakinje sprejmem na stanovanje, event. tad! na hrano v bližini realke in tehnične lole. Naelov v oglasnem oddelka Jatra*. 84827 2 sobi oddam dijakom ali 8 gospodoma • hrano ali brez nje. Naslov » oglaantm oddelku Jutra. I 25261 Več gospodov sprejmem takoj na stanovanje v Florijanekl ulici 13/1, levo. 25240 Sobo prazno ali opremljeno, s elektr. razsvetljavo In ee-pariranlm vhodom, iiče za takoj nrofssor. Ponudb« na oglasni oddelek .Jutra* pod .Soba 55*. 25232 Dva diiaka srednješolca ali visokoiolca sprejmem na hrano in stanovanje v Tavčarjev) (Sodni) ulici. Cena oiaka. Natančen naslov v oglasnem oddelka Jutra*. Dva dijaka srednješolca sprejm« aglad-oa rodbina na hrano In stanovanj« v Dalmatinovi ultd 10, pritličje. »814 Dva dijaka sprejmem v vso osikrbo v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek Jutra*. 25321 Dijaka sprejmem takoj na stanovanje na Starem trgu 9, I nadstr. Kot sostanovalko sprejmem rospodlčno ali dijakinjo v Tavčarjevi (Sodni) ulici. Cena nizka Natančen naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25338 Snažno sobo z 8 posteljama oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«. 85342 Sobo opremljeno ali prazno iiče miren zakonski par brez otrok. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« ,/od iifro »Hiia s vrtom«. 25349 100—150.000 lir posodim proti prvovrstni garanciji, ozir zamenjam za dinirje. Pouudbe pod .150* na oglasni oddelek »Jutra*. £508» 100 delnic Jadranske banke prodam Istotakc tudi Co-belnjak in mlatllnico za med. — Naslov t oglasnem oddelku Jutra*. 25330 30.000 Din aH tudi več poeodbn tistemu, ki mi da gostilno T podnajem ali preskrbi pridemo službo samo v večjem mestu Slovenije. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro .Slgumoet 24*. 23224 Kapitalisti Kdo hi ml hotel pomagati izdelati neki model (iznajdbo). katera b! bila jako uporabna llrom sveta. Do-tičnik U moral le potem zalotiti znesek za patentiranje na vse večj« države. Vee drago astmeno. Oglas« naj se le resnomisleči pod .Iznajdba 81* na oglasni oddelek Jutra*. 84931 Družabnika ta kemično tovarno, kateri bi plačal takoj * gotovini znesek od 50.000 Din, iščem Ponadbe na oglasni oddelek Jatra* pod .Družabnik 87* £5187 Kdo posodi 6000 Din drž. uradniku? Denar rabim za izplačilo po cmrB leni. Posojilo vrnem v 18 mesečnih obrokih po 600 Din. — Dopise je nasloviti pod šifro .Dota 6000« na upr. Jutra v Mariboru. 25292 10 odst provizije , plačam tistemu, ki mi preskrbi IS—15.000 Din posojila. Plačam visok« obrssti in nudim zanesljivo garancijo. Ponudb« na oglasni oddelek .Jutra* pod iifro .Provizija 10*. 2536S Stanovanje v Rožni dolini (oesta D it. 9/1) obstoječa Iz 1 sobe. kuhinje In prltlklin, zamenjam z enakim v mestu ali na periferiji. 25341 Čisto sobo lepo ln zračno, z elektr. razsvetljavo, oddam solidnemu boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. £5312 Krasno stanovanje s 8 sobami in pritdklinami takoj oddam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe pod .Konfort 7» na oglasni oddelek Jutra*. 26907 Tehnik išče s 15. oktobrom sobo v Ljubljani In bi ta to poučeval vse predmet« realke Pismene ponudb« na upravo .Jutra* v Mar boru pod .Tehnik 91*. 25291 Dva dijaka nižješoles sprsjms učiteljska drulina sredi mesu Elektr. luč, klavir, po potrebi in-štrukcija v hiil. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 25294 Dijaka ali dijakinjo sprejmem v vao o»krbo po zmerni e*nl Naslov pove oglasni oddelek Jutra* Dva dijaka sprejmem po tmaral eenl na stanovanje Naslov pove Oglasni oddelek .Jutra*. 2 Dijaka sprejmem na stanovanje ln hrano Oskrba Ia nadzorstvo prvovrstno. Naslov t oglasnem oddelku .Jatra*. 85S56 Dijakinjo kot sostanovalko aprejm« boljša družina Ka razpolago tudi klavir Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 85864 Dva dijaka al! 8 dijakinji sprejmem na hran« in stanovanje v M«, riborn. Aleksandrova oesta it. 44/m, deeno. Dijakinjo tpnjmem o* hrano ia stanovanje V tračno sobo. — Naelov t oglasnem oddelka Jatra*. 2 dijaka sprejmem na stanovanje I hrano aH brez Iste v Gosposki ulici g, L nadstr. 25372 V vso oskrbo vsamem mlajšega diiaka. Kje, pov* oglasni oddelek «Jot»». SMO Mesečno sobo oddam Naslov v oglasnem oddelku Jntra*. 25203 Sobo s posebnim vhodom tu električno razsvetljavo oddam s 15. septembrom samcu, ki ne reflektira na razgled. Gospoka ulica 10/1 — čez hodnik. 15365 Opremljeno sobo sobo, kuhinjo in prltikllne, z elektr. razsvetljavo, oddam takoj ali pozneje. — Naalov v oglasnem oddelku •Jutra*. 25869 Opremljeno sobo z elektr razsvetljave, oddam takoj v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 25361 Sobo s posebnim vbodom takoj od dam Naalov v oglasnem oddelka Jatra*. 25371 Na stanovanje sprejmam gospoda v bližini pošt«. Nsalov v oglasnem oddelka »Jutra*. 25295 Višji drž. uradnik z večjim premoženjem, tna-čajen in prijetna zunanjosti želi znanja v svrbe lenitve z značajno. postavno in premočno gospico — najraje • trgovko ali po-estnico Ponudb« ua oglasni oddelek •Jutra* pod .Trgovina ali oosestve*. Tajnost zajamčena. 25113 Gospod 34 let star. visoke poetave, prikupljive zunanjosti, samostojen In dobro situiran trgovee v lepem mestu Slovenije, žeh znanja t isto-takc gospodično, ueomade-ževano preteklosti, od £4 do 28 let, r svrho lenitve. — Trgovsko naobraiene imajo prednost Neanouimn« ponudbe s sliko, katera se na zahtevo takoj vrne, je poslati na oglasni oddelek Jutra* pod .življenje 1610» — Diskretnost zajamčena. 25200 Dva mladeniča v dri. slnžbi želita dopisovati v svrho poznejše lenitve. Prednost Imajo šivilje. po možnosti s manjšim premoženjem. L« resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro .Srečna bodočnost«. 25387 Lepo sobo s hrano oddam gospoda (riaokošol-eu). Naslov pove oglafnl oddelek Jutra.. £5296 Na Jesenicah (Gorenjsko) oddam lepo opremljeno sobo. Naelov v oglasnem oddelku Jatra*. 25297 Mesečno sobo oddate boljšemu gospodu na Miljo, Groharjeva cesta £7. 25298 2 podnarednika finančne kontrole, mlada, želita dopisovati t gospodičnami, starimi od 19 do 22 let. Blondinke imajo prednost — in sicer Drago-mii ljubi visoke od 145 do 150 cm in Dragorod 176 do 180 cm Ponudbe s sliko na oglasni oddelek Jn:ra» pod .DrAgomir 150 em. in «Dra-gorod 180 cm». 25277 Znanja želi dobro situiran stavbni podjetnik s trgovsko naobraže-no gospodično ali mlado vdovo, čedne rnanjostl is blagega srca. katera mu bi . bila -Ot opora svojega poklica is družica v bodoč-I nostt. Tajnost zajamčena. Dopise ie mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra* god značko »Bodoča sreča Trgovec v najlepši starosti z lastno dobroidočo trgovino v prijaznem kraju Notranjske, se želi soznanitl z mladenko staro 20 do 26 let, čedne zunanjosti, prijaznega vedenja, ozira se samo na mladenke z dežele od dobrih in poštenih staršev, katera bi imela veselje do trgovine, na doto se ne ozira, ampak samo na poštenost, blago srce in pridne roke. Ker je stvar re^na, se bo oziralo tudi samo na resno ponudbo s eiiko, katera se takoj vrne v Cučaju nesporazuma, diskretnost častna zadeva. Cenjene dopise takoj na oglasni oddelek »Jutra* pod »Srečno naključje-89*. £5389 Notez s pogodbo, položnico in reklamnimi kartami KoHnske cikorije sem našel. Iagubl-telj naj te zglasi v oglasnem oddelku »Jutra*. 4444 Zgubila sem včaraj dnmsko srebrno aro zapestnico, ob tri četrt na 14. od Figovca do Marijinega trga Pošten najditelj se naproša, da jo odda v trgovini Janko Cešnik — proti primerni nagradi. 25402 Harmonikarji Najbolj le, najlepše, Ln kar Je največ vredno, najcenejše harmonike, prekaJajoč« vse druge. Izdeluj« Lajovie v Litiji. Dvoglasna, tro-vrstna harmonika stane samo 1700 Din. 25327 Pianlno prvovrsten kupim takoj. Naslov v »Jutra*. oglasnem oddelku 24858 Krasna kitara naprodaj v Jenkovi ulici it. ta. 25381 Vijolino dobro ohranjeno pooeni prodam. Naalov v oglasnem oddelku »Jutra*. Harmonike Ako ste odločeni kupiti harmoniko, oglasite se na Ve-lesejmu od 4. do 18. t. m. v paviljonu H štev. 514, da se prepričate katera najboljše poje in na katero se najlažje igra. £3333 Zajce srebrnjake čiste pasme, kupimo. Ponudbe na Fiziološki institut univerze, Ljubljana. 25358 Par konj krasnih rjaveev, starih po 6 let, oba krotka in ne- plašljiva ter porabna ta lahko in težko vožnjo — proda Smon, žaga, Domžale £5359 Fermač fDeutscher Vorstehhnnd) — nemški, kratkodlak, čistokrven, star 9 mesecev, Izvrstno vzgojen, zelo ubogljiv in nekaj dresiran, poceni naprodaj Naslov pove oglasni oddelek Jatra*. 25383 hjegantne mlad« dame in goepode z dobrim nastopom iščemo as obisk boljših dam v svrho prodaje dunajskih modnih predmetov. £ tem si lahko dosežejo krasne dohodke do 10.000 Din. fiksum in provizija Vprašati je v ponedeljek pri: Karloviek. Celja, Lava 21. 25172 Domačo hrano okusno, dobite na Gospo-svetski cesti 12/1, levi tvo-neo. 25175 Hotel Central, Bled novo renoviran, tik Jezera. Avtomobili«tom ln vtem izletnikom. U se skllčejo na današnjo anonoo, znaten popust pri sobah ln restavraciji. Avto garala. 24647 Restaurant sAlle Viole* Trieste, Vls G. CarducoJ 7 Eriporočs lzborno domačo uhinjo. izbiro rib. izborna vina: terana. Istrijana, tri-julca, viparca, ehiann — Lastnik. Pranceschini t Al-legrett«. 200 Tovorni avto znamke «Beuz*. pettonski, brez gume, v izbornem takoj porabljivem stanju, generalno popravljen, tarnanjem za 1 u k s o z n i avto manjše tipe, najnovejši model Vse drago prosim na poštni predal 110, Ljnblja-ha. 25287 Eleganten avto znamk« O. M. s 4 prostori, 35.000 Lir, zamenjam za stavbni les. — Informacije daj« Zelchen, Maribor, Slovenska allca 24. 25398 Gobe lepe, suhe tarčke, plačam do meseca decembra po najvišji dnevni ceni Trgovci in nakupovalo) ss prosi,, c poslati ponudbe s navedbo množine os —> Adoli Fischer. Hotel Slon, Ljubljana. 20161 6377 Priporoča se tamska konfekcija in modni atelje t lune Jttestni trg H £jubljzna pod Irančo 2 Paviljon ,,E" št* 455 L. K. Sieiner & Co. splošno tesarstvo Ljubljana. Jera.iova ulica 1i3. Prevzemajo se vsa v to stroko spada-■oča dela po danih in lasjiih načrtih po najnižiih cenah. 156 uoKo!esn, Mm m pisalne stroje ter vse v mehanično stroko spadajoče predmete se popravlja v mehanični delavnici Ljubljana, Slomškova ulica 6 M. Marušič Mehanična delavnica v auto garaži. 182 a Sobo • d d * a čez dan odsotni Osebi Naalov t oglaanem oddelku Jutra*. 25305 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam • 14. septembrom v Rožni Naslov t ftgl^«*-™ oddelka Jutra*. ~ Upokojenec dobro situiran. 46 let star. simpatičen, se ieli nastaniti t Sloveniji in ieli znanja s Inteligentno damo, samo brez otrok, od S5—10 let, polteno in dobrega srca, z zagotovljeno eksistenoo, radi medsebojnega tnanja. — Zajamčena stroga diskreelja Pismeno pod značko Ja-gosloven 40* na oglasni oddelek Jutra*. 25876 Na Dunaju oddaš elegantno mesečno sobo gospodu al! goroodičnl blizu centra. Ponadbe pod «D. K.» s* opravo Jutra* » Mariboru. —" »Počitnice* Dvignite [tono. £3286 Vdovec srednjih let, z lepim premoženjem, želi znanja i dekletom ali vdovo brez otrok, v starosti 80—35 let. Biti mora zdrava is dobro-| ga značaja Is srca ter ua. 1 omadeževane preteklosti. — ! Na premoženje se ne ozira. Bodočnost zasigurana. Tajnost zajamčena. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod značko »Bodočnost • tovljesa 40*. Ušla iz heraklita Dunajska cesta 35 Je dokončana interesenti se vabijo, da si jo ogledajo: " petek, 3. tm. od 15. do 19. ure v soboto, 4. „ „ 9. „ 12. „ in od 15 do 19. v nedeljo, 5. „ „ 14 „ 16. „ Opozarjamo na prostornino sod, pridobljeno vsied tankih herakl tnlh sten. &356 Natančnejša pojasnila daje tvrdka: G. TONNIES, Ljubljana gradbeno podjetje d. z o. z. Dunalska cesta številka 25. Lo Hikuš M UUBUAKA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih pallo Stari dtfaikj u omovo oraobtateia. t Oevre Richter Frich: 29 Rdeča megla Roman Sestra mu ni odgovorila. Pokazala ju le na skrivnostne naočnike, ki so se svetili na marmorni plošči. Sullivanov mesarski obraz je postal rdeč kakor kri. Zamislil se je. Slutnja, ki ga je obhajala zadnje tedne, se je izpreminjala v gotovost. In ko je tako strmel v beli strop, so zdajci spet priplavale rdeče sence. Plesale so nad njim kakor krvav sopar. Poizkusil je zapreti trepalnice, da bi se iznebil prikazni. Zaman. Patricku Sulli-vanu se je zdelo, da mu tone vid v krvavem morju. Hotel je otresti strahoto, a vedel je, da se mu to ne bo posrečilo kar na mah. Napadi so postajali čedalje bolj pogosti in dolgotrajni. Ali so bili res prokleti naočniki krivi njegove nesreče? V žepu je imel pismo, ki je namigovalo, da tudi na bermudskem otoku, kjer je vladal James Morton kakor knez, ni vse v redu. Bilo je od njegovega prijatelja 0'Neilla, spisano s tajno pisavo. i-Zdi se mi, da podnebje tukaj ni zdravo... Nekateri izmed nas so oboleli na očeh. In Morton je največkrat prokleto slabe volje...« je pisal med drugim. Opazka zastran oči je zbudila Sullivanovo pozornost. Videl je, da tare njegove prijatelje ista bolezen kakor njega. Pa ne da bi imel vražji zdravnik prav, ko vali krivdo na Mortonove naočnike za meglo...? Sullivan je zastokal od gneva. Ali ga niso morda zvabili v past? Vse je bilo tako teatralno prirejeno. Ali so ga hoteli pripraviti do tega, da bi se izdal? Kdo je bila ta ženska, ki je sedela pri njem in klicala nadenj vse zle duhove? Ti ljudje niso poznali Patricka Sullivana. Le naj mu vzamejo vid, le naj ga obdelujejo z žarečimi kleščami, zareklo se mu ne bo. Oh, samo da ga ne bi venomer slepila ta rdeča megla...! V sobot je stopil moški. Sullivan ga je čul, a videti ga ni mogel. »Kdo je tu?« je za vpil. »Zdravnik,« je odgovoril glas, ki se mu je zdel nekam znan. »Ni;.« je zarenčal, »pa mi ozdravite oči. A prej ko morete.« »To ni mogoče, je odgovoril zdravnik. »To je prav tako nemogoče, kakor je nemogoče oprati kri z vaše duše. Zdaj vas poznam, Patrick Sullivan, ne samu vaše pesti, ampak tudi vaš zlo~in.< »Prav nič se vas ne bojim,« je zamrmral zločinec, »čeprav govo-kakor kak pridigar.« »Pomilujem vas,« je mirno odvrnil zdravnik. Nastopili ste veliko pot. Slepi se opotekate proti večnemu plamenu, ki gori v peklu zle vesti.« XXXIV. Zdravnik za oči. Sloveči zdravnik je začudeno ogledoval velike naočnike, ki jih je Fjeld našel v Sullivanovem žepu. »Podobni so igrači,« je dejal, »a taka igrača bi bila draga. Vidim, da niste poceni prišli do njih.« Fjelda res ni bilo veselje pogledati. Sullivanove pesti so mu grdo zdelale obraz. Eno oko je bilo kakor zazidano in globoka poklina na sencu je pričala, da je Amerikanec dobro tolkel okoli sebe. »Oh, dragi tovariš, ne menite se zame,« je ravnodušno odvrnil Fjeld. »Saj ne mislim iti na ples. Take olepšave obraza izginejo v nekaj dneh. Govoriva raje o teh naočnikih. Dal sem jih preiskati v Rontgenovem zavodu. Tam so ugotovili, da sestoji jedro teh stekel iz čudne zgoščene tvarine. Žarki, ki jih izžareva ta snov, so podobni žarkom »gamma«, a v nekih bistvenih točkah se razlikujejo od njih. Gospodje domnevajo, da mora biti zrnce, ki je vtopljeno v sredini leče, ' aka nova kovina, sorodnica radija in torija. Kar hlepeli so po tem, Ja bi smeli razbiti steklo in pograbiti čudno vsebino, ki jih je tolikanj znenadila s svojimi lastnostmi... Pravijo namreč, da v neobičajni meri absorbira vodne sopare... Zdaj mi je tudi jasno, v kak namen so rabili te naočnike...« »Morda menite ... « »Menim, da se z njimi vidi v temi. A tehtni razlogi mi branijo, da bi poizkusil.« »Nikar ne storite tega,« je rekel mladi zdravnik. »Nikakega dvoma ni, da učinkujejo žarki te čudne snovi podobno kakor radij. Oni najedajo staničje in delajo, da celice počasi odmro. Kakor pomnite, sem že pred nekaj časa opozoril na izvestne znake propadanja v Sullivanovih zrenicah. A tistikrat so bili ti pojavi tako neznatni, da so se mi zdeli brez pomena. Ko sem ga včeraj omamil in preiskal njegove oči, sem videl, da je razdejanje strahovito napredovalo. Njegovemu vidu ni več pomoči, izgubljen je. Še mesec dni in ne bc videl ničesar več razen rdeče megle. Groza je premisliti!« Fjeld je skomignil z ramenu »In vendar je to samo pravična kazen. Ce bi vedeli, kaj je storil ta človek, bi morali priznati, da ni njegova usoda nič v primeri z mukami, ki bi jih zaslužil.« Američan je ostro pogledal tovariša. »Ne vem, kam merite,« je dejal. »Toda velik zločinec mora biti, ako naj bo trpljenje, ki mu je namenjeno, pravična kazen za njegova grozodejstva. Kaj naj storimo z njim? Ali naj ga predamo policiji?« »Ne,« je odločno rekel Fjeld. »Pustite ga, naj gre, kamor hoče. Svoji usodi ne uide. Prej ali slej bo vendarle pal policiji v roke. Nic me ne miče, da bi motil prirodni razvoj stvari. Zdaj sem na pravi sledi in kmalu boste imeli vi in ves svet ključ do največje in najstrašnejše skrivnosti tega stoletja. Več vam zdaj ne morem povedati.« Zdravnika sta nekaj zamišljeno molčala. »Cujte, je dejal nato d ior Jennings, »bolničarka, ki ste jo pri-veli s seboj, me zanima. :redno spretna je v svojem poslu. Ali bi mi jo hoteli prepustiti? Bila bi kakor nalašč za mojo očesno kliniko. Lep obraz vpliva vselej dobrodejno na bolnike.« Fjeld ga je začudeno pogledal. »Koga mislite?« je vprašal raztreseno. »Nu, gospodično, ki ste jo priveli s seboj,« je skoro nestrpno odvrnil doktor Jennings. »Ali mar ni bolničarka?« »Ne, ni, da vam povem po pravici. Imava pa skupne interese. Važna stvar naju je storila zaveznika. Ali vas zanima? »Da,« je odgovoril mladi zdravnik in zardel. »Ne vem, ali sem že kdaj srečal tako prikupno dekle. In če bi...« Več ni utegnil reči, zakaj baš tisti mah je stopil predmet raz-govora v sobo. »Patrick Sullivan je pravkar ostavil kliniko,« je javila Miss Evy »Zahvalil se je in pripomnil s hudobnim nasmehom, da se že kdaj vrne in poravna svoj dolg.« Mlada dama v beli halji in z gladko raz-česanimi lasmi se je spoštljivo naklonila in odšla. t Specialna tvornica strojev za oMelavaole lesa Klein & Stiefel Fulda Najnovejše stroje za pogon brez jermena z vdelanimi elektromotorji dobite na našem razstavišču na jesenskem veleseimu v Ljubljani. Paviljon F. Zastopnik: Peter Angela hotel Slon, Ljubljana. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Oobro in po brezkonkurenčni ceni nabavite si vsa moška oblačila, osobito za šoloobvezne edino le v detajlni trgovini konfekcijske tovarne FRAN DCRCtlDA * Cie. Gradišče, nas^rat: dramskega i|!edališ5a. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Srečke drž. razredne loterije ima na razpolago za 111. razred Zadružna hranilnica reg. in gosp. zadruga z o. z Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19. Cena cele srečke . . Polovične...... Četrtinske...... Din 240*— Din 120*— Din 60 — Žrebanje se vrši dne 7. in 8. septembra. Cenjeni zunanji naročniki naj blagovolijo sočasna z naročilom preodkazati odpadajoči znesek. Bres posebnega obvestil*. Naša zlata edinka, naša nepozabna Dolores se je dne 2. t. m. preselila med nebeške krilatce. Trupelce naše ljube hčerkice izročimo materi zemlji v soboto, dne 4. septembra 1926 ob 17. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. MARIBOR, dne 3. septembra 1926. Josip in Marija Pinterič, stariši. Mestni pogrebni zivod v Mariboru. za Solskr? iladlif^ 26-30 Jos. IYIartinz, Maribor, Gosposka uhca 17. „Humaiifk'% Celje Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljaric tei za vsak dom. Preden ti nabavite stroj, oglejte si to izrednosi pii •vrdki Lud. Baraga, uubijana. Selenburgova ulica 61. iranlaten ooulc 15-ietoč garenehr l elefon št 980. ^□□□□□□□□□HmnnnDannnananncim nnaocno Otvoritveno naznanilo. - Slavnemu občinstvu naznanjam, da o tvorim v soboto, dne 4 septembra ob 19. uri staroznano gostilno »Vitrinjski dvor" Pri otrvoritvi sodeluie godba in znano pevsko društvo ,Jadran\ Z mrzlimi in toplimi jedili, izboralm vinčkom ter vedno svežim pivom vedno dobro preskrbljeno Zanimiva bode tekma na kegljiieu, katera se vrši v soboto in nedeho celi dan, z razdelitvijo raznovrstnih daril. Za obilen obisk se priporoča Hlnko Kosit, Maribor. P 31 3F=lF==lt=lI Krasno stanovanje v Mariboru dobi lahko takoj ali pozneje, kdor sa zamenja z enakim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe pod „3 sobe s pritiklinami" na oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani. Zahvala. Wolfova lokomobila 200/255/300 BP, najmodernejša s kondenzacijo in pregrevalcem, rabljena samo 3 mesece se proda pod povoljnimi pogoji. Obrnite se pod značko .Lokomobila A. 85" na oglasni zavod Jugoslovensko Rudoli Mosse, A. D , Beograd, Terazije 25. 6379 a Prave kraniske klobase, domače salame se dobč tudi na veseličnem prostoru velesejma paviljon Franc Fister. li vse mnogobiojne dokaze prisr-j čnega sočustvovanja, poklonjene šo >ke vence in cvetje ter mnogoštevilno spremstvo na zadrij poti noše predrage nepozabne matere in stare matere, gospe Marije Bende «d. magistralnega uradnika se tem potom prav prisrčno zahvaljujem vsem skupaj kateri so nam na kateri ko! [ način laišali našo težko boL Ljubljana, 3. septembra 1926. Žalujoči ostali. 1 ^3*1' nego tudi kakovost izdelka treba vpoštevati pri nabavi poslovnih knjig. Knjigoveznica K.T.O. črtal n ca ;n tvorn.ca poslovnih knjig \ Ljubljani. Kopnaijeva ul 6/Ii. Prostovoljna tavna dražba 635S a raznega pohištva ter oprave, konjske opreme, strojev za mesno prekajevalnico itd. se vrši 4. septembra ob 9. uri dop na Starem trsu 19 35« a ■■■■■■■■»■■■■■■i Ob prerani smrti in težki Izgubi naiega nepozabnega, nadvse liubl lenega soproga, očeta, starega očeta, svaka in tasta, gospoda Franca Spenko nam je došlo od vseh stiani to! ko dokazov odkritega sočutja v bolezni in smrti, da nam je nemogoče zahvaliti se vsem in vsakomur posamezno za mnogobrojne izraze izka zanega nam sožalia. Zato se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo vsem skupaj, ki so na kateiikol način lajšfb našo neizmerno bol. Predvsem pa smo dolžni zahvalo preč duhovščini č. gospodu dekanu Koblarju ca tolažbo umirajočemu tei č. g. kaplanu Simončiču. ki mu je ob bolniški postelj) lajšal njegovo bolest Nadalje eg. predstavnikom mes ne občine, domačemu gasilnemu društvu za poklonjeno prekrasno cvetje, častno stražo ob krsti in tako številno spremstvo na 'adnji poti Osobi'o se zahvaljujemo gg. Sajovicu, R Mayr-ju K. Depohju in J. Likozar-iu mL za njih nepiičakovano po žrtvovalnost in trud. Prav posebno zahvalo izrekamo tudi zastopnikom gas. društva Tržič, ki so prihiteli z zastavo ter zastop. gas. društev iz Nakla, podbrezja, Škof e Loke in Stražišča. Daije gg pevcem Narodne čitalnice v Kranju za genljive žaiostin-e pred domačo hišo in ob odprtem grobu, kakor tudi društva obrtnikov za poklonjene vence in častno udeležbo. Vsem ostalim darovalcem prekrasnega cvetja, tako v