626
I.  Mlinaric:  Ponoči.
toda žal, v zadnjih desetletjih so se tako udali pijančevanju, da njih moči pojemajo in da izumro. Sam sem se prepričal, ko je bila pri neki priliki vsa vas Ohinemutu pijana, od dojenčka do najslabšega starca. Sploh nosijo vsak novec v pivovarno. Mlajši rod že hodi v šolo in govori nekoliko  angleški.
Po štirinajstdnevnem bivanji v Aucklandu smo odšli dne 12. malega travna iz lepega pristanišča. Bila je nedelja. Ko smo se peljali mimo angleške eskadre, opravljali so ondu ravno službo božjo. Nedeljski mir je vladal povsod v pristanišči, in z admiralne ladje se je razlegalo malo melodijozno cerkveno petje angleških mornarjev. Ker smo imeli dobro sapo, vozili smo se naglo, in drugi dan nam je izginila kopnina izpred očij. Namenjeni smo bili na otok Chatam, kjer se je hotel naš poveljnik ustaviti. Toda ko smo prišli do otoka, kazali so se oblaki, sapa je pihala močneje, in odpeljali smo se, ker nismo hoteli tičati v odprti luki na slabem sidrišči. Na severni strani smo se peljali mimo nizkih, precej ravnih in z grmovjem porastenih otokov, kjer prebiva razven belih naseljencev še Maorcem sorodno pleme. Naša daljna vožnja je bila jako nemirna, neprestani viharji so nas zavračali na poti proti Magelhaensovemu prelivu, vender smo se dne 14. velikega travna, torej po skoro mesec dolgi vožnji, toliko približali Ameriki, da bi jo morali ugledati že prihodnjega dne. Veseli smo bedeli vso noč in čakali, da ugledamo novi svet; zajedno pa smo praznovali konec dolgočasne naše traversade!
(Dalje prihodnjič.)
Ponoči.
f
rekrasna noč;  mir  veličasten                   Po drevji lahko  veter veje
Čez svet vesoljni je razlit,                       Ljubko"  se z listjem igrajoč —
Na jasnega neba modrini                        Tak6 igra se s srcem mojim,
Nebeških lučij sije svit.                            Moč tvoja, noč,  preljuba noč . .
Za  čustvom  čustvo meni  vstaja, Budi svetal mi  v duši dan, Za čustvom čustvo mi odhaja V mladenke daljni  tihi stan . . .
I.  Mlinaric.