P K O I ET A It EC JE DELAVSKI I.IST /A MISLECE ÍITATEIJE PROLETAREC (.hisilo JiiitoMitMaiiwke Wiiili^liriM» I.xvi.v in ProMveiiie Xaiirr OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU $T. — NO. 17S7. IntnW as [mui-iUii Mild. Owe. t. I Ml, •! I Im p««t mh Im »I CMsa«*. IN., umén tHr Act oI Cw«r*M ml Marek V >«• CHICAGO, ILL., 10. DECEMBRA (December 10), 1941. Publiahed Weekly at 2301 S. Uwndsle Ave. ... LETO—VOL. XXXVI. ZED. DRŽAVE, HOČEŠ NOČEŠ, MORALE V VOJNO — Japonska udarila bliskovito" in skrajno zavratno HITLERJEVA TAKTIKA NEPRIČAKOVANEGA NAPADA USPELA TUDI JAPONCEM, A LE ZAČASNO. — IZ0LACI0NISTI "STRME" IN OBLJUBLJAJO PREDSEDNIKU SODELOVANJE se ne potisne v vojno, v kateri nimamo ničesar Ukati. Napadali so Roo-evelta kot običajno. Namreč da je on le vojni hujskač, ki bi dal vae za Anglijo, V soboto 6. decembra in še v .Klatili. In skoro nič manj Al« nedeljo dopoldne 7. decembra lantik. t a a..u uii^i ' Pa se Je v nedeljo 7, decem- 40 no Zed. d žavan culi klici i. . * . , ... .. 1 ... . ! bra. okrog poldne po čikaškem po radiu »n na shodih, da na)|iasu primerilo, da je v svet ljudstvo pritiska na predsedni-, pr^niia vest o japonski invaziji ka, senatorje in poslance nižje na Havajske otoke, zbornice, da naj se nas nikar j Kje so Havaji? Nad tri tisoč ¿tiri sto milj od najbližje japonske bojne baze. In le 2400 milj od San Fran-cisca. Na havajskih otokih je sijai-l na ameriška bojna luka Pearl Harbor. Na Havajih »o ameriška bojna vzletališča, kjer je stotine letalskih bombnikov, namenjenih, da branijo to deželo pred morebitnim napadom z vzhoda. Na Havajih so se v nedeljo 7. decembra ameriški pomorščaki, mornarji, častniki in civilno prebivalstvo po nedeljsko zabavali, kakor zmerom, od kar poznajo nedelje, razen v invazijah. A sedaj invazije ne bo! Havaji so le točka za napad "proti Japonski". Nepričakovan napad Ko so ameriški častniki na Havajih igrali golf, ali dremali, ali se zabavali v plesnih paviljonih in restavracijah, ali kjer si že bodi, »o bili hipoma opozorjeni, da se je nekaj prav iznenadnega pripetilo. In pre- Dogodilo se je neizogibno V Zed državah se je potrošilo v zadnjih par letih ogromno energij v takozvani protivojrti kam-pan i. Kot da se vojno lahko odpravi ali saj prepreči, ko brzoiavljaš ali pa pišeš svo emu kongres-niku m senatorju proti nji. Med tem, ko so ti mirohubneži v Zed. državah trdili, da nimamo ničesar iskati v Evropi, niti ne v Aziji, pa je Hitler izdelal japonskim militaristom načrt za udar. Poučil jih je, kakšen "blitzkrieg" bo zarve najboljši. Res, da bodo morali igrati pri tem skrajno zavratno, popolnoma nečastno vlogo, a v zadoščenje |im bodo rezultati. Havaji so ameriški Gibraltar na Pacifiku Napade se ga nepričakovano po preciznem načrtu, pa bo v dveh urah uničena lahko vsa tamošnja ameriška bojna mornarica in pa še pristanišče povrhu, zraven pa še več sto bojnih aeroplanov m vzieta-lišče. Izplača se riskirati tak napad, pa tudi ako pri tem izgubite vse napadalce, ie japonske poveljnike učtl Hitler. Tako se je dogodilo, da so se japonski diplomati v Washmgtonu že par tednov pogajali za mir in sporazum z Zed državami, mihtaristi na Japonskem pa po v naprej domenjenem načrtu priprav-I ali udar. Dogodil se ^e v nedeljo 7. decembra Japonska se je docela oprla na osišče in bo z njim izgubila, Zed države niso navajene napadov Prav nič pa niso vaiene porazov __¿.napadom na havajske otoke in na Filipine se je mikadovo cesarstvo samega sebe obsodilo v smrt Napovedi 'prerokov9 o vojni v Rusiji nimajo "sreče" Kmalu po 22. juniju, ko je nemik« armada nafloma napredovala proti Ukrajini, Leningradu in Moskvi, so rasni veŠčaki in preroki napovedovali poraz Sovjetske Unije v dobrih šestih tednih. Po nekaj tednih tvoje invazije j« Hitler oznanil, da je sovjetska armada strta za zmerom. A dogodilo se je, da se je "obnovila" in nemška armada je imela pri prodiranju čezda-I je večje težave. Dne 3. oktobra, torej pred več kot dvema mesecema, je Hitler grmel nemškemu ljudstvu. da je "sovražnika udarilo nemško orožje tako mogočno, da se ne bo mogel nikoli več dvigniti.*' In res je izgledalo za Rusijo tedaj silno slabo. Izgubljala je postojanko za postojanko. Chicago Tribune je v uvodniku dne 19. novembra prerokovala. da se bo Rusija v stanu braniti s pomočjo zime na severu, ne pa na jugu. Nemška armada bo šla v Doneč, na Kavkaz in Krim proti sovjetskim cljnim vrelcem. Ne bo je mogoče ustaviti. A dogodilo se je. da je bila POSLANSKA ZBORNICA JE Z UDAROM NA UNIJE UDARILA OB ENEM VSE DELAVSTVO VSLED VOJNE STAVKE ODPADEJO SAME PO SEBI PO VOUI UNIJ, NEGLEDE NA POSTAVE PROTI NJIM. — REGULACIJE SO POTREBNE, A NE IZ SOVRAŠTVA DO UNIJ Delavstvo v splošnem, posebno pa Se unije CIO in tudi unije AFL so dne 3. decembra lahko spoznale, da imajo v kongresu le malo prijateljev. Unije so po njihovem mnenju "raket", pa če so še tako poštene. Kadar se gre proti delavstvu, se strankarstvo neha 2e*dolgo se je vodila v kongresu kampanja, da se unijam "izdere zobe". 2e nič koliko zakonskih osnutkov je bilo predloženih proti njim, a z nobenim si še niso upali na prosto . toliko, da bi »ga sprejeli, pa so obležali na arhivnih policah. Kampanja proti unijam pa se je nadaljevala. Končni zamah pa je dobila, ko je unija UMW zahtevala, da se proglasi tudi premogovnike jeklarskih korporacij za zaprto delavnico, kakor so drugi premogovniki. Slo se je pri tem za 50,000 premogarjev, a vpitja pa je bilo toliko, kot da kar pet Neizvedljiv zakon Zakon proti unijam, ki ga je sprejela poslanska zbornica dne 3. decembra, je v smislu, k^kor je napisan, neizvedljiv. Ako ga potrdi tudi senat, česar pa menda ne bo storil, more imeti le en učinek, namreč uničenje unij. To pa se ne zgodi, kajti v tej deželi je nad deset milijonov organiziranih delav- baš tu pognana v beg. lamed | mi|¡jonov delavcev preti s stav- vseh "prerokov" se je kajpada najbolj motil Hitler. 1 ko in ogroža obrambo. PREDSEDNIK ROOSEVELT, ki je sad»ji pcndeljek pozval kon-|Tft, Ha naj napove vojno Japonski. seda i pa zalaga še celo krvo-lr*no Kusijo z našim materija- lom! Kaj naj si mislimo o taki via-1 di. so vpili venomer govorniki j zveze America First in drugi taki elementi, ki so iz enega ali drugega vzroka stremeli iz-podbiti Rooseveltovi vnanji po- j liti ki tla izpod nog. Prebujenje iz sna Hitler se je med'tem prita-i jfno smehljal in koval svoje | načrte Ho potankosti, kot jih v waktm slučaju, pa če se mu posrečijo ali ne. V nedeljo 7. decembra Zed. države Ae niso bile v napovedani vojni. Uradno smo bili omenjenega dne sploh v miru z vsem svetom. Nenapovedano vojno smo imeli do prej označenega datuma le z Nemčijo, a *e to ne v tolikšni meri, da nam bi bilo potrebno prekiniti diplc-nmticne stike. '/. Vemčijo in Italijo torej vz-lic Kooseveltovi "sovražni vnanji politiki proti osišču" še ni-iti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa prioWitev v številki tekočega tedna. P K O LE T A JI V c' ^ Puhlialied every Wednesday by tke Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Established 1906. Editor.....____________________________________________________Frank Z*i|i Business Manager........................................ Charlee Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Munths $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC • e t * 2301 S. Uwndil« Avanue CH1CACO. Ill- Telephone: ROCKWELL 2864 $«»«*¡alist¡ lltkadiiagii xa Nlvarn« dela Zadnjih volitev v Readingu, Pa., meseca novetuOra se ni udeležilo niti 50 odstotkov voUlcev. Slo »e je sicer "samo" za kandidate v mestni svet in šolski odbor, pa so menda smatrali, da take volitve niso važne. Socialistični kandidati so dobili vec tisoč glasov, a vendarle mnogo premalo ¿a zma¿o. Po volitvah so se socialisti vprašali: "Kaj storiti, da zbu dimo državljane iz brezbrižnosti ter jih pripravimo, da se bodo zavedali svoje dolžnosti f f "Kdor ima maslo na glavi naj ne hodi na solnce Poitena akcija za zedinjenje ameriških Slovencev v prid skupne borbe za osvoboditev Slovenije in ostale Jugoslavije ter za poraz hitlerizma in fašizma je dobila v dnevniku Janeza Jeriča in njegovih ljudi odmev v izlivanju gnojnice nu sociali t. in druge, ki jih sovraži v svoji zakrknjenosti, dasi je to zanj premi! izraz. Omenjeno je bik) v komentarjih že v prejšnjih par števil, kah Proletarca, da si je izbral za kost, ki jo gloda, spet JKZ izza časa prejšnje svetovne vojne, oziroma "milijonski fond*. Za resnico mu ni pri tem nič. Trdi svoje, ker to služi njegovim namenom. Ker mu ni zadosti samo U> kar napiše on, se \ namen bU-tenja posluiuje tudi "privatnih" pisem. V izdaji z dne 2. decembra je priobčil za uvodnik sledeče: odmevi n>y na£ članek Na ne« članek, ki »mo ga objavili sadnji teden pod na»lovom "Sloveti,ki kc tigre» v Ameriki" in r katerem »mo •« dotaknili mimogrede znanega "Ti. t jontk« ga fonda'*, »mo praiolj ia Clfvelan4a od ( neke pa «glednegM »kega podjetnika m to snacilno piemo, r katerem piiet "Val članek s dne 25. v Ameriki" »o mi prav dopade Mehiška republika ima v tedanji vojni med Zed. dr lavami in Japonsko, otiroma v vsaki vojni na Pacifiku, vaano vlogo. Kot Zad. drsava, jo tedi Mehik» zalagale Japontko s oljem in pa s rasnimi drugimi surovinami, ki jik potrebuje japonska industrija. Ta dovep le Mekika Japonski uatavlU istočasno kakor Zed. drsave. Mehiška vlada namreč sodeluje s ameriško toliko, da je vnanja politika obeh ena. Na gornji sliki so predstavniki me« hiške republike in ameriške vlade, ki podpisujejo dogovor med obema državama glede rešitve vprašanja oljnih polj i ia pa vec drugih ekonomskih problemov. iz kansasa Ko je John L. Lew» pred ne-Î kaj tedni oklical stavko v "zajetih" (captive) rovih in je za- vrialo proti "nelojalnim" pre-Njihovo glasilo tednik "Keading Labor Advocate" oznanja moirarjem po celi Ameriki, se z velikim naslovom preko vse strani, da so v teh razmotrivaojih ; je |U v Kansasu z-godilo pravo sprejeli načrt za dvoletno vzgojno in organizatorično kam pa- čudo. Predsednik premogovni i .enac Band", ki bo igrala za ples. Priredba je pod oskrbo kan-saske federacije SNPJ. . Vabi vse člane, da se pridejo zaoa-{vati z nami ta veder. A. Shular. nje materijala, katerega pevska in dramska društva zelo potrebujejo. Ker nam ga ne b:> mogoče dobiti rz starega kraja. novembra, pod naslovom "Slovenski kongret Mene še dolgo srbi jesik, da bi rad vpra»»| našo napredno gospodo čemu m zakaj res drsi tisti milijonski fond toliko let. Niamo še pozabili, da »o je nabiral pod rasnim« gesli iu (ovorilo s« jc tudi o odrešitvi Primorcev. Ko j« pa bilo vojske konoe, je vodja akcije oditi preko morja in iz velerepublikanca ¿os noč postal kraljevaš, sprejel iz kra-I jevaškik rok imenovanje aaaeljeniakega komisarja in je v isti službi čep »I in vlekel plačo, dokler je bilo. Ta dogodek v tistem času jasno kaze *a nesljivost njegovega značaja. Kjer jo bakšiš, tam ee služi... Zdaj p« vidimo, da se zopet štuli v ospredje in bi rod reševal domovino. To diši po osebnostih, toda ne morem pomagati, da bi loga ne omenil. Napredno gospodo, ki ima v oskrbi milijonski fond ¡m po potrebno javno vprašati, kaj vendar namfcrava • tistimi tisočaki? Zdaj je domovina v potrebi, ali bi ne bilo na moetu, da se tisti fond izroči Jugoslovanski Pomozn Organizaciji? Tako bo veaj nekaj haaaril, drugače pa bog ve kaj se bo * z njim godilo? Zakaj tak napredni in človekoljubni gospod kakor je t(lavm predsednik SNPJ. ne reče kako besede o tem fondu in kaj on misli, ia bi itd. Bolj natančno o tem bo razvidno v zapisniku in v nje-ustanova priredi v nedeljo 14. jovem referatu, ki bo priobčen decembra .1941 v Slovenskem j v listih. V prihodnji odbor so narodnem domu v Clevelandu bili izvoljeni: Milka Pagon. svečan spored v opomin oblet- tajnica in blagajuičaika. Orga niče Cankarjeve smrti. Priče* j nizatorji in obenem nadzoriu-tek ob 3. popoldne. ki, Frank česen, Louis Zorko Program k obletnici smrti njo, katere cilj je pridobiti in vzgojiti večino volikev za socia- ških operatorjev za jugozapad Ivano Cankarja listično politično akcijo. Ura Clemens iz Pittsburga je j CIeveland Q. — Cankarjeva Reading je pred nekaj leti imel socialističnega župana in predsedniku Kooseveltu brzo-socia listič no zastopstvo v mestnem svetu. Dalje so socialisti Javno proorotal. ««J Potisne imeli odbornike v okrajnem šolskem odboru, dva poslanca v le- 7 . ..... . . „ • j. . , ugode premogarjem in prizna- gislatun m v okraju Reading razne druge urade. ^ v HVojih rovih iaprto unij*ko Največjo oporo so imeli v unijah in delali v njih, ob enem j delavnico. Clemens povdarja v pa enako energično vraili svojo vzgojno in orga nizat orično na- ftVoji brzojavki, da je po S8 le- Iogo med neorganiziranim delavstvom. Učitelj socialističnih ! tih skušnje z zaprto delavnico agitatorjev v Readingu je bil James H. Maurei. ki se ni nikoli i v svojih rovih na jugozapadu , ^t^PaTiSiT:" 3. p7~sk«T7očk7, r^du,'Oh?<» pečal z dlakocepstvom, ki ni nikoli risal neizvedljive, sanjašk*,! Ann Beniger; 4. Violina, Via j V podpoi načrte ali zidal gradove v realnosti in se pečal z resnim Mlada struja, pod prvič stopila odprto v boj proti Hillquitov! "stari gardi na icon- preM ^ omcnia o railion.k#m fondu in „ndmr bi imruo.t 0 tem rada c,u Društva bi morala več prisp*- j Le nkaj imko tik# 0 Ali imm mmpr^nm g.spod. kake po.ek,: dom? In če jo tako, kakšne? Vam ne pišem sa objave, ker ne solim in tudi ne tmca terimi bi dobili sposobne moči, r kako polemike radi mojega podjetje. Saj razumete, planili bi na me m ker da nam bi pripravili matarijal . imam precej odjemalcev med ljudmi vsak prepričanj ni samr, da bi nattopil jrvre. A potrebno pa jo tudi radi večjega zaupanj« med ljudmi, da bi (lede denarja, ki jo v milijonskem fondu določili, kaj naj se s njim naredi." --------------- -- r-- -f ~ Le zakaj so tako tU i vati v te svihe, da hi imeli za- j . tmm f0ud< dosti finančnih sredstev, a ka- . ju tig. p„ma Kdo je ta "UGLEDNI slovenski 'podjetnik' v Clevelandu," .o ni prav nič težko uganiti. Sel je po deželi, ko še ni bilo "milijonskega fonda' in ola.il napredne ljudi. Ali je mogoče dotičnemu "podjetniku" iz Clevelandu kai Spored je sledeči: 1. Otvori- i in černe iz Girarda. Prihodnja znano o nekem "podjetniku", ki je imel opravka na sodišču tev 2. Hlapci, deklamira Do- konferenca se bo vršila v Ci- rardu podpor^ Piniuiuivn ju i.t Pevske točke, duet Glasbene matice: Petje, kvintet, Edith J. Krebel. zdrav, da je lahko ostal na pozorišču. Niti ne leta 1936, ko je razkolništvo doseglo vrhunec, ni moglo vplivati na organizacijo v Readmgu tako pogubno kakor je na strankine postojanke drugod; izjema je bil poleg Readinga samo Bridgeport, Conn., in pa Milwaukee še par nadaljnjih let. Organizacija v Readingu se vzlk vsemu ni mogla oteti vnanjim vplivom razkola. Hoteli so jo "starogardisti" in ~m*li-tanti". Odločila se je za prve, a ni dolgo sodelovala z njimi, dasi so jo šteli za svojo tudi po tem. Stranka je ustanovila nov lokal, ki je zahteval, da mu stara organizacija prepusti svoj park in drugo imovino. Prišlo je do tožbe in v nji je trpela skupna socialistična stvar. Sčasoma se je stara organizacija v Readingu s Thorna*om in S. P. pobotala, ni pa se spuečala v njene zadeve, v polemike in v kampanje, razen ob volitvah. Delala je v svojem delokrogu in čakala boljših dni, ki pa za stranko niso prišli. Organizacije v Readingu to ni oplašilo. Začela je delati zloče?tejše huj?kače in pro vratneže. Nekaj se je torej radikalno spremenilo. Ali je operatorje srečala pamet ali pa se je unija tako spremenila.. . * Vedno se pripravljam, da pričnem podrobnejše opisovati sedanje razmere in življenje naših ljudi po teh naselbinah, pa vedno kaj pride vmes. da odložim na "jutri". Ker bo se- coff, Betty Raddell. Elizabeth Milan Kokanovich piše Joca, Svlvia Mascia in J. P. Jo- 1¿. Umetni ples, Eleanor l» Detroita, Mich., uam je- nes Beno: 11. Poje zbor Zarja: I i. Ta p Dance. Leonard Zali ar; 13. Piano, Edwin Poljšak; 14. Poje Ann Beniger; 15. "Not-tumo", drama v enem dejanju, spisala Marija Kmetova. Osebe: Dr. Marko Dolinar—Vatro J. Grill; Pavla—Olga Mam; Olga—Florence Jeraj-Slab.v. Med 10. in 11. točko bo od- mor. Na plesni zabavi bo igra! daj spet treba razpečavati Am. peconov orkester. Program je PH nobenega Hitlerjevega družinski koledar in obenem ,n je gotovo, da bo av- i "•vaba", da se bi tudi z njim d i torij SND nabito poln.—L.M. Pomenil. A Milan dela veliko _ škodo hitlerjevcem vseeno, ker Konferenca Prosvetne ^ uposlen pri izdelovanju bom- ¿aiadi res zelo nečedne stvari, ki ni prav nič dišala po poste nosti? Ali pa o "podjetniku", ki se je zameril svojim duhovnim priznal, da če se hočejo Slovenci v Clevelandu vojo glasbo postaviti, morajo tudi katoliški SJ> pred na kulturna društva v sodelovanje? BI je vsled te ugotovitve okrcan v katoliških listih in klican na odgovor. Ali mu je znano o "podjetniku", ki je neštetokrat trdil, da .¡e "milijonski fond" izginil kakor kafra, da je bil že nič koliko- naš suri naročnik Milan Koaa- krat ukraihMl' in *,ri lera imenovi11 z* ljU(,i> K1 ' novič poilal za obnovitev na- nikomur ničesar izmaknili? Sedaj pa vprašuje, "čemu ročnine in $7 listu v pod po- ' ,n zakaj napredna gospoda drži tisti milijonski fond toliko let." ro, torej skupno deseUk. Torej ni bil ukraden! Pravi, cla je z naročnino re-1 Ali se dotični "podjetnik" saj malo zaveda, da dela s svo-koliko zaostal, "a nič ne de, pomeé ;e vedno dobro doila," zaključuje ta stavek. Dalje pKte, da je bil na lovu za srnami in ustrelil "bocka" (srnjaka) "osmih pointov". Ni raznašatl tudi stenske koledarje pogrebnega zavoda, bom imel priliko nabirati po naselbinah tozadevni materija!. Nié i ne bi Škodilo, če omenimo p*- jim napadom na "voditelja akcije", kakor ga imenuje, vnebo-vpijočo krivico? Mar ne ve, da dela "voditelj tiste akcije" požrtvovalno vse stoje življenje, ki je dolgo — gTe že precej preko sedemdesetih let, in da si je vsak košček kruha pristužil? Ali ve, da ne dela samo on, nego tudi njegova žena Ni je grše stvari kot kadar se "ugleden" sloven-ki ' poJ-jetnik" toliko pogrezne, da meče blato v človeka, v primeri s katerim ni niti ničla. In ni ga nizkotnejšega žurnalista od tistima, ki se s no z nova in posegla v par volilnih bojev, pri tem pa uvidela, da ičico naših naprednih In aktiv matice ia s#vernovxbodni Iprav^ da*!^ ! ^^ privatnik" pM, Ohio - , J , "Ugledni podjetnik" in "katoliški" si je. Izdelujejo dele za tri vrste p stefcer Janez Jerič bi je od časa, ko je bila v tem mestu ona najjačja, al? pa druga | nih rojakov po raznih krajih.! cieveland, O. — Konferenca ! bombnikov in do 15. januarja rada sklepala, "kaj naj se naredi" z "milijonsrkim fondom". najjačja sila, prišlo toliko novih volilcev, ki o socializmu in nje govern programu nič ne vedo, da jih je treba o tem učiti, kakor je skozi leU in leU učila prejšnje volilce. "Dve leti nas bo vzelo," so rekli, in izdelali v U namen dvoletni načrt. Ker vedo, da samo načrt na papirju ničesar r.e pomeni, *o ga nazvali "načrt delovnosti" (Plan of Action). Imajo tednik, ki se sicer ne ponaša z "učenim" gradivom, a je urejevan kot je za socialističen list koristno in potrebno. Svojo moč gradi socialistično gibanje v Readingu na unijsko in drugo delavstvo, pa tudi dijaki in drugi "belusrajčniki" so mu dobrodošli. Glede sedanje zmede je bila socialistična organizacija v Readingu s svojim glasilom vred proti vojni, a ne na način kot je strankino glasilo Call v New Yorku, ki je vse posvečeno le 'protivojni propagandi. V tem oziru se socialisti v Readingu, kakor tudi socialisti v Wisconsirru, od takozvanih "thomasovcev" v New Yorku in drugod, kjer je še kaj takih postojank, zelo razlikujejo. So za mir, a ne za vsako ceno, ker fcele enako močni, kakor mir, tudi poraz hitlerizma. Mir za vsako ceno pa pomeni Hitlerjevo zmago. Prijatelji resne delavske, socialistične politične akcije žele sodrugom v Readingu popoln uspeh. In ako se posreči tudi socialistom v Milwaukeeju obnoviti svoje prejšnje moči, bosta lahko ti dve postojanki, skupno z ono v Rridgeportu dale pogon za obnovitev gibanja, ki bo delavsko, s socialističnimi aktivnostmi in programom ter napredovalo v svojem poslanstvu. ki imajo še ve'dno v sebi nekai rrmi^mUhr za severovz- h" Punkcija dosegla kvotn Kakšno pravico imaU ona dva do te*a? Sla mar tistega neprednga duha, ki Je hodno ohijsko okrožje, kise je »toodstotno. Poroča, da bodo Vftl» vanJ ^ «am bakren cent? prevladoval tukaj pred četrt vrft|A 30. novembra v starem *>ržk(>ne začeli izdelovati tudi O, s tujim denarjem bi marsikdo rad ra,»poIagaI ¡11 "dolo-stoletjem. poslopju Slov. nar. dojn* na St.' de,e tanke. j čal" o njemu, posebno še kak "ugleden podjiuiik" in pa njegov * , Clair Ave., je dobro uspela. Gled* vo>ne da je ža-; "katoliški" urednik. Nekdo v Clevelandju je ie uvidel. cla 10 Ker sem za delo v rovu men- j precjaefioVal ji je John Filipi«*, ker 0iv3a glavna oporni- da prestar (saj ne marajo me /čnih sredstev, da bi bolj uspešno d«-lovaht za prospeh dramskih in pevskih zborov, o razširjanju Proletarca in druge literature, ki jo izdaja JSZ. Zastopniki društev naj skušajo pridobiti med svojfm članstvom čim več naročnikov na Proletarca. Precej časa je vzela razprava o pomožni akciji za v stari kraj. Ob zaključku debate je bil sprejet predlog, da je zbornica stoo ver0 v usta jen je (nadaljevanje in k^^-nec drame); Kako so Ru.on>iil(>- Zapisnik prihodnjič, to, posamezna Hevilka p» problemih na kulturnem polju te kmalu pospravilo v "vzhod- * !zo*tati je moralo tudi neka. Naslov:. Cankarjev glasnik, je referiral Frank <*esen. Nave- kraje (kam v Rusijo), Imo- dopisov, ki pridejo na vrsto pri- «411 St. Clair Ave., Clevelan i. del je njene hibe ter pomanjka-; vino so jim Nemci vso zasegli, hodnji tedeh, j Ohio. Proletarec, December 10, 194! ♦«»♦»»♦»e eeeeee »»♦»»»»♦♦»♦»♦»♦♦♦♦»♦»»t»»»»«»»« IGNAZIO SI LONE: FONT AM ARA ROMAN IZ 'FAŠISTIČNE ITALIJE Z avtorjevim dovoljenjem prevedel T ALP A fl 4 (Nadaljevanje.) "Ker ho pričeli Fontarnarezi i/.¿¡vati in ker se niti člani ko-Rusije niso med seboj edini," ie rit nadoma izjavil impresario, poslužujem svoje pravice kot župan in imenujem kavn-liera Pelina, stotnika fašistov-s-ko milice, in dona Circostanza Za zastopnika Fontamare." Tskoj se je šest karabinierov \rglo na nas in so nas odvedli na cesto k oatalim Fontamare-/,om, medtem ko je don Con-*tanza zaklical za nami: "Le zaupajte mi! Ostanite nirni!" Za karabinierskim kordonom se je dalo le slabo zasledovati, •raj se je ob potoku dogajalo. Prav za prav nam ta rešitev ni bila neprijetna, vsaj nismo bili vstalim kafonom odgovorni. Kolje je bile, da je sprejel našo t-orambo tak izobražen mož I akor je don Circostanza. Najprej se je približal potoku notar, nato neki arhitekt, iiitto štirje cestarji z lopatami. Videli smo, kako sta don Peli-no in don Circostanza diskuti-rala z arhitektom. Pobočje ob cesti, veliko šte-\ »!o karabinierov in dostojanstvenikov. ki so se zbrali ob zapornicah, —vse \o nas je oviralo. da bi videli končno-ve-Ijavno delitev znamenitih dveh t reh četrtin. Toda približno st« Metrov dalje spodaj. kjer se je *», mik ti, v nebu ni* j in*. j Med to grozno tragedijo, v | ati v popevkah, da ima spo- liw k »M« hudi, mrtve objokuj, i srC|1 trga jočem krohotu, ki I s°hne moči v svojem zboru. V — zadnji je pela sopransko parti- ciji' in Ferjančlčev "Venček narodnih pesmi". V obeh točkah je bil zbor prav dober, le to bi bilo prav, če bi bil vsaj malo močnejši v moških glasovih, posebno pa še v tenorskih. V tem oziru se mora "Sava" izpopolniti ter gledati na to, da si pridobi še nekaj dobrih moči. Nato nam je zopet nudila Anne Beniger krasen ulitek, ko nam je rzborno zapela krasno in sila naporno arijo "Ritoma Vincitor" iz Verdijeve opere "Aida". S tem je naša sopra-nistka pokazala, da je kos že takim glasbenim mojstrovinam. V Woodmanovi "A Birthday" pa je bila Anne Beniger tako izvrstna, da je samo sebe prekosila. Občinstvo ji je v obeh nastopih izražalo svojo hvaležnost z burnim ploskanjem, ki ga je žela po vsaki odpeti pesmi. Posebno pa si je pridobila naša srca z Woodmanovo pesmijo. Tako nam je bila všeč s tistim petjem, da smo jo ponovno priklicali na oder ter prisilili k temu, da nam je zapela še eno slovensko popevko v nameček, i Tudi pri petju v tem nastopu jo je spremljala na klavir Jasna Bjankini z znano in že neštetokrat priznano spretnostjo. Ob zaključku prvega pro-gramnega dela nam zapoje I "Sava" še Lahamarjeve "Pre-] zgonje cvetlice", Zormanovo "Oj, večer je že" in Lahamar-jevo "Svarilo". Vse tri pesmi je zapela "Sava" zelo dobro in pokazala zla- nem oziru. Kmeta Boštjana, ki je brez pravice točil opojne pijače, je predstavljal Anton Garden. Pel in igral je zelo dobro tudi to »pot. Tudi njegova žena Meta — Anna Miško — pa njuna hči Micka — Alice Artach — sta bili dobri v vsakem pogledu. Njihen trospev pa je bil že kar imeniten. ' Johnny Rak, ki je igral in pel vlogo nočnega čuvaja Mihe, je zelo dobro izvršil svojo nalogo. Opereta ni naletela na noben zatikljaj, kar pomeni, da so vsi znali vsak svojo vlogo. S to vprizoritvijo je "Sava" obudila v marsikom, ki danes ni več bogve kako mlad, spomine na fantovske dni, tistim pa, ki so fantovali, oziroma še fan-tujejo tukaj, pokazala, kakšno je tisto življenje v deželi, iz katere so prišli njihni starši. Ta prireditev je bila v obeh delih programa zelo lep uspeh in udeležencem je nudila fin u-žitek v vsakem oziru. To naj daje Savinim pevcem in pevkam pogum za nadaljnja prizadevanja, a občinstvo pa naj vzpodbuja k temu, da jih bo pu svojih močeh podpiralo v njih-nem lepem stremljenju. teii tugo, aren leti bolečine, evangelij hratštra »iW*i oznanuj! Ze blizu srede dvajsetega stoletja smo. Živimo v dneh, ko ustvarja človečki um stvari, ki jih človek v prejšnjih vekih niti svojim božanstvom ni pripisoval. Dihamo v času, ko je človeku stroj — izum njegovega duha — pokoren suženj in m»i lahko brez vsakršnega upeha-nja izdeluje toliko vseh njegovih potrebščin, da bi mogel posvečati domala ves svoj čas le negi glasbe in petja, gojenju vseh svojih kulturnih stremljenj in uiivati njihne sadove brez vseh skrbi v kar največjem razkošju in najlepšem bratstvu po celem svetu. In vendar je prav sedaj več gorja, trpljenja, joka in stoka, kar vse se ob trepetu, razpadanju in umiranju staplja z grmenjem smrtonosnih topov in strahotnim žvižganjem uniču-| joČIh bomb v grozovit krohot I človeškega zverinstva, besneče-ga po krvavih bojnih poljanah, prežetih s krvjo padlih žrtev, kakor pa je bilo vsega tistega I še kdajkoli poprej. In kadar je tako, se nevidni glad klati po svetu in brati s strahom pa boleznijo, ki utira pot bridki, a vseeno pa odrešujoči smrti, ker ji takšno mesarsko klanje še posebno godi... In glasba trpi, petje umolkne... Vse muze molčijo, kadar puške govorijo. <>. Temu koncilu so slovenski duhovniki pod vodstvom omenjenih dveh frančiškanov obljubili, da bodo v svojih župnijah in v društvih zbirali v enak namen. -O Za-krajškovem načrtu za pomoč bednim duhovnikom, ki so pri-bežali v Ljubljano in v druge kraje slovenskega dela pod Italijo, je bilo v tem listu že po-rečano. Določa, da se uabrani denar vlaga v newyoriki banki na račun Vatikana. Banka Sveti stolici brzojavni poroči, ko-likoadenarjn je bilo vloženega na njen kredit in v kakšen namen. Iz Vatikana po tem obvestilu oznanijo v Ljubljano škofu Rozmanu velikost v*ote. ki vodi razdeljevanje podpore v lirah. Rekli smo, da je taka pomoč sedaj zelo neizdatna. Kaj* ti ljudstvo potrebuje živil, ne lir! Kaj ti pomagajo lire, franki ali marke, če pa so prodajal-ue prazne! Francija, Španija, Belgija in druge gladne dežele apelirajo, naj se jim pošlje ŽIVIL. Bivši predsednik Hoover si pri/videva že mesece, da bi angleška hi ameriška vlada doli volile pošiljati v omenjene in v druge dežele, posebno v Grčijo» živila, ki se jib bi delilo bednim pod kontrolo mednarodnega Rdečega križa in pod kontrolo njegovega iHooverjeve-ga> živilskega odbora. Kolikor je tam hrane, si jo sme vsakdo kupiti le določene odmerke, pa mnt^okrat še teh ni. Tudi se dogaja, da prodajalci pri tem veliko goljufajo, čeprav so kazni zelo stroge, ako jih zalote. Delavec, ki malo sasluži, si ne more privoščiti niti vseh pičlih BUYS U. S. FOOD AND •SUPPLIES" FOR VATICAN CITY New York. Nov. 4. (Special.)— Count Enrico P. Galeassi today We»-lifted hiuwlf u economic advisor to tbe Vatican as bo deported for Europe aboard tbe Atlantic Clipper. 11« disclosed that during bis 10 day visit to tbe United States bo bad arranged for tbe •kapmoat ot ".applies, including food, to Vatiaaa City. Vatikan torej uporablja a-meriške dolarje, da si nakupuje živil in drugih potrebščin v Ameriki, ne v Italiji, kjer jih ni lahko dobiti ne za lire, ne za dolarje.. In Ljubljana je pod Italijo! Omenjeni papežev odposlanec je dobil zagotovilo Anglije, Nemčije, Italije in Ze-dinjenih drtav, da ladja z živih in di ufcim blagom za Vatikan na morjih ne bo nadlegovana. To je pomoč, ki kaj zaleže: v hrani in v blagu. ' Miha Krak, podpredsednik Kraljevske vlade, kakor se samo sebe uradno imenuje, je dne 1. decembra na svečanosti jugoslovanskega dneva zedi-njenja v Londonu rekel med drugim: Ne morem dovolj poudariti, da smo mi eai, Srbi, Hrvati *a Slovenci bili yedin ioni in bomo sediajeni ter ne-omabljivi sovražniki nacisma ia faiic-ma in da mi ua« samo stvomimo sa tem, da aadaljujrino borbo do zadn>o in končna magari če bi bilo zraven samo pet Slovanov." C.raja one, ki niso hoteli sodelovati. Sklicatelji pravijo, da se niso odzvale ne češke, ne slovenske in ne organizacije drugih slovanskih narodov v zadostni meri. "A-S." misli, da bi že pet SkovanjV lahko tvorilo "vseslovanski" kongres. Morda se je le Šalil, ali pa ne ve. kaj je koN¿rr«*. Nu, pa če bi jih prišlo pet. bi Slovak lahko povedal Cehom, da jih je 81ovaška izdala, kar je znano brez kongresa. In Boi-gar bi lahko povedal, da kakor zadnjič, je bolgarska armada ispet v tej vojni udarila po Srbiji. In Srb bi očital Hrvatom, kako Pawlurva *Areoévk»É/' mori in podi pravoslavne. Pravzaprav je to že povedal zelo ro bato dnevnik -Ameriški Srbo ¡.ran" in |>a Palandečev tednik "Jugoslavija" v Chicagu, ki je 29. novembra pod naslovom "Slav Congress Post poned" pisal med drugim: Tbe rovolt of American Slav load-c rs and ar«aaiaatiua» a«ainat tbe snU appoiated John Butkovich, president -of tke Croatian National Council in | Pittsburgh. to lead tbe Slav move-»nI in America bas rosulted in tke postponement aad r e or ga aiaa t ion u» tbe Congress, wbicb was to bav* taken place in Pittsburgb. on November 21-23. Joba Butkovick is tbe ;ast man in vkcak lindbergh se zaprl v samoto u«.stopil Amerikanski Slovana**, in pomaga mu več ali manj A-! meriška Domovina. ediloria lu z dne 25. uov. pravi, da atoe-riški Slovenci nismo poklicani, dajati politične direktive stari domovini. A v istem članku pravi: "Tudi je pravilno, da ¡M»| organizira enotno stališče a mi» | illkftt Slovencev glede politična pomoči stari domovini." Vzlic tem protislovjem sam s sabo bi rad nahujskal javno mnenje in nekatere podporne organizacije :proti sodelovanj i v pomoč plemeniti ideji. Dvomim, da se mu brt ta nakana posrečila, ker ima jo pošteni katoličani vzvišenejša čustva kot pa jih jim pripisuje urednik njihovega dnevnika. Anton Vičič. Namesto šopka rož no Cankarjev grob Po 7. decembre ut mogel prit» v dotiko • Charlesom Lindbergkom nihče eec. • Zaprt «a je aa svoja farmo in aaretil »luziačadi. da naj ao pasto nikogar k ujema, pa tudi pa telefonu ni Kotel odgovarjati. Kol snano, jo bil on glavai propagater spnrasuiua s Hitlerjem in s Japonsko ter aapadal Roosevrlta kjerkoli je mogel, ker nas tira "v vojno". Sedaj smo v nji in Lmdfcergfca bi reporterji radi vprašali, kaj on misli o tem. Na gornji sliki ii j« Lindbergb, ko j« bil v gostih v nacijski Nemiiji nija komunistična stranka in z njo vred Narodni Glasnik. Očitek, da T ho mas pere Hitlerja. Amarica ta ^ansar tb. um t, of tbe «I resničen, res pa je, da udar-Slavs. Ho ia said to havo been tbe ja Ves Čas Veliko bolj pO Angliji stumbling block of Yugoslav uaitv. j kakor pO bas been aceused of subversive aetiv- ities, • collaborator of Aale Pavelich. ! hitlerizmu. Ampak to ne šele od 22. junija, ampak ves čas. Isto je počel do orne- Hitler's murderou» bireLag ii tia, a ud aa iaatigatar of Scrbo-1 Croatian strife and disnnitj ia fago- j Glasnik. Udarjal je pO Angliji slavia and America. i j|) zaveznikih, Nemčijo pa pu- .....— ' ščal v miru in delal vtis, da Anglija edina je kriva sedanje Hrvatov pa se je udeležilo shoda tudi precei Slovencev. V glasbenem sporedu so sodelovali sopranistka Ann Benhrer, sestri Korenčan in zbor Prešeren. V Proaveti je nekdo poročal, da je bilo v dvorani 2000 ljudi. Bilo jih je, kot omenjam. Cleveland, O. — Letos je minuto tri tn dvajset let, odkar je zadonel v megleno decem-bersko ljubljansko jutro mrtvaški zvon in naznanil sloven-• skemu ljudstvu tužno vest, da je preminul eden njegovih največjih sinov, eden glavnih stebrov slovenske Moderne ali preporoda slovenske književnosti, nesmrtni avtor "Hlapci Jerneja".*"Kralja na Bctajno- i vT*, "Pohujšanja v dolini šent- j florjanski",« "Hlapcev" in dru-i gih knjrževnih 'biserov — Ivan "imperiali^tfne' Hitler. vojne, ne pa Dokler *e bodo voditelji Slovanov obkladali s takimi očitki iu obdolžit vami. bi bil tudi kou-gres petih Slovanov odveč. "Amerikanski Srbobran" v V neki naselbini je imela J. Pittsburghu, glasilo fn last Srp- «S. Z. svoječasno zelo deloven skog narodno* Saveza, se zna-» ^lub. Ko se je pojavil v stranki ša nad Hrvati, in sicer ne samo nad Paveličevimi Hrvati, tem- Gospod minister je s tem rekel nekaj, kar ne drži saj v njegovem slučaju. Bil je član vlade še ko je zagotavljala prijateljstvo Mussolinijevi Italiji in Hitlerjevi Nemčiji. No, k temu bi lahko kdo rekel, da on te^n ni bil kriv, pač pa okolščine, in pa Markovič, Stojadinovič in več nad vsemi, ob enem pa so obregava tudi nad Slovenci, menda zaradi patra Zakrajška in bitna Natlačena. Na te očitke je,brzojavno odgovoril t el«» Miha Krek v Londonu. Ne bi bilo prav, ako se bi Srbobran njenega datuma tudi Narodni polovico manj in sploh ne verjamem, da je v tem paviljonu prostora za več kot poldrag tisoč ljudi. ' * Program je vodil profesor John Zvetina z Loyola nniVer. ze. Apeliral je na navzoč*, da naj delajo -z vsemf svdjirrri "močmi in sredstvi za smotre, ki jih zastopa predsednik1 Roosevelt. V splošnem bi lahko rekel n tem shodu in o sporedu, da j* bil zelo demokratičen, toda ta vth je motila jtigrolovanška-ameriška Ie*gi}a, ki je nganjala Cankar. Slovensko ljudstvo je izgubilo svojega največjega pisatelja ni dopustila, da bi propadla re-viji», ustanovljena Cankarju v spomin, temveč je delala, se tru.lila in žrtvovala, da jo je ohrani!** pri življenju. Mnogo mož in zena je bilo pripravljenih zavihati si rolave in delati in se tudi žrtvovati za revijo, ki je pod veščim vodstvom Ktbinu Kiistana postala nekaj, na kar mo upravi» eno ponosni. Kot že rečeno, ni imel Cankarjev glasnik nikdar lahkega boja za obstanek. Le premnogo naših rojakov, ki se štejejo v napredne vrste, ni v seznamu njegovih naročnikov. To nam ni v nobeno čast. Cankarjev Glasnik je danes edina * napredna slovenska revija na svetu. Slovenska beseda v stari domovini, ki ječi pod fašističnim jarmom, je zatrta. Zato je naša dvojna dolžnosi da storimo vse, kar je v naših močeh, da ohranimo slovenski tnk v edin» deželi na svetu, kjer je slovenska beseda še svobodna. Neizbrisna sramota za vas napredni slovenski živel j v Ameriki bi bila, če bi dopustili, da propade Cankarjev glasnik v času. ko se zvija naše nesreč-i no ljudstvo v Jugoslaviji pod i krvavo fašistično peto in je slovenska beseda tam prepoveda-| na. Zato bi ne smelo biti med slovenskimi naprednjaki v A-meriki nikogar, ki ni naročen na našo revijo. To smo dolžni ne le našim in sestram nesrečnim bratom v stari domovini, temveč tudi spominu Ivana Cankarja, čigar posmrtno obletnico obhajamo in naposled m zagovornika, ko je bil v na i-1 tudi nam samim sebi. i nov element in koval "revolucionarne" izjave, proglase ter resolucije za prevzem vlade v čaru vojne in take stvari in imenoval za izdajalca ah pa za starnkopitneža Vsakega, ki jim je izgovarjal, je zavel ta strupeni veter tudi v dotični klub kot v marsikakega drugega. Ko lepši dobi, star komaj 42 let. Kbtiko krasnih del bi bil še uMTaril, da ga ni vzela preranu ?mrt! Ampak pri nas je že bilo vedno tako, da so morali naši največji duhovi živeti v mize-rijl in umirati v cvetu let. Izjem Slava Cankarjevemu spominu! A vi. prijatelji Cankarjevega glasnika, na delo zanj in podvojite in potrojke število njegovih naročnikov. S tem rfe bo ste naj 1 epik' oddolžili spominu velikega pokojnika. znašal nad Slovenci zaradi ne-'*» ^ hoteli svojo organizacijo oteti pred tem neso- katerih oseb. Naj se rajše prijema one. ki se jih tiče. Ako je knez Pavle. Toda znart je nam tudi tisti Miha Krek. ki v čas?i Rev. Zakrajšek prihajal v dr-klerofašizma v Avstriji in Mus- j žavni department zvezne vlade odmerkov, ker jih nima s čem «ohnijeve-Hitlerjtve invazije v j in se predstavljal za nekakegra plačati. če imaš denar, in ti špansko republiko ni nikoli de- predstav nika podjarmljenega trgovec zaupa, da ga ne boš iz- jal, "'da smo vsi neomahljivi so- slovenskega naroda, mu je bi! dal, mu plačaš za blago trikrat • vražniki nacizma in fašizma *. ali desetkrat več kot je postavna cena, pa ti ga da na skrivaj veliko več kot bi ga smel kupiti, za druge ga pa nič ne oeta-ne. ^Te vrste kupčije skušajo oblasti marsikje iztrebiti s smrtnimi kužnimi. Ampak denar ima privlačnost. Avtor te kolone ne obsoja Rev. Zakrajiška zaradi njegovega prizadevanja, pomagati svojim duhovnim bratom in drugim. Dvorni rmana*i SloveMC z dn<* •J. decembra tarna v uvodniku v sle d preklica n>a vseslovanske-ga kongresa, ki se bi imel vršiti 21.-23. novembra v Pittsburghu. Apelira, da naj "vodstvo za vseslovanski kongres nikar ue odneha, če ima kaj hrbtenice in pa prave nesebične ljubezni do slovanatva'1. Meni, "da se bi kongras moral vr&iti, pa Ii pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI JkT * * ^ ' '* USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE 7REBA ZA NOVO DRUŠTVO ll i s H aa letat $3 ®0 sa pal latai $1 50 sa iutrt leta; «a Chicago in Clcam ^ "T 2(L?7 So. L»udu le Avenue S « hirajo. Illinois ^ /v naročite si dnevnik PROSVETA Naročnina sa Zdruiene driave (iavan Chiraga) la Kanndo $«.00 Naslov zc (tst in fojništvo je: po primernem posredovanju jugoslovanskega j.K>sianiatva — tako vsaj trdijo tisti, ki pravijo, da vedo — dohod v omenjeni department zaprt. In če je pater Zakrajšek trdil — morda je— da slovenski narod noče več pod Jugoslavijo, je gotovo, da ga narod v to ni pooblastil. In če je trdil, da Italija s pod-jarmljenimi Slovenci, ki jih je vzela v tej vojni, lepo postopa. Nemčija pa brutalno, to le po-iasnr, čemu 90 mu bila pota v Rrm odprta in čemu je dobil v Vatikanu ugodna priporočila. A slovenski narod ni imel pri tem ničesar opraviti, najmanj pa se ameriški Slovenci. Jame» Debevec menda še ni utegnil poizvedeti, čemu je moral minister Franc Snoj taJto iz-nenada nazaj v London. Njegov načrt je bil ostati tu if sodelovati pri sklicanju vseslo-vnnskega kongresa. Pa je moral spet tja na drago pot. Kadar človek gospode ministre, poslanika Fotiča in drnge pokuša na shodih, mu ugaja, ker tako lepo govore o edinstvu, a-pe lira j o na slogo in kličejo v boj zoper sovraga. A med seboj si niso nič kaj edini. Ko bi bilo samo to, pa nič spletk, bi še bilo. Narotfni Glasnik v Pittsburghu se večkrat obregne ob Normana Thomasa in mu očita, da igra v sedanji vojni "izdajalsko vlogo". Citira ga, ko je dejal: "Naj reče kdo karkoli o Hitlerju, nihče mu ne more očitati, da je on nas prvo napa del.** Komunistični Narodni Glasnik ga k bivšemu voditelju komunistov v Franciji Jarqiie*u Doriotu po krivem primerja. Thorna« je pacifist in izotacio-nist. Vodi prav natančno tako cialističnim tokom, so bili zmerjam. da so zatajili mednarodni socializem, dOcim so v resnici ostal? na temelju mednarodno solidarno ti. V oni naselbini se je nekdo potil V potu svojega obraza, da naj člani JSZ odidejo v njegov "angleški" klub svojega pa razpuste. Kes je vplivalo in kluba ni več. Gorečnež je odpovedal Proletarca in urgiral druge, da naj store isto. Nekaj mesecev pozneje pa je dotičnik začel enako udarjali po onih, rad* katerih je spuščal želo v klub JSZ, odpovedal je list Ca H. za katerega je agiti-ral in prispeval petake in dese-take, preklel Thomasa in Krue-gerja, in se navdušil za — ftooseveMa. Zreii|n>ožje ne bi smeli poslušati takih ljudi, ki so zavedeni od sanjačev in buj-skačev. Zreli možje in žene vedo sami, kje so in kaj je prav in kaj ni. Napredni stvari v v*aki naselbini ie storjena škoda. ako opusti klnh JSZ, kajti take postojanke so ognjišče napredka. je bilo tako malo... Ljudstvo, j Pridite v nedeljo 14. decem-kateremti so služili, je bilo sa mo revno, a tisti, ki to ga predstavljali In ki bi jim lahko po mahali, se niso*brigaii za nje in bi a li>4l vsi v Slovenski narodni dom na 6417 St. Clair Ave., kjer bo proizvajan vseskozi zanimiv program za obletnica svoje običajne ceremonije: Vsi!so jih Često sovražili, kakor na ¡smrti Ivana Cankarja. _ I. J. 0 dnevu ujedinjenja . . k 'm «M i» ft* # ' ' * Chicago. III. — Jugoslovanski dan ujedinjenja SO» novembra ▼ paviljonu Pilzenskega parka se je leto« od prejšnjih v marsičem razlikoval. To je razumljivo, ker jugoslovanska vlada s kraljem vred je v ubež-ništvu* pa bi čudno zgledalo, če bi ha takih slavjih uganjali e-nake ceremonije kot so jih do latos. • Juiroekivansko ljudstvo je doletela težka nesreča in se spremenila v tragedijo. Tiste, ki so mogli uteči na varno, katastrofa, ki je padla na njihovo deželo, duševno boli, a fizično je ne čnti>o, kakor jo oni, ki so morali ostati tam. Udeležba na prireditvi je bila prilična, okrog »00 do 1,000 Uudf. Pravili m mi, da so jo Srbi uradno bojkotirali in so | prej izstopili iz pripravi jal ne- Itaktiko, kakor jo je do 22. J*-[ga odbora, razen onega .Poletf govorniki, med katerimi Je bil Slovenec Boris Furian." ki je prišel nedavno iz l»ndona, dalje jugoslovanski minister Sava K .movir. hrvatski ban Ivan Subašič, John Beneš. brat predsednika čehoslovaške republiške. Peter Kokotovkh in nekaj drugih, so klicali ljudstvo v slogo in ga bodrili na delo ir\ v borbo proti hitlerizmu. Kosanovic je med drugim dejal, da vzlic motenjem in ne-taktičnosti nekaterih prejMjih vlad je prevladovalo med Hrvati in Srbi prijateljstvo, etialto s Slovenci. Omenjal je torej glede odnosajev med Srbi in Hrvati le rožnate strani, kar je na fhodih, na katerih je govor-nikova naloga navduševati, morda pravilno. Ampak stabin strani se s tem vseeno ne zakrije. Dalje je pozival Jugoslovane v Ameriki, tej najde-mekratičnejši državi na svehi, z najdemokratičnejšimi cfljf, kjer lahko svobodno govore svoj jezik in svobodno delujejo po svojem prepričanju," da de lujejo enotno za obnovitev Jugoslavije in pomagajo, da se razvije i* slično demokratični državo, kakor je USA. "Kajt! tako državo hočemo tudi mi," je naglaM. BeneŠev govor se mi je posebno dopadel. Omenjal jč junaški odpor Hunije in s pomočjo nje bo vstala nova Evropa in Jugoslavija v nji, je dejal. Govorniki so se ogibali patri-otičnih in monarhištičnih fraz Le eden je mimogrede omenil, da predno se je podal iz Londona na pot, je še vidtl kralja in premierja Simovfea. Aplavza pri tem ni bilo; le edfcn le-gijonar je zaklical živijo kralj Peter!" Odziva med avdljenčo ni bilo. ' * Ban dubašič je bil zelo navdušeno pozdravljen. Govorii je. kot že rečeno, ža slofco ii skupni boj vseh jugoslovanski!! narodov, da se otmo Iz jarmijenja. * ^ -1 * * Naj se ob tej priliki nekoliko dotaknem vseslovenskega kongresa, ki se ga sklicuje meseca februarja v Chicago Prbtl tej 1 na meti jr mirnrA.^Izdjtfihfrh primer Cankarja, ker je s svojo jedko satiro bičal njihovo jalovost in pokvarjenost. Tako smo jih izgubljali — fcrtve pomanjkanja. mizerije, jetike — ko so se jedva povzpeli do viška svo jih ustvarjajočih sil in v naši književnosti so nastale vrzeli, ki se niso nikdar zamašile... Ali čeprav je Cankar umrl, njegov duh Je živel dalje in še živi in bo živel v njegovih ne Spominsko siovnost Ivanu Cankarju Cleveland, O. — V nedeljo 14. decembra ob :>. pop. priredi Cankarjeva ustanova v Slov. nar. domu na Si. Clair Ave. si a vil ost v spomin Ivana Cankarja, z varijetnim programom, v katerem sodelujejo različni talenti in pevski zbori, smrtnih delih. Ta neumrljivi i Nastopila bo tudi odlična pev Cankarjev duh je pred dobrimi 1 ka Ann Beniger iz Chicaga. še?timi leti razgibal tu d i'src. 1 Podana bo enodejanska drama slru^ne 'naprednih slovenskih "Natturno", katero je spisala mož in žena v (Vvelandu in j Marija Kmetova. Ker je Can-sklenili so, oddolžiti se velike- karjeva ustanova poleg svoje mu pokojniku s tem. Ua mu po- publikacije, ki izdaja Cankar-stavijo spomenik V obliki na- jev Glasnik, tudi kulturna, j<* želeti, da jo podpirate z vso svojo močjo, da bo še v naprej dVlovala kakor dosedaj. Udeležit« se te proslava v polnem ¡številu, da bo priredba čim bolj Crspesna. Po programu bo plesna zabava. Igral bo Johnny Pa-conov orkester. V prizidku se bomo pa lahko okrepčali in se i zabavali med svojimi prijatelji in znanci ter uživali nekoliko brezskrbnih ur, U x* J. Krcbcl. predne slovenske revije, ki na j liAsf njegovo irrie najlepši spomenik, ki «i ga more pisatelj zaželeti. Rojena je bila Cankarjeva ustanova in kmalu hatO tUdI Cankarjev Gla.nHt, ki'je danes v sVbjem jietem letu obstanka. 4 % Pot ni bila lahka. Treba je bilo mnogo dela, truda in osebnih žrtev, da se je re*ijp vzdržala. Cesto je le maki manjka-fo; da nI začela trči voda v grlo. Toda fa majhna požrtvovalna skupina, »brana pod c-krtfjem c Canknrjev^ iManove Ste naročnino na Proletarca obnovili? ZA LIčNK TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITC NA UNIJSKO TISKARNO A^ria Printing (^o. i839 k hai-sted street, chicago, ill, Tri. MOHAWK «707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Í t i ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a PrtaNfÄvIn^kA pru1nica\sr priporoča rojakom v Chkagu, Ciceru in Berwvnu. é Parkvien La 11 iitlrv C o. ! a m a kit/ anil ■ . i/vaxm,■ u/ntrkniu i__* - * 4 FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, laatnlka Fina p> »»trezba — Cen%» xmerne — Delo jamieno Telafoni: O.VNAL 7172—7173 W. 21st Street CHICAGO, ILL. 1727-1731 /. ✓ ProUUrec, December 10, 1941 ZVONKO A. NOVAK: ČEZDRN INSTRN SLOVENCI II. Govoric« je poleg možganov, v katerih se človeku poraja mi- njem štajerskem pa v Prek-murju. , Ta je'.ik .s« imenuje že od pivih početkov sem slovenski ;o imenu Slove nov, kakor so se sel. najvažnejši element člove- nalivala slovanska plemena, ki «ki književni jezik otresel v Poslanska zbornica jc z zadnjih desetletjih devetnaj- , .. . ., 4ega stoletja različnih nedo- udarom na uni|e udarila skdnosti, čeprav je tu in tam ' ob enem VSC delavstvo še vedno naleteti nfenje, ki pa 1 jih bo prej ali slej odpravila (Nadaljevanje s 1. strani.) raba sama. j0, ob enem pa jih morajo pred- Oe vpoštevamo vse to, kar K 'ožiti v vseh podrobnostih me- povedanega in razloženega rodajnemu oddtlku zvezna /goraj, pridemo do zakljačka, vlade, da je slovenski književni jezik Dalje, da se murajo vse um- produkt najrazličnejših sestav- pci,tHvno registrirati in obdr- škega bitja. Zato naj začuem opisovati zgodovino staiVenske-a naroda z njo. Slovenci so majhna veja velikega slovanskega debla in s pri m e r j a j oč i m je z i k oslov j em sc da dognati, da je imeti Slovane za del velikega arijskega ple- nih delov in da se ni v narodu nikjer in nikdar govoril, čeprav ga povprečen Slovenec skoro 10 se naselila na Balkanu in v Alpah. Pri balkanskih Slovenih o pozneje to ime izpodrinila i ¿pridoma razume. iro«*n* državnopolitično moč-i , . . kakor s,, bili n. U kl n»Unfni P0*» »ejsih plemen, pr. Hrvatje, Srbi, Bolgari, pa e je ohranilo le še pri politično ne amostójnih Slovenih v žavati redne, tajne volitve. Néd'.oMvo nad njimi ima vlada. Kongresirki, ki so se ogrevali za sprejem te postave, so vpi jezikovno zgodovino in ibven- |¡# dH „ tem ^¿tijo delavce, a v ska narečja, ugotovit«, more Al" ' ^uko 96 *n fa p >sel mena ; zapustili so svoja selišča pah, med tem ko se je pri onih : Jf doka i dobro cpravil Stan;-v srednji Aziji ter se naselili iamo še jezik imenovalse dol- ^v Arabec in na ujeg^ve To časa slovenski — ponekod na zapadu se je ohranila ta oz-, načba $e celo do danes. Staro . _ . . ime Sloveni * ie redkokdaj P* BreXnlko¥» S'0Vnit» 1,1 L viT«toieUu. a duufs jr , | k» I'» v m*rw- J&tai rabi edino ie pri bene-;n'P"v» p skih Slovencih. Kjer se je ohr* v zakarpatskih deželah. Jeziki se delijo v tri vrst5, in sker v enozložne, zlagajočc in sklanjajoče, K zadnjim se prištevajo tudi arijska narečja; ta so bila. kakor trdijo nekateri učenjaki, spočetka enozlo-žna, a so se kasneje ojačila v zlagajoča in naposled se pre-I levila i v sklanjajoča, v katerih trvitve se opirajo vsa dela, ki spadajo v to stroko tPleteršni- kov besednjak, Levčev pravo- nifo tO ime dalje iarne z osirom na skupno jezi-glavnih dolinah ob Muri, Dravi kovno življenje. stari rimski cesti Petovij- Vzhodni balkanski Sloveni zopet rozgibol Si drug Jos. Klarieh. tajnik kluba št. 114 JSZ v Detroitu piše med drugim, da je biki zadnja khtbova seja Še precej di bro obiskana. Vanj je pristopili Joe Menton. ki je bil svoje- rev kraljevsko »iužbo Peta AFL pa prav nič zaslombe. Karadžorževic. Po njegov i precej časa. V klobovo blrjaj-110 seje nabralo $10,t Letna seja kluba bo v petek 26. decembra. Naj se je udeleže vsi Člani in pa še bivši člani se nam naj na tej spet tridru- ja je k!ub naročil za začete* 100 izvodov. A k vile ja, potem po vzhodnih *0 se ločili že pred dohodom Alpah in Krasu do beneških j do Domive od zapadnih in njih-nižin, nadalje tja va-poslovenila. Madžarščina je za- no naseljevanje na Balkanu in 1 <*veh zaupnikov, ki jih iz segla krajino pri Blatnem jeze- v Alpah je sčasoma naredilo ru in dele ogrske nižine na ju- konec tistemu skupnemu jezi-gu in od tamkaj dalje na za- kovnemu življenju, hod: v beneški nižini si je ro-1 Slovenski književni jezik se manski jezik osvojil nekaj slo- (predvsem opira na «r?dnje do-venskih naselij, ki so sporadi- lenjsko narečje šestnajstega eno segala do Taljamenta. stoletja, t. j. na jezik Primoža Vsa gonja proti unijam je delavstvu dovolj zgovoren nauk, da potrebuje svojo politično stranko, kajti na "prijatelje" v drugih se ne more za-111 *ati. smrti ga je nasledil sin Aleksander. ki je postal žrtev atentata, izvršen nanj l. 1984. ko je prišel na uradni obisk v Francijo. Ubili so ga Pavelfčevi agvnti, ki jih je protežiral Min-•olini. Aleksandrov sin prestolonaslednik Peter je bil mlado Če Želite dobro Čtivo, na- leten, z^to je dobil službo za _n. • a . ' . . izvrševanje kraljevskih poslov roote si Amerrsk. družinski re(reMUki gvet ¿r'eh flan^ kl koledor za leto 1942. ZED. DRŽAVE, HOČEŠ NOcEi, MORALE V VOJNO $ (Nadaljevanje s 1. strani.) nevtralnosti, Češ, to nam bo v največjo pomoč. Fn res jim je tyia. Hitlerjev načrt Nemčija je v svoji sedanji zagati skrajno potrebovala vstop Jrccmafcf v vojno. Vzrok je enc ;tavert. Munfcij- ska produkcija Zed. držav za Anglijo in Kitajsko, posebno za Anglijo )e j>ostala preopa-sna za tretji rajh. Ameriška bojna mornarica na Atlantiku je nemškim podmornicam ske-ro do kraja ustavila pot. Torej je treba oboroženo silo in pa produkcijo Zed. drža/ kako nevtralizirati. V ta namen je Hitler pozval prease japonske predstavnike in jim v bistvu dejal: "Sedaj je čas. Udarite! Da bo kaj zaleglo, udarite tako, da bo res zalt/lo! Hlinite voljo za sporazum z Zed. državami. Pošljite tja za mirovnega an^elja enega izmed svojih 1 najslovltejših diplomatov. Za-vlačujte posvetovanja in pogajanja v Washingtonu kolikor j največ mogoče, a delajte vtis, i da ste resnično za mir. Toda » ze tedne prej, in še poe^bno tisti luomeut, ko boste v ¿tanj i 1 res1 cpiti Washington § svojim posebnim odpo-lancem, da ste za mir in za sporazum z tTSA, se pripravite na udar. Vzemite i /a to ne manj kot 10 dni. V tem času vaši momarieni po- , veljniki vedo, kaj lahko store. I Udarite po llavajih. kjer tiči od stiani USA za vas glavna ; nevarnost. V Tokiu so o tem razmišljali in se odkJfli: V Washington i» it i ni: mi i KIIIIOV JI* S* tf december CLEVELAND, O. — Ve.«lie» kluba it, 49 JSZ v ¿«trtek 25. decembra (na božični dan) v Slov. del. d«>niu na Watarloo Road. CHICAGO, ILL.—V »redo 31. de. cembra Mvolelna xabava klaba št. 1 J»Z. * ♦ marec 1942. CHICAGO, ILL. V nedeljo 15. marca 1942 prireditev v korUt Prole tarča v dvorani SNPJ. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 26. aprila koncert Save v dvorani SNPJ. Vsaka ttionja je ®k»tn»kt in j» *iw-mo op«rr»blj«tt Ir kot dodatek k vo-dttii juhi. Ce hi iH»v«n*éljiv«#Ht yiirt'la, l>i b«P> treba drv. tie Pftihoknhja je «Jtuk o ustroju du-Aevnrjra šelotka. Tudi ra£>ni«ijanji> je le prebavni proce*. BUY UWTED 1 STATES SAVINGS BONDS AND STAMPS PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani.} berejo delavci izmed sebe. "Delo me veseli", je rekel, "in ga ne mislim pustiti." Skupno upo-sluje njegovo podjetje 370 delavcev. Tisti, ki bodo delnic de ležni. so bili ob njegovem spo- jih i ^^^^^HIHIHIH^HHIHHIIIH^HIHJftfMfci Itttfpada vzradošceni. Hazkilne le m Ije pisne raz m e - Trubirja, ki velja za ustanovi - j tudi če bi vsi industnalci posta-Iv. ki so preprečevale ožje sku-1 telja slovenske književnosti I " enako radodarni, bi to še vse-pno jezikovno življenje, potem j (rojen ie bil 1. 1508. na Rašici različne politične prilike, ki so pri Velikih Laščah). Mnogo sta ustvarjale nove, natanko dolo- k temu prispevala tudi Josip cene družabne enote, so vzrok, Stritar in Franc Levstik, ki sta zakaj se je začelo v južnovz-1 bila rojena v isti okolici. v veliko pomoč, m še več pride. Fraacija mora zalagati * premogom Alzaško in Loreno, ki ju je vzela Nemčija. Izvozila ga je tja že več sto tisoč ton. 10,000 ton pa ga je morala dati nemški okupacijski armadi v Franciji. Ostane ga ji za njene potrebe samo 2,iMM>.000 ton, dočim bi ga potrebovala najmanj 4.500.000 ton. Tohko ga je namreč porabila v letu pred vojno. Ker ni kuriva, mora francosko prebivalstvo prezebati in še stradati vrh tega. Nadškof Micheal J. Curley v Washingtonu je 2. decembra mu je načeljeval knez Pavle. Slednji je bil 25. marca 104i < zaeno z dvema vodilnima ministroma odstavljen in mladi Pe->r, ki mu tedaj še ni bilo 18 ♦ ct, je bil proglašen za polnoletnega in s tem za pravomci-nega kralja. ~ hodni pokrajini omenjenega mirečja prehajanje v skupno jezikovno življenje s sosednim, dotlej že več ali manj razvitim in drugačnim jugoslovanskim narečjem, t. j. s srbohrvaškim I jezikom. Z druge strani je srbohrvaški jezik vzel kajkavsko in čakavsko govorico nadaljnjemu skupnemu življenju s , slovenskim jezikom. Tako se je zgodilo, da se sedaj govori slo- eno ne rešilo socialnih vprašanj. Kanada je "zamrznila" vse cene na podlagi onih. ki so bile 11. oktobra. Merodajni odbor Od toga dejstva je v glav kanadske vlade, ki je imel na- estro ožigosal predsednika nem odvisna tudi pravilnost v h>go rešiti problem cen. je de- RooseveKa, ker pomaga Rusi-pisanju in izgovorjavi današ- Ml. da bo to pomenilo veliko ji. Stalina je imenoval "rdeče-njega književnega jezika. Ali \ neugodja, a boljše je neugodje ročnega morilca, ki se je zlo-ta vpošteva pa še druge okol- kakor pa uničenje. hotno smehljal, ko jc v Ukraji- Sovjetski premier Joeef Sta- ni umiralo tri milijone ljudi." lin se je 30. novembra zahvalil Napadel je tudi Rooseveltovfi Ar./liji za izdatno pomoč v **»o, ker je dajala potnho a-tankih, ki jih pošilja Sovjetski meriškemu mladinskemu kon-Uniji, a ob enem je omenil, da gresu, kr je vriskal za vojno, jih je preveč vrst. Lord Beaver- Ker jc omenjeni nacfckof ne-brook, ki ima nalogo skrbeti, da dobi Rusija čimveč angleških tankov, letal in drugega V uradni zgodovini mlado Jugoslavije so označeni ti trije kralji sledeče: Kralj Peter L osvoboditelj. Kralj Aleksander ]., ujedl-njitelj. Kralj Peter 1L, obnovitelj. Tako ga imenejejo četniki, ki so ?e zoperstavili Nemcem. Prvi je torej izvršil osvooo-dilno nalogo jugoslovanskih narodov, drugi jih je pa zedi-nil in zdru&il. Nemci in Italija ni so leta L$41 to državo raz popijemo posebnega mirovnega odposlanca, da ne bo nihče tam nič hudega sumil in tik za njim pa bojne ladje. Ameriške stra že bodo dremale, napademo pa jih v nedeljo, ko so še najbolj dremave. Tako se je v nedeljo 7. decembra pridela vojna z na padom na Havaje in na Filipine, z ogromnimi izgubami za Zsd. drŽave. Ameriški izolacionisti so v cčigled teh dogodkov strmeli, ker jih je sram. Pravili so o litini Pacifika, pa so se ukanili prav v vsaki svoji trditvi. Fo-iebno še jim je lahko žal, ker ne morejo o^it*ui Rooseveltu, da je na* on pripravil narav-:icst v vojno. »i ' iliVTUfTKT 'Ml ÜVNK AMERICA ON GUARD! Abom im a reproduction of tha Treasury Department's Defense ~ alar, showing an exact of the original "Minute statue by famed sculptor t ' French. Defense Stamps, on sale at your fen* or post office, *re a vital part M rigfrerrr preparations. Tudi Povelič se dobro razuire na plenitev' bili in kralj Peter II. ima nalo go, da jo obnovi. Hrvatski poglavnik Pavelii V prejšnjih časih |e imel sko- je v stiski za sredstva odredil, ro vsak vladar še kako posebno da se naj zapleni imovino 7A- Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP 1520 kiloevfles (Tor of Ihr IHnl) HMItMin fr* Wv BARETINCIC & SON POGREBN1 ZAVOD Tel. HMCi označbo, ali pa so jih dobili po j dom. dalje vsem "uporniškim'"'o svoji smrti. V novejši dobi se je j Srbom, in pa onim Hrvatom, to opustilo. Jugoslavija je i*-! ki se ne morejo sprijazniti s se- i Lihimi Idanjim redom. 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. jema. nosti, kakor n. pr. pojave, ki so se razvili šele po 16. stoletju, in razna druga narečja, zlasti pa gorenjsko in v zadnjem času tudi belokrajinsko govorico. Ko so se v letih od 1849 do 18ftS vršile glavne reforme v I NEED YOUR HELP! MMMItM »e* ♦♦■HH'^i-H^-H-* 4 PRISTOPAJÎK K venski jezik samo še po Kranj- našem književnem jeziku, niso skem. Goriškem, po sosednih marali ugledni pisatelji in pe- | I d 1. decembra naprej tisti Norvežani, ki se ne bodo žurili pri delu. prikrajšani na odmerkih hrane, češ, kdor zadosti ne dela, naj tudi manj je! > SLOVENSKI NAP.ODNI : PODPORNI JEDNO11 NAROČITE SI DXKVNIK -PHOSVETiV* { DEFENSE BOND QUIZ Su pol celo leto $6 OO, leU $3.00 \ Ustanavljajte nova «Iruítvn DfHt TANlCS. *t,«Tft **fom<*»a wt vtpoo/aao 0*I3.AMO1U*|A , 14HOOL CHILD««» * ** OYI* AW COUKTRt Mpaa THAN »O.OOO AHta^AMS. I ( 40001000 *»cuv»D _ pmt ujncmu } -ftt CuftaiMf »«SCAW ~_-—NxaAR. • VA6AHIUP lA5OS *6MT.S a? xaap CHUJPfclN AT SCHOOL AHD *8N AT WOA* . *>J CAN *4aiP it Uf^OM lAML PHODOCTS. JHON LABCU iDtsnfY»H6 U*ON PRICES