Hladnikia 7: 5-10 (1996)
			11
Oxalis dillenii Jacq. - nova zajčja deteljica slovenske flore*
Oxalis dillenii Jacq - new species of Slovenian flora Nejc Jogan
Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SLO-IOOO Ljubljana, Slovenija. E-mail: nejc.jogan@uni-lj.si
Izvleček: V zadnjih letih jc bilo v Sloveniji odkritih več nahajališč severnoameriške vrste Oxalis dillenii k, jc bikt doslej znana že iz Številnih dmgih evropskih držav. Od naših vrst ji je najbolj podobna O fontana Bunge, od katere pa novoodkrito vrsto zlahka razlikujemo po dlakavosti, obliki pecljev plodov m se nekaterih znakih. Nekateri od znakov so podobni kot pri O. corniculaia, ki pa ima razločno plazeče in zakoreninjajoce se steblo in navadno rdečkaste liste.
Abstract: Oxaltidillenii, a North-American species hitherto recorded also m many other European coun-nes, have been discovered m a few localities in Slovenia recently. Superficially it is quite similar to O
{ZTIT', 7 WhlCh " Can br diStin^lshcd b>' 'ype of hairiness, shape of inflorescences and y pefC;'S- S''PUleS- P[esence Dt	'"ta pattern. Some of these characters it shares with O
reddish leaves' "" reCOgniZed b>' diS,inC"y pr0CU,,lbent S'Cm r°°'ing at fhe nodes ™<>y
Nomenklaturni vir: Trpin, D. & B. VreS, 1995: Register flore Slovenije.
1. Uvod
Zajčje deteljice so zanimiv in lahko prepoznaven rod z več sto vrstami, razširjenimi predvsem v južnih predelih Amerike in Afrike. Evropska flora ima le 2 avtohtoni vrsti, poleg teh pa 10 ali več bolj ali manj lokalno naturaliziranih tujih vrst (Young 1968),
Dillenijeva zajčja deteljica je ena od številnih severnoameriških vrst, ki se v zadnjih destletjih nezadržno širijo predvsem po rude-ralnih rastiščih po vsej Evropi. Tako jo Flora Europaea (Younc 1968) navaja že za 10 evropskih držav, med njimi za Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo (ni znano, na kateri del tedanje Jugoslavije se podatek nanaša). Ehrendorfer (1973) dodaja tudi Madžarsko. V floristični literaturi je z območja južne Avstrije navedenih kar nekaj nahajališč, predvsem s pokopališč in njiv (Melzer 1967, 1968, 1979, 1986, Hartl 1992, Adler 1994) in po vseh teh najd-
bah v soseščini je bilo le še vprašanje časa, kdaj bomo to vrsto odkrili tudi v Sloveniji.
Na Primorskem se pri nas pojavlja še druga zajčja deteljica, ki je bila po dosedaj razpoložljivi literaturi določena kol O. artic-ulata Savigny. Za razliko od Dillenijeve so-rodnice se ta širi z vrtov, kjer jo zaradi košatih socvetij temnorožnatih cvetov pogosto gojijo. Status njene naturaliziranosti in zanesljivost določitve te vrste sta še nekoliko vprašljiva.
2. Značilnosti O. dillenii
Dillenijeva zajčja deteljica je rumeno-cvetna vrsta, kije po značilnostih nekako med našima preostalima rumenocvetnima predstavnikoma tega rodu, rogato (O. cornicula-/a) in togo (O.fontana) zajčjo deteljico. Od O.fontana se razlikuje po (I) odsotnosti prit-
je predS'aVljecn na s™P02iiu Nora i» vegetacija Slovenije 1995 pod naslovom Oxalis dülemi Jacq ,n O. arélala Savigny - novi zajčji deteljici slovenske flore (Jogan 1995)
12
N. Jocan Oxalis dillenii Jacq. - nova zajčja deteljica slovenske flore
teri od teh znakov (3, 4, 5, 6) pa novoodkrito vrsto približujejo O. corniculata.
Zaradi jasnosti in preglednost navajam razlike med našimi rumenocvetnimi zajčjimi deteljicami še v obliki preglednice:
1 ------	O. fontana	O. dillenii	: O. corniculata
j steblo	pokončno, podzemne pritlike	pokončno do kipeče, brez pritlik	poleglo, j zakoreninjajoče sc
lističi	zeleni, plitvo (<l/4) izrobljeni	zeleni, plitvo (<l/4) izrobljeni	večinoma rdečkasti, globoko (1/4-1/3) izrobljeni
večeelične dlake	razvite, štrleče	manjkajo	manjkajo
dlake | prilisti	redke	goste, plod in steblo zato lahko sivkasta	-goste
	neopazni	razločni	razločni
. socvetje	dvovejnati pakobul	kobul	kobul
plodni peclji	ravni	kljukasto ukrivljeni j	kljukasto ukrivljeni
sklcrotesta (sarkotesta ob zrelosti odpade!)	enakomerno rjava j	z razločnimi prečnimi svetlimi i progami	nerazločno prečno progasta
lik in pri dnu ±razraslem steblu, (2) odsotnosti večceličnih štrlečih dlak in gosti poraslosti s prileglimi enoceličnimi dlakami, (3) razločnih prilistih, (4) kobulastem socvetju,
(5)	kljukasti ukrivljenosti plodnih pecljev in
(6)	svetli progavosti skleroteste. Vsaj neka-
Tudi po ekologiji so si naše tri rumeno-cvetne zajčje deteljice precej podobne in tako jih neredko najdemo rastoče skupaj na rudc-ralnih, redkeje segetalnih rastiščih.
3. Slovenska nahajališča
Vsa slovenska nahajališča Dillenijeve zajčje deteljice so bila odkrita v zadnjih letih in jih navajam v kronološkem zaporedju:
9162/2 Prekmurje, Goričko, SV od Martinja, zapuščena tla. Leg. Melzer & Baloch' 1989 (herbarium Melzer). 9848/4 Posočje, Mostna Soči, pri spomeniku
nasproti železniške postaje, plevel na cvetlični gredici. Leg. N. Jogan, 21. 7. 1990 (herbarij N. Jogan A 419).
9361/2 Pomurje, Gornja Radgona, rudcralno, pri gostilni Šmid. Leg. B. Vreš & al. 1994, det. N. Jogan (herbarij ZRC SAZU).
9953/3 Ljubljana, pri Filozofski fakulteti, ob robupločnika. Leg. N. Jogan, 12. 9. 1994 (herbarij N. Jogan L 822).
0047/1 Primorska, Goriška Brda, Dobrovo, razpoka na stopnišču gradu. Leg. N. Jogan, 14. 9. 1994 (herbarij N. Jogan P 1328).
9953/1 Ljubljana, pred Prirodoslovnim muzejem, ob robu pločnika. Leg. N. Jogan, 5. 10. 1994 (zapiski N. Jogan).
Hladnikia 7: 5-10 (1996)
			13
9953/3 Ljubljana, Trnovski pristan, pod živo mejo ob robu vrta. Leg. N. Jogan, 5. 10. 1994 (herbarij N, Jogan L 891). 0148/2 Primorska, Branik, plevel na vrtu. Leg. N. Jogan, 10. 1994 (herbarij N. Jogan P 1235a) 9953/1 Ljubljana, Žale, gruščnata tla. Leg. V.
Babij, 1994 (herbarij L JU). 0448/3 Primorska, Izola, zapuščena tla. Leg. N. Jogan, 20. 5. 1995 (herbarij N. Jogan P 1495).
0447/3 Primorska, Piran, razpoka v tlaku pločnika. Leg. N. Jogan, 21. 5. 1995 (herbarij N. Jogan P 1538).
Kot je razvidno iz pregleda nahajališč, je bila vrsta odkrita na številnih mestih v nižinah, med katerimi nikakor ne moremo najti kake povezave. Zato lahko domnevamo, da se je Dillenijeva zajčja deteljica širila in razširila po Sloveniji že kar nekaj let pred tem, vendar pa zaradi slabe floristične obdelanosti smeri njenega širjenja verjetno nikoli ne bo moč ugotoviti. Dejstvo je, daje danes raztreseno razširjena že vsaj v treh fitogeografskih območjih (subpanonskem, predalpskem in sub-mediterenskem), zelo verjetno pa bi jo lahko odkrili tudi na nadaljnjih nahajališčih po nižinah, pri čemer velja biti zlasti pozoren v jugovzhodni Sloveniji.
-16 47_£jj 49 bo_s152 53 55 s6 57 58 59 50 b;_s? 63 64 65
SI. 1.: Prikaz poznane razširjenosti O. dillenii v Sloveniji Fig. 1: Known distribution of O. dillenii in Slovenia
4. Sklepne ugotovitve in diskusija
Glede na ruderalno naravo rastišč, kijih v Sloveniji poseljuje Dillenij eva zajčja deteljica, lahko sklepamo, da se bo tudi nadalje obdržala na takih rastiščih. Verjetno jo lahko pričakujemo tudi v segetalnih združbah, v kakršnih uspeva tudi v Avstriji (Adler 1994). Kratkoročno je malo verjetno, da bi se ta vrsta naturalizirala tudi v naravnih združbah, saj
je po ekologiji očitno precej podobna togi zajčji deteljici, kiji tudi v nadstoletni (omenjajo žeClLENŠEK 1892) dobi uspevanja v Sloveniji ni uspel prodor na naravna rastišča.
Četudi dosednja literatura o pojavljanju te vrste v Furlaniji-Julijski krajini in na Hrvaškem molči, je bilo odkritih tudi že nekaj nahajališč v obeh sosednjih deželah; v Fur-laniji je bila najdena pri Palmanovi in v Gorici (Jogan, v tisku), na Hrvaškem pa pri Puli
14
N. Jopan Oxalis diUerin■ Jacq. - nova zajčja deteljica slovenske flore
(Melzer, ustno poročilo). Verjetno je vrsta tudi tam precej bolj razširjena, le daje, tako kot do nedavnega pri nas, zaradi podobnosti s togo sorodnico ostala prezrta.
5.	Zahvala
Iskreno se zahvaljujem mag. H. Melzerju (Zeltweg), ki mi je posredoval svoje članke in še neobjavljene podatke o doslej prvem znanem opažanju Dillenijeve zajčje deteljice, prav tako pa tudi B. Vrešu in V. Babu za her-barijske primerke.
6.	Summary
Oxalis dillenii, a North-American species hitherto recorded also in many other European countries, has been discovered recently in a few localities in Slovenia. Superficially it is quite similar toO.fontana Bunge, from which it can be distinguished by the type of hairiness, shape of inflorescences and fruit pedicels, stipules, presence of rhizomes and scle-rotesta pattern (in representatives of the ge-
7.	Viri
nus Oxalis ripe seeds are ejected by splitting and rolling of sclerotesta which then drops off; if we are examining seeds from not fully ripen capsules, e.g. in herbarium material, sclerotesta pattern is not visible because of adherent dry sarcotesta). Some of these characters it shares with O. corniculata, which can be easily recognized by distinctly procumbent stem rooting at the nodes and mostly reddish leaves with more deeply emargined leaflets.
The pattern of known distribution of O. dillenii in Slovenia shows that it had been spreading for at least some years before its discovery. Now it is scattered in the lowlands and probably much more widespread but stifl overlooked and underrecorded because of its similarity to O.fontana.
In addition to Slovenia, O. dillenii has been recorded recently also in Croatia and Friuli-Venezia Giulia.
Another alien Oxalis species lias been recorded in the coastal part of Slovenia recently. Obviously, it has escaped from the gardens and provisionally, it has been determined as O. articulata Savigny. Additional data about persistence of its thriving and precise determination are required.
--J., 1994: Oxalidaceae. In M. Fischer (ed.); Exkursionsflora von Oesterreich. Ulmer Verlag,
C.i.rnsek, M., 1894: Naše škodljive raslline v podobi in besedi III. Družba Sv Mohorja Celovec Ehrendorfer. F. (Hrsg.), 1973: Liste der Gefaesspflanzen Mitteleuropas. Gustav Fischer Verlag Stuttgart Nat aI-J992: Verbreitungsatlas der Farn- und Blutenpflanzen Kaerntens.' Naturwissenschaftlicher Verein flier Kaemten, Klagenfurt Jogan N. (v tisku): Horde,tm geniculate All. and Oxalis dillenii Jacq. - two new or neglected species of
the flora of Fnuh-Venezia Giulia. Gorlania Jogan, N„ 1995: Oxalis dillenii J acq in O. articúlala Savigny - novi zajčji deteljici slovenske flore In- N Ljubljana	" Veee,adja S'°Venije 1995' 0ddelekza ^'^J0 BF> Društvo biologov Slovenija
Melzer, H., 1967: Oxalis dillenii Jacq., eine neue Kaerntner Adventivpflanze. Carinthia II, 77/157: 136-
Melzek, H., 1968: Notizen zur Adventivflora von Kaernten. Carinthia II, 79/158' 127-138
Melzer, H„ 1979: Weitere Beilraege zur floristischen Erforschung Kaerntens. Carinthia II. 169/89: 143-
Melzer, H„ 1986: Neues zur Flora der Steiermark, XXVIII. Mitt. naturwiss. Ver. Steiermark 116: 173-
Young, D. P.,
1968: Oxalis L. In T. G. Tut.n & al. (eds.): Flora Europaea 2. CUP, Cambridge.