MONITORISH Revija za humanistične in družbene vede Journal for the Humanities and Social Sciences xxii/1 • 2020 Izdaja: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za humanistični študij, Ljubljana Published by: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana School of the Humanities 01 - Zacetek 10. 07. 2020 08:33 Page 1 Monitor ISH Revija za humanistične in družbene vede / Journal for the Humanities and Social Sciences ISSN 1580-688X, e-ISSN 1580-7118, številka vpisa v razvid medijev: 272 Glavna urednica / Editor-in-Chief Maja Sunčič Uredniški odbor / Editorial Board Igor Grdina (zgodovinopisje), Nada Grošelj (jezikoslovje), Matej Hriberšek (antični študiji), Karmen Medica (socialna antropologija), Jure Mikuž (zgodovinska antropologija), Tadej Praprotnik (teorija družbene komunikacije), Tone Smolej (primerjalna književnost), Nadja Furlan Štante (religiologija), Jože Vogrinc (medijski študiji) Mednarodni uredniški svet / International Advisory Board Rosi Braidotti (University Utrecht), Maria-Cecilia D'Ercole (Université de Paris I – Sorbonne, Pariz), Marie-Élizabeth Ducroux (EHESS, Pariz), Daša Duhaček (Centar za ženske studije, FPN, Beograd), François Lissarrague (EHESS, Centre Louis Gernet, Pariz), Lisa Parks (UC Santa Barbara), Miodrag Šuvaković (Fakultet za medije i komunikaciju, Univerzitet Singidunum, Beograd). Revija je vključena v bazo dLib.si – Digitalna knjižnica Slovenije. Revija je vključena v mednarodno bazo / Abstracting and indexing IBZ - Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur Lektor za slovenščino / Reader for Slovene Grega Rihtar Lektorica za angleščino / Reader for English Nada Grošelj Oblikovanje in stavek / Design and Typeset Marjan Božič Tisk / Printed by Nonparel d.o.o., Škofja Loka Naslov uredništva / Editorial Office Address MONITOR ISH, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, Tel.: + 386 5 933 30 70 Založnik / Publisher Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za humanistični študij, Ljubljana / Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana School of the Humanities Za založbo / For publisher Jurij Toplak Korespondenco, rokopise in recenzentske izvode knjig pošiljajte na naslov uredništva. / Editorial correspondence, enquiries and books for review should be addressed to Editorial Office. Revija izhaja dvakrat letno. / The journal is published twice annually. Naročanje / Ordering AMEU-ISH, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, tel. 059333070 E-naslov / E-mail: maja.suncic@gmail.com Cena posamezne številke / Single issue price 6,30 EUR Letna naročnina / Annual Subscription 12,50 EUR Naklada / Print run 100 http://www.ish.si/?page_id=3610 © Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za humanistični študij, Ljubljana Revija je izšla s finančno pomočjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. 01 - Zacetek 10. 07. 2020 08:33 Page 2 Kazalo / Contents ANTROPOLOGIJA LAŽNIH NOVIC, DOMINANTNIH IN SKUPNOSTNIH MEDIJEV / ANTHROPOLOGY OF FAKE NEWS, MAINSTREAM AND COMMUNITY MEDIA Vlado Kotnik 7–76 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja / Communication as Manipulation: A Critique of the Economism of Communication Karmen Medica 77–97 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija / Community Media and Intercultural Communication RAZLIČNI ČLANKI / VARIA Igor Ivašković 101–126 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma / The Criteria for Language Differentiation in the Context of Structuralism Lara Unuk 127–147 Dioniz veslač: tradicija in komična upodobitev bogov pri Aristofanu / Dionysus the Rower: Tradition and the Comical Depiction of Gods in Aristophanes DIAFANIJE / DIAPHANIES Vid Snoj, Jožef Muhovič 151–198 Pieter Bruegel starejši, Lovci v snegu, in Brane Senegačnik, Dve sliki / Pieter Bruegel the Elder, The Hunters in the Snow, and Brane Senegačnik, Two Paintings 01 - Zacetek 10. 07. 2020 08:33 Page 3 RECENZIJA / REVIEW Karmen Medica 201–206 Menander, Romantična komedija, prevod, opombe, spremna študija in uredila Maja Sunčič / Menander, Romantic comedy, translation, notes, interpretive study and edited by Maja Sunčič 01 - Zacetek 10. 07. 2020 08:33 Page 4 ANTROPOLOGIJA LAŽNIH NOVIC, DOMINANTNIH IN SKUPNOSTNIH MEDIJEV 01 - Zacetek 10. 07. 2020 08:33 Page 5 01 - Zacetek 10. 07. 2020 08:33 Page 6 Vlado Kotnik1 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja Izvleček: Članek reflektira posebno obliko komunikacijske domi- nacije, ki se dandanes tako rekoč v vseh prevladujočih in osrednjih komunikacijskih legah, od medosebnega, medijsko posredovanega do množičnega komuniciranja, vsiljuje kot “naravno komunikacij- sko okolje”, čeprav na tej dominaciji ni v resnici nič naravnega. V mislih imamo intenzivno in omniprezentno naturalizacijo mistifi- kacije in manipulacije, ki sta z vso brutalnostjo vdrli v teritorije med- človeške komunikacije na  individualni  in kolektivni  ravni  in  jo spremenili v svoje orodje. V takem komunikacijsko sprevrženem svetu cilj uporabe komunikacije ni “golo komuniciranje”, temveč nenehno  brkljanje-šušmarjenje-mešetarjenje,  torej  proizvajanje učinkov mistifikacije in manipulacije na način, kakor da gre za ko- munikacijo. Problem komunikacije kot manipulacije se pravzaprav vpenja v debate o resnih komunikacijskih izzivih v postkomunika- cijski dobi, v kateri sta viralna mistifikacija in globoka manipulacija kolonizirali družbeno pozicijo in vrednost komunikacije do te mere, da sta jo spremenili v psevdokomunikacijo, torej nekomunikacijo. Alarmantne posledice podivjanih tokov globalne postkomunikacij- ske kloake, ki ji vladajo zakoni džungle lažnih novic, napačnih pred- stavitev,  napačnih  informacij,  lažnih  informacij,  dezinformacij, psevdonovinarstva, psevdokomunikacijskih strategij in sorodnih kompleksnih sistemov preobračanja, sprevračanja, prikrojevanja, popačevanja, prikrivanja, potvarjanja, ponarejanja, fingiranja, zava- 7 Moni tor ISH (2020), XXII/1, 7–76 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Vlado Kotnik je izredni profesor na oddelku za medijske študije Fa- kultete za humanistiko, Koper. E-pošta: vlado.kotnik@guest.arnes.si. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 7 janja in lažiranja, pa so najbolj vidne na čedalje bolj ogroženih in zmanjšanih območjih javnega komuniciranja. Ta uvid zadostuje za kritiko ekonomizma komunikacije in mašinerije ekonomističnih modelov  komuniciranja,  kakršni  so  “strateško  komuniciranje”, “učinkovito komuniciranje”, “tržno komuniciranje”, “krizno komu- niciranje”, “ciljno komuniciranje”, “tarčno komuniciranje” in po - dobno, ki si jo enako promiskuitetno delijo industrije množičnega komuniciranja, medijske industrije, industrije ustvarjanja občinstev in javnosti, industrije javnih podob, industrije politične propagande in kampanj, korporativne industrije, poslovne industrije, tržne in- dustrije, kreativne industrije in druge. V članku je najprej prikazano, zakaj se ni težko ujeti v pasti postkomunikacijske kloake, v nadalje- vanju pa tudi, zakaj so ekonomistični tipi komuniciranja škodljivi za prosperiteto demokratičnih potencialov skupnosti in družb.  Ključne besede: komunikacija, manipulacija, mistifikacija, postko- munikacija, ekonomizem komuniciranja UDK: 316.772.3 Communication as Manipulation: A Critique of the Economism of Communication Abstract: The article reflects on a particular form of communication domination which is nowadays imposed on all dominant and main- stream communication settings. These range from interpersonal, media-based communication to mass communication as a ‘natural communication environment’, although in reality there is nothing natural about this domination. What we have in mind is the intense and omnipresent naturalisation of mystification and manipulation, which have with great brutality invaded the territories of communi- cation between people at individual and collective levels and turned it into their tool. In such a world of perverted communication, the goal of using communication is not ‘plain communication’ but the Vlado Kotnik 8 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 8 constant patchworking-bungling-broking, i.e. the production of the effects of mystification and manipulation by performing them as communication. In fact, the problem of turning communication into manipulation is part of the debates about serious communication challenges in the postcommunication era, in which viral mystifica- tion and deep manipulation have colonised the social position and value of communication to the point that it has been transformed into pseudocommunication, that is, noncommunication. The globally spread postcommunication cloaca is ruled by the laws of the fake news jungle, misrepresentations, misinformation, false information, disinformation, pseudojournalism, pseudocommunication strategies and related complex systems of broking, deceiving, masking, disguis- ing, tampering, simulating, falsifying, depraving, mispacking and de- forming reality. The alarming consequences of such wild-running streams are most visible in the increasingly threatened and shrinking areas of public communication. This insight is sufficient to carry out a critique of the economism of communication and of the machinery of economistic models of communication, such as ‘strategic commu- nication’, ‘effective communication’, ‘marketing communication’, ‘cri- sis communication’, ‘goal-oriented communication’, ‘target-oriented communication’  and  the  like,  which  are  equally  promiscuously shared by the mass communications industry, media industry, audi- ence measurement industry, public image and publicity formation industry, political propaganda and campaign industry, corporate in- dustry, business industry, marketing industry, creative industry and others. The article begins by showing why it is not difficult to get trapped in the postcommunication cloaca, and continues by explain- ing why the types of economistic communication are noxious to the prosperity of the democratic potential of communities and societies.  Keywords: communication, manipulation, mystification, postcom- munication, economism of communication 9 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 9 La clarté séduit. Elle donne l’illusion de s’être adaptée au public, qui n’a pas d’effort à faire pour accepter ce qu ‘on lui propose. La manipulation commence quand la clarté n’est plus un simple accompagnement de l’argumentation, mais qu’elle s’y substitute. [Jasnost očara. Daje iluzijo, da se je prilagodila občinstvu, ki se ne trudi sprejeti tega, kar se mu ponuja. Manipulacija se začne, ko jas- nost ni več preprosta podpora argumentaciji, ampak jo nadomesti.] Philippe Breton Nous sommes ce que nous faisons de ce que les autres ont voulu faire de nous. [Smo tisto, kar naredimo iz tega, kar so drugi hoteli narediti iz nas.] Jean-Paul Sartre La mystification est la ressource des petits esprits. [Mistifikacija je vir malih ljudi.] Honoré de Balzac Uvod Potem ko je bil pripravljen več kot trideset let načrtno lagati, potvar- jati resnico, preračunljivo kovati manipulacije, v tekmi z dejstvi izum- ljati “alternativna dejstva” in “protidejstva” ter hipokritsko stopati na stran elit in kapitala v prid ameriške republikanske stranke, se zdaj Stuart Stevens, vodilni strateg in najuspešnejši operativec za strankino politično komuniciranje, v svoji novi knjigi It Was All a Lie: How the Republican Party Became Donald Trump (2020) posipa s pepelom in ponuja, kakor knjigo promovira založnik, “uničujoč portret stranke, ki je izgubila moralni in politični kompas”. Bil je eden izmed ključnih svetovalcev ključnih strankinih predvolilnih kampanj v zadnjih desetletjih. Republikansko in na splošno politično Vlado Kotnik 10 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 10 Ameriko pozna do obisti, saj je organiziral, vodil in komuniciral kam- panje številnih republikanskih politikov, od predsednikov, guverner- jev,  senatorjev,  županov  do  lokalnih  uradnikov.  Zdaj  za  številne ameriške medije daje spokorniške intervjuje in piše samokritične članke, ki se berejo kot provokativna mea culpa skesanca, čigar pre- kucuško mnenje po “spreobrnitvi” je, da bi morala krivdo za neuspeli odziv predsednika Donalda Trumpa na koronavirusno pandemijo na svoja pleča prevzeti prav republikanska stranka. Še zlasti so od- mevale njegove samorazkrinkajoče izjave, ponujene v objavo za The Washington Post: “Don’t just blame President Trump. Blame me.” [Ne krivite le predsednika Trumpa. Krivite mene]. Dopisnici Michel Mar- tin v intervjuju za CNN je povedal: Trideset let že pomagam republikancem na volitvah. V več kot polovici države sem republikanskim guvernerjem in senatorjem omogočil ali pomagal, da so bili izvoljeni. Eno od načel republi- kancev je bilo, vsaj mislim tako, vera v osebno odgovornost. Tega zdaj ni več. Zdaj smo proti osebni odgovornosti … Ampak ne morem reči, da se je to kar zgodilo. Bil sem del tega. Bil sem globoko v tej mašineriji, delal sem pet predsedniških kampanj za republikance. Torej sem bil zraven. Videl sem. Želel bi si, da bi stvari, zdaj ko jih vidim v retrospektivi, naredil drugače, ven- dar ni druge, kakor da grem le naprej. Ko ga dopisnica nejeverno vpraša, zakaj je v vseh teh dolgih letih sodeloval v popolni fiksaciji na mašinerijo, ki je načrtno in brezob- zirno delala na odvrnitvi od znanosti, dejstev in realnosti, je bil od- govor tako prozaično infantilen in banalen, da bi ga lahko pripisali samo les petits esprits: To je vprašanje, ki me je dejansko pripeljalo do pisanja te knjige. In to je zame zelo mučno vprašanje in pravzaprav nimam do- brega odgovora. Ko ste vpleteni tam, kjer se politika konča … 11 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 11 hočem reči, bil sem v kampanjskem delu politike. Nikoli nisem delal v vladi. Meni je torej resnično šlo za zmagovanje. In če sem iskren, sem bil zelo dober pri premagovanju tekmecev. Zmagal ali pomagal sem pri zmagah v več dirkah kakor katerikoli drugi. In pri tem pride do določene opitosti. O tem se sploh ne spra- šujete … In ko zmagate, se samo na neki način prevalite na na- slednjo dirko. In to deluje plemensko. V plemenu imate ugoden položaj. Dobro ste nagrajeni. Ljudje vas poznajo. Dajo vam ob- čutek, da ste dobri v  tem, kar počnete. Nekaj privlačnega  in udob nega je v tem.2 Že s podnaslovom Stevens nakaže, da njegova knjiga o “veliki laži” pravzaprav ni knjiga o tem, kako je Donald J. Trump omrežil ali ugrabil republikansko stranko in jo spremenil v svoje proteti- čno  politično  sredstvo  za  koprodukcijo  resničnostnega  šova trumpističnih laži in manipulacij. Prav obratno, Stevens skuša po- kazati, kako je Trump v resnici naravni rezultat petih desetletij laži, manipulacije, hinavščine in samoprevare, katerih zgodovina sega vse do časov političnih bojev za pripravo zakonodaje o drža- vljanskih pravicah v zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja. Rasi- zem, elitizem in korporativizem so že dolgo časa globoko vpisani v DNK republikanske politike, od sistematičnega nasprotovanja razvoju resničnih blaginjskih politik za vse sloje prebivalstva do dvolične retorike o zavezanosti in branjenju “družinskih vrednot”. A Stevens zdaj ne prosi milosti ali odpuščanja. Preprosto pove, kaj je videl iz prve roke in kaj je soustvarjal, ko mu ni šlo za poli- tiko, ampak zgolj  in samo za posel. Za dobro plačan posel. Za Vlado Kotnik 12 2Michel Martin & Stuart Stevens, “Interview with Republican Strategist Stuart Stevens”, CNN’s Amanpour, CNN Transcripts, 31. 3. 2020, dostopno: http://transcripts.cnn.com/TRANSCRIPTS/2003/31/ampr.01.html (1. 4. 2020). 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 12 zmagovit posel. Za profesionalno opravljen posel. Torej za svet komuniciranja kot posel brkljanja-šušmarjenja-mešetarjenja,3 v katerem je bila dovoljena, dobrodošla in celo ustrezno profesio- nalizirana vsa mogoča kalkulativna, špekulativna, lukrativna in manipulativna ustvarjalnost pri prikazovanju, predelovanju in predpisovanju preferirane realnosti ne glede na dejansko real- nost. A da bi ta posel profesionalizirane uporabe manipulacije4 13 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 3Mi te čudovito zveneče pojme, ki ima vsak zase svoje bogate pomenske odtenke v literarnih in folklorističnih rabah v slovenskem jeziku, zvajamo na skupen imenovalec BŠM ekonomije za opis sistemsko in institucio- nalno ekonomiziranih struktur ekonomskih praks izkoriščanja interesa na način stalnega uvoza in izvoza interesa. BŠM ekonomija se konstituira skozi prakse zainteresiranega kolažiranja, brikoliranja, šušmarjenja, me- šetarjenja in manipuliranja različnih sestavin primarnega ali internega interesa, pri čemer se posamezne sestavine tega interesa prikazujejo tako, kakor da niso del vsebine tega internega interesa (tj. dezorganizacija oz. razdruževanje istovrstnih interesov), medtem ko se nekatere druge sesta- vine tega istega interesa povezujejo z drugimi, torej sekundarnimi ali ek- sternimi interesi (tj. amalgamizacija oz. združevanje neistovrstnih), čeprav sestavine internega interesa niso nujno v neposrednem vsebinskem raz- merju do eksternih interesov, saj so že od vsega začetka sestavni del struk- ture internega interesa. Skratka, brkljač-šušmar-mešetar (BŠM) si torej prizadeva za sprejemljivost njegovih internih interesov na način, da jih vsebinsko in strukturno pobrklja z eksternimi oziroma uvozi v eksterne, in tisto, kar sam razume kot pridobitev iz eksternih interesov, šušmarsko uvozi v svoj interni interes, iz njega pa mešetarsko izvaža tisto, kar sam razume kot škodo za njegov interni interes. 4 Manipulacije so prisotne v neskončnosti vsakodnevnih situacij in strah pred tem, da bi bili njihova žrtev, je vsesplošen že od 18. stoletja dalje, ko je, kakor ugotavlja francoski zgodovinar Fabrice d’Almeida (2018), nastal sam pojem za označitev spornih politično-finančnih “zadev”, ki so mani- pulacijo kot sistemsko prakso oblasti ali oblastnih instanc dokončno ločile od predhodnih bolj ali manj preprostih in neorganiziranih praks ljudskih zvijač, ukan, fint, trikov, pretkanosti, premetenosti, prekanjenosti, zahrbt- nosti, dvoličnosti, iznajdljivosti in preračunljivosti. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 13 in mistifikacije5 kot komunikacije6 za namene množičnega komuni- ciranja z volivci, državljani, potrošniki, občinstvi in javnostmi, ven- darle  lahko  uspeval,  ga  morajo  v  izdatni  meri  podpirati  in legitimirati ustrezni družbeni in ekonomski pogoji visoko ekono- mizirane zainteresiranosti za tovrstno manipulativno in mistifici- Vlado Kotnik 14 5 Tu mislimo na tisti pomen, ki ga je ta pojem pridobil že sredi 18. stoletja (McGinnis, 2009), ko je sama beseda bila izumljena, torej v času polnega razcveta filozofije razsvetljenstva in kritike starorežimskih (kasneje kajpak tudi novorežimskih) religioznih, političnih, literarnih in drugovrstnih pot- vorb. Takrat se torej mystification uveljavi kot dejanje načrtne ali neza- vedne zlorabe posameznika ali kolektiva v obliki olepševanja, izkrivljanja ali potvarjanja resničnosti, pogosto za namene zainteresirane zaslepitve, zavajanja ali prevare. Odtlej mistifikacija velja za “la ressource des petits esprits”, kakor se je neprizanesljivo zapisalo Balzacu v Modeste Mignon (2014[1844], 57), predvsem pa kot nekaj, kar nujno potrebuje svoje nasprot - je, torej démystification. 6 Naj na začetku podamo tri pomembne tehnične informacije za razume- vanje besedila. – Prva zadeva rabo izrazov ‘komunikacija’ in ‘komuniciranje’. Izraza komu- nikacija (v prevladujočem pomenu sredstva za premikanje od ene do druge točke in za posredovanje in izmenjavo informacij) in komuniciranje (sopomenka sporazumevanje) nista čisto sopomenska, saj ima komuni- kacija po SSKJ več pomenov od komuniciranja (glagolnik od komunici- rati), a hkrati nakazuje na rabe, pri katerih se izraza obnašata prekrivno in nedistinktivno. Komunikacija pomeni sredstvo, orodje, metodo, tehniko ali tehnologijo komuniciranja, komuniciranje pa dogodek, dejanje, rabo, prakso ali izvedbo komunikacije. Pri čemer v rabah izrazov prihaja do za- menjave pomenov na relaciji komunikacija→komuniciranje, ko komuni- kacija  ne  pomeni  le  tehnologije  sporazumevanja,  temveč  tudi  prakso sporazumevanja. Verjetno do te zamenjave prihaja zato, ker ima komuni- kacija več pomenov in zato lažje kolonizira tudi distinktiven teritorij se- mantike komuniciranja kakor obratno, kjer do take zamenjave ne prihaja na konceptualni (komuniciranje ne pomeni sredstva, temveč rabo komu- nikacije), ampak na operacionalni ravni pojma (določeno komuniciranje lahko redefinira komunikacijo in transformira njen status). 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 14 rajoče  delovanje.  Tovrstne  sporne  in  škodljive  komunikacijske prakse se namreč počutijo v močno zaznamovanih in zavarovanih ekonomskih pogojih, kjer vladajo raznorazne oblike špekulativnih, lukrativnih in kalkulativnih imperativov ekonomističnega7 komuni- ciranja kakor v svojem naravnem okolju. Seveda na tem brkljaškem- šušmarskem-mešetarskem  okolju,  v  katerem  se  komunikacija 15 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja – Druga zadeva distinktivno rabo naslednjih sintagem: ekonomsko/neeko- nomsko komuniciranje, ekonomizirano/neekonomizirano komuniciranje, eko- nomistično/neekonomistično komuniciranje. Podobno terminologizacijsko logiko smo uporabili v konstrukciji naslednjih sintagem: profesionalno/ne- profesionalno komuniciranje, profesionalizirano/neprofesionalizirano komu- niciranje, profesionalistično/neprofesionalistično komuniciranje. Pri prvih parih distinkcije merimo na izvedbeno raven pojma, pri drugih parih na pro- cesualni značaj prakse, pri tretjih na ideološki mehanizem produkcije pojava. - Tretja zadeva naslednjo semantično bravuro: kadar posamezne pojme pi- šemo v narekovajih (denimo “profesionalno komuniciranje” ipd.) in jih s tem vizualno ločimo od istih pojmov, zapisanih brez narekovajev, želimo na takih mestih pokazati na našo skepso v zvezi z njihovo konceptualno, ne pa tudi operacionalno ravnjo. Gre za to, da tovrstni pojmi niso samo pojmi, ampak so tudi diskurzivne formacije, katerih konstrukcije niso nič samoumevnega in nevtralnega. So rezultat zainteresiranih produkcij trans- formacije pojmov v koncepte, pri čemer ni nujno, da opredeljujejo, opisujejo ali operacionalizirajo res to ali zgolj to, kar konceptualno razglašajo. 7 Ko rečemo ekonomističen, se prvenstveno sklicujemo na Bourdieujev prispevek k refleksivnemu razumevanju ekonomskih svetov, pojavov in praks, kot ga razvije v Les sens pratique (1980), ki danes velja za klasično delo ekonomske antropologije. V tej študiji Bourdieu v svojem edinstve- nem slogu pisanja razpravlja o konceptu ekonomizma, njegovih logikah in praksah. Kaj je ekonomistična praksa oziroma praksa agensa, ki deluje ekonomistično? To je praksa, v kateri neki družbeni agens v vlogi “racio- nalnega akterja” zase terja ali si prilašča monopol nad “skupnim stališ- čem”, če hočete tudi “javnim interesom”, in se ponuja kot nekdo, ki je zmožen preseči delne in posebne poglede posebnih skupin ali plasti pre- bivalstva in se ogniti “napakam”, ki izhajajo iz mnogotere sestave družbe, njenih praks in interesov. Logika delovanja “racionalnega akterja”, ki išče 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 15 “spontano” ali vsaj relativno nesankcionirano preobraža v manipu- lacijo, ni v resnici nič naravnega, ampak je rezultat specifične do- minacije prav posebne vrste ekonomizma medčloveških razmerij. Ključna predpostavka tovrstnega ekonomizma  je, da  je mogoče nekaj, kar imenujemo “ekonomija”,8 utemeljiti na način, kakor da bi “od nekdaj” obstajalo v prvobitnem, tako rekoč neokrnjenem bistvu kultur in družb. Naivno bi bilo misliti, da profesionalizirano in ekspertizirano ko- municiranje avtomatično zagotavlja produkcijo realnosti, ki ne bi bila brkljaška, šušmarska, mešetarska, manipulativna, mistificirajoča, izkoriščevalska, nepravična in uničujoča. Nasprotno, eklatanten Ste- vensov primer nas navaja na nekaj povsem drugega. Navaja nas na Vlado Kotnik 16 “izvor” dejanj (strogo ekonomskih dejanj ali tudi ne) v “namerah” ali “za- vestnih odločitvah”, je pogosto povezana z ozko predstavo o “racionalno- sti” praks. Tej ideološki operaciji Bourdieu pravi ekonomizem, ki vidi kot racionalne tiste prakse, ki jih zavestno usmerja in legitimira prizadevanje za maksimalnim (ekonomskim) dobičkom ob minimalnih (ekonomskih) stroških. Trik tovrstnega ekonomizma je, da lahko s pomočjo psevdoeko- nomskih mehanizmov ustvari povsem legitimne ekonomske interese. Pro- blem ekonomizma je, da ne priznava nobene druge oblike interesa razen tistega, ki ga je proizvedel kapitalizem, torej ekonomskega interesa. Ker je vsa ekonomija kapitalističnih družb utemeljena na ekonomskem inte- resu, je v takih družbah zelo malo ali skoraj nobenega prostora za kakrš- nokoli obliko “neekonomskega” interesa (intétêt “non économique”). Če kapitalistično ekonomijo zreduciramo le na njeno “objektivno” realnost, in ne upoštevamo pretenzij ekonomskih agensov po posedovanju eko- nomskih mehanizmov za nadzorovanje ekonomskih interesov, takšen re- dukcionističen  ekonomizem  izniči  posebnost  družbeno  vzdrževane neskladnosti med “objektivno” resnico in družbeno reprezentacijo njene produkcije in izmenjave (Le sens pratique, 48–49, 85, 192–193; Praktični čut, 49, 85–86, 194–195; The Logic of Practice, 28, 50, 113). 8 Kakor je pokazal Bourdieu (2000), je raziskovanje in poznavanje ekonom- ske realnosti nujno, da bi lahko kritično reflektirali tako ekonomizem eko- nomske znanosti kakor ekonomizem družbenih struktur ekonomije. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 16 uvid, da se profesionalistična komunikacijska in propagandna ozi- roma  piarovska9 dejavnost  lahko  konstituira  kot  družbeno  rele- vantna in uspešna prav s tem, ko samo sebe v družbi legitimira kot profesionalno prakso, ki je zmožna producirati mistificirajoče in ma- nipulativne učinke. Kakor da bi šele to bilo resnično empirično po- trdilo, da je vredno obstoja, povpraševanja, naročila in plačila na trgu 17 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 9 Visoko profesionalizirani “stiki z javnostmi” so se pretvorili v komplek- sno PR-industrijo, kar je drugo ime za sistem legitimacije vseh vrst misti- fikacij, od kamuflaže za propagando, politiko laganja, manipulacijo, rabe tehnik “spin doktorjev” do “komor odmeva” (Stauber & Rampton 1995; Davis, 2002: Cronin, 2018; Eidelson, 2018). Interes večine PR-storitev bi lahko strnili v tri cilje: prvič, predstavljati samo pozitivne vidike podjetja, znamke ali posameznika; drugič, poskušati zatreti ali omiliti negativne medijske reprezentacije; in tretjič, obljubiti specifičen komercialni donos bodisi v obliki povečanja prodaje nečesa bodisi v obliki povečanja repu- tacijskega kapitala nečesa, torej ugleda. Davisova (2002) študija primera vzpona in učinkov poklicnih odnosov z javnostmi v Veliki Britaniji suge- rira, kako prakse PR-ja presegajo status quo v okviru “spin doktorjev” in predvolilnih kampanj, ko vstopijo na področje korporativnega sektorja, v londonski finančni center, med skupine pritiska ali lobiste in druge inte- resne skupine, ki delujejo kot trdni odsevi vidne in nevidne moči “poklic - nih komunikatorjev”. Davis raziskuje vprašanje, v kolikšni meri so z njimi zaznamovani novinarji in odločevalci in kdo ima največ koristi v novi dobi demokracije, ki ji vladajo visoko profesionalizirani in marketizirani odnosi z javnostmi. Posebno pozornost pri razumevanje njihove vloge je treba nameniti tako njihovim omejitvam na eni strani kakor njihovim prekora- čitvam meja, ki preprečujejo ali devalvirajo simplizem in amaterizem žviž - gačev. Gre za premik od demokracije v “komercialno demokracijo”, kakor temu reče Anne Cronin (2018). Skratka, motor, ki poganja celotno piar in- dustrijo,  dobiva  svojo moč  iz mešanice manipuliranja  z  vidnimi  real- nostmi, optimiziranja zakulisnih komercialnih interesov in realiziranja nevidnosti lastnih mistificirajočih praks. Najbolj zgovoren primer tovrstne multiplikativne sinergije je bilo degutantno podjetje Cambridge Analy- tica, tako rekoč Facebookov politični manipulator in zakulisni piarovec, ki mu je precej časa uspelo delovati nevidno. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 17 komunikacijskih storitev.10 Navaja pa nas tudi na misel, da šele te- meljita demistifikacija profesionalističnega komuniciranja  lahko osvetli odtise mistifikacije, ki jo tovrstno komuniciranje pušča na ko- munikaciji zadev, ko se realizira skozi kompleksne sisteme brkljanja, šušmarjenja, mešetarjenja, preobračanja, sprevračanja, prikrojevanja, popačevanja, prikrivanja, potvarjanja, ponarejanja, fingiranja, zava- janja in lažiranja v številnih sektorjih družbe, zlasti pa v politiki, in- dustriji, finančništvu, religiji, medijih in akademi.11 Naša uvodna omemba primera Stuarta Stevensa ni namenjena nadaljnjemu raz- Vlado Kotnik 18 10 Na razpolago je bogata evidenca recentnih akademskih raziskav in alar- mantnih analiz (Alterman, 2004; D’Ancona, 2017; Andrejevic, 2013; Ben- nett  &  Livingston,  2018;  Bradshaw  &  Howard,  2019;  Edelman,  2001; Giacomello, 2014; Greve, 2005; Harsin, 2018, 2017 in 2015; Keyes, 2004; Kien, 2019; Klein, 2017; Kovach & Rosenstiel, 2010; Lamotte, Le Caisne & Le Courant, 2019; Manjoo, 2008; Revault d’Allonnes, 2018; Rid, 2013; Rou- dakova,  2017;  Singer  &  Friedman,  2014;  Thompson,  2020;  Zimdars  & McLeod, 2020), ki nas prepričuje, da živimo v dobi kompleksnih sistemov lažiranja in potvarjanja posredovanih informacij in omniprezentnega za- vajanja, čeprav vemo, da ta doba traja že veliko časa. Toda pojav novega “postfaktičnega” ali “postresničnega” sveta, zaradi česar je bil izraz ‘po- stresnica’ (post-truth) leta 2016 v slovarju Oxford Dictionary označen za besedo leta 2016, vendarle nakazuje, da v tem novem svetu postresnice ta pojem ne zadeva samo povezav med politiko in resnico, temveč zame- gljuje bistveno razlikovanje med resničnim in lažnim, dejstvenim in navi- deznim, transparentnim in mistificirajočim, kar čedalje bolj spodkopava našo zmožnost sožitja, torej skupnega življenja v skupnem svetu. 11 Ne le to, da sta se scientometrično znanstveno (Leydesdorff, 2001) in medijsko inspirirano akademsko komuniciranje (Kotnik, 2016) skorajda nerezistentno vklopila v porast neoliberalnih gigantskih sistemov misti- fikacije, ampak je treba poudariti tudi to, da gre za sisteme mistificirajoče fleksibilnosti, stalne odzivnosti in dosegljivosti, ki akademike spreminjajo v prekarne informacijske delavce (Allmer, 2018), univerze kot nekdanje hrame trajne erudicije pa v podjetja instantnega komuniciranja, bolje re- čeno,  plasiranja  univerzitetnih  in  psevdouniverzitetnih  dogodkov  na tržnico pozornosti. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 18 glabljanju o ameriškem političnem komuniciranju. To zgodbo smo si sposodili le zato, da bi ilustrirali smer našega razmisleka o svetu komuniciranja,  v  katerem  sta mistifikacija  in manipulacija  alar- mantno posrkali vase tisto, čemur smo še do nedavnega lahko neiz- podbitno, samoumevno ali vsaj suvereno rekli ‘komunikacija’. Kakor bomo videli, so nekateri tipi in modeli profesionalističnega komu- niciranja komunikacijo pretvorili v nekaj drugega. Komunikacija in manipulacija Komunikacije ne presojamo skozi optiko idealnotipske odrešenj- ske utopije (v smislu kakšne meadovske vizije “čiste komunikacije” kot pogoja idealne človeške družbe), temveč prav skozi realistično opažanje, da so dandanes manipulacije pospešeno in intenzivirano prisotne  v  neskončnosti  komunikacijskih  situacij  v  našem  vsa- kdanjem življenju, in to v obliki prevarane ljubezni, izgubljenega denarja, spornega premoženja, moralnega hazarda, vprašljive pu- blicitete, zavajajoče tišine, medijskega škandala, maskirane hinav- ščine, majhnih in velikih dobičkov brezobzirnih likov, institucio- nalizirane hipokrizije, BŠM ekonomije, kršitve zaupanja, zlorabe družbenih dobrin, prisvajanja javne sfere, zanikanja dejanske real- nosti in še bi lahko naštevali. Vse se zdi sprejemljivo v odnosu do realnosti, če le služi temu, da se zagotovi obvladovanje realnosti za namene partikularne koristi in nadvlade nad svojimi žrtvami. Tukaj ni naš namen predstaviti zgodovino manipulacije, temveč zgolj nekoliko historizirati naš uvid v kompleksnost manipulativ- nih pojavov, ne da bi zapadli v nepotrebne trivialne amalgamiza- cije, patetične karikaturizacije in banalne aktualizacije. Manipu- lacija kot izraz in pojem ne obstaja od nekdaj, temveč je povezana, kakor trdi francoski zgodovinar manipulacije in propagande Fa- 19 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 12 D’Almeida, 2018[2003]; 2013; 1995. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 19 brice D’Almeida,12 z določenim trenutkom v zgodovini. Predhodno je bila v zgodovini človeštva poznana zgolj v številnih podobah zvijačnosti,  lisjaškosti,  pretkanosti,  premetenosti,  prebrisanosti, prekanjenosti, zahrbtnosti, iznajdljivosti in preračunljivosti, torej kot nekakšna mêtis ali mélange starodavnega modela mešanja in križanja nedistinktivnih računajočih praks. Toda v 18. stoletju, ko se je pojavil pojem organiziranega političnega subjekta, se mani- pulacija prvič vsili kot oblika strateško premišljenega, načrtova- nega in instrumentaliziranega manevra (ki je bil pred tem uvelja- vljen  samo  v  vojaškem  diskurzu  v  smislu  navigacije),  torej  kot vrsta nove imposture (ki je še v 17. stoletju pomenila zgolj prevaro, dvoličnost,  laž  in krajo oziroma  izposojo  identitete),  s katero  je mogoče distinktivno preoblikovati  nekatere  stare prakse domi- nacije. To je tudi čas izdatnih razsvetljenskih poskusov clarifica- tion, torej prečiščenja družbenega življenja, v okviru katerih pojem transparentnosti dobi ključno mesto v boju za produkcijo javnega prostora in javnosti. Drugače rečeno, javni prostor je zgrajen na podlagi razsvetljenskega koncepta transparence ali preglednosti. A ta boj za javnost, vidnost in prozornost družbenega prostora in družbenih zadev se ne zgodi mimo bujnih vimen, ki nasitno hra- nijo manevre,  intrige, manipulacije  in propagande, potrebne  za oblastno izumljanje “ljudstva”, “sovražnikov ljudstva”, “revolucio- narjev”, “kontrarevolucionarjev”, skratka političnih agensov, iz ka- terih po koncu francoske revolucije vznikne nova reificirana po- doba moralnega, političnega in juridično utemeljenega druž benega človeka. Na terenu tematizacije manipulacije se razgibana politič - na in filozofska misel (Voltaire, Montesquieu, Rousseau, Diderot, Condorcet, Spinoza, Hobbes, Kant, Constant, Tocqueville …) ne znajde ravno uravnana z ideološkim časom popularne literature, ki se spusti ne le v fikcijsko dokumentarizacijo, ampak tudi komi- čno domestikacijo, satirizacijo in destereotipizacijo manipulacije Vlado Kotnik 20 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 20 (Molièrov Tartuffe, Suejev Blodeči Jud, Dumasov Grof Monte Cri- sto idr.). V popularni  literaturi  konzervirana manipulacija niha, kakor ugotavlja D’Almeida,13 med individualno vrednostjo mani- pulatorja in splošnimi pogoji, ki izhajajo iz drugih dimenzij druž- benih razmerij. Daleč od tega, da bi bil omejen na diskurze prava, morale in pravičnosti, literarni manipulator 17., 18. in 19. stoletja ne okleva s kršenjem zakona  in  izvajanjem manevrov, spletk  in mahinacij za dosego svojih ciljev, čeprav tvega posmeh, obsodbo ali izobčenje.  Razvoj pravnih  in moralnopolitičnih diskurzov, ki so skušali prakse manipulacije domnevno pripeljati v legalistično obnebje prepovedane sleparije, kaznive goljufije, spodnesene verodostoj- nosti, družbeno sankcionirane zlorabe zaupanja ali vsaj do insti- tucionaliziranega  čuta  za  individualno  in  kolektivno  ločevanje med “dobrim” in “slabim”, “prav” in “neprav”, je v 19. in 20. stoletju paradoksno  spodbudil  tudi  razvoj novih oblik  sofistikacije, me- diatizacije in ekonomizacije manipulacije. Drugače rečeno, mani- pulacija mora v družbi uspevati, da se jo splača izvajati, v primeru omejitev družbenih pogojev pa jih mora “jasnovidno” predvidevati in prehitevati, da bi se jo dalo izvajati na nove načine. V 19. stoletju manipulacija, ko začne dobro služiti tako advokaturi kakor kritiki novih metod znanstvenega, zlasti psihološkega, psihoanalitičnega, kriminološkega, sociološkega in predkomunikološkega kondicio- niranja in adaptiranja, ne nastopa več kot arbitraren skupek vna- prej določenih procedur, torej kot starodavna mêtis raznovrstnih praks računajočega mišljenja in delovanja, ampak kot industrijsko ali manufakturno administriran dogodek oziroma serija dogodkov. Tako se manipulacija iz modela medosebnega komuniciranja pre- seli v model množičnega komuniciranja, katerega oblastno mo- 21 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 13 D’Almeida, 2018, 21–32. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 21 bilizacijsko publiciteto mu zagotovi znanstveni, politični in eko- nomski interes za poznavanje teorije množice (Le Bon, Tarde, Sig- hele, Freud, Reich, Trotter, McDougall, Park, Blumer idr.). Čas od druge polovice 19. stoletja do sredine 20. stoletja se tako bere kot doba nove invencije manipulacije, ki proizvede industrializirano manipulacijo, v kateri se revitalizirajo, redefinirajo in modernizirajo že nekateri več stoletij znani pojavi in pojmi, kakor so propaganda (prvotno verski pojem, ki so ga  leta 1622 v Vatikanu skovali za opis tehnike širjenja, torej propagiranja katoliške vere, konec 18. stoletja pa pride kot zelo omadeževan izraz še v območje politike, kjer  začne  v  času  revolucionarnih  dogajanj  pomeniti  zavestno mobilizacijo medijev  za  spreminjanje  prepričanj  ljudi,  torej  kot sredstvo za izum opinion publique, javnega mnenja), rekrutacija (povezana  z  novačenjem  za  boj  sposobnih moških  v  vojsko  za časa francoske revolucije) in indoktrinacija (katere izvor je poz- nosrednjeveški in verski, povezan z razširjanjem ukazov glede po- učevanja katolicistične doktrine). Doba nove manipulacije postreže z impresivno listo širokega spektra primerkov raznovrstnih ma- nifestacij:  razcvet  komunikacijskih monopolov,  industrializacija oglaševanja, afera Dreyfus, nastanek hollywoodske industrije fik- cije,  prva  sistematična  propagandna  kampanja  britanske  vlade med prvo svetovno vojno, pojav močnega razreda komercialnih propagandistov v ZDA v dvajsetih letih 20. stoletja, rojstvo mar- ketinga po veliki gospodarski krizi, razvoj teorije politične propa- gande (Lasswell, Tchakhotine/Chakhotin, Domenach idr.), vzpon nacistične propagande, psihološki eksperimenti in vedenjski in- ženiringi  (Watson, Thorndike, Pavlov, Wolpe,  Skinner, Bandura idr.), medijske potegavščine kot druga plat manipulacije (Lockovo odkritje življenja na mesecu leta 1835, prevara ameriških novinar- jev o pogodbi ameriških podjetij s Kitajsko za porušenje kitajskega zidu leta 1899, Wellsova radijska invazija z Marsa leta 1938, ipd.), Vlado Kotnik 22 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 22 povojna preobrazba osovražene propagande14 v blagozveneče od- nose z javnostmi (Bernays), in še bi lahko naštevali.  Industrializacija, komodifikacija in ekonomizacija manipulacije po drugi svetovni vojni15 pripeljejo do dodatnih težav, ko si sistemi prava, morale in pravičnosti skušajo nadeti prepričljive izraze skrbi pri nalo- gah reformiranja povojnih družb. Med fabrikatorji povojnega duha iz- stopajo motivacijska teorija (Dichter, Cheskin), radikalni behaviorizem (Skinner), teorija ofenzivnega marketinga, nova publiciteta kot nov imperij prepričevanja,16 nove komunikacijske tehnologije kot mesije novega sveta (tehnicizacija komunikacije), kibernetika kot znanost komunikacije vložkov (inputs) in izplenov (outputs) (Wiener), nevro- lingvistično programiranje17 (Grinder, Bandler) ipd. Čeprav ne gre po- zabiti na tiste vrste manipulacije, ki se v obliki vsakodnevnih banalnih taktik, kakor slikovito pokažeta Jean-Léon Beauvois in Robert-Vincent Joule (1987) v njunem socialnopsihološkem bestselerju, vseskozi od- 23 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 14 V dvajsetih in tridesetih letih sta Lasswell (meneč, da je propaganda edini demokratičen način za pridobitev podpore množic; poleg tega je bolj ekonomična kakor nasilje, korupcija ali druge takšne tehnike gospo- dovanja; kot instrument prepričevanja ljudi ni niti bolj moralna niti manj moralna od česarkoli drugega, saj se jo da uporabiti tako v dobre kakor slabe namene) in Tchakhotine (meneč, da nekdo lahko izvaja dinamično, celo nasilno propagando, ne da bi kršil moralna načela, ki so temelj skup- nosti) vsak na svoj način skušala ne le teoretizirati, ampak tudi demistifi- cirati in destereotipizirati. 15 Te ambicije medijske manipulacije kritično komentira knjiga The Hid- den Persuaders Vancea Packarda (1957), v kateri javnost opozarja na in- dustrijo  manipulacije,  ki  deluje  na  način  “subliminalne”  publicitete (posredovanja sporočil, zavita v druga sporočila). 16 Za povezavo med publiciteto, manipulacijo in prepričevanjem gl. Breton (2000[1997], 41–57) in Blociszewski (1993, 26–27).  17 Francoski antropolog komunikacije Yves Winkin (1990, 43–50) sámo pretenzijo nevrolingvističnega programiranja, da se prilepi na znanstve- nost, označi za “intelektualno prevaro”; za kritiko te kontroverzne psev- doznanstvene tehnike komuniciranja gl. tudi Potier, 2008, 22–28. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 23 vijajo v ožjih družbenih, denimo družinskih miljejih, je praksa mani- pulacije tudi v povojnem času v resnici svoj ključen fokus obdržala na ključnem problemu, to je na kolektivni manipulaciji oziroma manipu- laciji z množicami. To je torej tista vrsta zainteresirane instrumentali- zacije manipulacije kot neohegemonije, ki je največje uspehe žela že v obdobju med obema vojnama in to se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni. Še več, sam pojav je do konca 20. stoletja (s pomočjo računalniške revolucije, ki je s svojimi izumi kod in algoritmov postala novo kraljestvo manipulacije) pridelal še toliko novih primerov, zaradi katerih je sam izraz postal, kakor porogljivo zapiše D’Almeida,18 češnja na vrhu torte novinarskega in intelektualnega jezika. V drugi polovici 20. stoletja manipulacija torej dobi nove rabe, na podlagi katerih nek - danja propaganda mutira najprej v stike z javnostmi in potem v emi- nenten politični  in drugovrstni marketing,  ki  se ga danes morda preveč pavšalno obtožuje, da je edini odgovoren za manipulacijo z ljudmi. Po drugi strani pa se težko delamo, da ne vidimo, kako so po- litični, korporativni, medijski in sorodni marketingi privedeni do ravni subtilnih sistemskih tehnologij ekonomske, družbene in simbolne do- minacije. Ta uvid D’Almeido pripelje do logičnega sklepa: “Kakor kaže, je komunikacija ubila politično manipulacijo.”19 To je nekoliko cinična izjava v primerjavi s tem, kar bomo mi dokazovali v tem pisanju, a jo gre vendarle razumeti v duhu njegovega lucidnega opozarjanja, da lahko vera v vseprisotno manipulacijo z informacijami paradoksno demonizira sam način delovanja, ki je skorajda inherenten svetu ko- municiranja, to je, da je mogoče realizirati potrebo po tem, da se nekaj sploh lahko pove z določenim namenom in za določen namen, torej, da je mogoče realizirati “taktično potrebo”. Od tu tudi njegov poziv državljanom, da naj taktično diverzificirajo svoje informacijske kanale Vlado Kotnik 24 18 D’Almeida, 2018, 79–80. 19 D’Almeida, 2018, 85. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 24 in krepijo budnost.20 To antitetično pozicijo je vsekakor lažje razumeti, ko imamo v mislih neekonomistične in antiekonomistične izvedbe manipulacije kot vsakodnevne, uporne in preživetvene taktike malega človeka, torej kot “manipulacijo s človeškim obrazom”. Toda ta vrsta drobnih manipulacij ni tista, ki bi se zmogla postaviti na piedestal om- niprezentne manipulacije (ne misleč v smislu “vse je manipulacija”, ampak v smislu “manipulacija se lahko povsod naseli”), torej manipu- lacije kot digitalno ekonomizirane tehnologije, ki je zmožna kadarkoli, kjerkoli in od koderkoli kanibalizirati človeško komunikacijo. V takšni viralni metabolizaciji manipulacije ni demokratizacijskega ali plura- lizacijskega potenciala. Nasprotno, ta digitalno ekonomizirana mani- pulacija deluje izključno kot organizirana totaliteta, kot novi hegemon. Ne govorimo več o predmanipulaciji (v podobi zvijačnosti, poznane pred 18. stoletjem), tudi ne o klasični manipulaciji (v podobi politično organizirane, nato ekonomsko industrializirane in kasneje ekonomsko korporativizirane manipulacije od sredine 18. do konca 20. stoletja), ampak govorimo o novi vrsti manipulacije, ki bi jo lahko imenovali globoka manipulacija21 (v podobi napredujoče datificirane oblike di- 25 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 20 D'Almeida, 2018, 99. 21 Idejo o globoki manipulaciji črpamo iz ideje “globoke mediatizacije”, ki sta jo konceptualizirala Andreas Hepp (2020, 5–6) in Nick Couldry (& Hepp, 2016, 215–218). Poanta globoke manipulacije je, da lahko s pomočjo digitalnih tehnologij istočasno deluje omniprezentno (globalno) in kapi- larno (personalizirano). Klasična manipulacija je ustvarjala paralelne sve- tove, saj je delovala na podlagi motivacije, da ostane skrita, delujoča v zakulisju. To so bili antagonistični svetovi (laž proti resnici, resnica proti laži). Globoka manipulacija pa ustvarja en sam uniformen svet, pravzaprav edini svet, v katerem živimo in v katerem se manipulacija lahko izvaja ne le globinsko, ampak tudi transparentno, na “odru”, torej vsem na očeh, brez sankcij. Ni več odločanja za laž ali resnico, ampak je naš svet že opre- deljen v skladu z zakonitostmi manipulacije, zaradi katerih smo posta- vljeni le še pred legitimno odločitev za laž ali protilaž. Resnica v svetu globoke manipulacije še najlažje preživi kot oblika cinizma. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 25 gitalno ekonomizirane manipulacije, zaradi katere je vse naše življenje čedalje bolj neobhodno pripeto na manipulacijo in njeno razraščajočo infrastrukturo).  Z uporabo “marketinga”, ki se zdi zgolj kot nekakšen koktejl na novo preoblečene nekdanje propagande, rekrutacije in indok- trinacije, se manipulacija dodatno simbolno oplemeniti, saj je ra- zrešena nekaterih preteklih  slabšalnih pomenov,  zamegli  pa  se njen distinktiven pomen in učinek, ki ga denimo ima na komuni- kacijo, ki jo pretvarja v brkljarijo-šušmarijo-mešetarijo. Omenjene pojme in pojave tako najdemo v različnih oblikah in akcentih tudi v tipologijah teoretikov manipulacije. D’Almeida v La Manipula- tion (2018[2003]) manipulacijo  konceptualno  tesno  povezuje  s pojmi propagande, indoktrinacije in dezinformacije, ponekod celo tako tesno, da bi jih lahko prehitro imeli za nerazločljive sinonime, nikjer pa ne naredi enačaja med manipulacijo  in komunikacijo. Podobno  španski  semiolog,  zgodovinar  kulture  in  raziskovalec komuniciranja Ignacio Ramonet, ki je večino svoje kariere preživel v Parizu, kjer je med drugim bil dolgoletni odgovorni urednik Le Monde diplomatique, v  knjigi  Propagandes silencieuses (2004[2000]) svojo analizo “tihih propagand” pomenljivo spontano začne z evidenco “manipuliranja z množicami” s pomočjo množi- čnih medijev, zlasti  filma in televizije, v La Tyrannie de la com- munication (2001[1999]) pa s spektakularizacijo  informacije kot mehanizmom favoriziranja novih trikov psihološkega manipuli- ranja.22 Ruski biolog, sociolog in eden izmed zgodnejših kritikov Vlado Kotnik 26 22 Povezovanje manipulacije s psihologijo ni naključno, saj je že ameriški politolog Lasswell (1927) utemeljil to vez, ko je trdil, da je propaganda iz- ražanje mnenja ali namerno delovanje posameznikov ali skupin, da bi vpli- vali na mnenje ali delovanje drugih posameznikov ali skupin na podlagi vnaprej zastavljenih ciljev ali s pomočjo psihološke manipulacije, za njim pa so to vez utrjevali še drugi (gl. Ellul, 1990).  02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 26 hitlerizma in tehnik nacistične propagande Serge Tchakhotine v Le Viol des foules par la propagande politique (1939) propagando primerja z impulzi in uporabo simbolov, ki sprožijo mehanizme psihičnega zlitja v množici (kar razume kot vrsto psihičnega na- silja nad množico ali posilstvo množice), pri čemer izraza ‘mani- pulacija’  niti  enkrat  ne  uporabi.  Pred D’Almeido  je  že  Philippe Breton v La Parole manipulée (2000[1997]) z vztrajanjem pri ma- nipulaciji  s  čustvi  šel  v  isto  smer  razumevanja manipulacije  in deloma posodobil branje Tchakhotina. Toda z dodajanjem kogni- tivne manipulacije je poudaril racionalno dimenzijo manipulacije, ki temelji na drugih merilih kakor le na psihizmu.23 Breton prav tako nasprotuje antagonističnemu razumevanju racionalnosti ar- gumentacije v komunikaciji (1996) v nasprotju z iracionalnostjo manipulacije (2000[1997]).24 Skratka, manipulacija je racionalna praksa, racionalna pa je zato, ker jo v temelju konstituira in poganja ekonomistična logika delovanja. Ko se danes govori o takem in drugačnem marketingu, gre v resnici za evfe mizacijo manipulacije. 27 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 23 Emocionalna manipulacija vključuje dva glavna elementa: apel na sen- timente in ustvarjanje fuzijskega učinka. Kognitivna manipulacija vsebuje manipulativno okvirjanje in ustvarjanje neosnovane vzročnosti. Obe vrsti manipulacije se da analitsko detektirati na podlagi študija naslednjih pa- rametrov: demagoško zapeljevanje, zapeljevanje s stilom, manipulacija z jasnostjo, estetizacija sporočila, vzbujanje strahu, sklicevanje na avtoriteto, princip ponavljanja sporočila, ustvarjanje lažne bližine (tj. privatizacija razmerja), lažnivo okvirjanje, vsiljivo/prisilno okvirjanje, zlorabljajoče pre- okvirjanje, vabe, princip miselnih tirnic, naturalizacija realnega, deformi- rane  upodobitve,  eksperimentalna  manipulacija,  amalgamizacija  (tj. zavajajoče kolažiranje mnenj), pogojevanje kot vzvod za prepričevanje ipd. (Breton, 2000[1997], 78–124) 24 Pri  razmerju  med  argumentacijo  in  manipulacijo  gre  po  Bretonu (2000[1997], 11) v resnici za razmerje med spoštovanjem drugega, bolje svobode drugega, in odtegnitvijo svobode drugemu, da bi ga/jo/jih s to posebno omejitvijo prisilili k spremembi ali prilagoditvi mnenja. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 27 Tako evfemizirana manipulacija pa lažje svoje lukrativne cilje na- prti komunikaciji, zaradi česar morajo biti postavljeni pod vprašaj tudi mediji,  ki ne proizvajajo  in posredujejo  le komunikacije  in informacije, ampak tudi brkljajo, šušmarijo in mešetarijo z mani- pulacijo in dezinformacijo. Zakaj? Zato, ker so mediji soodgovorni za razrast BŠM ekonomizma, ki je ustvaril in še ustvarja pogoje za lažje proizvajanje in izvajanje manipulacije. Eklatanten primer tovrstne medijsko zlorabljajoče ekstenzije teritorija manipulacije najdemo  razložen  pri  francoskem novinarju Alainu Woodrowu (1991), ki je v kontekstu zalivske vojne leta 1991 opažal, kako je ta- kratna zahodnjaška televizija razkrivala svojevrstno manihejstvo, v skladu s katerim so manipulacije proizvajale in distribuirale ne- gativne informacije in dezinformacije.25 V svetu, ki mu vlada om- niprezentna  globoka manipulacija,  je  treba  tudi  do  “bele  laži”, “človeškega hekanja”, “nevromarketinga” (dobesedno tržno govo- riti možganom in prodajati možganom) in “ribarjenja”26 gojiti tak- šen skeptičen odnos, kakor da gre za pošasti iz vnaprej zmanipu- lirane prihodnosti kot samouresničujoče se prerokbe iz že videne preteklosti nezmožnosti nebrkljaškega, nešušmarskega, nemeše- tarskega,  nediskriminatornega,  neizkoriščevalskega    ne iz klju - čujočega, neuničujočega komuniciranja. Ta jedrnat pregled idej o manipulaciji nas navaja na misel, da manipulacija v razmerju do Vlado Kotnik 28 25 Nedavno se je “laboratorijskega” seciranja medijskega oblikovanja naših okusov, naših preferenc, naših želja, naših strahov, našega sovra- štva … kot rezultata “množične manipulacije, ki je na dosegu vseh”, lotil francoski nevrobiolog, novinar in komentator oddaje za analizo medijev Sébastien Bohler (2008). 26 Za več o hekanju, biohekanju in “hekanju s človeškim obrazom” (hu- main hacking) gl. Hadnagy (2011) za več o nevromarketingu gl. Georges in Badoc (2010), za več o ribarjenju kot zmožnosti ekonomskih agensov v podobah trgov, korporacij in industrij, da s pomočjo raznoraznih trikov in zvijač manipulirajo in zavajajo gl. Akerlof in Shiller (2015). 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 28 komunikacije ni komunikacija,  temveč  je regresija komunikacije ali celo njena suspenzija.27 Psevdokomuniciranje kot izraz ekonomsko sublimnega Pri komuniciranju, katerega teleologija obstoja je neposredno ve- zana  na  uspešnost  produkcije  mistifikacije,  gre  za  svojevrstno obliko oblastne dominacije, eksploatacije in represije. Toda to je oblika škodljive in sporne dominacije tem bolj, kolikor bolj se izkaže, rečeno debordovsko,28 da se psevdokomuniciranje postavlja na pie- destal “pravega komuniciranja”, celo “profesionalnega komunici- ranja”. Poanta mistificirajočih oblik komuniciranja je, da se zabriše meja med mistificirajočo in nemistificirajočo komunikacijo sporočil. Rezultat je, da sta komunikacija in psevdokomunikacija neločljivo vstavljeni druga v drugo, zaradi česar psevdokomunikaciji verja- memo tem bolj, čim bolj nas uspe prevarati, in kjer smo lahko naj- bolj prevarani, tam se skriva največji potencial za njen profesionalni 29 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 27 Beauvois in Joule (1987, 11–12) v poskusu precizacije procedur manipu- lacije ugotavljata, da obstajata dva načina, kako se človeka dobi na svojo stran: z uveljavljanjem moči in/ali manipulacijo. Kaj torej početi v svetu, kjer “je vse manipulacija” (če parafraziramo Watzlawickovo tezo “vse je komunikacija”), če ne želimo manipulirati? Pierre Raynaud (1996), ki se mu zdi teza, da je vse manipulacija, privlačna, zato predlaga razvijanje “umetnosti manipuliranja” (l’art de manipuler), ko nimamo druge izbire in moramo manipulacijo izbrati kot “nujno zlo”. Tudi Breton se trudi na- vesti par razlogov v prid manipulacije (Breton, 2000[1997], 190–194), če- prav mu je veliko lažje navesti razloge in načine, kako se boriti proti njej: naučiti se jo dekodirati, detektirati individualno odgovornost zanjo (prav tam, 195–198). V neki drugi knjigi Breton (2008) razvija etično vizijo pre- pričevanja brez manipuliranja, ampak s pomočjo argumentiranja. 28 Francoski marksistični teoretik Guy Debord je 1967 spisal daljnovidno polemiko  (La société du spectacle, 1967;  slov. prev. Družba spektakla, 1999), ki naj bi bila v funkciji protistrupa za obrambo pred vsemi vrstami naivnega in ciničnega slavljenja komunikacije. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 29 vzpon. Kakor smo že malo prej nakazali, na področju političnega, korporativnega, tržnega, znanstvenega, akademskega, turističnega ali medijskega komuniciranja smo prišli v situacijo, ko tako rekoč bolj potrebujemo spodletelo kakor posrečeno komunikacijo. Če se ti tipi komunikacije posrečijo, to ne pomeni nič drugega kakor to, da so uspeli z mistifikacijo. Šele če tovrstni tipi komuniciranja po- kažejo svoje šibkosti ali celo razpadejo oziroma se jih razkrinka ali samorazkrinka, kakor to počne Stuart Stevens, imamo možnost, da spregledamo in se ovemo profesionaliziranih učinkov oblastnega BŠM komuniciranja. Problem mistificirajočega komuniciranja, ki projektira javne ko- munikacijske spektakle, danes pa tudi globalno komputacijsko pro- pagando  in  vso  mašinerijo  algoritemskega,  datificiranega  ali avtomatiziranega komuniciranja,29 če nadaljujemo v debordovskem duhu, je v tem, da se postavlja kot “komunikacija zase”, torej kot av- tonomen mehanizem profesionalnega oblikovanja in izmenjave in- formacij, čeprav je v teleološkem temelju globoko ekonomističen. To pomeni, da je rezultat in cilj dominantnih ali monopolnih oblastnih načinov BŠM produkcije, reprodukcije in distribucije realnosti (od manipulacije s časom, različicami ekonomskega, socialnega, kultur- nega  in simbolnega kapitala, do perfidnih načinov dominacij  in vzpostavljanj monopolov v obliki vsiljenih logik družbenih klasifi- kacij, mehanizmov hierarhij, ritualiziranih izmenjav in podobno). Ali drugače, mistificirajoče komuniciranje, za katerega pa je v prvi vrsti potrebna neka profesionalistična legitiminacija, je model komuni- ciranja, ki je neposredno ali bolj ali manj neobhodno v službi obla- stne  organizacije  in  produkcije  družbe  –  a  družbe,  v  kateri  je Vlado Kotnik 30 29 O izzivih “dekodiranja” komuniciranja v svetu tehnologiziranih, datifi- ciranih in algoritmiziranih identitet gl. Gonzáles-Bailón, 2018; Cheney- Lippold, 2017; Servaes, 2014.  02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 30 profesionalizirano komuniciranje vrhunski proizvod iluzije,30 da je svet profesionalnega komuniciranja, in tu mislimo v vseh njegovih verzijah ekonomističnega komuniciranja, empirično utemeljen na idejah faktičnega, pravičnega, korektnega, transparentnega in traj- nostno naravnanega komuniciranja. Naj bo jasno, pri oblikah misti- ficirajočega  komuniciranja  ne  gre  zgolj  in  samo  za  potvorbo realnosti, ampak za odtujitev realnosti. Še več, gre za alienacijo ko- munikacije  same.  Ekonomistični  tipi  komuniciranja  so  popolna predstava dominantnega ekonomskega sistema, ki vidi pred sabo samo svoje lastne ekonomske interese. In v takem svetu poteka ve- čina dejavnosti profesionalnega komuniciranja. Če profesionalni ko- munikatorji kot propagandisti ne proizvajajo komuniciranja, marveč proizvajajo brkljarijo-šušmarijo-mešetarijo in propagando, torej psev- dokomuniciranje, ki jim na trgu komunikacijskih storitev v resnici vlada, potem je uspeh take produkcije komuniciranja v proliferaciji mistifikacije, ki je v očeh komunikatorjev samó imponirana mistifi- kacija,  torej mistifikacija, ki so  jo sicer oni ustvarili ali pomagali ustvariti, a se hkrati pretvarjajo, da v resnici nikoli ni bila njihova in je mistifikacija sama dokaz njihove komplicirane vpetosti v svet eko- nomskih BŠM prisil. Da bi komunikatorji svoje psevdokomunikacij- 31 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 30 Philippe Breton (1992) si je že v začetku devetdesetih let 20. stoletja po- stavil intrigantsko vprašanje: Zakaj je komunikacija zavzela toliko pro- stora v naših sodobnih družbah? Je to le zaradi neznanske ekspanzije, proliferacije in invazije “naprav za komuniciranje” (televizorjev, računal- nikov, mobilnih telefonov, tablic ipd.) v naše vsakdanje življenje? Breton zatrjuje, da s to trivialno razlago ne moremo biti zadovoljni, zato izpostavi veliko bolj radikalno tezo: komunikacija je postala nova utopija, in to uto- pija, ki je na svojem uspešnem osvajalskem pohodu tudi zato, ker so velike ideologije, kakršni sta socializem ali liberalizem, v krizi. To je utopija, ki jo je ustvaril človek “brez notranjosti” (homme “sans intérieur”), zreduciran na njegovo edino podobo v družbi, ki je postala “transparentna” prav po zaslugi tiranije medijsko posredovanega komuniciranja. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 31 ske strategije lahko upravičili pred sabo in drugimi, morajo obliko- vati legitimacijsko podlago za izvajanje psevdokomuniciranja kot BŠM komunikacijskega dela.31 To dosežejo tako, da si, če naj upora- bimo distinkcijo Christiana Fuchsa,32 svoje lastno delo komunicira- nja (komuniciranje  kot  specifično  obliko  profesionalnega  dela) namišljeno odtujijo, si ga zamišljajo zgolj kot komuniciranje na delu (komuniciranje kot obliko profesionalne koordinacije družbene pro- dukcije razmerij), s čimer želijo proizvesti slepilni učinek separacije: komunikatorji se ločijo od lastnega psevdokomuniciranja, torej ko- munikacijskega brkljanja-šušmarjenja-mešetarjenja, ki ga imajo zgolj za “službeno dolžnost”. Skratka, ko so v službi nečesa ali nekoga, da potvarjajo,  lažejo,  se  sprenevedajo, manipulirajo  ipd.,  takrat niso domnevno avtentično oni sami, ampak so zgolj kanal, skozi katerega steče proces BŠM produkcije profesionalne komunikacijske storitve za nekoga drugega. Zdi se, da tej samozaslepitvi ali samoprevari ne botruje le logika BŠM ekonomije, ampak tudi religija BŠM ekono- mije. Problem torej ni le v ekonomskem, ampak tudi v nekakšnem psevdokonfesionalnem, pravzaprav mitiziranem pristajanju ne le na nujnost obstoja religije trga ter z njim povezanih ekonomskih prisil Vlado Kotnik 32 31 Christian Fuchs zanj zapiše:  “Komunikacijsko delo [communication work] je posebna oblika dela, ki ustvarja informacije” (2016, 199). 32 Fuchs (2016, 197–199) koncept komuniciranja v odnosu do koncepta dela razvije na način, da loči komunikacijo na delu (communication at work) in delo komunikacije (the work of communication): prva opisuje komuni- kacijo kot način produkcije razumevanja sveta in drugih, torej v smislu, da je sleherna človeška produkcija tudi družbena produkcija in zategadelj že sama kot taka tudi komunikacijsko razmerje, saj je za sleherno druž- beno produkcijo potrebna komunikacija kot sredstvo za usklajevanje druž- bene produkcije; druga pa opisuje produktivne vidike komunikacije, torej v smislu, da je komunikacija sama po sebi produktivna in zato specifična oblika dela, s pomočjo katere ljudje kot družbena bitja nekaj počnejo, tj. producirajo pomene, ki postanejo izjave, besedila, diskurzi itd.  02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 32 in preživetvenih strategij, temveč na obstoj nečesa ekonomsko su- blimnega v sami ekonomski konstituciji družbe kot komunicirajoče družbe, ki obljublja in zagotavlja razvoj in blaginjo družbe prav skozi dejanje učinkovitega, promptnega in donosnega multimodalnega komuniciranja, mreženja, brkljanja,  šušmarjenja  in mešetarjenja. Vera v to “ekonomsko sublimno” torej presega običajne zgodbe o komunikacijskem preboju, strategijah, trgu in preživetju ljudi, ki “ko- municirajo za denar” ali še bolj neposredno, ki “komunicirajo denar”, ampak gre za to, da so se okrog “novih komunikacijskih potreb” obli- kovali mogočni nemogoči miti (recimo mit o neobhodnosti profe- sionalnega  komuniciranja;  mit  o  tem,  da  se  da  z  ustreznim komuniciranjem rešiti sleherno težavo, čeprav težava v osnovi ni ko- munikacijske narave; mit, da ustrezno podprto komuniciranje pri- naša  konkurenčno  prednost  na  trgu,  ki  se  jo  da  numerično prognozirati z obljubami o boljši prodaji ali večjem donosu; mit, da je profesionalistično komuniciranje avtomatično tudi kvalitetno in dobro komuniciranje ipd.), zaradi katerih so celo profesionalni ko- munikatorji kot brkljači-šušmarji-mešetarji in propagandisti sami kdaj pa kdaj z zadrego ali nejevero prisiljeni verjeti vanje.33 33 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 33 Prisiljeni predvsem zato, ker njihova vera v modele komuniciranja, pri katerih ni skorajda nobene globlje vsebinske ali sploh nobene povezave med izvajalcem komunikacije in lastnikom komunikacijskih storitev, zares ne more ostati povsem neomajna. To še zlasti velja na področju korpora- tivnega, bančnega in finančnega komuniciranja, kjer je popolno gospo- stvo nad komunikacijskimi storitvami v resnici le še eden od načinov služenja denarja. Toda tudi v primeru omenjenih treh oblik visoko odvis- nega komuniciranja, ki je posledica visoko ekonomizirane in optimizirane funkcionalnosti (usmerjene v učinkovitost, izdatnost, ciljnost, tarčnost), je treba opozoriti na distinkcije, ki šele razkrijejo ključno problematičnost. Na korporativnem in bančnem področju se komuniciranje v večji meri vključuje na način promocije in prodaje realnih izdelkov in storitev za po- trošnike in kliente, medtem ko gre v finančnem sektorju za nekaj povsem 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 33 Toda pozor: tisto, kar lahko navdušuje naročnike storitev komu- nikatorjev v postkomunikacijski dobi, torej potem ko je komunika- cija  v  resnici  prenehala  obstajati  kot  komunikacija  (postala  je namreč manipulacija), ni njihova vera v mit o vsemogočnosti komu- nikacije, ki da lahko odpira nove svetove in popravlja napake starih svetov. Nasprotno, veliko bolj so lahko navdušeni nad tem, da lahko ravno nekaj, kar ni to, za kar se izdaja, “rešuje” njihove ekonomske interese, in to celo v pogojih nenujnega poznavanja ekonomskih za- konov. To je ekonomsko fingirana ideološka moč komunikacije, ki je v tem, da je postala lahko gnetljivo BŠM blago. V svetu komuni- ciranja, ki mu vlada ekonomski interes, so komunikatorji namreč zgolj proizvajalci komunikacije kot blaga, ki kolonizira ne le njihova profesionalna življenja, temveč celotno družbeno življenje. Tako kon- zumenti njihovih storitev, pa naj bodo naslovljeni kot državljani ali potrošniki, postanejo konzumenti iluzije komuniciranja, ki to ni. V resnici gre za modele komuniciranja, v katerih je sama komunikacija Vlado Kotnik 34 drugega. Tu mora komuniciranje promovirati in prodajati nekaj, česar ni, zato si mora izmisliti cel kup kompleksnih strategij, taktik in operacij, kako s tem, kar je nič ali manj kot nič, vdreti v panoge, ki proizvajajo več kot nič. Za razliko od korporativnega in bančnega se finančno komuniciranje dobesedno zdi rudarjenje, podatkovno rudarjenje (data mining). Razlika med finančnim komuniciranjem kot fiktivnim rudarjenjem in korporativ- nim ali bančnim komuniciranjem kot trženjem dejanskih izdelkov ali sto- ritev  je  v  tem,  da  si  korporativno  ali  bančno  komuniciranje  vsaj  do določene mere vendarle morata prizadevati za odgovorno produkcijo vti- sov in občutij dobrobiti pri svojih kupcih in odjemalcih. Finančno komu- niciranje pa mora  le dovolj dobro sofisticirati zunanjo podobo visoko ekstraktivne dejavnosti z nizko ali popolnoma pretrgano odgovornostjo. Rečeno v rudarski prispodobi, finančno komuniciranje mora “rudariti” le do trenutka, ko rudnik prinaša rudo. Ko se ruda izčrpa, mu ni treba biti več mar, kaj bo z rudnikom, saj se preseli na nova delovišča ustvarjanja kratkotrajne in netrajnostne finančne fikcije, ki pa prikriva resnico veliko trajnejšega finančnega pustošenja.  02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 34 zgolj surogat komuniciranja. Gre torej za psevdokomuniciranje, ka- terega osrednji ali pogosto edini cilj, ki posvečuje sredstva, ni ko- rektno, faktično ali transparentno komuniciranje realnosti, ampak maskiranje ali sprevračanje realnosti na način, da mistificirajoča ver- zija realnosti stopi na mesto dejanske realnosti. In da bi to dosegli, družbeni akterji včasih ne potrebujejo ničesar drugega, kakor dovolj spretne in brezskrupolozne komunikatorje, ki so zverzirani v tem, da s pomočjo “komuniciranja”, to je brkljanja-šušmarjenja-mešetar- jenja, torej s pomočjo neke povsem površinske ali zunanje mistifici- rajoče operacije, torej operacije, ki je lahko tuja realnosti, ki jo je treba skomunicirati, zagotovi mesto za njeno dejansko konstitucijo v jav- nosti ali med naslovljenimi občinstvi. V tem profesionalističnem in- teresu, da se da neki družbeni zadevi nadeti privlačno fasado, rečeno z mislijo na Goffmana,34 torej ustrezen videz, tiči nekaj globoko kon- servativnega. Ni namreč nobene potrebe, da bi se realnost kot taka zares spremenila, dovolj je že zunanji vtis, ki ga ustrezno komunici- ranje lahko pusti na tej realnosti, in realnost se bo zdela spremenjena. In če omejeno ali drobno komuniciranje ne zadostuje za dosego tega ključnega transformativnega ideološkega učinka, potem je pač treba komuniciranje pospešiti, predvsem pa ga multiplicirati.35 To pa je uvid, ki je v času globalne tiranije vsesplošnega in vseobsegajočega BŠM komuniciranja36 še kako vreden razmisleka. 35 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 34 Goffman, 2014[1959]. 35 Kakor radi v huxleyjevskem duhu rečemo, resnico je treba povedati en- krat, laž stokrat, da bi postala resnica. In povedati jo je treba na sistema- tičen, protokolirano strukturiran in profesionaliziran način. Eksplozivna hipertrofija komuniciranja in “komuniciranja” je bila pri tem, kakor dajeta slutiti Philippe Breton in Serge Proulx (2005), ključen trenutek rojstva “družbe komuniciranja” (Neveu, 2011). 36 To zapišemo z mislijo na ugotovitve Ignacia Ramoneta v knjigi La Ty- rannie de la communication (2001[1999]). 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 35 Komunikacija kot manipulacija Že vsaj kaka štiri desetletja se ekonomije družb in držav tesno urav- navajo z ekspanzijo informacijskega in komunikacijskega sektorja. Govorili so nam, da živimo v “informacijski dobi”, “komunikacijski dobi”,  “digitalni  dobi”  ipd.,  torej  dobah,  v  kateri  informacijska omrežja, novi digitalni mediji in nove komunikacijske storitve po- ganjajo večji delež ekonomije družb in držav. Medtem ko je bilo to novo informacijsko komuniciranje na začetku morda videti obeta- vno in emancipirajoče, je sčasoma postalo vse bolj zlovešče in od- bijajoče, potenciali za demokratičen in etičen razvoj pa vse manj uresničljivi. Razne instance moči po vsem svetu, od vlad, korporacij, industrij,  znamk,  nacionalnih  kolektivov,  novomedijsko  slavnih osebnosti do mogočnikov v poslednji vasi, so prepoznale vrednost komunikacije in informacije ter takoj začele nadzorovati, izkoriščati in zlorabljati njuno proizvodnjo, prenos in porabo. Zveni paradok- sno, a zdi se, da smo se prav po zaslugi te prosperitetne novokomu- nikacijske epizode nekega dne zbudili v dobi postkomunikacijske tiranije, v kateri je manipulacija uspešno kanibalizirala javno ko- municiranje in si posledično prisvojila, rečeno s Pierrom Bourdieu- jem,37 njegov ekonomski, socialni, kulturni in simbolni kapital.38 Področje komuniciranja se je pretvorilo v nekakšen mentalni koktajl komunikacije in manipulacije, v kateri manipulacija postane njegov zaščitni znak in paradni konj komunikacijskega sektorja za obliko- vanje  javnih  podob. V  takšnem postkomunikacijskem  svetu  pa imajo tudi komunikatorji in strategi komuniciranja veliko možnosti in vabljivih priložnosti, da  se pretvorijo v delikatne  fantome  in Vlado Kotnik 36 37 V nekaterih komunikoloških in novinarskih krogih še danes obstaja od- krita ali prikrita sovražna averzija do tega, kar se je Bourdieuju (1998; 2001; 2005) zapisalo o medijih, novinarstvu in komuniciranju. 38 Bourdieu, 1986. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 36 brkljače-šušmarje-mešetarje za produkcijo raznoraznih faux-sem- blants, varljivih videzov. Priznani francoski specialist za komunici- ranje Philippe Breton je na prelomu tisočletja še ponosno navajal avtorefleksijo  etičnih  komunikacijskih  strokovnjakov,  ki  so  bili opremljeni z določeno deontološko zavestjo, s pomočjo katere so bili zmožni priznati, da med konstruirano podobo in promoviranim dejanskim “izdelkom” vselej obstaja določen razkorak, a pomemb- neje je, da obstaja še tesnejša vez. Toda že takrat je Breton opozarjal na močne pritiske naročnikov in uklanjanja ponudnikov komuni- kacijskih storitev, zaradi česar se “komunikacija spremeni v pravo manipulacijo”39 glede na razkorak, ki se skozi komuniciranje ohra- nja med resničnostjo pojava in njegovo komunicirano podobo. Bre- ton nas torej napeljuje na misel, da se ravno v tem razkoraku, pa naj bo ta še tako majhen, ki pa je v resnici inherentno prisoten v sle- hernem komunikacijskem aktu prezentacije  in avtoprezentacije, ustvarja simbolni prostor, v katerega se lahko najbolj nevidno in hkrati  najuspešneje naseli manipulacija  in od koder  začne  svoj pohod kot nova, poživljena, pospešena komunikacija.  Glavni problem tega razkoraka, v katerem si manipulacija na- dene videz faktične oziroma realitetne komunikacije, je v tem, da gre za zelo dinamično, kreativno in interesno, torej ekonomistično utemeljeno strukturo, v kateri se faktični vidiki komunikacije ne- nehno “pogajajo” (ali bolje tekmujejo) s tistimi brkljaškimi-šušmar- skimi-mešetarskimi  vidiki,  ki  jo  pravzaprav  per definitionem spodjedajo in odpravljajo, to je z manipulacijo. Skratka, ta razkorak, ki je paradoksno konstitutivnega pomena za sleherno komunika- cijo, je tudi simbolno mesto produkcije vseh vrst mistifikacij. Toda problem je še večji, ker je ta razkorak sam dejansko postal tržno naj- bolj gnetljiva, prilagodljiva in uporabljiva sestavina komunikacije. 37 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 39 Breton, 2000[1997], 128–129. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 37 Prav po zaslugi tega razkoraka, ki ga, ponavljamo, po svoji naravi vsebuje sleherna komunikacijska praksa, pa je komuniciranje šele zares postalo iskana in dobičkonosna profesionalna dejavnost. In kaj se zgodi, ko se ta razkorak začne širiti celo v okvirih jav- nega komuniciranja. Če  javno komuniciranje ne proizvaja sebe, torej se ne konstituira kot javna dobrina, ampak proizvaja manipu- lacijo, ki v resnici vlada komunikatorjem kot brkljačem-šušmarjem- mešetarjem samim in njihovim profesionalističnim ideologijam, potem uspeh takega komuniciranja tiči v multiplikaciji mistificira- jočih komunikacijskih realnostih, ki bi morale vse po vrsti biti v očeh državljanov in potrošnikov ugledane predvsem kot odvzeta realnost, skratka kot vrsta realnosti, ki jo komunikatorji posredujejo državljanom, a so jim jo v samem aktu komuniciranja hkrati že od- tujili na način, da so jo potvorili, ponaredili, prikrojili, jo tako “prili- čili” svojim interesom in jo tako “prilaščeno” posredovali ljudem, a ne več kot državljanom, ki konzumirajo komunikacijo, ampak zgolj še kot potrošnikom, ki se potešijo z brkljarijo-šušmarijo-mešetarijo. Etični marksisti bi temu zagotovo rekli alienacija komuniciranja, čeprav se ta v digitalnem komunikacijskem ekosistemu odvija bolj subtilno, kapilarno, personalizirano. V duhu kritične marksistične tradicije bi lahko rekli, da se je večji del profesionalističnega komu- niciranja odtujil od realnosti, ki jo mora komunicirati po naročilu, sebe pa je premaknilo v območje preekonomiziranega ideološkega Gleichschaltunga, torej v točno določeno, a omniprezentno digi- talno orbito ekonomsko sprejemljivega. Še enkrat, gre za tip komuniciranja realnosti, v kateri je komu- nicirana realnost konkretna manufaktura onemogočenega dostopa do nemistificirane realnosti. Kakor vidimo, se v tem procesu pret- vorbe komunikacije v manipulacijo zgodi svojevrstna transfunkcio- nalizacija realnosti, v kateri se spremenita sam status in funkcija komuniciranja. Komuniciranje ne nastopa kot javna dobrina, tem- Vlado Kotnik 38 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 38 več kot tržno blago, kot BŠM komoditeta, ki ustreza in se prilagaja ekonomskim zakonitostim ponudbe in povpraševanja na trgu ko- munikacijskih storitev. Ko javno komuniciranje prevzame vlogo tržne dejavnosti, takšno profesionalno komuniciranje pravzaprav doseže svoj cilj, to je, da fetišistično opozori nase. Komuniciranje je vse, kar je treba videti, vsa preostala realnost, zlasti pa to, kako je komuniciranje bilo ustvarjeno in ekonomizirano v menjalni ekono- miji materialnih in simbolnih dobrin, ni pomembno oziroma mora biti zainteresirano prikrito, da bi iluzija javne komunikacije uspešno stekla do občinstev in javnosti. Pri mistificirajočem komuniciranju šteje samo cilj, vse drugo je nepomembno in mora ostati ekskomu- nicirano.40 V družbi, ki ji vlada psevdokomuniciranje, torej manipu- lacija in mistifikacija namesto komuniciranja, posledično v ospredje stopa psevdoinformacija41 in psevdoobveščenost. To je situacija, v kateri psevdokomuniciranje nadvlada komuniciranje, mistificirana realnost pa dejansko realnost. In rezultat: dejanski konzument jav- nega komuniciranja postane konzument psevdokomuniciranja in ta iluzija komuniciranja se vsili kot najbolj obča oblika javnega ko- municiranja. Ali je javno komuniciranje še mogoče rešiti pred antikomunika- cijskimi in psevdokomunikacijskimi zlorabami? V svojem strastno argumentiranem Komunikacijskem manifestu (2020) ameriški razi- skovalec medijev in javnih zadev Silvio Waisbord svoje upe polaga 39 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 40 V središču ekskomuniciranja ni le izobčenje (torej nekomuniciranje), prav tako ni odstopanje od komunikacije, kakor zapišejo Galloway, Thac- ker in Wark (2013, 16), ampak tudi, če ne predvsem ekonomistična rekrea- cija antikomuniciranja. 41 Tu predlagamo v branje razsvetljujočo Schillerjevo (2007) študijo infra- strukturne in superstrukturne komodifikacije informacije ter ključnih pro- tislovij v povezavi s tem, kako je informacija kot blago istočasno podobna in razlikujoča od drugih proizvodov. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 39 v javne komunikacijske učenjake, ki so zmožni s svojim znanjem in izkušnjami  javno  nasloviti  probleme  v  zvezi  s  komuniciranjem danes. Avtor manifesta izpostavi pomembno vlogo javne učenosti (public scholarship) na področju komuniciranja in njen potencialni prispevek k skupni dobrobiti. Po njegovem obstajajo različni načini, na podlagi katerih si lahko učenjaki, znanstveniki in intelektualci prizadevajo služiti javnosti kot praktiki, strokovnjaki, zagovorniki, aktivisti in kritiki. Brez reformiranja institucionalnih akademskih politik in agend, ki same čedalje bolj delujejo v skladu z ekonomi- stičnimi logikami, bo seveda težko okrepiti akademski položaj in vrednost javne učenosti tudi pri pedagogih, ki skrbijo za produkcijo in reprodukcijo profesionalno izobraženih komunikacijskih kadrov in slednjim podeljujejo profesionalne legitimacije za delovanje na trgu komunikacijskih storitev. Waisbordov manifest je vsekakor nav- dihujoč v svojem pozivu, da komunikacijski učenjaki zavzamejo vlogo javnih državljanov, s čimer lahko svojo akademsko avtoriteto in legitimiteto povežejo z razlogi za delovanje v skladu z načeli so- lidarnosti, človečnosti, transparentnosti in družbene pravičnosti, a nas hkrati opominja, kako hitro smo lahko pri tem zavedeni, če javno učenjaštvo postane le še ena od oblik BŠM eksploatacije vednosti kot medijskega gospostva. Ne smemo si delati utvar, da v družbah, v katerih so ljudje ne le obsedeni z medijsko pojavnostjo, temveč se z njo meri oziroma poravnava njihova siceršnja uspešnost in legi- timnost, komunikacijski učenjaki in medijski strokovnjaki, tudi tisti, ki domnevno v medijih nastopajo izključno v imenu hvalevrednega “javnega  interesa”, niso  imuni na uvide, da  je  javnost njihovega imena in dejanja lahko pomembno optimizirana in maksimizirana, če se jo veže na redno medijsko prisotnost.42 Ob teh pomislekih se Vlado Kotnik 40 42 Za več o tem gl. Kotnik, 2016 (zlasti poglavje “Zakon medijske prepo- znavnosti”, str. 81–86). 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 40 je povsem legitimno vprašati, kako rešiti javno komuniciranje tudi pred medijskim komuniciranjem.43 Odgovor se zdi lahek: tako, da javno  delovanje  prenehamo  enačiti  z  medijskim  nastopanjem, ampak ga začnemo razumevati kot sleherno gesto, ki jo naredimo ne le pred kamerami, ampak pred slehernikom v vsakdanjem življe- nju. Praksa tega odgovora pa je v medijskem ekosistemu, v katerem se je referenčni okvir javnega komuniciranja tako rekoč obrnil na glavo, in sicer tako zelo, da celo brezskrupolozno transparentna ma- nipulacija44 od javnosti pričakuje prizanesljivost, veliko težavnejša naloga. Še več, medijsko komuniciranje je morda celo eden od naj- bolj mistificirajočih ekonomističnih modelov komuniciranja, saj je vase posrkalo dobršen del logike korporativizacije, komodifikacije, birokratizacije in ekonomizacije komuniciranja, hkrati pa se želi še vedno ponujati kot oblika javnega, državljanskega, torej nekakšnega neekonomskega  ali  celo  antiekonomskega  komuniciranja.  Na nekem drugem mestu45 bomo pokazali, da neekonomsko komuni- ciranje v praksi od nas terja veliko bolj smele radikalne poteze ne- 41 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 43 O učinkih mediatizacije na komunikacijo gl. Lundby (2014) in Hepp et al. (2017). 44 V resnici gre za paradoks, ki kaže na transformacijo manipulacije od maskirane, zapacane ali prikrite kalkulativne strategije v odkrito in suve- reno organizirano laganje ali zavajanje. Manipulacija je nekoč potrebovala svoje tehnike kultivacije ravno zato, da bi prikrila mehanizem svoje iz- vedbe, skratka, da bi ostala nevidna, zakulisna praksa. Dandanes manipu- lacija z nami manipulira na “odprti sceni” in na način, da se sproti razkriva kot manipulacija. Nima moralnega kompasa, zato lahko vsi vidimo, kako se brezobzirni manipulatorji lotevajo manipuliranja z nami, ne da bi jim to nesamoutajevanje njihove manipulacije sploh kaj škodilo pri tem, da svojo manipulacijo izvajajo naprej, kakor da ne bi bili zasačeni pri mani- pulativnem dejanju. 45 V mislih imamo logično nadaljevanje tega našega razmisleka, ki bo vključeval možne načine opuščanja in zastranitve ekonomističnih načinov komuniciranja. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 41 brkljaškega-nešušmarskega-nemešetarskega komuniciranja kakor zgolj medijsko uprizarjanje še ene manipulacije v zvezi z njim. Kritika ekonomističnega komuniciranja V  tem  antiutopičnem  “krasnem novem postkomunikacijskem svetu”, če si spodobimo krilatico Aldousa Huxleyja, v katerem se akademsko46 usposobljeni  komunikatorji  in  šolani  strategi  raz- Vlado Kotnik 42 46 Silvio Waisbord (2019) opozarja, da je akademsko ukvarjanje s komu- niciranjem,  zastopano  v  obliki  kompleksne  institucionalne  arhitekture akademskih enot, strokovnih združenj in znanstvenih revij, tako močno podvrženo fragmentaciji in hiperspecializaciji (ne le usodni konfliktni lo- čitvi  na  “mainstream”,  “ortodoksno”,  “konvencionalno”,  “tradicionalno” in “kritično” komunikacijsko znanost), da poziva k priznanju “post-disci- plinskega” statusa komuniciranja kot akademskega polja: “Komunikacijski študiji so vsestranski, živahni in neurejeni. Zaradi tega je komuniciranje postdisciplina” (2019, 9), ki bolje služi, če upoštevamo njene multidisci- plinarne korenine, prepoznavanju razpršenosti, sprejemanju pluralizma, spodbujanju interdisciplinarnega raziskovanja in reševanju problemov iz resničnega  sveta,  kakor pa upanju, da bodo  izpolnjeni pogoji  za njeno opredelitev kot discipline (prim. Dervin, 1989; Dervin, Grossberg & War- tella,  1989; Peters,  1993; Shepherd,  1993; Lent,  1995; Dennis & Wartella, 1996; Schiller, 1996; McChesney, 1997; Craig, 1999; Pietilä, 2005; Donsbach, 2006; Olivesi,  2006; Leung, Kenny & Lee, 2006). Pri  tem navaja  trditev Johna Petersa izpred več kot tridesetih letih, za katero se zdi, da je veljavna še  danes:  “Komuniciranje  je  postalo  administrativno,  ne  konceptualno opredeljeno” (1986, 528). Do podobnega uvida sta prišla James Anderson in Geoffrey Baym, ki sta ugotavljala, da komuniciranje kot razdrobljeno disciplino “držijo skupaj pičli administrativni aranžmaji, ne paradigmati- čna koherenca” (2004, 603). Waisbordov poziv komunikacijskim učenja- kom,  da naj  si  še  bolj  prizadevajo  za  konceptualizacijo  narave  svojega predmeta, bi moral v postkomunikacijski dobi nujno dobiti bolj sistema- tično avtorefleksivno raziskovalno vprašanje: kakšen je delež odgovornosti akademske komunikacijske “postdiscipline” pri tem, da se je večji delež profesionalnega, torej akademsko usposobljena komuniciranja pretvorilo v brezskrupolozno mistifikacijo in manipulacijo v vseh sektorjih družbe, 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 42 noraznih tipov komuniciranja v resnici kalkulativno in manipu- lativno osredotočajo na lukrativne učinke, ki jih bodisi medijsko komuniciranje bodisi drugovrstno javno komuniciranje naj doseže ali mora  doseči,  in  v  katerem  se  večina  komunikacijskih  praks skoncentrira okrog ekonomskega  interesa, kako  lahko ustrezno komuniciranje zadovolji potrebe posameznih nosilcev družbenih vlog v skupnostih  in družbah  lokalno, nacionalno, mednarodno in globalno, se seveda postavi vprašanje, ali je v takih komunika- cijskih konstelacijah resnično faktično, etično, transparentno, kon- sistentno ali trajnostno naravnano komuniciranje še možno. Teo- retiki, praktiki in raziskovalci množičnega komuniciranja (mass communications)  ali medijskega komuniciranja  (media commu- 43 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja kjer tovrstno komuniciranje ne nastopa le kot specialistična ali ekspertna oblika profesionalnega komuniciranja  z  javnostmi  in občinstvi,  ampak se vsiljuje tudi kot reprezentacija akademske profesionalizacije v praksi. To nikakor ne sme presenečati, zlasti ne v luči zastranjene evidence zgo- dovine intrigantskih odnosov med ameriško državno oblastjo in ameriško akademsko skupnostjo, ki jo osvetli ameriški kritični komunikolog Chri- stopher Simpson (1994), ko pokaže, v kolikšni meri so bile sodobne ko- munikacijske  raziskave  in  njihove  vodilne  zvezde,  denimo  Wilbur Schramm,  tesno povezane  –  čeprav morda naključno  –  z  enim najbolj spornih vidikov vojaško-obveščevalnega kompleksa hladne vojne, njego- vimi programi za psihološko vojskovanje. Ti programi, ki jih je financirala vlada, so kasneje postali jamstvo za akademsko zmagoslavje predsodkov- nih, zmotnih in poenostavljenih predstav o komunikaciji, ki sem ter tja še danes krožijo v t. i. “mainstream”, “ortodoksni”, “konvencionalni” ali “tra- dicionalni” komunikologiji, v oglaševalskih raziskavah, medijskem mar- ketingu in čedalje bolj tudi v nevroznanosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Kasneje  je  svoj  prst  direktno uperil  v communication scho- larship tudi Robert McChesney (2007), saj je ugotavljal, da komunikološka stroka ni bila dorasla  izzivom novomedijskega sistema,  zato  je presojo sis tema raje prepustila rastočemu medijskemu reformnemu gibanju, ki je bilo istočasno ključni igralec sistema in še v funkciji nekoga, ki je zapolnil odsotnost kritičnega in medijsko brezinteresnega akademizma. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 43 nications) so nas prepričali o pomembnosti “strateškega komu- niciranja” (strategic communication),47 “učinkovitega komunici- ranja”48 (effective communication),  “tržnega  komuniciranja”49 (marketing communication),  “kriznega  komuniciranja”50 (crisis communication),  “ciljnega komuniciranja”51 (goal-oriented com- Vlado Kotnik 44 47 Strateško komuniciranje, ki je v zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih po- stal izjemno vpliven koncept in model komuniciranja, bi lahko najbolj po- enostavljeno opredelili kot vrsto komunikacijskega prizadevanja, da se neka zadeva uvrsti na “dnevni red” (na agendo) kot relevantna realnost. Strateški komunikatorji v politični agendi lobirajo za določene “rešitve” družbenih zadev, v javni agendi zagovarjajo določene zakonodaje, nago- varjajo ljudi k določenim dejanjem, v medijsko agendo lansirajo blagovne znamke institucij in posameznikov ter skušajo prek medijev vplivati na javno in politično agendo ipd. Gl. Hallahan et al. (2007); Fann Thomas & Stephens (2015); Nothhaft et al. (2018). 48 Insinuirana podmena učinkovitega komuniciranja je optimizacija ustvar- janja maksimalnega učinka na podlagi minimalne komunikacijske inter- vencije v realnost institucije, osebe ali izdelka. Učinkovito komuniciranje se ponuja kot kreativno sredstvo za dosego kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih transformativnih učinkov, neučinkovito komuniciranje pa se ra- zume kot nekompetitivno, nekonkurenčno, nedonosno, škodljivo. Za več gl. Qazi (2019). 49 Prakse tržnega komuniciranja se lahko udejanjajo, kakor pokažejo šte- vilni avtorji (Blakeman, 2014; Clow & Baack, 2001; Dahlén, Lange & Smith, 2010; Fill, 2009; Smith & Taylor, 2004; Percy, 2014; Ule & Kline, 1996; Varey, 2002), zgolj in samo v neposredni odvisnosti ne le od ekonomskega okolja organizacij in institucij ter ekonomskih agend in subjektov, ampak pred- vsem od ekonomističnih režimov realnosti kot prevladujočih, relevantnih, pogosto celo edinih možnih in edinih misljivih realnostih. 50 Krizno komuniciranje v prevladujoči meri pomeni “reševanje ugleda” in- stitucij in posameznikov, potem ko so s svojimi dejanji ali nedejanji sebi ali drugim povzročili škodo, načet ugled pa je treba z ustreznimi komunikacij- skimi strategijami s svojimi notranjimi in zunanjimi zainteresiranimi delež- niki ter z javnostmi pretvoriti v pozitivne učinke. Za več gl. Zaremba (2010). 51 Pri tem tipu fokusno komuniciranje nastopa kot sredstvo za dosego točno določenih ciljev strank, ki komunicirajo z notranjimi ali zunanjimi 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 44 munication), “tarčnega komuniciranja”52 (target-oriented commu- nication) ipd. Vsi ti specializirani tipi ali modeli komuniciranja, za katere je najprej potrebna ekonomistična konstitucija interesa za komuniciranje, se nam predstavljajo kot ključni, da bi v današ- njem svetu sploh lahko komunicirali in preživeli. Drugače rečeno, ekonomizem tovrstnih tipov komuniciranja tiči v ideji, da je mo- goče nekaj, čemur rečemo “ekonomija komuniciranja”, ljudem vsi- liti  na  način,  kakor  da  bi  profesionalno  komuniciranje,  če  pre- obrnjeno  parafraziramo Dana  Schillerja,53 obstajalo  v  ključni ločitvi, odmaknitvi od neprofesionalnih, torej vsakodnevnih med - osebnih oblik komuniciranja. Še več, ti tipi ali modeli komunici- ranja  se nam predstavljajo  kot pomembne  sestavine  ali  kar  av- tentične verzije “javnega komuniciranja” (public communication), čeprav imamo prej opravka z nadomestki in vsiljivci. Zagovorniki teh modelov komuniciranja menijo,  da  so  ti  tipi  komuniciranja danes pomembni prav zaradi endemičnega “pomanjkanja medo- sebne komunikacije”54 (interpersonal communication), “praznine 45 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja občinstvi in javnostmi, ali naročnikov, ki so komuniciranje naročili. Online pasivna analitika, ki temelji na algoritemskem komuniciranju, temelji na tovrstnem ciljno usmerjenem komuniciranju, ki realnost ljudi ne le targe- tira, ampak tudi dodatno personalizira. Personalizirancu so tako njegove izbire in rabe dodatno legitimirane kot “personalne”, saj so to potrdili tudi matematični algoritmi. Gl. Goldreich, Juba & Sudan (2012). 52 Tarčno komuniciranje pride v vsej svoji temačnosti do izraza v primerih javnih linčev, medijskih gonj in podobnih zainteresiranih obračunavanj s kolektivi in posamezniki. 53 Schiller, 1996, 169. 54 Današnje trditve o odsotnosti ali krizi medosebnega komuniciranja de- lujejo v luči časovno odmaknjenih trditev interakcijske psihologije komu- niciranja (Watzlawick, Bavelas & Jackson, 1967), da je sleherno vedenje v resnici oblika komunikacije (znana Watzlawickova teza “vse je komuni- kacija”, “nikogar ni, ki ne bi komuniciral” [one cannot not communicate]), nekoliko akomunikacijsko. “Radikalni” psihološki interakcionizem torej 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 45 komunikacije iz oči v oči” (face-to-face communication), “razpada intersubjektivne komunikacije” (intersubjektive communication), ki je postala naše novo vsakodnevno človeško stanje, potem ko je razsrediščeno komunicirajoč subjekt začel na incestuozno “oseben način” komunicirati z  računalniki  in ostalimi stroji z  identiteto, torej tehnologijami, ki transcendirajo same sebe v elektronske in robotske osebnosti.55 Celo tistim, ki niso profesionalni komuni- katorji v nobenem smislu, se pa v praksi gibljejo ne po amaterskih robovih, ampak v sami profesionalizirani srčiki množičnega ali javnega komuniciranja, in to so danes mnogi, če uporabljajo takšne in drugačne digitalne kanale komuniciranja,56 je postala ideja o nujnosti strateškega, tržnega, kriznega, ciljnega, tarčnega in učin- kovitega komuniciranja dovolj vabljiva, ko so nas komunikologi posvarili,  da  lahko  vakuum,  ki  lahko nastane  zaradi  odsotnosti tovrstnih premišljeno ekspertiziranih oblik komuniciranja, hitro zapolnijo manipulacije (manipulation), napačne predstavitve (mi- srepresentations), napačne zaznave (misperceptions), lažne novice (fake news), napačne informacije (misinformation),57 dezinforma- Vlado Kotnik 46 predpostavlja, da so interakcije med ljudmi neke vrste metakomunikacij- ski okviri, komunikacija pa obstaja celo v takih skrajnih primerih, ko se zdi, da je razpadla (v primerih patološkega, shizofrenega in paradoksal- nega komuniciranja). 55 O tem je veliko pisala v svojih delih Sherry Turkle (2011 in 2015). 56 Kar francoski sociolog Patrice Flichy (2010) vidi kot spodbudno ustvar- jalnost amaterizma v digitalnem komuniciranju, ameriški podjetnik in kontroverzni komentator digitalne revolucije Andrew Keen (2007 in 2008) predhodno že razkrinka kot opustošenje komunikacije, ne pozabi pa, v ti- pični ameriški skrbi za kapitalizem pač, omeniti tudi uničenja ekonomije. 57 Čeprav so pojmi, kakor so napačna informacija, dezinformacija, lažna informacija ipd., že dolgo v obtoku, so v zadnjih letih pridobili na po- membnosti, ob tem pa resno izvali tudi možnost zamišljanja informacije kot nosilke objektivne resničnostne vrednosti. Prav zaradi dileme, kako ločiti informacijo kot nekaj resničnega od napačne informacije kot nekaj 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 46 cije (disinformation), lažne informacije (false information), psev- donovinarstvo (pseudojournalism) in kar je še podobnih oblik za- vajanj  (deceptions)  in  ponarejanj  (falsifications)  realnosti.  Zdaj vidimo,  da  globalne  postkomunikacijske  kloake,58 v  kateri  smo 47 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja neresničnega ali lažnega, je Jürgen Habermas (1981; angl. prev. 1984 in 1987) v svoji teoriji komunikacijskega delovanja razvil triado (informacija, napačna informacija, dezinformacija), na podlagi katere loči napačno in- formacijo od dezinformacije glede na namen tistega, ki informacijo po- sreduje ali promovira. Habermas je menil, da je resnica kolektivno možna samo, če je produkt konsenza med ljudmi. Napačna informacija je v tem pogledu torej sporna informacija, ki pa odraža nesoglasje med ljudmi. Toda dezinformacija je po Habermasu veliko bolj problematična, saj vklju- čuje namerno onemogočanje drugih ljudi. Kasneje so drugi avtorji ta ha- bermasovski  pomen  dezinformacije  razvili  dalje  v  namerno  napačno informacijo.  Upoštevajoč  to  Habermasovo  triado  Brian  G.  Southwell, Emily A. Thorson in Laura Sheble napačno informacijo opredelijo “kot vrsto trditve, za katero obstaja vsaj bistveno nestrinjanje (ali celo zavrnitev soglasja), če se jo presoja v odnosu do resnične vrednosti med najširšim možnim krogom opazovalcev”, medtem ko je dezinformacija “posebna vrsta napačne informacije, ki jo odlikuje sama namera promotorja” (South- well, Thorson, Sheble, 2018, 3). Z vidika antinaivistične etične perspektive sta problematični tako dezinformacija (tj. namerno, načrtno zavajanje) kakor napačna informacija (tj. nenamerno širjenje ali zmotno promovira- nje lažnih informacij kot resničnih). 58 Za zgodovinski in kritičen premislek komunikacijskih aspektov proce- sov globalizacije, predvsem pa tega, kako se je komuniciranje vzpostavilo kot globalna praksa, gl. Wilhelm, 1990; Mattelart, 1996; Taylor, 1997; Hugill, 1999; Kraidy, 2012; Hamelink, 2014; Wilkins, Straubhaar & Kumar, 2014; Volkmer, 2014. Ingrid Volkmer (2014) trdi, da današnjo globalno sfero ko- municiranja ne zaznamujejo več makro strukture omrežij, kakor je še to veljalo pred desetimi leti, temveč vrsta vozlišč, ki se oblikujejo v okviru “vesolja subjektivnih, osebnih mreženjskih struktur, ki povezujejo posa- meznike po svetovnih regijah” (prav tam, 2014, 1). Te osebne mikro mreže medijskih uporabnikov ne povezujejo le prijatelje, ampak predstavljajo personalizirane javne sfere. Medijski uporabniki v dobi “množične avto- komunikacije” (mass self-communication), če naj se izrazimo z besedami 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 47 prisiljeni živeti, saj nimamo več možnosti, da bi jo lahko zgolj ne- prizadeto, z ekstrateritorialne pozicije, opazovali od daleč, ne mo- remo niti razumeti niti počistiti, če v celoti odmislimo brkljaško- šušmarsko-mešetarsko  vlogo,  ki  so  jo  pri  tem  imeli  in  še  vedno imajo preroki strateškega, tržnega, učinkovitega, ciljnega, tarčnega, kriznega in kar je še podobnih na ekonomizmu temelječih modelov komuniciranja v politiki, poslu, medijih in javnostih. Ti tipi komu- niciranja in teorije, ki jih znanstveno ali strokovno legitimirajo, se še danes pragmatično sklicujejo na potrebe po “komuniciranju od zgoraj navzdol” in na dobrobiti, ki naj bi iz tega izhajale za kolektive in posameznike. Toda to, kar danes potrebujemo, je nova politična teorija neekonomskega komuniciranja, ki ne bi bila zgrajena okoli komunikacijskega problema oblastnega vzdrževanja vlade, korpo- racije, znamke ali slavnega imena in zatorej tudi okoli problemov komunikacijskih dominacij in hegemonij ne. Komunikacijskim he- gemonom vseh vrst bi bilo treba odsekati glavo, če naj parafrazi- ramo Foucaulta.59 V teoriji ekonomističnega komuniciranja se to še vedno ni zgodilo. Ta glava nas zato še vedno pita z iluzijo o po- Vlado Kotnik 48 Manuela Castellsa (2007, 246–248) nastopajo kot “komunikacijski akterji” svojih lastnih osebnih mrež. V tem globaliziranem svetu mikro omrežij meje lokalnega, nacionalnega in globalnega izgubijo svojo jasno razloče- nost ali se celo zabrišejo. Posledica tega procesa je, kakor trdi Volkmer, da ima vsako mikro omrežje svoje obzorje in vire, kar pomeni, da so mikro omrežja v najboljšem primeru ohlapno povezana in v najslabšem primeru razdrobljena. Volkmer zato predlaga, da je koncept javnih obzorij bolj upo- raben od koncept javne sfere, saj nam bolj pomaga razumeti dinamiko transnacionalnega in internacionalnega komuniciranja, to je specifičen tip komuniciranja, ki se oddaljuje od osredotočenosti na nacionalni fokus in predpostavlja heglovski model razvoja globalne javne zavesti. Svet glo- balnega komuniciranja je tudi svet, ki posameznikom omogoča, da kot “komunikacijski  akterji”  ustvarjajo  in  naseljujejo  svoja  lastna  mikro - omrežja globalizirane komunikacije. 59 Foucault, 2008, 123 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 48 trebnosti obstoja oblastnega komuniciranja, torej komuniciranja z vzvišenega položaja, kjer si nekdo prilašča predpravico za  izbiro načina komuniciranja z ljudmi, torej tudi predpravico, da brkljari- šušmari-mešetari  z njimi.  Še več,  v  imenu podatkovnega postfa - šizma, digitalnega koruptivnega uma, globoke manipulacije in vi- ralne mistifikacije nas želi znova prepričati o nujnosti, da nas nekdo “od zgoraj” želi in mora zaščititi. Gre seveda za svojevrstno interesno prevaro, katere transparentne ali subtilne oblastne zainteresiranosti, ki jo tako ali drugače legitimirajo, ne bi smele ubežati neoblastnemu, antimonopolnemu in ne-BŠM očesu.  Da ne bo pomote, naša kritika ekonomističnih modelov komuni- ciranja ne napotuje na ignoriranje ekonomskih svetov, pojavov in procesov. Nasprotno, napotuje na to, da je ekonomizem dosledno eko- nomskih svetov, pojavov in procesov treba nujno motriti z določeno stopnjo “ekonomske sofistikacije”, če naj se metaforično poslužimo sintagme Antonisa Kalogeropoulosa, Erika Albæka, Claesa de Vree- seja in Arjena Van Dalena (2015). Glavna iluzija, s katero velja najprej opraviti, je, da je komuniciranje, temelječe na vplivnih ekonomisti- čnih ideologijah, obče človeška (torej esencialistična), tako rekoč transhistorična (torej perenialistična) praksa, ki da obstaja od nekdaj in je intrinsična sestavina človeške komunikacije. Ekonomistično ko- municiranje ni niti naravna danost niti psihična esenca človeka kot komunicirajočega bitja, temveč specifična ideološka formacija, ki je rezultat določenih zgodovinskih in družbenih procesov. Najprej je treba poudariti, da modeli in tipi ekonomističnega komuniciranja niso ahistorični pojavi.60 Nato še, da gre pri njih za relativno moderen 49 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 60 Za ta uvid je dovolj že skromno poznavanje zgodovine komuniciranja, s pomočjo katere se da ozavestiti zgodovinske režime konstitucije komu- nikacije (prim. Innis, 1951; McLuhan, 1962; Rossi-Landi & Williams, 1981; Mattelart, 1994; Gumbrecht & Pfeiffer, 1994; Peters, 1999; Poe, 2011; Simon- son, Peck, Craig & Jackson, 2013; Kovarik, 2016). 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 49 empirističen izum komuniciranja kot tehnologije per se.61 In čisto na koncu še, ti tipi komuniciranja ne pritegnejo naše pozornosti kar na- ravno, ampak je naturalizirana vidnost njihove “komunikacije” del širše ekonomske zgodbe o vzponu BŠM industrij ekonomske komu- nikacijske pristranosti, tehnologij pozornosti in številnih manipulacij z njo.62 Če pa je tako, potem ni razlogov, da ne bi mogli začeti verjeti, da ima ekonomistično komuniciranje, ki se nam danes kaže kot neiz- bežna in omniprezentna družbena nujnost, najbolj banalno pa kot “poslovni načrt” brkljača-šušmarja-mešetarja, vendarle lahko tudi svoj omejen rok trajanja in omejen teritorij vpliva.  Postkomunikacijska kloaka Tipi  komuniciranja,  ki  so utemeljeni  v posebni  zainteresiranosti po čim več komuniciranja ne glede na dejanske potrebe po komu- niciranju  in  ne  glede  na  kvaliteto  komunikacije,  pravzaprav  “ne glede” na karkoli, važno je le, da se komunicira, čeprav se komuni- cira  komunikacijo  sámo  v  njenih  najbolj  izpraznjenih,  trivialnih, banalnih, antiintelektualnih, avtoreferencialnih, avtofetišističnih in psevdofatičnih narcisističnih mreženjskih legah,63 so v 21. stoletju Vlado Kotnik 50 61 Nekateri avtorji izum tovrstnega ekonomističnega komuniciranja uvrš- čajo tam nekje v štirideseta in petdeseta leta 20. stoletja, nekateri v čas med obema svetovnima vojnama, nekateri na prelom stoletja in nekateri globoko v 19. stoletje (Katz & Lazarsfeld, 1955; Kittler, 1986; Hardt, 1992; Flichy, 1997; Standage, 1998; Neveu, 2011: 15–47; Gehrke & Keith, 2015). 62 O napredku, ki se je zgodil v vidnosti “komunikacije” gl. Mattelart (1992). 63 Pierre Bourdieu je do komunikacije, ki samo sebe spreminja v fetiš, neiz- prosen, ko pravi: “Komunikacija, ki nima nobene druge vsebine kakor samo dejstvo, da komunikacija obstaja, je izmenjava ‘puhlic’” (Bourdieu, 2001, 26). V slogu Manuela Castellsa bi lahko rekli, da gre za obliko mno- žične avtokomunikacije, katere dobršen delež je “bližje ‘elektronskemu avtizmu’ kakor dejanskemu komuniciranju” (Castells, 2007, 247). Pri tej obliki nove horizontalno socializirane komunikacije v digitalnem komu- 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 50 novega digitalnega komunikacijskega mesijanstva proizvedli veli- kansko globalno postkomunikacijsko kloako, v kateri kompleksna mašinerija lokalnega, regionalnega, nacionalnega in mednarodnega komuniciranja  odlaga  svoje  komunikacijske  odpadke. Nekdo  bi nam lahko oporekal ahistorično pristranost, češ tudi nekoč so druž- beni agensi  lagali,  se sprenevedali, potvarjali  realnost, ponarejali besedila,64 širili dezinformacije,  skratka brkljarili-šušmarili-meše- tarili. Drži, toda nekoč (tj. v dobi klasične manipulacije) so te prakse potekale v okvirih relativno etabliranega in situiranega komunika- cijskega ekosistema, v katerem so pogoje realnosti še postavljale in legitimirale resnice in dejstva. Še pred desetletji bi dezinforma- torji, manipulatorji in psevdokomunikatorji, ko bi jih srečalo zrcalo resnice v takšnem dominantnem informacijskem ekosistemu, do- živeli vsaj kakšno družbeno sankcijo. Danes (tj. v dobi globoke ma- nipulacije) veliko manj ali skoraj nič več, saj pogoje v tem novem ekosistemu, ki mu vlada dezinformacija in manipulacija, ne legiti- mira  več  resnica  ali  dejstvo,  ampak dovolj močno,  perfidno  in 51 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja nikacijskem okolju gre za tip avtocentriranega komuniciranja, ki deluje “samoustvarjajoče po vsebini, samousmerjajoče v oddajanju in samoizbi- rajoče glede na prejemnike, ki komunicirajo z mnogimi” (Castells, 2007, 248). Pozor: avtokomunikacija ni avtorefleksivna introspekcija (pogled vase, potreben za aktivno zastavitev dialoga z drugim), ampak monologi- zacija komunikacije (mistificiran nagovor drugega na način neupošteva- nja drugega).  64 “Ponarejanje besedil je staro vsaj toliko kakor avtoriteta besedila”, za- piše ameriški zgodovinar Anthony Grafton (2001, 7), ki v svoji študiji po- kaže, kako je bilo ponarejanje besedil od antike do danes hkrati tekmec, nasprotnik in spodbujevalec ustvarjalnosti in bolj izdelane kritičnosti do virov. Francoski zgodovinar Roger Chartier pa nas pomembno odreši mo- rebitne ahistorične iluzije, da nekoč mediji niso ali niso v tolikšni meri la- gali, ponarejali in manipulirali (o izdatnem “klepanju” in izmišljanju novic v zgodnjem 17. stoletja gl. 5. poglavje knjige Pisanje in brisanje, 105–135). 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 51 vztrajno komunicirana postresnica,  torej  laž,  in postdejstvo,  torej psevdodejstvo.65 Globalno postkomunikacijsko kloako si  je  treba torej  predstavljati  kot  dezinformacijski  in  psevdokomunikacijski ekosistem planetarnih razsežnosti, v katerem je produkcija, repro- dukcija in distribucija laži in psevdodejstev postala njegova domi- nantna  struktura. Drugače  rečeno,  laži,  dezinformacij  in  psevdo- dejstev je toliko, da jih je treba sproti pozabljati. Toda s tem sprotnim in pravzaprav rednim izvajanjem amnezije v kloaki se  je celoten ekosistem memorije komuniciranja v temelju spremenil. Spremenil se je na način, da v njem korektna, transparentna in trajnostno na- ravnava komunikacija ne šteje več, družbene koristi ali nagrade iz nje pa niso  le minimalne ali celo  inhibirane,  temveč  tudi čedalje slabše prenosljive in zatorej netrajne, kratkoročne, hipne. Potemta- Vlado Kotnik 52 65 Kako sofisticirano lahko dezinformacije funkcionirajo v dezinformacij- skem ekosistemu, pokaže Adam Klein (2017) v svoji analizi petindvajsetih ameriških spletnih strani, ki širijo sovraštvo in laži, opravljeni še pred zgo- dovinskimi volitvami Donalda Trumpa novembra 2016. V študiji avtor na- mesto izrazov “fake news”, “disinformation” in “post-truth” raje uporabi evokativni koncept “pranja informacij” (“information laundering”), ki si ga sposodi iz sveta bančništva in financ (pranje denarja), da bi pokazal, kako se nelegitimna valuta sovražnega govora spremeni v javno krožeče znanje. Iskalniki, povezave do spletnih strani in platforme družabnih me- dijev namreč omogočajo, da “se lažne informacije in sleparska gibanja oči- stijo s pomočjo sistema ugodnih povezav” (Klein, 2017, 26). Ena od taktik, ki jo komunikacijski in informacijski prevaranti uporabljajo, ko širijo laži in dezinformacije, je znana. Zanje zgradijo legitimno kognitivno podlago, najpogosteje tako, da svoje dezinformacijske komunikacijske kanale zlijejo s profesionalnimi komunikacijskimi kanali, to je z legitimnimi spletnimi mesti, ki se ukvarjajo z novicami, politiko, zgodovino, znanostjo ipd. Uspeh dezinformatorjev je v tem, da ne lažejo povsem oziroma do konca, ampak samo deloma ali napol, drugi del oziroma drugo polovico napolnijo z in- formacijami iz zanesljivih in kompetentnih virov, vendar jih prepakirajo tako, da začno deloma resnične informacije ustvarjati popolnoma izkri- vljeno sliko realnosti. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 52 kem je naivno pričakovati, da se ljudje tudi v medosebni komuni- kaciji ne bi ravnali v skladu z zahtevami in intencami dezinforma- cijskega  in psevdokomunikacijskega BŠM ekosistema, potem ko imajo toliko zgledov o uspešnosti tovrstnega ekonomističnega ko- municiranja s strani profesionalnih instanc javnega komuniciranja. Ena od pogostih šibkosti  raziskav, ki  raziskujejo  interpersonalno komuniciranje v digitalnem okolju, predvsem pa upad njegove kva- litete v anonimiziranih komentatorskih  legah,  je v  tem, da se re- dukcionistično osredotočajo na prakse amaterskih komunikatorjev, premalo pa upoštevajo, kako so amaterski komunikatorji v digita- liziranem medijskem okolju svoje načine komuniciranja v resnici le “harmonizirali” ali jih “posvojili” od veliko vplivnejših profesio- nalnih komunikatorjev mistifikacij, torej profesionalnih brkljačev- šušmarjev-mešetarjev  (BŠM),  tudi  takih,  ki  nastopajo  v podobah vlad, korporacij, slavnih osebnosti in mednarodnih znamk. V tej globalni kloaki, ki se kajpak multiplicira v množico nacio- nalnih, regionalnih in lokalnih kloak kot svojih pomanjšanih klo- niranih kopij, pravzaprav komunikacije sploh ni ali pa je navidezna, zato bi jo morali nujno ustrezno ekologizirati, torej imeti za mesto odloženega fantomskega komuniciranja, v ogledalu katerega se ves ta nakopičeni  sklad današnjega BŠM komuniciranja  retrogradno že da ugledati v veliko manj očarljivi podobi. Vladavina dezinfor- macije, psevdokomuniciranja, laži in psevdodejstva v tej kloaki za nazaj, če jih vrednotimo retrogradno, potrdi, da informacija, komu- nikacija, resnica in dejstvo že v startu v tej kloaki ne obstajajo. Ves čas imamo opravka z ustrezno zapakiranimi in prepakiranimi videzi informacije, komunikacije, resnice in dejstva. Kloaka seveda ni ena sama, teh kloak je čedalje več. Dejansko imamo opravka z eksplozijo postkomunikacijskih kloak. Vsem pa je skupno to, da po svoji eko- nomistični konstituciji, ki je njihova temeljna ideološka konstitucija obstoja in delovanja, ne morejo biti več v funkciji lokalnih, regio- 53 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 53 nalnih, nacionalnih ali mednarodnih arhivov neposredne zgodovine, temveč gre dejansko za kupe komunikacijskih odpadkov, ki kot ne- kakšne medijske ruševine  in komunikacijske naplavine “verižnih blokov” podatkovnih mistifikacij plavajo po površini “globalne vasi” in povsod ogrožajo temeljne postulate vzpostavljanja kvalitetnih, etičnih in transparentnih medčloveških stikov in izmenjav. Sleherna postkomunikacijska kloaka, naj bo po svojem obsegu lokalna, na- cionalna ali globalna, deluje tako, da s pomočjo konstantne hiper- produkcije  dezinformacij  kot  informacij,  lažnih medijskih  podob kot dejanskih podob, manipulacij kot komunikacijskih strategij, po- narejanj kot prikazovanj, komunikacij kot brkljarij-šušmarij-meše- tarij, tako rekoč odseka ljudi, rečeno lacanovsko, od “realnega” ko- munikacije ali celo od slehernega globljega občutka za “simbolno” reprezentacijo realitetnega, faktičnega, transparentnega, etičnega, trajnostnega komuniciranja, sámo pa se je ustoličilo kot referenčni okvir tako za medosebne kakor množične ali medijsko posredovane oblike komuniciranja. Še bolj dosledno lacanovsko parafrazirano, fikcija postkomuniciranja ima strukturo resnice komuniciranja, ko- munikacija je dobila strukturo brkljarije-šušmarije-mešetarije.66 Živimo torej v družbi, ki se je pretvorila v neobvladljivo postko- munikacijsko  kloako,  v  kateri mediji  ter  drugi  akterji  in  strategi množičnega in medijsko personaliziranega komuniciranja vnaprej strukturirajo našo percepcijo komunikacijske realnosti in postavljajo realnost – če hočete pravičnost, korektnost, faktičnost, konsistent- nost, transparentnost – komuniciranja nerazločljivo od njenih mi- stificirajočih, manipulativnih, špekulativnih, lukrativnih, “postfak- tičnih”  strategij  ustvarjanja  sporočil,  vplivov  in učinkov. Ključen Vlado Kotnik 54 66 Po Lacanu (1993, 39) bi to pomenilo, da je postkomuniciranje, torej fik- cija komuniciranja ali kar psevdokomuniciranje, še kako del reda realnega v komuniciranju prav zaradi tega, ker je postkomuniciranje dejansko uči- nek pogosto realnega, ne nujno fikcijskega komuniciranja. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 54 problem tega, kako deluje postkomunikacijska kloaka, pa je v tem, da proizvaja in akumulira vedno več ekonomističnega komunici- ranja in vedno manj neekonomskega ali antiekonomskega smisla v tem komuniciranju. Razmerje med obema je postalo problemati- čno zato, ker bodisi ekonomistično komuniciranje (v podobi stra- teškega,  efektivnega,  tržnega,  kriznega,  ciljnega,  tarčnega  in  po - dobnih  tipov  komuniciranja)  nima  opraviti  nič  skupnega  z neekonomističnim komuniciranjem (v podobi etičnega, faktičnega, transparentnega,  trajnostnega  komuniciranja)  –  saj  se  je  bolj  ali manj uspešno pretvorilo v manipulacijo  in propagando –, bodisi slednjega direktno nevtralizira ali celo uničuje. Namesto da bi pro- fesionalni strategi komuniciranja v prvi vrsti proizvajali komuni- kacijo, se dogaja ravno nasprotno, to je, da njihove špekulativne, lu- krativne, mistificirajoče in manipulativne komunikacijske strategije požirajo njihove lastne strokovne in deontološke principe, ki so de- klarativno  skoncentrirani  v  “poslanstvu”,  da  naj  bi  komunicirali. Prišli smo tako daleč, da ekonomistični tipi komuniciranja čedalje bolj onemogočajo sleherno možnost razvoja javnega komuniciranja kot etične, faktične, transparentne in trajnostno izvajane in preno- sljive prakse človekove družbenosti. Namesto da bi množično ali medijsko komuniciranje omogočalo javno komunikacijo v družbi, se v resnici izčrpava v “uprizarjanju komunikacije”, baudrillardovsko rečeno, torej v simuliranju javne komunikacije.67 Namesto da bi mediji in strategi javnega komuni- ciranja proizvajali neekonomske in antiekonomske tipe in vidike komuniciranja, se izčrpavajo v zainteresirani ekonomizaciji komu- niciranja, torej v simulaciji “realnega” in “javnega” v komunikaciji. S tem, ko  je  javno komuniciranje postalo strateško,  tržno, krizno, učinkovito, ciljno, tarčno ipd., torej ekonomizirano, smo soočeni z 55 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 67 Baudrillard, 1999. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 55 radikalno izgubo neekonomskega interesa v komuniciranju. Ta ma- šinerija  ekonomističnega  komuniciranja,  ki  si  jo  promiskuitetno delijo korporativne industrije, poslovne industrije, tržne industrije, kreativne  industrije, medijske  industrije  in  industrije  ustvarjanja občinstev  in  javnosti  (audiences and publics), plodno prispeva k marginalizaciji,  eliminaciji  ali  celo  destrukciji  faktičnih,  etičnih, transparentnih in trajnostnih elementov v družbenosti komunika- cije. Pomudimo se za kratek čas pri agendah korporativnega ko- municiranja medijskih in komunikacijskih industrij, ki so za svoje mistificirajoče interese pripravljene izumiti razne fantomske kon- cepte, kakor je denimo ideja “korporativne družbene odgovornosti”. Ideologija korporativne družbene odgovornosti nas mistificirajoče zagrabi prav takrat, ko nas izkoriščevalske korporacije želijo nago- voriti kot človeški, etični in družbeno odgovorni agensi. To je torej sprevržen način, kako lahko njihov kapital uspešno nasprotuje temu, da bi ga imeli za nečloveškega, plenilskega in pošastnega.68 Ko so si  največje medijske  in  komunikacijske  korporacije  na  svetu  za svojo “javno agendo” postavile idejo družbene odgovornosti, se je britanski raziskovalki globalnih kulturnih industrij Marisol Sandoval zastavilo  logično vprašanje:  je neoliberalna agenda korporativne družbene odgovornosti res spremenila korporacije iz nekdanjih ka- pitalističnih pošasti  v nove kapitalistične angele  ali  gre  zgolj  za pošasti s krili, ki se predstavljajo kot angeli. Sandoval je primerjala trditve  glede  korporativne  družbene  odgovornosti  z  dejanskimi praksami osmih največjih svetovnih medijskih in komunikacijskih podjetij, kakor so Apple, AT&T, Google, Hewlett Packard, Microsoft, News Corporation, Walt Disney in Vivendi, in to na specifičnih po- dročjih njihovega primanjkljaja, denimo, v zvezi  z e-odpadki, de- lovnimi pravicami, nevtralnostjo interneta, nadzorom, patenti pro- Vlado Kotnik 56 68 Sandoval, 2014, 13. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 56 gramske opreme, deljenjem datotek ipd. In tisto, kar je pri vseh od- krila, ni niti najmanj presenetljivo. Pravzaprav bi bilo presenetljivo, če tega, kar je odkrila, ne bi odkrila. Odkrila je namreč prav kontro- verzno širok prepad med uradno retoriko družbene odgovornosti teh podjetij in dejanskimi praksami teh velikih medijskih in komu- nikacijskih podjetij.69 Drugače rečeno, odkrila ni njihove družbene odgovornosti, ampak prav njihovo družbeno neodgovornost. Glavni problem tovrstnih protislovij, tako avtorica študije, je v tem, da je inherenten kapitalizmu, ko gre za razmerja med produkcijskimi si- lami, ki potencialno emancipirajo, in produkcijskimi odnosi, ki iz- koriščajo delovno  silo,  ustvarjajo kulturne oklepe  in delujejo kot ideološki  instrumenti  korporativnega  kapitalizma,  ta  nasprotja70 pa  se  v  vsem  svojem mistificirajočem  ekonomističnem  interesu pokažejo prav na primeru takšnih promocijskih sloganov, kakršen je “korporativna družbena odgovornost”. Še več, v habitusu korpo- rativnih  kapitalističnih  razmerij  je  korporativna  družbena  odgo- vornost natančno to, kar je, to je mistificirajoča ideologija, ki skuša javno legitimirati privatne, partikularne in profitne interese korpo- 57 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 69 Sandoval, 2014, 205–230. 70 Tudi Christian Fuchs v svoji dialektični kritični teoriji komuniciranja opozarja na to nasprotje v primeru “kapitalističnega interneta” (Fuchs, 2016, 67), kjer navidezna dostopnost in uporaba ljudem prikriva njegovo funkcijo kot blaga in medija za kopičenje kapitala. Skratka, glavna zvijača “kapitalizma komuniciranja” je, da proizvaja komunikacijske modele koo- peracije, participacije, deljenja ipd., ki jih družbeni mediji glasno razglašajo kot prednost, ki dejansko služijo le prikrivanju sistemov gospostva, prev- lade in izkoriščanja. Fuchs tako opaža, da so digitalni mediji istočasno teh- nologije gospostva in osvobajanja, od politične prakse pa je odvisno, ali so prakticirani kot tehnologije represije ali tehnologije emancipacije (prav tam, 2016, 219). Kakor je znano, se Fuchs v tem boju proti komunikacijskim in medijskim hegemonom, kakor sta Google in Facebook, zavzema za al- ternativne medije, kjer so izključno uporabniki tisti, ki jih upravljajo in jih nadzorujejo. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 57 racij na bolj ali manj sofisticirane brkljaške-šušmarske-mešetarske načine. Avtorica predlaga tudi rešitev. Korporacije je treba sociali- zirati v duhu dejanske družbene odgovornosti in tako doseči spre- membe v organizacijskih kulturah teh korporacij. Na tej točki ome- nja  delavske  kooperative,  radikalne  reformiste  in  anarhistične alternative kot možna “demokratična zdravila” proti neoliberalnemu kapitalizmu. Kakor da te oblike ne bi bile zmožne proizvajati eko- nomističnih, torej eksploatirajočih in mistificirajočih razmerij. Na- ivno  je  predpostavljati,  da  so mistifikacije,  ki  jih  korporacije  kot evidentne  reprezentantke ekonomskega  interesa na  take ali dru- gačne načine  internalizirajo  in  eksternalizirajo,  le  rezultat  praks dosledno ekonomskih determinacij. Mistifikacija je vselej in povsod, če naj rečemo z Bourdieujem, rezultat praks simbolne dominacije. Tudi delavske kooperative, radikalni reformisti, anarhistične alter- native, raznorazni revolucionarni spreminjevalci sveta in nišni me- diji niso avtomatično (torej zgolj zato, ker so se kot taki konstituirali in deklarirali) imuni na ekonomistične logike in interese po brklja- škem-šušmarskem-mešetarskem obvladovanju sveta, torej drugih. Še zlasti niso imuni, če niso prevzeli ali posvojili logike in čuta za neekonomsko in nebrkljaško-nešušmarsko-nemešetarsko delovanje.  Sklep Stari Grki so verjeli, da obstajata dve živali, ki sta opremljeni za pre- pričljivo izvajanje mêtis v naravi: lisica, ki se je zmožna pretvarjati, da  je mrtva,  in hobotnica,  ki  z  uporabo kamuflaže  (spreminjanje barve), mimikrije (zlivanje z okoljem ali prevzemanje oblik drugih živali) in šoka (nenaden izpuh dimne zavese ali oblaka črnila) inertno zamaskira svojo prisotnost na morskem dnu, da bi ujela svoj plen. Lisica in njena legendarna zvitost sta skozi zgodbe in ljudske pesmi preživeli v kolektivnem imaginariju številnih družb in skupnosti vse do danes. Hobotnica je doživela dolg mrk, ko ji nihče ni pel hvalnice Vlado Kotnik 58 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 58 njenim podvigom in varkam. Leta 1865  jo  je Victor Hugo končno pripeljal iz pozabe v svojih Delavcih na morju, v katerih se glavni lik spopade z velikansko morsko pošastjo z lovkami. Za razliko od lisice, ki ponazarja karakterno vabljivost drobnih, koristnih, relativno ne- škodljivih, preživetvenih individualizacij manipulacije, je hobotnica od Hugojeve velikanske morske pošasti do tehničnega gigantizma ekonomizirane hobotnice doživela takšno preobrazbo, da danes ozna- čuje vsako razvejano organizacijo, ki se ji pripiše izvajanje okultne dominacije na podlagi skrivnostnega, netransparentnega in BŠM ra- zraščanja. Takó ekonomizirana žival paradoksno rabi za simbolno nasprotovanje  imperializmu,  ekonomizmu,  kapitalizmu,  korporati - vizmu, ki materializira manufakturno, industrijsko in kasneje korpo- rativno razsežnost manipulacije. Razliko med lisico in hobotnico da- nes ponazarja,  kakor domiselno  razvija Fabrice D’Almeida,  prav razdalja med zvijačo (kot izvorom nečesa taktičnega, instinktivnega, instantnega, arbitrarnega, kontingentnega, neekonomskega) in ma- nipulacijo (kot  izvorom nečesa strateškega, protokoliranega, siste- matiziranega,  institucionaliziranega,  akumuliranega,  ekonomizira- nega).  Lisica  torej  ohranja  starodavni pomen mešanice praks,  ki ljudem omogočajo iznajdljivo, pretkano in premeteno igranje pravil družbene igre ali prilagajanje pravilom igre, ne da bi nujno kršili ali drastično kršili njena pravila. Drugače rečeno, lisica je simbol prido- bivanja koristi brez uničujočega kršenja pravil družbene igre. Hobo- tnica  in njena karakterologija ustrezata drugačnemu delovanju.  S svojim zakrinkanim, pritajenim in manipulativnim značajem poose- blja  strateško  inteligenco,  ki mora vseskozi prikrivati  škodljivost, sprijenost  in pokvarjenost  ekonomističnih praks,  katerih največja grožnja je zahteva po njihovi transparentnosti,71 torej ne-BŠM vid- nosti. Ne-BŠM ekonomija namreč predpostavlja pravilnost, korekt- 59 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 71 D’Almeida, 2018, 119–120. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 59 nost, odkritost, jasnost, preglednost in poštenost delovanja ter ima moč diskreditirati tiste, ki ovinkarijo ali kršijo pravila družbene igre. Toda manipulacija, ki zadeva individualnost, to individualnost isto- časno tudi presega, saj sleherni manipulator deluje in sodeluje v ne- čem, kar je postal globok globalni pojav, globoka postkomunikacijska kloaka,  ki  brkljaško-šušmarsko-mešetarsko  spodkopava nekdanje družbene pogodbe, ki so si jih zamislili liberalni misleci. Manipulacija je bila v glavah ustanoviteljev politične modernosti morda res videti kot manjše zlo, kot nekakšen sekundarni perverzni učinek dogmati- čnih družb, saj so verjeli, da lahko zakon zaustavi njeno potencialno nasilnost z uporabo sile zakona v imenu skupnosti in kolektivnosti. Toda dandanes vidimo, da zakoni niso mogli zaustaviti manipulacije, ki se je nekoč igrala na robu, na skrivaj, v zakulisju. Danes se odigrava v centru, pod žarometi,  torej na “odru”. Kakor smo videli v našem prispevku,  v postkomunikacijski  kloaki manipulacija ni  več  samo manipulacija, temveč se nevarno spreminja v sinonim za neomejeno BŠM eksploatacijo, barbarizacijo in destrukcijo vsega, kar je doslej veljalo za legitimno, univerzalno in javno dobro. V postkomunikacijski kloaki je manipulacija legitimna zmaga, čeprav je ta dosežena na ne- legalen, škodljiv, nepravičen, brkljaški-šušmarski-mešetarski ali zlagan način. Za tiste, ki so pristali na to zmagovito logiko ekonomističnega delovanja v postkomunikacijski kloaki, manipulacija komajda še ob- staja kot kategorija zavesti ali vesti, saj je postala njihov najbolj lasten, “naraven” način kontaktiranja, komuniciranja in vzpostavljanja raz- merij. Digitalno in podatkovno visoko ekonomizirana manipulacija v bistvu skriva neznosno naravo današnjega sveta, kjer zakoni eko- nomskega interesa denaturirajo oziroma spremenijo samo resnično naravo transparentnosti, pravičnosti, inkluzivnosti, participatornosti, enakosti, solidarnosti in podobnih dobrin univerzalnosti.  V prispevku smo skušali nakazati, kako  je avra neobhodnosti komunikacije komunikatorje,  propagandiste  in  informacijske de- Vlado Kotnik 60 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 60 lavce potisnila naravnost v naročje ekonomizma, ki je rezultiral v takšnih pojavih, kakor je rastoča trgovina s komunikacijskimi sto- ritvami, naraščajoče število informacijskih in komunikacijskih de- lavcev, neznanski razvoj korporativnih aplikacij  informacijskih in komunikacijskih  tehnologij,  povečan  obseg usposabljanja  za  ko- munikacijske poklice oziroma oblikovanje profesionalnega člove- škega kapitala za komuniciranje. Kot stranski produkt tega avtori- tativnega ekonomskega procesa pa  je bila  izumljena še globalna kloaka škodljivega profesionalističnega, monetiziranega digitalnega amaterskega  in  nekvalitetnega medosebnega  komuniciranja  kot javnih ali medijsko posredovanih komunikacijskih produktov. V družbi, kjer se je mistifikacija in manipulacija naselila v prem- noge kotičke javnega in zasebnega komuniciranja, saj med njima ločnice72 tako rekoč ni več, je sleherna javna komunikacija v resnici 61 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 72 Komunikologinji Breda Luthar in Maruša Pušnik sta ta zabris empirično preverjali na ozadju “globoke mediatizacije” ali “radikalne mediatizacije” primerov vsakdanjega življenja, torej v okoliščinah, v katerih “so digitalni mediji kolonizirali vse sfere družbenega življenja, od politike do medo- sebne komunikacije, in kjer je online družabnost v celoti naturalizirana” (Luthar, Pušnik, 2018, 77), to pa so natanko identične okoliščine, v katerih “zasebno komuniciranje vsem na očeh” (ljudi kot osebnih medijev in in- timnih tehnologij) s pomočjo komunikacijskih praks premikanja amater- skih  komunikatorjev  po  različnih medijih,  dobi  podobo  strateško  ali nestrateško razpršenih, vsekakor pa multipliciranih javnih ekranov. Mul- timedijska produkcija komunikacijskega sebstva na ospredju večpredstav- nostne mašinerije različnih spletnih komunikacijskih orodij (družbeni mediji, spletni forumi, spletne klepetalnice, digitalna fotografija, video- konferenčne platforme, live streaming kanali idr.) pa ni pripeljala le do ukinitve nekdanjih ostrih ločnic med različnimi komunikacijskimi prizo- rišči ali legami (npr. zasebno–javno), ampak povzroča številne paradokse, med drugim t. i. “paradoks zasebnosti”, za katerega velja, da uporabniki interneta načeloma gojijo določene pomisleke glede vprašanja zasebnosti, toda njihovo vedenje na internetu teh pomislekov ne odraža (za več gl. Taddicken, 2014; Praprotnik, 2015). 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 61 že tudi simulirana komunikacija, to je ekonomistično utemeljena komunikacija, katere profesionalistična intenca v osnovi je, da bi jo imeli za neekonomsko.  Tako simulirana komunikacija pa je postala najplodnejši teren za brisanje meja med ekonomskimi  in neekonomskimi praksami komuniciranja in posledično vodi v razkroj javne komunikacije kot regulacijske in avtoregulacijske kulturne prakse verodostojnega in zaupanja73 vrednega vzpostavljanja medčloveških stikov in izme- njave vsebin na kolektivni in individualni ravni. Ob kupu komuni- kacijskih odpadkov, ki se v kloaki globalnega multimodalnega ko- municiranja z neznansko hitrostjo povečuje, pa seveda ne želimo ostati brez upanja, da je še mogoč kakšen drugačen svet komunici- ranja. Rešitve v boju proti BŠM ekonomiji, globoki manipulaciji in viralni mistifikaciji niso nič kaj dosti drugačne od tistih, ki se jih priporoča za boj proti običajnim zvijačam, ukanam in zahrbtnostim v medosebni komunikaciji: opazovati, identificirati, ozaveščati, ana- lizirati, kritično presojati, pokazati neodobravanje in ravnati drugače – to so še vedno edina orodja, ki so nam na voljo v svetu čedalje bolj kompleksno maskiranih in sofisticiranih manipulacij v obliki komunikacij. Če naše družbe ne bi ohranile prostora za človeško iznajdljivost  in  računajoče mišljenje,  bržčas  ne  bi  izumrle  zaradi pomanjkanja domišljije in invencije, bi pa izgubile pomemben del potenciala za domišljijo in invencijo. Toda: ali bo izumrla temeljna zmožnost družb in ljudi za domišljijo in invencijo, če se kot kolektivi Vlado Kotnik 62 73 Avtorji zbornika Trust and Communication in a Digitized World (ur. Bernd Blöbaum, 2016) vsak z vidika svoje discipline dokazujejo, da je zau- panje tista oblika zmanjšane zahtevnosti, ki temelji na zaznavi namere, in- tegritete,  verodostojnosti,  kompetence  in  ugleda  –  pa  naj  gre  za komunikacijo iz oči v oči ali za množično medijsko posredovano komu- niciranje –, a ugleda, ki ni dan vnaprej, ampak se mora vsakič znova kon- stituirati ter stalno preverjati in potrjevati v praksi medčloveških stikov. 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 62 in kot posamezniki odpovemo škodljivi in uničujoči ekonomistično utemeljeni BŠM ekonomiji? Odgovor se ponuja kakor na dlani, če v  luči  vsega  tu  zapisanega  in dognanega  zdaj  za nazaj  sumarno evalviramo našo uvodno pripoved o Stuartu Stevensu: izpoved pro- fesionalnega manipulatorja ni rezultat tega, da ne bi vedel, da ne dela prav, ampak dokaz tega, da je vseskozi vedel, da to, kar dela, ni prav; vedel pa je tudi ne le to, da mu je to, kar ni prav, dovoljeno po- četi, ampak tudi, da se to, kar ni prav, od njega pričakuje, da počne. Bibliografija AKERLOF, G., A., SHILLER, R. J. (2015): Phishing for Phools: The Economics of Manipulation and Deception. Princeton: Princeton University Press. ALLMER, Th. (2018): “Precarious, Always-on and Flexible: A Case Study of Academics as Information Workers”, European Journal of Communcation, 33(4), 381–395. ALTERMAN, E. (2004): When Presidents Lie: A History of Official Deception and Its Consequences. New York, NY: Viking. ANDERSON, J., BAYM, G. (2004): “Philosophies and Philosophic Issues in Communication, 1995–2004”, Journal of Communication, 54(4). 589–615. ANDREJEVIC, M. (2013): Infoglut: How Too Much Information Is Changing the Way We Think and Know. New York, NY: Routledge. BALZAC, H. de (2014[1844]) Modeste Mignon: Édition augmentée. Arvensa Éditions (www.arvensa.com). BAUDRILLARD, J. (1999): Simulaker in simulacija; Popoln zločin. Ljubljana: ŠOU, Študentska založba. BEAUVOIS, J.-L., JOULE, R.-V. (1987): Le Petit traité de manipula- tion à l’usage des honnêtes gens. Grenoble: Presses universitaires de Grenoble. 63 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 63 BENNETT, W. L., LIVINGSTON, S. (2018): “The Disinformation Order: Disruptive Communication and the Decline of Democratic Institutions”, European Journal of Communication, 33(2), 122–139. BLAKEMAN,  R.  (2014):  Integrated Marketing Communication: Creative Strategy from Idea to Implementation. Lanham, Boulder, New York, London: Rowman & Littlefield. BLÖBAUM, B., ed. (2016): Trust and Communication in a Digitized World. Heildelberg: Springer. BOHLER, S. (2008): 150 petites expériences de psychologie des mé- dias: Pour mieux comprendre comment on vous manipule. Pariz: Dunod. BOURDIEU, P. (1980): Le Sens pratique. Pariz: Les Éditions de Mi- nuit [slov. prev. Praktični čut I. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2002; angl. prev. The Logic of Practice. Stanford: Stanford University Press & Cambridge: Polity Press, 1990]. BOURDIEU, P. (1986): “The (Three) Forms of Capital”, v: Richard- son, J. G., ed., Handbook of Theory and Research in the Sociology of Education New York: Greenwood Press, 241–258. BOURDIEU, P.  (1998): Contre-feux: Propos pour servir à la resi- stance contre l’invasion néo-liberale. Pariz: Éditions Raisons d’Agir. BOURDIEU, P. (2000): Les Structures sociales de l’économie. Pariz: Éditions du Seuil.  BOURDIEU, P. (2001): Na televiziji. Ljubljana: Krtina [orig. Sur la television. Pariz: Liber – Raisons d’Agir, 1996]. BOURDIEU, P. (2005): “The Political Field, the Social Science Field, and the Journalistic Field”, v: Benson, R., Neveu, E., eds., Bourdieu and the Journalistic Field, Malden, MA: Polity Press, 29–47. BRADSHAW, S., HOWARD, Ph. N. (2019): The Global Disinforma- tion Order: 2019 Global Inventory of Organised Social Media Mani- pulation. Oxford: Oxford Internet Institute. Vlado Kotnik 64 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 64 BRETON, Ph. (1992): L’Utopie de la communication: Le mythe du “village planétaire”. Pariz: Éditions La Découverte. BRETON,  Ph.  (1996):  L’Argumentation dans la communication. Pariz: Éditions La Découverte. BRETON, Ph. (2000[1997]): La Parole manipulée. Pariz: Éditions La Découverte & Syros. BRETON, Ph. (2008): Convaincre sans manipuler: Apprendre à ar- gumenter. Pariz: Éditions La Découverte. BRETON, Ph., PROULX, S. (2005): L’Explosion de la communica- tion: Introduction aux théories et pratiques de la communication. Pariz: Éditions La Découverte. BLOCISZEWSKI, J. (1993): “Publicité et manipulation sociale”, Le Monde diplomatique (marec 1993), 26–27. CASTELLS, M. (2007): “Communication, Power and Counter-power in the Network Society”, International Journal of Communication, 1, 238–266. CHARTIER, R. (2008): Pisanje in brisanje: Pisna kultura in literatura (od 11. do 18. stoletja). Ljubljana: Studia Humanitatis [Inscrire et ef- facer: Culture écrite et littérature (XIe–XVIIIe siècle. Pariz: Galli- mard, 2005]. CHENEY-LIPPOLD, J. (2017): We Are Data: Algorithms and the Ma- king of Our Digital Selves. New York: New York University Press. CLOW, K. E., BAACK, D. E. (2001): Integrated Advertising, Promo- tion, and Marketing Communications. First Edition. Upper Saddler River, NJ: Prentice Hall. COULDRY, N., HEPP, A. (2016): The Mediated Construction of Rea- lity. Cambridge: Polity Press. CRAIG, R. (1999): “Communication Theory as a Field”, Communi- cation Theory, 9(2), 119–161. 65 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 65 CRONIN, A. M. (2018): Public Relations Capitalism: Promotional Culture, Publics and Commercial Democracy. Heidelberg: Springer & Palgrave Macmillan. DAHLÉN, M., LANGE, F., SMITH, T. (2010): Marketing Communi- cations: A Brand Narrative Approach. West Sussex, UK: John Wiley & Sons. D’ALMEIDA, F. (2018[2003]): La Manipulation. Paris: Presses uni- versitaires de France. D’ALMEIDA, F. (2013): Un Histoire mondiale de la propagande de 1900 à nos jours. Pariz:  La Martinière. D’ALMEIDA, F. (1995): Images et propagande. Pariz: Casterman- Giunti. D’ANCONA, M. (2017): Post Truth: The New War on Truth and How to Fight Back. London, UK: Ebury Press. DAVIS, A. (2002): Public Relations Democracy: Public Relations, Po- litics, and the Mass Media in Britain. Manchester & New York: Manchester University Press. DEBORD, G. (1999): Družba spektakla; Komentarji k Družbi spek- takla; Panegirik: prvi del. Ljubljana: ŠOU, Študentska založba. DENNIS, E. E., WARTELLA, E. A., eds. (1996): American Commu- nication Research: The Remembered History. Mulwah, NJ: Erlbaum. DERVIN, B., ed. (1989): Rethinking Communication. Volume 1: Pa- radigm Issues. Newbury Park: Sage. DERVIN, B., GROSSBERG, L., WARTELLA, E. A. (1989): Rethinking Communication. Volume 2: Paradigm Exemplars. Newbury Park: Sage. DOMENACH, J.-M. (1950): La Propagande politique. Pariz: Presses universitaires de France.  DONSBACH, W.  (2006):  “The  Identity  of  Communication  Re- search”, Journal of Communication, 56, 437–48. Vlado Kotnik 66 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 66 EDELMAN, M. J. (2001): The Politics of Misinformation. Cambridge, UK & New York, NY: Cambridge University Press. EIDELSON, R. J. (2018): Political Mind Games: How the 1% Mani- pulate Our Understanding of What’s Happening, What’s Right, and What’s Possible. Bala Cynwyd, PA: Green Hall Books. ELLUL, J. (1990): Propagandes. Pariz: Economica. FANN, Th. G., STEPHENS J., K. (2015): “An Introduction to Strate- gic Communication”, International Journal of Business Communi- cation, 52(1), 3–11. FILL, Ch. (2009): Marketing Communications: Interactivity, Com- munities and Content. Fifth Edition. Harlow, Essex: Pearson Educa- tion Limited. FLICHY, P.  (1997): Une Histoire de la communication moderne: Espace public et vie privée. Pariz: Éditions La Découverte. FLICHY, P. (2010): Le Sacre de l’amateur: Sociologie des passions ordinaires à l’ère numérique. Pariz: Seuil. FOUCAULT, M. (2008): Vednost – oblast – subjekt. Ljubljana: Zalo- žba Krtina. FUCHS, Ch. (2016): Critical Theory of Communication: New Rea- dings of Lukács, Adorno, Marcuse, Honneth and Habermas in the Age of Internet. London: University of Westminster Press. GALLOWAY, A. R., THACKER, E., WARK, McK. (2013): “Introduc- tion: Execrable Media”, v: Galloway, A. R., Thacker, E., Wark, McK., Excommunication: Three Inquiries in Media and Mediation, Chi- cago & London: The University of Chicago Press, 1–24. GEHRKE, P. J., KEITH, W. M. (2015): A Century of Communication Studies: An Unfinished Conversation. London & New York: Routledge. GEORGES, P., BADOC, M. (2010): Le Neuromarketing en action: Parler et vendre au cerveau. Pariz: Eyrolles. 67 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 67 GIACOMELLO, G., ed. (2014): Security in Cyberspace: Targeting Nations, Infrastructures, Individuals. New York et al.: Bloomsbury Publishing. GOFFMAN, E. (2014): Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju. Ljubljana: Studia Humanitatis [The Presentation of Self in Everyday Life. New York: Anchor Books, 1959]. GOLDREICH, O., JUBA, B., SUDAN, M. (2012): “A Theory of Goal- Oriented Communication”. Journal of the ACM (Association for Computing Machinery), 59(29),  Article  No.  8:  https://doi.org/ 10.1145/2160158.2160161. GONZÁLES-BAILÓN, S. (2018): Decoding the Social World: Data Science and the Unintended Consequences of Communication. Cambridge, MA & London, UK: The MIT Press. GRAFTON, A. (2011): Ponarejevalci in kritiki: Ustvarjalnost in za- vajanje v zahodni humanistiki. Ljubljana: Založba Sophia [Forgers and Critics: Creativity and Duplicity in Western Scholarship. Lon- don: Collins & Brown, 1990]. GREVE, F. (2005): “Journalism in the Age of Pseudoreporting”. Nie- man Reports 15. 6. 2005; dostopno: https://niemanreports.org/artic- les/journalism-in-the-age-of-pseudoreporting/ (20. 2. 2020). GUMBRECHT, H. U., PFEIFFER, L. K. (1994): Materialities of Com- munication. Stanford: Stanford University Press. HABERMAS,  J.  (1981): Theorie des kommunikativen Handelns: Band 1. Handlungsrationalität und gesellschaftliche Rationalisie- rung. Frankfurt: Suhrkamp. HABERMAS, J. (1981): Theorie des kommunikativen Handelns: Band 2. Zur Kritik der funktionalistischen Vernunft. Frankfurt: Suhrkamp. HABERMAS, J. (1984): The Theory of Communicative Action: Vol. 1. Reason and the Rationalization of Society. Boston, MA: Beacon Press. Vlado Kotnik 68 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 68 HABERMAS, J. (1987): The Theory of Communicative Action: Vol. 2. Lifeworld and System: A Critique of Functionalist Reason. Boston, MA: Beacon Press. HADNAGY, Ch. (2011): Social Engineering: The Art of Human Hac- king. Hoboken, NJ: Wiley. HALLAHAN, K., HOLTZHAUSEN, D., RULER, B. van, VERČIČ, D., SRIRAMESH, K. (2007): “Defining Strategic Communication”, In- ternational Journal of Strategic Communication, 1(1), 3–35. HAMELINK, C. J. (2014): Global Communication. London: Sage. HARDT, H. (1992): Critical Communication Studies: Communica- tion, History and Theory in America. London: Routledge. HARSIN, J. (2018): “Post-Truth and Critical Communication Studies”, v: Oxford Research Encyclopedia, Communication (oxfordre.com/ communication), DOI:  10.1093/acrefore/9780190228613.013.757. HARSIN, J. (2017): “Trump l’œil: Is Trump’s Post-Truth Communi- cation Translatable?”, Contemporary French and Francophone Stu- dies, 21(5), 512–522. HARSIN, J. (2015): “Regimes of Posttruth, Postpolitics, and Attention Economies”, Communication, Culture, and Critique, 8(2), 327–333. HEPP, A. (2020): Deep Mediatization. London & New York: Rout- ledge. HEPP, A., BREITER, A., HASEBRINK, U. (2017): Communicative Fi- gurations: Transforming Communications in Times of Deep Media- tization. Cham: Palgrave Macmillan & Springer Nature. HUGILL, P. J. (1999): Global Communications Since 1844: Geopoli- tics and Technology. Baltimore, MD: John Hopkins University Press. HUXLEY, A. (2003): Krasni novi svet. Ljubljana: Mladinska knjiga [Brave New World. London: Chatto & Windus, 1932]. INNIS, H. A. (1951): The Bias of Communication. Toronto: Univer- sity of Toronto Press [Pristranost komuniciranja. Ljubljana: Fakul- teta za družbene vede, 2018]. 69 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 69 KALOGEROPOULOS, A., ALBÆK, E., DE VREESE, C. H., VAN DALEN, A. (2015):  “The Predictors of Economic Sophistication: Media, Interpersonal Communication and Negative Economic Ex- periences”, European Journal of Communication, 30(4), 385–403. KATZ, E., LAZARSFELD, P. F. (1955): Personal Influence: The Part Played by People in the Flow of Mass Communications. Glencoe, Il- linois: The Free Press. KEEN, A. (2008): The Cul tof the Amateur: How Blogs, MySpace, YouTube and the Rest of Today’s User-generated Media Are Killing Our Culture and Economy. London & Boston:  Nicholas Brealey Pu- blishing. KEEN, A. (2007): The Cult of the Amateur: How Today’s Internet is Killing Our Culture. New York: Random House. KEYES, R. (2004): The Post-Truth Era: Dishonesty and Deception in Contemporary Life. New York, NY: St. Martin’s Press. KIEN, G.  (2019): Communicating with Memes: Consequences in Post-truth Civilization. Lanham, MD: Lexington Books. KITTLER, F. (1986): Grammophon Film Typewriter. Berlin: Brink- mann & Bose [angl. prev. Gramophone, Film, Typewriter. Stanford: Stanford University Press, 1999]. KRAIDY, M. M., ed. (2012): Communication and Power in the Global Era: Orders and Borders. London & New York: Routledge. KOTNIK, V. (2016): Homo academicus in mediji: Bourdieujevske me- ditacije. Koper: Univerzitetna založba Annales. KOTNIK, V. (2019): Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. KOVACH, B., ROSENSTIEL, T. (2010): Blur: How to Know What’s True in the Age of Information Overload. New York, NY: Blooms- bury Publishing. Vlado Kotnik 70 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 70 KOVARIK, B. (2016): Revolutions in Communication: Media History from Gutenberg to the Digital Age. New York et al.: Bloomsbury Pu- blishing. LACAN, J. (1993): Televizija. Posebna številka revije Eseji 3 (Pro- blemi 3, letnik XXXI). Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo. LAMOTTE, M., LE CAISNE, L., LE COURANT, S. (2019): Fake news, mensonges & vérités. Pariz: Presses universitaires de France. LASSWELL, H. D. (1927): Propaganda Technique in the World War. New York: Peter Smith. LENT, J. L., ed. (1995): A Different Road Taken: Profiles in Critical Communication. Boulder, CO: Westview Press. LEYDESDORFF, L. (2001): The Challenge of Scientometrics: The Development, Measurement, and Self-Organization of Scientific Communications. Irvine, CA: Universal Publishers. LEUNG, K. W. Y., KENNY, J., LEE, P. S. N., eds. (2006): Global Trends in Communication Education and Research. Cresskill, NJ: Hampton Press. LUNDBY, K., ed. (2014): Mediatization of Communication. Berlin & New York: Walter de Gruyter. LUTHAR, B., PUŠNIK, M. (2018): “Intimni mediji in generacijska struktura občutenja: Personalizirano, fragmentirano, razpršeno”, Družboslovne razprave, 34(87), 61–84. MANJOO, F. (2008): True Enough: Learning to Live in a Post-Fact Society. Hoboken, NJ: Wiley. MARTIN, M., STEVENS, Stuart (2020): “Interview with Republican Strategist Stuart Stevens”. CNN’s Amanpour, CNN Transcripts, 31. 3.  2020;  dostopno:    http://transcripts.cnn.com/TRANSCRIPTS/ 2003/31/ampr.01.html (1. 4. 2020). MATTELART, A. (1992): La Communication-monde. Pariz: Éditions La Découverte. 71 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 71 MATTELART, A. (1994): L’Invention de la communication. Pariz: Éditions La Découverte. MATTELART, A. (1996): La Mondialisation de la communication. Pariz: Presses universitaires de France. MCCHESNEY, R. W. (1997): “Wither Communication?”, Journal of Broadcasting and Electronic Media, 41(3), 566–573. MCCHESNEY, R. W. (2007): Communication Revolution: Critical Junctures and the Future of Media. New York: The New Press. MCGINNIS, R. (2009): Essai sur l’origine de la mystification. Saint- Denis: Presses universitaires de Vincennes. MCLUHAN, M. (1962): The Gutenberg Galaxy: The Making of Ty- pographic Man. Toronto: University of Toronto Press. NEVEU, E. (2011): Une Société de communication? 5e édition. Pariz: Montchrestien. NOTHHAFT, H., PAGE WERDER, K., VERČIČ, D., ZERFASS, A. (2018):  Future Directions of Strategic Communication. London: Routledge. OLIVESI, S., ed. (2006): Sciences de l’information et de la commu- nication: Objets, savoirs, discipline. Grenoble: Presses universitaires de Grenoble. QAZI, M. (2019): The Executive Guide to Business Communication. Chennai: Notion Press. PACKARD, Vance (1957): The Hidden Persuaders. New York: David McKay Company. PERCY, L. (2014): Strategic Integrated Marketing Communications. London: Routledge. PETERS, J. D. (1986): “Institutional Sources of Intellectual Poverty in Communication  Research”, Communication Research, 13(4), 527–559. PETERS, J. D. (1993): “Genealogical Notes on ‘The Field’”, Journal of Communication, 43(4), 132–139. Vlado Kotnik 72 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 72 PETERS, J. D. (1999): Speaking into the Air: A History of the Idea of Communication. Chicago & London: The University of Chicago Press. PIETILÄ, V. (2005): On the Highway of Mass Communication Stu- dies. Cresskill, NJ: Hampton Press. POE, M. T. (2011): A History of Communications: Media and Society from the Evolution of Speech to the Internet. Cambridge: Cambridge University Press. POTIER, E. (2008): “Critique de l’idéologie de la Programmation neurolinguistique  (PNL)”,  Pour, 4(199),  22–28;  dostopno: https://www.cairn.info/revue-pour-2008-4-page-22.htm (7. 4. 2020). PRAPROTNIK, T. (2015): “From Anonymity to Self-Disclosure; Re- contextualisation of  Communication in New Media”. Innovative Is- sues and Approaches in Social Sciences, 8(1), 128–141. RAMONET,  I.  (2001[1999]):  La Tyrannie de la communication. Pariz: Gallimard. RAMONET, I. (2004[2000]): Propagandes silencieuses. Pariz: Gal- limard. RAYNAUD, P. (1996): L’Art de manipuler. Pariz: Éditions Ulrich. REVAULT D’ALLONNES, M. (2018): La Faiblesse du vrai: Ce que la post-vérité fait à notre monde commun. Pariz: Seuil. RID, Th. (2013): Cyber War Will Not Take Place. London: C. Hurst & Co. Publishers Ltd. ROSSI-LANDI, F., WILLIAMS, R., eds. (1981): Contact: Human Com- munication and Its History. New York: Thames and Hudson. ROUDAKOVA, N. (2017): Losing Pravda: Ethics and the Press in the Post-Truth Russia. Cambridge, UK & New York, NY: Cambridge Uni- versity Press. SANDOVAL, M. (2014): From Corporate to Social Media: Critical Perspectives on Corporate Social Responsibility in Media and Com- munication Industries. London: Routledge. 73 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 73 SCHILLER, D. (1996): Theorizing Communication: A History. New York: Oxford University Press. SCHILLER, D. (2007): How to Think about Information: The History and Theory of Information as a Commodity in the Contemporary World. Champaign, IL: University of Illinois Press. SERVAES, J.,  ed.  (2014): Technological Determinism and Social Change: Communication in a Tech-Mad World. Lanham, MD et al.: Lexington Books. SHEPHERD, G. J. (1993): “Building a Discipline of Communica- tion”, Journal of Communication, 43(3), 83–91. SIMONSON, P., PECK, J., CRAIG, R. T., JACKSON, J. P., eds. (2013): The Handbook of Communication History. New York & London: Routledge. SIMPSON, Ch.  (1994): Science of Coercion: Communication Re- search and Psychological Warfare, 1945–1960. New York: Oxford University Press. SINGER, P., FRIEDMAN, A. (2014): Cybersecurity and Cyberwar: What Everyone Needs to Know. New York: Oxford University Press. SMITH, P. R., TAYLOR, J. (2004[1993]): Marketing Communica- tions: An Integrated Approach. Fourth Edition. London & Sterling, VA: Kogan Page. STANDAGE, T.  (1998): The Victorian Internet: The Remarkable Story of the Telegraph and the Nineteenth Century’s On-line Pione- ers. New York: Bloomsbury. STAUBER, J. C., RAMPTON, Sh. (1995): Toxic Sludge Is Good for You: Lies, Damn Lies and the Public Relations Industry. Monroe, ME: Common Courage Press. STEVENS, S. (2020): It Was All a Lie: How the Republican Party Be- came Donald Trump. New York: Knopf. TADDICKEN, M. (2014): “The ‘Privacy Paradox’ in the Social Web: The Impact of Privacy Concerns, Individual Characteristics, and the Vlado Kotnik 74 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 74 Perceived Social Relevance on Different Forms of Self-Disclosure”, Journal of Computer-Mediated Communication, 19(2), 248–273. TAYLOR, Ph. M. (1997): Global Communications, International Af- fairs and the Media since 1945. London & New York: Routledge. TCHAKHOTINE, S. [Chakhotin, Sergei] (1939): Le Viol des foules par la propagande politique. Pariz: Gallimard. THOMPSON, G. (2020): Post-Truth Public Relations: Communication in an Era of Digital Disinformation. London & New York: Routledge. TURKLE, Sh. (2011): Alone Together: Why We Expect More from Technology and Less from Each Other. New York: Basic Books. TURKLE, Sh. (2015): Reclaiming Conversation: The Power of Talk in a Digital Age. New York: Penguin Press.  ULE, M., KLINE, M. (1996): Psihologija tržnega komuniciranja. Lju- bljana: Fakulteta za družbene vede. VAREY, R. J.  (2002): Marketing Communication: Principles and Practice. London & New York: Routledge. VOLKMER, I. (2014): The Global Public Sphere: Public Communi- cation in the Age of Reflective Interdependence. Cambridge: Polity. WAISBORD, S. (2020): The Communication Manifesto. Cambridge & Malden, MA: Polity Press. WAISBORD, S.  (2019): Communication: A Post-Discipline. Cam- bridge & Malden, MA: Polity Press. WATZLAWICK, P., BAVELAS, J. B., JACKSON, D. D. (1967): Prag- matics of Human Communication: A Study of Interactional Pat- terns, Pathologies and Paradoxes. New  York  &  London:  W.  W. Norton & Company. WILHELM, D. (1990): Global Communications and Political Power. New Brunswick, USA & London, UK: Transaction Publishers. WILKINS, K., STRAUBHAAR, J., KUMAR, Sh., eds. (2014): Global Communication: New Agendas in Communication. London & New York: Routledge. 75 Komunikacija kot manipulacija: kritika ekonomizma komuniciranja 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 75 WINKIN, Y. (1990): “Éléments pour un procès de la PNL”, MédiA- nalyses, 7, 43–50. WOODROW, A. (1990): Information–Manipulation. Pariz: Éditions du Félin. ZAREMBA, A. J. (2010): Crisis Communication: Theory and Prac- tice. London & New York: Routledge. ZIMDARS, M., MCLEOD, K.  (2020): Fake News: Understanding Media and Misinformation in the Digital Age. Cambridge, MA: The MIT Press. Vlado Kotnik 76 02 - VladoKotnik 10. 07. 2020 15:40 Page 76 Karmen Medica1 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija Izvleček: V besedilu govorimo o skupnostnih medijih, njihovem delovanju v skupnosti in za skupnost. Koliko so danes prisotni, kak- šna je njihova vloga, kakšen je njihov pomen in potencial v spod- bujanju znotrajskupinske in medkulturne komunikacije, vse glede na povezovanje s širšo družbo. Ravno zaradi specifičnosti delovanja in raznolikosti v definiranju identitete skupnostnih medijev se so - očamo z več teoretičnimi pristopi. Nova možnost delovanja skup- nostnih medijev se odpira na poudarjanju skupnostnih medijev kot rizome, kjer se lahko vsaka točka povezuje z vsakim vrhom. Slednje postaja  dodana vrednost  v  izgrajevanju  skupnosti  in  razvijanju medkulturne komunikacije. Ključne besede: skupnostni mediji, medkulturno komuniciranje, komuniciranje v skupnosti, mediatizacija, rizomatski mediji UDK: 316.77:659.3 Community Media and Intercultural Communication Abstract: The article examines community media, that is, their work in and for the community. The topics include their presence today, their role, and their importance and potential in promoting group and intercultural communication, all with regard to their connection with the wider society. We are faced with a multi-theoretical approach precisely because of the specifics of the operation and the diversity in defining the identity of community media. A new possibility of 77 Moni tor ISH (2020), XXII/1, 77–97 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Karmen Medica je izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije, Koper. E-naslov: karmen.medica@fhs.upr.si. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 77 operation for community media opens up if they are perceived as a rhizome, where every point can connect to every summit. The rhi- zome concept is becoming an added value in community-building and developing intercultural communication. Keywords: community media, intercultural communication, com- munication in the community, mediatisation, rhizomatic media 0 0 0 Uvod Evropski parlament je 25. septembra 2008 sprejel Resolucijo o me- dijih v Evropi, v kateri so opredeljeni skupnostni mediji (community media) kot ‘mediji, ki so neprofitni in so v lasti skupnosti, odgovorni so družbi, ki ji želijo služiti. Odprti so za sodelovanje pri oblikovanju in upravljanju programov s strani članov skupnosti’.2 Resolucija opredeljuje pomen delovanja medijev civilne družbe,3 krepitev kul- turne in jezikovne raznolikosti, socialne vključenosti in lokalne iden- titete, ravno tako identitete različnih družbenih skupin in manjšin, predvsem pa medkulturni dialog. V resoluciji je poudarjeno, da mo- rajo skupnostni mediji ostati neprofitni in neodvisni od političnih vplivov ter sodelovati v dejavnostih, ki zadevajo javni in družbeni interes, ter biti odprti za udeležbo vseh članov znotraj skupnosti. Skupnostni mediji kot tretji medijski sektor Sam pojav skupnostnih medijev v 60. letih 20. stoletja predstavlja svojevrstni odgovor na nezaupanje v tradicionalne množične me- Karmen Medica 78 2 Buckley, 2013, 11. 3 https://en.unesco.org/themes/community-media-sustainability. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 78 dije. Povezuje se tudi z naraščanjem pomena lokalne politike. Fi- nancirani, upravljani in nadzorovani so s strani skupnosti, njej na- menjeni in praviloma s strani skupnosti tudi soustvarjani. Program namreč ustvarjajo lokalni ljudje in neprofesionalni novinarji, ured- niki, producenti. V izhodišču so percipirani kot deprofesionalizirani, deinstitucionalizirani, decentralizirani, samoorganizirani in pred- vsem neprofitni. Obstajajo seveda izjeme, v primeru, če v lokalni skupnosti živi oseba, ki se s  tem ukvarja po poklicni poti  in se odloči pomagati. Osnovni namen je, da služijo lokalni skupnosti in dajejo glas tistim, ki ga sicer ne bi imeli. Po navadi delujejo v manj- šem obsegu kot množični mediji.  Skupnostne medije zasledimo pod različnimi nazivi, tudi kot al- ternativne, svobodne, avtonomne, radikalne, lokalne, samoiniciati- vne, odprte in dostopne medije.4 Z osrednjim ciljem, da postanejo ‘tretji sektor’ v medijih. Prvi sektor naj bi predstavljale javne storitve (angl. public service), drugi sektor pa oglaševanje. Skupnostni me- diji kot samoorganizirani in neprofitni, obravnavajo lokalne, inte- resne skupnosti, usmerjeni k temu, da postanejo  ‘tretji sektor’ v medijih, ki deluje od skupnosti in za skupnost. Zastopajo stališče, da so oni tisti tretji sektor, ki ga potrebuje medijski sistem. So me- diji, ki so lahko razviti na vseh platformah; tiskani mediji, radio, te- levizija in tudi na svetovnem spletu. Predvsem so prisotni v radijski sferi, sploh je alternativni radio v zgodovini deloval najbolj uspešno, najbolj aktivistično, deloval tudi skozi piratske, nelicencirane radij- ske postaje, tudi v situacijah, v katerih se drugim medijem ni uspelo prebiti do javnosti. 79 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija 4 Najdemo jih pod različnimi nazivi: alternativni mediji, radikalni, drža- vljanski, samoupravni, taktični, avtonomni, ‘inside’, ‘grassroot’, ‘advocacy’, naši, mediji novih družbenih gibanj, novi mediji, participatorni, popularni, ljudski, folk ipd. (Op. K. M.). 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 79 Socialni kapital in medkulturna komunikacija V procesih medkulturne komunikacije je namen skupnostnih, al- ternativnih medijev, da posredujejo glas lokalnim skupnostim, saj bi te, če ne bi bili ustanovljeni mediji skupnosti, težko dobile svoj glas, izpostavile določene problematike, ki so širši javnosti težko vidne, ali pa jim ne želijo posvečati pozornosti. Ustvarjanje tovrstne medkulturne komunikacije, razvijanje medijskega pluralizma pa ne pomeni le več različnih vsebin, temveč tudi več različnih ustvarjal- cev vsebin, kar pa je le eno od številnih načel medijev skupnosti. Izhodiščno spodbujajo emancipacijske procese. Njihovo delovanje je odvisno od tega, kako definirajo sami sebe, potem kako definirajo svoje družbene cilje in kako vidijo svoje nasprotnike. Izhajajoč iz te ideje in potrebe je nastal tudi Priročnik o interkul- turnem medijskem treningu v Evropi, ki odpira jezikovna vprašanja, predvsem v kontekstu večjezičnosti.5 Priročnik, ki je rezultat dve- letnega projekta EU Sokrates, ločuje med enojezičnostjo (različni jeziki v več programih) in večjezičnostjo (uporaba različnih jezikov v enem samem programu). V Evropi je pogost enojezičen pristop, vendar je vse večja tendenca po uporabi lokalnih manjšinskih jezi- kov. Večjezični programi svoje jezikovne skupnosti želijo približati širšemu spektru gledalcev, kar je ključen korak v smeri neposredne, odprte komunikacije med večinskim, ali domicilnim prebivalstvom enega območja in etničnimi manjšinami ali migrantskimi skup- nostmi. Dober primer tega je nastal v Kanadi s španskim programom na CO-op Radio v Vancouvru6, kjer sta radijska voditelja nagovar- jala tri jezikovne skupine, in sicer dve enojezični in eno dvojezično. Karmen Medica 80 5 Več o tem: Lewis, P. M., 2008. Promoting Social Cohesion: The Role of Community Media. Project Report. Council of Europe, Strasbourg. Do- stopno na: http://repository.londonmet.ac.uk/2585/. 6 https://www.coopradio.org/. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 80 Z namenom obdržati interes vsake izmed jezikovnih skupin poslu- šalcev sta voditelja vzdrževala živo debato, ki se je izmikala dobe- sednemu  prevajanju  medsebojnih  prispevkov,  da  se  enojezični poslušalci niso počutili, da so ostali sami in da dvojezičnim ni bilo dolgčas. Pomembna povezovalka je bila glasba, ki je ustrezala vsem skupinam. Intermedijski priročnik pa vidi prednost tudi v trenutkih oziroma situacijah nerazumevanja jezika. Ob poslušanju večjezi- kovnega programa so denimo posamezniki soočeni s situacijo, ki jo navadno izkusijo le migranti: spoznajo, da težko ali pa sploh ne razumejo delov programa in se ne morejo pridružiti pogovoru, po- čutijo se izolirani. Skozi alternacijo jezikov pa so vključeni v debato. Slednje prispeva k lažjemu sprejemanju tujega jezika tako za mi- grante kot domačine. Berlinski Radio Multikulti Predhodnik tovrstne medijske komunikacije je bil berlinski Radio Multikulti oziroma Javni radio, Sender Freies Berlin’s (SFB) 4. po- staja. Ustanovljen je bil kot eksperiment z vzdevkom Radio Multi- kulti.7 Radio Multikulti je prvič oddajal v eter septembra 1994 in poskušal v javni sferi spodbuditi tisto, kar lahko identificiramo kot potencial kozmopolitske prakse. Medijski eksperiment ustanovljen z namenom promocije drugačnih vzorcev. Takratni direktor postaje Firedrich Voβ je poudaril, da namen Radia Multikulti ni postati obi- čajen radio, temveč mora ponuditi kulturno različnost vsakodnev- nega Berlina. Predpogoj za učinkovito integracijo pa je informacija. Predsodki in diskriminacija izhajajo iz ignorance in pomanjkanja vedenja o drugem. Tukaj se nahaja bistvena naloga medija. 81 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija 7 Več o tem: Vertovec: Fostering cosmopolitanisms: A Conceptual Survey and a Media Experiment in Berlin Dostopno na: https://scholar.google.hr/ scholar?q=Steven+Vertovec:+Fostering+cosmopolitism&hl=hr&as_sdt=0&a s_vis=1&oi=scholart. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 81 Radijska postaja Multikulti in podobne radijske postaje skup- nostnih medijev si za poglaviten cilj postavljajo integracijske pro- cese: integracijo in odprtost v svet (Weltoffenheit), ne asimilacijo. Posredovanje informacij ima dva pomena glede na strategijo radia: 1. občutek za posredovanje osnovnih informacij o raznih skupinah in kulturnih okoljih, ki obstajajo v mestu za formiranje sploš- nega vzdušja sprejemanja in vključevanja; 2. občutek za zagotavljanje pomoči javnosti – poglavitno migrant- skim manjšinam, na podlagi informacij o razvoju dogodkov v zvezi legalnimi pogoji in socialnimi programi. Ob novicah in obveščanju javnosti postaja ponuja različne oblike zabave.  Skupni učinek je: integracija, medkulturna komunikacija, spod- bujanje drugačnega razumevanja kozmopolitizma, ki je usmerjen k vsem prebivalcem berlinskega vsakdanjika, Nemcem in priseljen- cem. Unesco je Radio Multikulti leta 1995 imenoval kot nemškega partnerja za ‘Svetovno dekado za kulturni razvoj’. Leta 1997 je bil s strani medijske organizacije Internationale Medienhilfe imenovan za radijsko postajo leta. Imel je številne sledilce, tudi po koncu de- lovanja je ostal primer dobre prakse, ena od prvih in eksperimen- talnih praks, v kontekstu aktiviranja skupnostnih medijev, sploh radijskih praks. Slovenski primeri dobre prakse Politika ‘broadcastinga’ v Sloveniji še ni podrobno spoznala pomena medijev skupnosti. Pregled licenc za oddajanje, ki so bile izdane med letoma 1995 in 2001, kaže, da je bilo izdanih preveč licenc. Sicer pa v Sloveniji obstajajo subvencije za namenske programe. Pogoj za li- cenciranje je, da morajo skupnostni mediji oddajati vsaj 30 odstotkov informativne, umetniško izobraževalne in kulturne vsebine.8 Funk- Karmen Medica 82 8 Coyer, Hintz, 2008, 275–297.  03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 82 cijo skupnostnih medijev opravljajo predvsem študentske in etni- čne radijske postaje: Radio Študent, Radio Marš in Radio Romic.9 Imamo pa v Sloveniji tudi tiskane alternativne medije: Kralji ulice, časopis, ki ga prodajajo brezdomci. V njem predstavljajo problema- tike svojega življenja, izdelke in osebe. Obstaja tudi študentski ča- sopis Tribuna in časopis skupnosti LGBTQ, ki se imenuje Narobe. Slovenski novinarji so na spletu ustanovili gibanje Pod črto, ki je prav tako alternativni medij. Primerov in praks je v Evropi in v svetu čedalje več, globalno se odpirajo priložnosti  za  spodbujanje medkulturne komunikacije, predvsem skupne produkcije programov migrantov in domicilnega prebivalstva. Skupno delo je lahko način določanja situacij na enaki osnovi. To dejstvo je potrjeno skozi izkušnje Radia Salaam Shalom10 v Bristolu v Veliki Britaniji, kjer se dva producenta strinjata o ugod- nostih za obe skupnosti. Menita, da je pomembneje raziskovati in planirati program, kot ga predvajati, torej je pomen programa za poslušalce  samo  eden  od  dejavnikov.  Največ  šteje  sam  proces ustvarjanja  programa,  komunikacija med  ustvarjalci  programa, temu sledijo tudi predavanje in reakcije na predstavljene vsebine. Najpomembnejši je kontakt med različnimi lokalnimi skupinami, ki prispevajo k skupnostnemu medijskemu projektu. Potrebno je namreč medsebojno sodelovanje pri določanju časa za oddajanje programa, pridobivanju ciljne publike, da se vsa zadeva dejansko tudi izpelje. To združevanje različnih članov lokalne sfere je odličen prispevek k spodbujanju socialne povezanosti in medkulturne ko- munikacije.  Pri  tem se soočamo z  različnimi  teoretičnimi pristopi, ki  jih bomo predstavili v nadaljevanju. 83 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija 9 Več o tem: https://tunein.com/radio/Radio-Romic-976-s106552/ in Klop- čič, 2015. 10 https://salaamshalom.org.uk/ (13. 6. 2020). 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 83 Komuniciranje v skupnosti – različni pristopi Prvi pristop,11 ki obravnava skupnostne medije in komuniciranje v skupnosti, poudarja pomen skupnosti, ki ji služi medij, drugi pristop pa se osredotoča na odnose med alternativnimi in dominantnimi oziroma prevladujočimi, mainstream mediji. Pri tem je poudarek na diskurzivnem razmerju soodvisnosti dveh antagonističnih identite- tnih polov. Prvi, bolj tradicionalni pristop, ki se ukvarja s teoretičnim osvetljevanjem identitete skupnostnih medijev, dopolnjujeta še dva pristopa, ki sta bolj usmerjena na družbo. Tretji pristop pa definira skupnostne medije kot del civilne družbe. V tem kontekstu avtono- mija identitete skupnostnih medijev in organizacija civilne družbe predstavljata pomembno teoretično podlago. Nadalje četrti pristop, ki nas še najbolj zanima, izhaja iz deluzijevske metafore skupnostnih medijev kot rizome. Slednje omogoča še več možnosti glede vklju- čevanja različnih vidikov fluidnega, nepredvidenega, neulovljivega delovanja pri analizi in razumevanju skupnostnih medijev. Če izhajamo iz prvega pristopa, gre za komuniciranje v skupno- sti. Koncept skupnosti ima dolgo zgodovino, sploh na področju so- ciologije  in  antropologije.  Nemški  sociolog  Ferdinand  Tönnies (1963)12 je teoretiziral razliko med skupnostjo in družbo, medtem ko je skupnost opredeljena s tesnimi in konkretnimi človeškimi po- vezavami in kolektivno identiteto, je prevladujoča značilnost družbe odsotnost  identifikacijskih  odnosov.  Avtorja  Morris  in  Morten (1998) uporabljata pojma združenosti in povezanosti, pri tem se skupnost  sklicuje na  ‘pojem velike družine’, medtem ko družba ‘predstavlja hladnejši, nepokrit in bolj razdrobljen način življenja. Namesto občutka za sosesko  in sobivanje so  ljudje osamljeni.13 Karmen Medica 84 11 Več o tem: Martin-Barbero, 1993. 12 O tem: Martin-Barbero, 1993, 29. 13Morris et Morton, 1998, 12–13. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 84 Poleg tega se eno od pomembnih vprašanj medijev skupnosti na- naša na geografijo in etničnost. Te strukturne konceptualizacije skupnosti najprej postavimo v perspektivo z uvedbo koncepta in- teresne skupnosti. Skupnosti nastajajo ne le v geografsko določenih prostorih, temveč tudi v kibernetskem prostoru, kot je npr. skupina uporabnikov. Spletne skupnosti so spremenile predstave o prostoru in kraju, tako da so pokazale, da geografska bližina ni pogoj za ka- kovost skupnosti. Nedvomna značilnost skupnosti je pogost stik članov in občutek pripadnosti.14 Identitete skupnosti in komunikacijska integracija Specifične vrste rekonceptualizacije skupnosti, ki temeljijo na po- udarjanju subjektivne konstrukcije skupnosti, kjer so relevantni in- terpretativni koncepti, ki so se razvili kot kritika primordializma in Cohenov koncept pomena.15 Oba koncepta pristopata do skupnosti od znotraj. Skupnost aktivno gradijo njeni člani, člani organizacije pa promovirajo identiteto. Ljudje izhajajo iz ‘identitete skupnosti’ in iz osebno zgrajene strukture družbene komunikacije. Jankow- ski16 na primer pri tematiziranju skupnostnih medijev in komuni- kacije v skupnosti analizira vpliv medijev na oblikovanje identitete in skupnosti. Pri tem se navezuje na sociološko teorijo skupnosti (Park, Tönniess, Merton), na ‘underground’ in alternativni tisk, ki ga je omogočil razvoj ‘off-set’ tiskanja in kontrakulture v 60. in 70. letih v ZDA. Skupnostni radio in televizija, ki zaznamujeta medijsko kra- jino v ZDA, Kanadi in Evropi, vplivata tudi na sodobnejše teorije virtualne, interpretativne, diskurzivne in akademske skupnosti. Te- matizacije skupnostnih medijev zastavljajo vprašanje, kako skup- 85 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija 14 Clark, 1973, 411. 15 Cohen, 1989. 16 Jankowski, Prehn, 2002. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 85 nosti sodelujejo z uredništvi časopisnih, radijskih in televizijskih hiš ter kako uredništva v sodelovanju s skupnostmi organizirajo novinarska izobraževanja, ki omogočajo samoreprezentacijo kul- turnih in identitetnih specifik v množičnih medijih. Predvsem, kako skupnostni mediji vplivajo na dinamiko skupnosti, če upo- števamo strukturo skupnosti, okolje posameznikov, medijsko kra- jino, skupnostne medije in načine percepcije vsebin. Povezovanje medijev in skupnosti vpliva na oblikovanje identitet prebivalcev urbanih  in  ruralnih  okolij,  novih  prebivalcev  imigrantskega ozadja. Prispeva tudi k ugotavljanju razlik med bralci (poslušalci, gledalci), ki spremljajo bolj lokalne vsebine, in tistimi, ki jih zani- majo dogajanja v mednarodnem kontekstu. Slednji imajo pravi- loma  več  aktivnosti,  uporabljajo  več  medijev  in  imajo  več socialnih stikov. Spremljanje skupnostnih medijev omogoča na- vezovanje stikov v skupnosti, spodbujanje socialnih interakcij, vzpostavljanje povezave med časom in krajem bivanja, vzpostavlja se tudi povezava znotraj same strukture skupnosti (vključenost v organizacije), vključevanje v socialne prakse, ne nazadnje tudi v izbiro medija. Komunikacija v skupnosti se usmerja k vsem, ne glede na to, kako je skupnost opredeljena – geografsko, prostor- sko, etnično. Vendar je odnos med mediji v skupnosti in delova- njem skupnosti, presegel ‘navadno’ enosmerno komunikacijo, kjer teme na enak način izberejo profesionalni komunikatorji. Osre- dotočenost na akutne potrebe in interese občinstva, odnos med komunikatorjem in skupnostjo pa določa koncept dvosmerne ko- munikacije. Iz tega izhajajoč so mediji v skupnosti sredstvo za iz- ražanje skupnosti in izgradnjo identitete skupnosti, so tisti kanali, do katerih imajo člani skupnosti dostop, kar pomeni dostop do in- formacij, izobraževanja, izražanja, zabave. So mediji, v katerih člani skupnosti sodelujejo na vseh ravneh: kot načrtovalci, predlagatelji, producenti, izvajalci. Karmen Medica 86 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 86 Komuniciranje v skupnosti kot alternativa mediatizirani komunikaciji Poglavitni cilj medijev v skupnosti je olajšati dostop in sodelovanje članov skupnosti. Vsi člani skupnosti imajo priložnost podati in sli- šati svoj glas in glas vseh. Člani tovrstne skupnosti lahko razpra- vljajo o temah, ki se  jim zdijo pomembne za skupnost,  in s tem opolnomočijo te ljudi, kar pomeni, da so bile njihove izjave dovolj pomembne, da jih lahko predvajajo. Družbene skupine, ki so napa- čno predstavljene, prikrajšane, stigmatizirane ali celo potlačene, imajo lahko posebno korist od uporabe komunikacijskih kanalov, ki so jih odprli mediji v skupnosti, krepitve njihove notranje identi- tete, izražanja te identitete v zunanjem svetu in s tem omogočanja družbenih sprememb in ne nazadnje tudi razvoja. Komuniciranje v skupnosti ter razvoj in promoviranje skupnos- tnih medijev pogostokrat temelji na konceptu alternativnih medijev. Ta koncept uvaja razliko med dominantnimi, prevladujočimi (main- stream)mediji in alternativnimi mediji. S tem, da so alternativni me- diji včasih opredeljeni v negativnem odnosu do prevladujočih oz. dominantnih (mainstream) medijev. Vendar jemljemo ta koncept z večjo dozo previdnosti, ker tisto, kar se v določeni situaciji opredeljuje kot alternativno, je v drugi situaciji lahko trendovsko ali mainstream. V prevladujočo oziroma dominantno (mainstream) medijsko pozicijo vključujemo percepcijo širše in homogene publike, participacijo v državni lastnini in komercialnih kampanjah, vertikalno strukturirane in profesionalizirane medijske akterje, tudi nosilstvo dominantnih di- skurzov in reprezentacij. Za razliko od naštetih so značilnosti alter- nativnih medijev manjše, heterogene skupnosti, katerih raznolikost se spoštuje in uveljavlja, so neodvisne od države in trga, izražajo ho- rizontalnost in participativnost v delovanju in upravljanju.17 87 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija 17 Jankowski, Prehn, 2002. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 87 Dominantni, prevladujoči (mainstream) mediji pa so pogosto usmerjeni k različnim političnim elitam, recimo v favoriziranju vlad- nih virov. Slednje pride do izraza predvsem v aktualnem času, ko se nenehno soočamo s sprego dominantnih (mainstream) medijev in politike, kar se identificira v mediatizacijskih procesih. Mediatizacija se nanaša na širše (meta)spremembe medijev in oblike komunikacije, kar vpliva na spremembe v vsakdanjem življenju, na spremembe osebnih in kolektivnih identitet, na družbena razmerja in na družbo v celoti.18Mediatizacija vse intenzivnejše spreminja odnose na relaciji mediji–politika–komunikacija, in sicer na način, da se popolnoma spreminjajo pogledi na vlogo medijev v družbi in kulturi. Mediji niso več samo posredniki v procesu prenosa informacij med različnimi institucijami in javnostmi, vse bolj delujejo kot posebna institucija s svojo logiko delovanja in lastnimi interesi. Njihov vpliv v modernih družbah je postal tako močan, da se druge družbene institucije prila- gajajo logiki funkcioniranja medijskih organizacij. Po eni strani so mediji integrirani v delovanje posameznih institucij, po drugi strani pa se družbena interakcija znotraj  institucij, med institucijami in družbo v celoti kreira s pomočjo medijev.19 Mediatizacija kot proces delovanja medijev na družbene institucije na način, da institucije obli- kujejo medije, ima za posledico tako spremembe samih medijev kot tudi spremembe v načinu komuniciranja.20 Bistvene dimenzije zaje- majo: razširjanje, izmenjavo, prepletanje in prilaščanje komunikacije, medijev in družbenih aktivnosti. Sam proces mediatizacije zajema tri nivoje: makro, mezo in mikro. Makro nivo se nanaša na spremembe družbe in kulture, mezo nivo na spremembo institucij in organizacij, mikro nivo pa prinaša spremembo načina komunikacije. Karmen Medica 88 18 Več o tem: Krotz, 2014, Pajnik, 2010. 19 Hjavard, 2008, v Bilić, 2012. 20 Več o tem: Pajnik, 2016. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 88 Mediji torej vplivajo na obrazce delovanja vseh drugih družbe- nih institucij, in sicer na način, da institucije delujejo v realnosti, ki je skonstruirana skozi medijsko informiranje. Po drugi strani je res tudi to, da katerikoli družbeni akter želi javnosti posredovati dolo- čene informacije, to lahko realizira edino prek medijev. Da bi to do- segli, morajo logiko svojega delovanja prilagoditi logiki medijskega poročanja. Sodobne mediatizacije vendarle ne kaže razumeti kot medijski kolonializem drugih družbenih institucij in struktur. Me- diji ne nazadnje niso institucija, ki deluje zunaj družbe in izvaja zu- nanji pritisk na družbo. Mediatizacijo percipiramo kot dvostranski pogled, v katerem mediji delujejo kot zasebna institucija, ki ima kontrolo nad vitalnimi družbenimi resursi – to so informacije. Isto- časno so mediji integrirani v vsakdanjo sfero (life-world) drugih družbenih institucij oziroma družbe v celoti.21 Ravno v tem je pomen in potencial skupnostnih medijev, ki so deinstitucionalizirani, usmerjeni k različnim manjšinam, subkultu- ram, društvenim gibanjem, iz česar izhajajo raznovrstnejše vsebine in več različnih mnenj. Slednje omogoča več neodvisnosti, več ino- vativnosti, eksperimentiranja, transgresivnosti – tako v vsebinah kot v formah. Mediji v skupnosti in pomen civilne družbe Mediji  v  skupnosti  veljajo  predvsem  za  neposreden del  civilne družbe. Demokratizacija medijev omogoča državljanom, da so akti- vni v eni od številnih (mikro) sfer, ki so pomembne za vsakdanje življenje, in uveljavljajo svojo pravico do komunikacije. Te oblike mikro udeležbe  je  treba obravnavati kot pomembne, saj  ljudem omogočajo, da v praksi izražajo demokratična in državljanska sta- lišča, s čimer krepijo (možne) oblike makro udeležbe. Kot smo več- 89 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija 21 Hepp, 2014, www.mediatization.ku.dk. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 89 krat slišali: ‘Učimo se sodelovati skozi sodelovanje’. Mediji v skup- nosti imajo potencial, da lahko premagajo absolutistično razlago medijske nevtralnosti in nepristranskosti ter ponudijo različnim družbenim skupinam priložnost za široko sodelovanje v javni raz- pravi in  za samostojno zastopanje v javni sferi, s čimer vstopijo v območje, ki omogoča in olajša mikro in makro udeležbo. Skupnostni mediji kot rizomatski mediji Rizomatičnost v komuniciranju razumemo predvsem kot razsrediš- čenost, metaforično ne gre za korenine, temveč za korenike. Dru- gače  kot  drevo  ali  korenine,  rizom  povezuje  katerokoli  točko  s katerokoli drugo točko/vrhom. Ni narejen iz enot, temveč iz razsež- nosti, ali raje iz smeri v gibanju. Nima ne začetka ne konca, ampak je vedno sredina (millieu), iz katere raste in katero tudi presega. Ko razpravljamo o alternativnih medijih, alternativnosti medij- skih vsebin, se pogosto kritizira, oksimoronična narava le-tega. Na- mreč  vse  je  v  nekem  trenutku  alternativno  nečemu  drugemu. Združujejo dve osrednji smeri: vertikalo in vertikalno izražanje na- sprotovanja in bočno mreženje. Torej, pri rizomatični komunikaciji je zastavljen proces, strategija vertikalnega izražanja nasprotovanja in bočnega mreženja, povezovanja. Ob tem sama ‘etiketa’ alterna- tivnosti vnaprej določa opozicijsko stališče, kar omejuje njihov po- tencial in sposobnost podajanja ne samo različnih, nasprotujočih si stališč, temveč tudi inovativnega mnenja, ki kljubuje dominant- nemu, prevladujočemu (mainstreamu).22 Rizomatičnost v komuni- kaciji nam ponuja več odprtosti, več perspektiv, nastanek novih idej in stališč. Po mnenju Couldrya23 gre tudi za dekonstruiranje diho- tomnosti v komunikaciji, sploh pri odnosih med alternativnimi in Karmen Medica 90 22 Rodriguez, 2001, 20. 23 Couldry, 2000, 181. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 90 dominantnimi, prevladujočimi, mainstream mediji, ko opisujejo, kako ljudje postajajo aktivni znotraj dominantnih (mainstream) me- dijev in sprožajo ‘alternativne oblike medijacije in medijskega aktiv- izma’, ki ogrožajo avtoritete obstoječih medijskih institucij. Walzer pravi, da se država popolnoma razlikuje od vseh drugih organizacij, uokvirja meščansko družbo, ureja tudi osnovna pravila aktivističnih organizacij.24 Tovrstni  relacionistični  vidiki  delovanja  v  civilni družbi in tudi kritike ozko, izključujočega alternativnega načina me- dijskega delovanja, se radikalizirajo in združujejo v četrtem pri- stopu,  ki  temelji  na  teorijah  Deleuzea  in  Guattarija  o  rizomi.25 Metafora rizoma temelji na soočanju in zoperstavljanju rizomati- čnega in arbolijskega mnenja. Arbolika je linearna in hierarhična, lahko se predstavlja kot ‘drevesna struktura rodoslovja, veje, ki se še naprej delijo na manjše in manjše kategorije’.26 Po Deleuzu in Guattariju gre za filozofijo države. Po drugi strani je rizomatičnost nelinearana, anarhična in nomadska. ‘Za razliko od drevesa in nje- govih korenin rizom povezuje katerokoli točko s katerimkoli drugim vrhom’.27 Ta metafora bo samo še bolj poudarila vlogo medijev v skupnosti kot stičišča in križišča organizacij in gibanj, povezanih s civilno družbo, omogočila pa bo tudi vključitev visoke stopnje ne- predvidljivih razmer, ki so značilne za medije v skupnosti. Osrednja trditev tega pristopa je, da neusmiljenost in nepredvidljivost, kot je to primer s koreniko/rizomom, predstavlja njen glavni identifika- cijski element. Korenike/rizomi nenehno povezujejo semiotične ve- rige,  organizacije  moči  in  okoliščine,  povezane  z  umetnostjo, znanostjo in socialnim bojem. Te povezave se nanašajo na medijske potenciale, ki jih lahko vzpostavijo z drugimi organizacijami civilne 91 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija 24Walzer, 1998, 138. 25 Deleuze, Guattari, 1987. 26 O tem: Wray, 1998. 27 O tem: Deleuze, Guattari, 1987. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 91 družbe, tudi z državnimi in tržnimi segmenti, ne da bi pri tem izgu- bili ustrezno identiteto in integrativen pomen. Skupnostni mediji ne delujejo v celoti zunaj trga in države, kar mehča antagonistični odnos (kot alternativa glavnemu toku) do trga in države.28 Četrti pristop  ima  torej  širši pomen  in predstavlja nadgradnjo civilne družbe in demokracije. Za razliko od tretjega pristopa glavni po- udarek pri opisu pomena skupnostnih medijev ni njihova vloga del javne sfere, temveč katalizatorska vloga, ki jo lahko imajo, če delu- jejo kot stičišče različnih skupine – ženske, kmetje, študenti, manj- šine, migranti, različna gibanja – protirasistična, ekološka, LGBT in podobno. V tej sodobni skupnosti mediji ne delujejo le kot instrument, ki daje glas skupini ljudi, povezanih z določenim problemom in de- priviranostjo, temveč lahko usmerjajo posameznike, skupine ali or- ganizacije, ki so že aktivni v različnih vrstah boja za enakopravnost in nediskriminatornost.  Skupnostni mediji – komuniciranje v skupnosti: možnosti in omejitve V poskusu razlage trenutno dokaj nestabilnega in problematičnega položaja skupnostnih medijev in vzroka, zakaj so poskusi artikula- cije tega ‘tretjega sektorja’ – izrecno del civilne družbe in neodvisni od države in trga – za zdaj manj uspešni, je bil poudarek na pojas- njevanju njihove identitetne opredeljenosti, predvsem pa njihovega antagonističnega odnosa do identitete pripadajoče državnim in ko- mercialnim medijem. Kljub pomembnosti, ki jo pri vseh navedenih teoretičnih pristopih pripisujejo skupnostnim medijem, je stanje za številne medijske organizacije v večini evropskih držav mogoče opisati  kot  negotovo. Nekatere  organizacije medijskih  gibanj  v Karmen Medica 92 28 Prav tam, 1987. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 92 skupnosti, vključno z AMARC-Europe29, so danes na eksistencial- nem robu in resno ogrožene. Kot problem se je izpostavilo tudi to, da si skupnostni mediji delijo zelo malo akutnih tem in stališč z me- diji ‘prvega’ in ‘drugega’ sektorja, ali pa z drugimi organizacijami, ki delujejo v prevladujočih diskurzih. Potem bi se morali vrniti k ponujenim teoretičnim pristopom, ki poleg tega, da ponujajo mož- nost analize pomena medijev v skupnosti, omogočajo tudi oprede- ljevanje različnih diskurzov o komunikaciji, medijih, gospodarstvu, organizacijskih strukturah, politiki in demokraciji. Prvi teoretični pristop se osredotoča na služenje skupnosti, saj jim ponuja vodoravni kanal komunikacije. Pomanjkljivost tega pristopa je, da ne obstaja dvosmerna komunikacija. Ta vpliv je privedel do obi- lice specifičnih tehnologij, usmerjenih v enosmerno komunikacijo, in pomanjkanja tehnologij, ki bi olajšale dvosmerno komunikacijo. Drugi teoretični pristop predstavi artikuliranje skupnostnih me- dijev  kot  alternative  dominantnim  oz.  prevladujočim  medijem (mainstream media) in antagonistični odnos do le-teh, ki ni vzpo- stavil komunikacije do unificirane javnosti. Identiteta medijev v skupnosti je bila antagonistična tudi do liberalnega medijskega di- skurza, ki je pridobil na veljavi v obdobju deregulacije in privatiza- cije, s čimer je končal večino državnih monopolov na radiodifuzijo v zahodni Evropi. Tretji teoretični pristop dodaja nov problem v zapleten odnos skupnostnih medijev znotraj civilne družbe na eni ter države in trga 93 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija 29 AMARC, svetovno združenje radijskih radiotelevizij v skupnosti, usta- novljeno leta 1983, je globalna mreža postaj, federacij in zainteresiranih strani v skupnostnih medijih, ki spodbuja uporabo skupnega radia kot orodja za družbeni in kulturni razvoj. Zavzema se za pravico do komuni- kacije na vseh ravneh, od globalne do lokalne, ter za ustvarjanje pravi- čnega, demokratičnega in participativnega razvoja. Diasio, 2009, Mučalo, 2016. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 93 na drugi strani. Poleg tega, da se distancirajo od usmerjenosti k eko- nomski učinkovitosti, ki je značilna tako za državo kot za trg, se me- diji v skupnosti upirajo tudi trenutnim političnim in demokratičnim diskurzom, ki še naprej poudarjajo reprezentativno vlogo politične elite in drugih vertikalnih vrst organizacije. Četrti teoretični pristop odpira možnost rizomatičnega delo- vanja, analiziranja pomena skupnostnih medijev, uvaja drugačen diskurz komunikacije, na relacijah: mediji, ekonomija, politika in demokracija. Če se osredotočimo na notranje delovanje skupnostnih medijev, je treba najprej opozoriti, da vodijo organizacijski diskurz, ki po- udarja horizontalno organizacijo namesto vertikalne ali hierarhične. Te različne artikulacije moči in vodenja podpirajo bolj enakopravno in enakomerno obliko odločanja in participativno demokracijo. Iz- hajajoč iz slednjega bi bil najbolj uporaben multiteoretičen pristop ali istočasna aplikacija kombinacije navedenih pristopov, primerno situaciji in skupnosti, v kateri se nahaja.  Skupnostni mediji so se poskušali upreti številnim prevladujo- čim trendom na komunikacijski, organizacijski in politični ravni, kar je medijske skupnosti pustilo v precej problematičnem, ranlji- vem in izoliranem položaju. Postavitev rizomatskega pristopa v ospredje, omogoča več prostora za deteritorializacijo glavnih iden- titet in hkrati za sodelovanje z vladnimi in tržnimi organizacijami. Sklenemo lahko z razmišljanjem, da bo morda ravno postavljanje rizomatskega pristopa v ospredje vendarle omogočilo več prostora za sodelovanje z dominantnimi, prevladujočimi (mainstream) me- diji, trgom, državo, vsekakor z zmanjševanjem tenzij in antagoniz- mov, ki so vseskozi prisotni v medijski sferi. Karmen Medica 94 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 94 Bibliografija BILIĆ, P. (2012): “Hrvatski medijski sustav između refleksivne mo- dernizacije i medijatizacije: socijetalna in institucionalna razina”, Društvena istraživanja, (21)4, 821–842. BUCKLEY,  S. et al. (2011): Community Media: A Good Practice Handbook. Paris: UNESCO, Communication and Information Sec- tor. Dostopno na: http://globeinter.org.mn/images/upld/Good.pra ctices.in.community.media.pdf. (20. 6. 2020). CLARC, D. B. (1973): “The Concept of Community: a Re-examina- tion”, Sociological Review, Volume 21, Issue 3, 397–416. COHEN, A. (1989): Culture, Identity and the Concept of Boundary, University of Edinburgh, Dostopno na: https://www.researchgate.net/ publication/27587957_Culture_identity_and_the_concept_of_boun dary/fulltext/0ffc7a750cf255165fc8e74f/Culture-identity-and-the- concept-of-boundary.pdf. COYER, K., HINTZ, A. (2010): “Developing the ‘Third sector’: Com- munity Media Policies in Europe”, in: Klimkiewicz, B., Media Free- dom and Pluralism - Media Policy Challenges in the Enlarged Europe, Central European University Press, 275–297. COULDRY, N. (2000): The Place of Media Power, Pligrims and Wit- nesses of the Media Age. Routledge, London. DELUZE, G., GUATTARI, F. (1987): A Thousand Plateaus. Capitalism and Shizophrenia, University of Minnesota Press, Minneapolis. DIASIO, F. (2009): AMARC and more than 25 years of community media activism. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/scie nce/article/abs/pii/S0736585309000409. (21. 6. 2020). JANKOWSKI, N. et PREHN, O. (2002):Community media in the in- formation age: perspectives and prospects. Cresskill, New Yersey. HEPP, A. (2014): www.mediatization.ku.dk, 21. 6. 2020. 95 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 95 JAKUBOWICZ, K. (2009): A New Notion of Media? https://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/media/doc/New_No- tion_Media_en.pdf, Council of Europe, april 2009. KLOPČIČ, V. (2015): “Značenje regionalne suradnje za očuvanje je- zika i kulture Roma. Političke perspektive”, Časopis za istraživanje politike 3, 83–97. Dostopno na: http://www.upns.rs/sites/default/ files/2017-01/Politicke-perspektive-3-2015.pdf#page=83. KROTZ, F. (2014): “Media, Mediatization and Mediatized Worlds: A Discussion of the Basic Concepts”, in: Hepp, A. and Krotz, F., eds., Mediatized worlds: culture and society in a media age. Basingstoke: Palgrave Macmillan. LEWIS, P. M. (2008): Promoting Social Cohesion : The Role of Com- munity Media. Project Report. Council of Europe, Strasbourg. Do- stopno na: http://repository.londonmet.ac.uk/2585/. MARTIN-BARBERO, J. (1993): Communication, Culture and Hege- mony. From the Media to Meditations, Sage, London. MORRIS, A. et MORTON, G. (1998): Locality, Community and Na- tion, Holder&Stoughton, London. MUČALO, M. (2016): Community radio: razvoj i perspektive nepro- fitnih medijev. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publica- tion/317582351_Community_radio_razvoj_i_perspektive_neprofitn ih_medija. PAJNIK, M. ( 2010): “Konceptualizacija alternativnih medijev: O pomenih alternativnega”, Teorija in praksa, 47(1), 41–58. PAJNIK,  M.  (2016):  Mediatizacija migracij v post-demokraciji, https://www.youtube.com/watch?v=xSFs7Q_po4Y. RODRIGUEZ, C. (2001): Fissures in the Mediascape. An Internatio- nal Study of Citizen’s Media. Cresskill, Hampton Press, New York. VERTOVEC, S. (2006): Fostering Cosmopolitanisms: A Conceptual Survey and A Media Experiment in Berlin, WPTC-2K-06, Oxford. Karmen Medica 96 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 96 Dostopno na: https://pure.mpg.de/rest/items/item_3012243/com- ponent/file_3012244/content. 21. 6. 2020. WRAY, S. (2002): Rhizomes, Nomads, and Resistant Internet Use: Dostopno na: 20. 6. 2020: http://www.nyu.edu/projects/wray/Rhiz- Nom.html. Spletni viri: https://en.unesco.org/themes/community-media-sustainability. https://salaamshalom.org.uk/ (13. 6. 2020). AMARC Europe. 2015. http://www.amarceurope.eu/. https://tunein.com/radio/Radio-Romic-976-s106552. 97 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 97 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 98 RAZLIČNI ČLANKI 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 99 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 100 Igor Ivašković1 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma Izvleček: Članek obravnava vprašanje arbitrarnosti kriterijev, s ka- terimi ločujemo jezike. Z vidika de Saussurjeve teorije kritično anal- izira  nekatere  interpretacije  strukturalizma,  ki  so  bistvene  za razumevanje razmerja med različnimi jeziki. Pri tem avtor preizkuša več kriterijev,  in sicer strukturni, kriterij razumljivosti, genetski, identifikacijski in standardizacijski kriterij. Ugotavlja, da je identi- fikacijski kriterij edini, pri katerem arbitrarnost med istovetnostjo in  raznolikostjo ni mogoča. Ravno  ta kriterij  je najjasnejši  in  je obenem v skladu z osnovnim načelom, da jezik pripada vsem svo- jim govorcem. Avtor obenem poudarja razliko med legitimno prav- ico do odločanja in resnično močjo izbire jezikovne stvarnosti ter izpostavi  pomen  razumevanja  de  Saussurjevega  dogovornega pristopa pri razmejevanju med različnimi jeziki. Ključne besede: sociolingvistika, strukturalizem, jezik, razlikovanje, kriteriji UDK: 81-116 The Criteria for Language Differentiation in the Context of Structuralism Abstract: The aim of this paper is to discuss the issue of arbitrari- ness inherent in the language differentiation criteria. In terms of de Saussure's theory, it critically analyses several interpretations which 101 Moni tor ISH (2020), XXII/1, 101–126 Pregledni znanstveni članek Review Article 1 Dddr. Igor Ivašković, docent na Katedri za management in organizacijo, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. E-naslov: igor.ivaskovic@ ef.uni-lj.si. 04 - IgorIvaskovic 13. 07. 2020 13:57 Page 101 are essential for distinguishing between languages. Several differ- entiation criteria are applied to the Croatian language, namely the structural criterion, the intelligibility criterion, the genetic criterion, the identification criterion and the standardisation criterion. The conclusion is that the identification criterion is the clearest one, and that it is consistent with the principle that a language belongs to all its speakers. Finally, the paper emphasises the difference between the legitimate decision-making right and the true power to choose the linguistic reality, underlining the importance of understanding de Saussure's consensual approach. Keywords: sociolinguistics, structuralism, language, differentiation, criteria 0 0 0 Uvod Jezik je kompleksen pojav in posledično tudi njegovo proučevanje ne more biti enostavno ter enoznačno. Ravno tako ne preseneča dej- stvo, da lahko v jezikoslovni literaturi zasledimo različna izhodišča za analizo jezika in da obstajajo pogledi, ki si med seboj paradig- matično nasprotujejo. Vendar lahko v samem jezikoslovju zasle- dimo  tudi  nekatere  teze,  za  katere  se  na  prvi  pogled  zdi,  da nasprotujejo celo samemu teoretičnemu okviru, znotraj katerega določen  avtor  razvija misel.  Pogosto  to  lahko  zasledimo  tudi  v okviru strukturalističnega pogleda na jezik oz. v okviru interpretacij de Saussurjeve teorije. Razumevanje slednje je izjemnega pomena, saj je namreč ravno Ferdinand de Saussure, oče sodobnega pojmo- vanja strukturalizma v jezikoslovju, pri proučevanju jezika zavzel sociološko perspektivo, njegove interpretacije jezika pa temeljijo na Igor Ivašković 102 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 102 trditvi, da je jezik družbeno dejstvo, ki ga zato ni mogoče obravna- vati ločeno od drugih družbenih pojavov. Prav ta trditev je ključno izhodišče pravzaprav za vse sociolingvistične razprave. Dejstvo je namreč, da ne obstaja apolitična družba, iz česar lahko sklepamo, da tudi jezika v praksi nikoli ne moremo ločiti od politike. Seveda je to najbolj opazno prav na tistih področjih, kjer je bilo reševanje političnih sporov povezano z uporabo najbolj radikalnih metod, ki so žal vključevale tudi vojne. Ne preseneča torej, da je jezikovna pro- blematika na teh področjih včasih preveč naelektrena in pogosto polarizira jezikovno stroko. Ne glede na to dejstvo pa se vendarle zdi, da je v konkretnem primeru preteklo dovolj časa in je danes omogočeno nekoliko svobodnejše razpravljanje o položaju samo- bitnega jezika v odnosu do lastnih narečij in do podobnih ter v do- ločenem  delu  sorodnih  jezikov.  Namen  tega  članka  je  torej predstaviti nekatere dvoumnosti, ki se pojavljajo pri razlagi osnov- nih tez strukturalizma v hrvaškem jezikoslovju. Ravno na primeru hrvaškega jezika je namreč od Slovencem geografsko in zgodovin- sko bližnjih jezikov največ polemik o tem, kdaj ima en jezik dovolj lastnosti, da ga lahko štejemo za samobitnega in kdaj se o enem je- ziku lahko govori le kot o različici ali o narečju nekega skupnega jezika. V konkretnem primeru namreč različna izhodišča povzročajo nestrinjanja, ki se med hrvaškimi jezikoslovci nanašajo predvsem na različne teze glede samobitnosti hrvaškega jezika in glede med- sebojnega odnosa hrvaških narečij. Posledično lahko zasledimo na- sprotujoče  si  trditve,  in  sicer od  teze, da  so  tri hrvaška narečja, čakavščina, štokavščina in kajkavščina, pravzaprav trije različni si- stemi in so potemtakem tudi trije različni jeziki, do popolnoma dru- gačnih mnenj dela lingvistov, ki ne menijo zgolj, da so navedena narečja en jezik, temveč da je tudi sama hrvaščina del srbohrva- škega jezika. Nasprotovanja med jezikoslovci se torej nanašajo tudi na dojemanje narave standardnih jezikov, mnenja pa se gibljejo od 103 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 103 stališča, da so štirje standardni jeziki (bošnjaški/bosanski, črnogor- ski, hrvaški in srbski) avtonomni in neodvisni drug od drugega ter potemtakem tudi popolnoma različni ne glede na dejstvo, da vsi jemljejo kot svojo osnovo del novoštokavskega govora, in ne glede na to, do katere mere se različni govorci medsebojno razumejo. Drugo skrajnost predstavlja stališče, da so bosanščina, črnogor- ščina, hrvaščina in srbščina le različice enega policentričnega stan- dardnega  jezika.  Da  bi  poskušali  odpraviti  dvoumnosti  in prepoznati območja konflikta različnih stališč, prispevek na pri- meru hrvaškega jezika preizkuša več kriterijev (strukturni, kriterij razumljivosti, genetski kriterij, identifikacijski in standardizacijski kriterij) ter ovrednoti vsakega od njih v kontekstu strukturalisti- čnega razumevanja jezika in temeljne teze o pripadnosti določe- nega jezika vsem njegovim govorcem. Pri tem pričujoča razprava seveda presega okvir hrvaškega jezika, saj analizira veljavnost in zanesljivost posameznih kriterijev samobitnosti jezika v okviru teo- rije strukturalizma, kar je mogoče uporabiti v vseh podobnih dile- mah na primeru drugih jezikov. Implikacije strukturalističnih tez na razmerje med sistemom in standardom Teoretični okvir strukturalističnega razumevanja jezika sloni na petih temeljnih jezikovnih dihotomijah, ki jih je v okviru svojih pre- davanj predstavil Ferdinand de Saussure. V prvi je izpostavil ločitev med govorom in jezikom, pri čemer je poudaril, da je jezik vendarle bistveni del govora. Govor namreč sodi tako v družbeno kot v indi- vidualno sfero, ne moremo ga preprosto vključiti v en sam razred človeške dejavnosti.2 Na drugi strani je jezik družbeno določen, in sicer ga posameznik usvoji v določeni družbi, ta jezik pa pripada Igor Ivašković 104 2 De Saussure, 2018, 27. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 104 kolektivu. Po de Saussurju jezik predstavlja zaklad, ki se z nenehno uporabo skladišči v vseh posameznikih znotraj določene jezikovne skupnosti; gre za slovnični sistem, ki virtualno obstaja v vseh mo- žganih, natančneje v možganih skupine posameznikov, a jezik ni popoln v nobenem od njih: jezik lahko deluje samo v množici.3 Jezik je torej celota sama po sebi in obenem tudi načelo klasifikacije, isto- časno pa jezik po de Saussurju ni funkcija govorca, temveč je pro- dukt, ki ga govorec sprejema.4 To je mogoče pojasniti s tem, da posameznik v družbi sprejema jezik družbe in ji ne more vsiliti svo- jega  jezika, ki ga ta družba prej ni  imela. Nasprotno temu pa  je govor individualno dejanje, je namreč plod volje in razuma vsakega posameznika. Uresničevanje jezika skozi govor je torej v domeni in- dividualne odločitve vsakega posameznika. Druga de Saussurjeva dihotomija se nanaša na jezikovni znak oziroma na označevalca in označenca, kjer označenec predstavlja vsebino oz. idejo znaka (besede itd.), označevalec pa predstavlja materialno plat istega.5 Pri tem je de Saussure poudarjal, da je te- meljna značilnost jezikovnega znaka arbitrarnost, saj je vez, ki ozna- čenca povezuje z označevalcem, arbitrarna.6 Glede na dejstvo, da je sam jezikovni znak arbitraren, je mogoče sklepati, da je tako defi- niran jezik svoboden sistem, ki ga je mogoče poljubno urejati. Nje- gova družbena narava sama po sebi naj ne bi bila v nasprotju s tem, vendar de Saussure kljub temu opozarja, da jezik, če ga gledamo v okviru družbe v nekem časovnem obdobju, ni povsem svoboden.7 Šele čas namreč omogoča, da določene družbene sile razvijejo svoj vpliv na jezik, kar implicira načelo kontinuitete. 105 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 3 De Saussure, 2000, 59. 4 De Saussure, 2018, 32–33. 5 De Saussure, 2018, 97–99; Kovačec, 2007, 111. 6 De Saussure, 2000, 124. 7 De Saussure, 2018, 133–134. 04 - IgorIvaskovic 13. 07. 2020 13:58 Page 105 Tretja de Saussurjeva dihotomija opredeljuje pristop k prouče- vanju jezika, lingvistiko namreč deli na interno in eksterno. Medtem ko se slednja nanaša na proučevanje jezika v smislu etnologije, zgo- dovine, politike, geografije in podobnega, interno jezikoslovje prou- čuje  jezik  kot  ločen  sistem  z  lastnimi pravili.8 Četrta  jezikovna delitev obravnava perspektivo proučevanja  jezika, pri čemer de Saussure loči sinhronijo in diahronijo ter pravi, da je sinhronost vse, kar je povezano s statičnim vidikom naše znanosti, medtem ko se diahronost nanaša na tisto, kar povzroča evolucija.9 Peta dihotomija pa na drugi strani opredeljuje vrste razmerij v jeziku, in sicer raz- merja in praesentia (sintagmatične odnose) in razmerja in absentia oz. asociativne odnose. Medtem ko sintagmatični odnosi temeljijo na linearni naravi jezika, po kateri ni mogoče izreči dveh elementov hkrati, je asociativni odnos povezan z jezikom, kjer je vsaka beseda, ki se uporablja v besedilu, povezana z drugo besedo. Pri tem je treba opozoriti, da je za de Saussurja jezik predvsem forma, kar pomeni, da je jezik v prvi vrsti sistem zakonitosti, ki določa odnose med je- zikovnimi znaki.10 Strukturalizem in de Saussurjevih pet dihotomij so izrednega po- mena za razvoj lingvistike kot znanstvene discipline, zato je razum- ljivo, da so pomemben pečat pustili tudi pri hrvaških jezikoslovcih. Za pričujoči članek je vsekakor najbolj zanimiv poskus aplikacije ra- zlikovanja med jezikom in govorom na primeru hrvaškega jezika. Radoslav Katičić je tako na primer trdil, da govor pripada posamez- niku, in sicer naj bi šlo za konkretno dejavnost, psiho-fiziološki pro- ces, v katerem nastajajo določeni glasovi, obenem pa naj bi bil govor tudi neposredna izkustvena stvarnost jezikovnega pojava.11 V kon- Igor Ivašković 106 8 Ibid., 39-43. 9 De Saussure, 2000, 140. 10 De Saussure, 2018, 169–175. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 106 tekstu interpretacije strukturalističnih konceptov, natančneje raz- merja med jezikom in govorom, pa je izredno zanimiva tudi precej odmevna interpretacija pokojnega jezikoslovca Josipa Silića, ki je v svojem delu o funkcionalnih vlogah jezika kot izhodišče za analizo uporabil de Saussurjev konceptualni aparat.12 Slednjega je sicer ne- koliko prilagodil interpretacijam poznejših strukturalističnih krogov, ki so jezik (langue) imenovali kot potencial, Silić pa to označi kot si- stem. Obenem tisto, čemur de Saussure pravi govor (parole), Silić imenuje jezikovni standard. Silić v nadaljevanju dodatno teoretično oporo išče v konceptu sistema, norme in govora, ki ga je razvil Eu- genio Coseriu,13 pri čemer pa takoj izpostavi njegovo domnevno ab- straktnost in posledično težavno razumevanje. Pri tem se zdi, da odgovornost za morebitno nerazumevanje teorije prenaša na bralca, kar že na začetku sproži določen dvom o predstavljeni teoriji. Silić jezik kot sistem opredeljuje kot skupek funkcionalnih nasprotij, si- stem možnosti, kot skupek obveznosti in svoboščin, in dodaja, da je sistem bolj posvetovalne kot obvezne narave.14 To je po besedah   istega avtorja jezik v nastajanju oziroma predstavlja možnosti, “kako se lahko govori”, obenem pa naj bi jezik kot sistem določali le no- tranji oz. tihi ali implicitni, čisto jezikovni zakoni in norme. Jezik kot sistem torej kot tak ne bi smel biti podložen človekovi volji in bi posledično moral biti nevtralen do zgodovine, kulture, civiliza- cije, literature, religije, politike in podobnega. Moral bi torej biti neodvisen od identitete ljudi. Iz tega sledi, da jezik kot sistem (oz. langue po pojmovanju de Saussurja) ni zavestni produkt človeka, kar pomeni, da obstaja kot potencial sam po sebi oz. je posledica nekega drugega naravnega pojava, ki ni v človekovi domeni. Pri 107 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 11 Katičić, 1971, 16. 12 Silić, 2006. 13 Coseriu, 1967. 14 Silić, 2006, 17–18. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 107 tem Silić kot primer navaja besedo “subjekt”, ki je po njegovih be- sedah  v konfliktu s hrvaškim jezikom kot sistemom, saj naj hrvaški sistem ne bi sprejemal padajočega naglasa na neprvem zlogu.15 Pri tem si seveda lahko upravičeno postavimo vprašanje, kaj je vplivalo na hrvaški jezik kot sistem, da se je oblikoval tako, da padajoči naglas na neprvem zlogu ni mogoč. Če namreč opredelimo sistem kot po- tencial oz. “kakor je mogoče govoriti”, je razumljivo, da je ljudem dana tudi možnost različnih poudarkov, vključno s padajočim nagla- som na neprvem zlogu. Poleg tega sam Silić opredeljuje konkretni jezik kot sistem kot hrvaški. Že sam pridevnik “hrvaški” implicira, da ta sistem ni kakršne koli vrste, temveč naj bi pripadal govorcem hrvaščine, ki pa niso nič manj kot skupnost ljudi, ki ima med drugim tudi status naroda in nacije. Ne nazadnje tudi sama beseda “sistem” implicira določen vrstni red, sistem pravil oz. določen model, ki ga vzpostavlja določena družba, saj jezik ni le produkt družbe, temveč tej družbi tudi pripada. Posledično teza, da tega sistema ne določa človek, ni utemeljena, saj so tako potencialni jezik kot tudi vse ling- vistične zakonitosti vezane izključno na človeške omejitve. Zdi se torej, da je šel obravnavani avtor vendarle malo predaleč in je zane- maril dejstvo, da je jezik v prvi vrsti predvsem človeški pojav. To velja, kljub temu da je z vidika posameznika jezik danost, ki mu jo determinira družba, kajti če jezika ne prevzame, je ta posameznik v veliki meri izključen iz družbenega življenja. Pri obravnavi jezika kot potenciala in govora kot realiziranega jezika ravno tako nikakor ne smemo pozabiti na četrto de Saussurjevo dihotomijo, ki pravi, da je jezik mogoče gledati bodisi z vidika delovanja v določenem tre- nutku, v določenem časovnem intervalu, lahko pa se vsaka jezikovna enota proučuje skozi daljše časovno obdobje.16 Skozi različna časo- Igor Ivašković 108 15 Ibid., 20–21. 16 Kovačec, 2007, 113. 04 - IgorIvaskovic 13. 07. 2020 13:58 Page 108 vna obdobja se jezik nedvomno spreminja.17 V prid tej tezi jeziko- slovki Kovačević in Badurina izključujeta možnost dokončne dolo- čitve  jezikovnih  slojev  ravno  zato,  ker  je  spremenljivost  in nedokončanost že v sami naravi jezika.18 Isti avtorici posledično opredeljujeta jezik kot sredstvo, ki ga imamo, da bi z njim lahko iz- ražali svoje potrebe. Že s tem implicitno potrjujeta tudi tezo, da je jezik pojav imanenten človeku oz. ljudem. To izrecno potrjujeta tudi s trditvijo, da se jezik prilagaja človeškim potrebam in ciljem,19 pod- obno pa lahko preberemo tudi iz zapisov nekaterih drugih hrvaških jezikoslovcev.20 Z vidika opredeljevanja jezika kot sistema je za njegovo razume- vanje zagotovo najpomembnejše razmerje tega sistema s standard- nim  jezikom. Po Silićevem mnenju namreč standard sestavljajo običaji oz. “kot se običajno govori”, norme oz. “kako bi človek moral govoriti” in kodifikacije, ki predstavljajo “tisto, kar človek mora go- voriti”.21 Avtor v tem kontekstu poudarja, da je standardni jezik po- sledica vrednostne presoje in je kot tak podvržen sociolingvističnim zakonitostim. V tem pogledu se s Silićem strinja tudi Kapović, ki meni, da je standard poljubno izbrana norma, saj se določa glede na presojo, kaj je prav in kaj ne. Opredeljevanje tega pa naj pogosto ne bi imelo temelja v lingvistiki.22 Ko govori o razmerju med siste- mom ( jezikom) in standardom (normo), Silić navaja, da gre sicer za različni stvari, ki pa ne moreta druga brez druge, saj naj bi se med- sebojno pogojevali.23 Avtor na primer navaja, da sistem standardu 109 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 17 Guberina, 1996. 18 Kovačević in Badurina, 2001, 18. 19 Ibid., 2001, 12. 20 Na primer Kapović, 2011, 7–8. 21 Silić, 2006, 19–20. 22 Kapović, 2011, 60. 23 Užarević, 2007. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 109 zagotavlja konsistentnost in komunikativnost, pri čemer se sklicuje na slovnična pravila.24 Vprašanje, ki si ga pri tem lahko upravičeno postavimo, je, katera slovnica ni posledica človekove volje. Silić na- mreč navaja dinamičnost, spremenljivost in ustvarjalnost jezika kot standarda, kar naj bi omogočalo potrebne spremembe in razvoj je- zika kot sistema. Isti avtor celo izrecno navaja, da je jezik kot sistem odvisen od jezikovnega standarda, saj standard pogosto nalaga si- stemu določene spremembe, ki včasih nasprotujejo dotedanjim pra- vilom istega sistema.25 Na tem mestu se zdi, da avtor nasprotuje svojim prejšnjim trditvam. Kako bi sicer standardni jezik, ki je po- sledica sociolingvističnih zakonitosti, vplival na sistem, ki bi moral, glede na avtorjeve trditve, biti neodvisen od človekove volje. To bi bilo seveda res le, če bi obstajal del standarda, ki ne bi bil del zavest- nega človeškega dejanja, in bi le-ta del vplival na jezik kot sistem, kar pa je po Silićevi opredelitvi standarda napačno. Iz opredelitve odnosa med standardom in jezikom kot sistemom lahko torej skle- pamo, da sistem kot tak (nečloveški pojav) ne obstaja ali pa je vsaj njegova definicija nejasna. Pri tem se zdi, da nerazumljivost teorije o sistemu in standardu vendarle ni posledica visoke stopnje ab- straktnosti, temveč je žal zgolj posledica njene logične nedosledno- sti. Slednje seveda ne pomeni, da temeljne teze strukturalistične jezikovne teorije ne držijo, le da v tem konkretnem primeru niso pra- vilno interpretirane in aplicirane na konkretni jezik. Samobitni jezik ali narečje enega jezika? Paradigme strukturalistične teorije, kot je razvidno iz obravnavanega primera, niso vedno najustrezneje prenesene v konkreten kontekst. Teze o jeziku kot sistemu, ločenem od jezika v družbenem kontekstu, Igor Ivašković 110 24 Silić, 2006, 228. 25 Ibid., 122–124, 175. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 110 pa povzročajo precej težav tudi pri opredeljevanju razmerij med je- zikom in narečji. Na primeru hrvaškega jezika imamo ravno pri tem največ različnih mnenj, razprave jezikoslovcev pa so izredno dina- mične v zadnjih petindvajsetih letih. Silić na primer meni, da hrvaški standardni jezik temelji na novoštokavskem govoru zahodnega tipa jekavske izgovarjave, ki ima nekatere posebnosti glede štokavščine kot celote. Isti avtor na slednjo gleda kot na jezik kot sistem in izpe- ljuje stališče, da lahko štokavščina kot taka predstavlja osnovo razli- čnih standardnih jezikov.26 Pri tem navaja hrvaški, srbski, bosanski oz. bošnjaški in črnogorski standardni jezik. Po Silićevem mnenju so  torej hrvaški,  srbski, črnogorski  in bosanski  (bošnjaški) stan- dardni jeziki med seboj sicer avtonomni in različni, a so še vedno standardni jeziki istega sistema. Po drugi strani avtor meni, da kaj- kavščina, čakavščina in štokavščina niso tri narečja enega jezika, temveč tri hrvaška narečja ali trije različni hrvaški sistemi. Hrvati naj bi imeli po besedah  Silića torej tri jezikovne sisteme, a le en si- stem naj bi bil izbran kot osnova za standardni hrvaški jezik. To tezo dopolnjuje s trditvijo, da čakavizmi in kajkavizmi niso dialektizmi hrvaškega standardnega jezika, saj se dialektizmi lahko pojavljajo le znotraj enega sistema, kar pomeni, da so dialektizmi hrvaškega stan- dardnega jezika le štokavizmi.27 Užarević povzema Silićevo tezo in pravi, da ima štokavščina štiri standardne jezike, Hrvati pa tri jezike, opredeljene kot sistem, a le en jezik, ki je razumljen kot standard. Po- sledično naj bi Hrvati čakavci in kajkavci uporabljali dva različna si- stema.28 Žal Silić ne pojasni meril, po katerih se en sistem razlikuje od drugega, temveč zgolj navaja, da so fonologije drugačne in tudi, da je čakavščina večinoma ikavska, kajkavščina ekavska in štokav- 111 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 26 Ibid., 33. 27 Ibid., 30–32. 28 Užarević, 2007. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 111 ščina (i)jekavska.29 Kljub temu se zdi, da delitev zgolj na temelju besed “kaj”, “ča” in “što” ni ravno posrečena, saj zanemarja množico drugih besed in fonoloških značilnosti, zato je v precejšnjem delu Dalmacije čakavščina veliko bolj podobna štokavščini, medtem ko je v drugem delu, predvsem v Gorskem Kotarju, veliko bolj podobna kajkavščini, iz česar lahko sklepamo, da med njimi ni jasnih mej. Pod- obno menijo tudi nekateri drugi jezikoslovci.30 Navsezadnje je težko razumljiva tudi teza, da kajkavščina sega ravno do državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Pri tem se seveda posta- vlja vprašanje, ali je slovenski jezik kot sistem po Silićevem mnenju ločen sistem od hrvaške kajkavščine ali pa gre morda za isti sistem, na podlagi katerega so samo Slovenci ustvarili svoj standardni jezik. Iz opredeljenega žal ni mogoče z gotovostjo reči, kje se hrvaško na- rečje (oz. sistem po Siliću) začne in kje konča, saj v nasprotju z ve- ljavnimi  standardi  jezikov  in  njihovih  narečij,  ki  živijo  drug  ob drugem v daljšem časovnem obdobju, nimajo ostrih mej.31 Nekoliko drugačen pogled od Josipa Silića ima jezikoslovka Snježana Kordić, ki trdi, da so hrvaški, srbski, črnogorski in bosan- ski (bošnjaški) jezik pravzaprav štiri standardne različice enega in istega tako imenovanega policentričnega standardnega jezika. Kor- dić se pri tem sklicuje na kriterij razumljivosti in navaja meje pri 50- oz. 80-odstotni identičnosti kot ključne pri razmejevanju istove- tnih od različnih samobitnih jezikov.32 Na drugem mestu pa ugo- tavlja, da je 75- do 85-odstotna razumljivost tisti interval, v katerem lahko pride do nejasnih rezultatov glede identifikacije istovetnosti oz. različnosti jezikov.33 To pomeni, da so anketiranci, ki so ocenje- Igor Ivašković 112 29Mandić, 2015. 30 Na primer Vermeer, 1982. 31 De Saussure, 2018, 276; Kapović, 2011, 139. 32 Kordić, 2010, 98. 33 Lasić, 2017. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 112 vali svoje razumevanje drugega ali potencialno istega jezika, po opravljenem testu morali odgovoriti, ali so “težko” ali “lahko” razu- meli testirani jezik (potencialno drugi/istovetni jezik). Po besedah   Snježane Kordić v raziskavah tega tipa odgovori anketirancev ni- hajo samo v razponu od 75 do 85 odstotkov ujemanja temeljnih besed med dvema jezikoma. V tem intervalu se torej pojavljajo od- govori tako “lahko” kot tudi “težko”. Istočasno pa naj bi bili po mne- nju  iste  avtorice  vsi  odgovori  nad  85-odstotno  razumljivostjo “lahko”, kar naj bi pomenilo, da gre za istovetna jezika.34 Kordićeva se pri tem nanaša na tako imenovani Swadeshev seznam sto osnov- nih besed, za katerega meni, da je skoraj popolnoma enak pri Hrva- tih, Srbih, Bošnjakih in Črnogorcih.35 Pri primerjavi dveh avtorjev, lahko ugotovimo, da Silić istovet- nost oz. različnost jezika presoja po notranjih, implicitnih značilno- stih jezika kot sistema, medtem ko Snježana Kordić to istovetnost utemelji s kriterijem razumevanja govorca potencialno drugega je- zika. Različni izhodišči sta sicer povzročili nesoglasje med dvema omenjenima jezikoslovcema, saj Silić meni, da so štirje standardni jeziki (bošnjaški/bosanski, črnogorski, hrvaški in srbski) vendarle samostojni in neodvisni drug od drugega ter popolnoma različni ne glede na pripadnost (novo)štokavščini in ne glede na to, kakšna je potencialna razumljivost med njihovimi govorci.36 S tem Silić na- sprotuje tezi Kordićeve, da so bosanski, črnogorski, hrvaški in srbski jezik le različice policentričnega standardnega jezika, ter ne spre- jema merila razumljivosti kot relevantnega za presojanje istovetno- sti jezikov. A zdi se, da stališči dveh avtorjev vendarle nista tako zelo različni. To, kar je za Silića standardni jezik, je za Snježano Kor- 113 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 34 Ibid. 35 Kordić, 2010, 98–99. 36Mandić, 2015. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 113 dić različica skupnega standarda. Medtem ko avtorica kot ključni kriterij opredeljuje razumljivost, kjer je meja točno določena pri do- ločenem odstotku, Silić istovetnost išče na sistemski ravni z impli- citnimi jezikovnimi merili. V primeru Snježane Kordić gre sicer za arbitrarno odločanje o tem, kje se nahaja meja med enim in več sa- mobitnimi jeziki, na kar opozarja tudi Kapović, ki pravi, da je vsako določanje mejnega odstotka identičnosti določeno poljubno.37 Na drugi strani je v Silićevem primeru mogoče govoriti o določitvi ne- jasnih meril, kar zopet implicira manevrski prostor za arbitriranje vsakega posameznega avtorja v postopku ugotavljanja istovetnosti jezikov. Ne nazadnje nas tudi sam primer nestrinjanja dveh avtorjev lahko pripelje do sklepa, da v jezikoslovni stroki očitno ni jasnih meril oz. ni konsenza glede njihove uporabe pri presojanju istovet- nosti jezikov. Teh kriterijev je seveda več, a vsi jezikoslovci nimajo enakega odnosa do njih. V tem kontekstu se lahko strinjamo s tezo, da odgovor lingvistov pri vprašanju istovetnosti jezika ni enostaven niti enoznačen.38 Na primeru hrvaškega jezika je o tem pisalo kar nekaj jezikoslovcev, poleg Kapovića še predvsem Radoslav Kati- čić,39 Dubravko Škiljan40 in Ranko Matasović,41 ki so vsi trdili, da se identiteta in istovetnost enega jezika z drugim lahko presoja po različnih  kombinacijah meril. V  tem kontekstu  lahko omenimo strukturni kriterij, kriterij medsebojne razumljivosti, genetski krite- rij, identifikacijski kriterij in končno standardizacijski kriterij. Med- tem ko se strukturni kriterij nanaša na proučevanje podobnosti v fonološkem, morfološkem in skladenjskem smislu, standardizacijski kriterij izpostavlja podobnost več standardnih jezikov, razumljivost Igor Ivašković 114 37 Kapović, 2011, 134. 38 Ibid., 133–137. 39 Katičić, 1992. 40 Škiljan, 1995; Škiljan, 2002: 31–37. 41Matasović, 2001. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 114 se nanaša na stopnjo (odstotek) razumevanja potencialno drugega jezika, genetski kriterij proučuje sam izvor besed, identifikacijski pa kot ključni element jemlje subjektivno mnenje samih govorcev. Kriteriji samobitnosti jezika Dejstvo, da obstaja več različnih kriterijev, s katerimi je mogoče pre- sojati status določenega jezika oz. razmerja med jeziki, implicira praktične dileme pri proučevanju podobnih jezikov. Ne glede na to, katero merilo izberemo, moramo vedno imeti pripravljen odgovor na vprašanje, kdaj sta si dva ali več jezikov dovolj podobni, da gre za istovetni jezik, in kdaj ima določen jezik dovolj lastnosti, da ga lahko štejemo za samobitni jezik. Ta dilema je še posebej zanimiva v kontekstu hrvaškega jezika in njegovega odnosa s podobnimi je- ziki, saj s seboj ne nosi le problema poimenovanja jezika, temveč povzroča dvome tudi pri zadevah, kot je na primer organizacija iz- obraževanja v maternem jeziku v etnično (in jezikovno) mešanih okoljih. Kot je bilo že ugotovljeno, jezikoslovje ne ponuja dokon- čnega odgovora, temveč ponuja možnosti za presojo po različnih merilih, zato ni presenetljivo, da lahko v literaturi preberemo argu- mente za in proti tezi o istovetnosti hrvaškega in nekaterih drugih jezikov. Toda različni pogledi niso samo posledica izbire različnih kriterijev, temveč do različnih interpretacij prihaja tudi v okviru pre- sojanja po istih merilih. Kapović na primer meni, da glede na struk- turni kriterij razlike med hrvaškim in srbskim jezikom obstajajo, vendar niso pretirano velike: “Fonološki sistem je bolj ali manj enak, morfološki ravno tako – čeprav obstajajo nekatere razlike – samo- stalniki, glagoli, pridevniki itd. imajo bolj ali manj enake oblike, v sintaksi pa razlike niso prevelike.”42 Franolić na drugi strani navaja razlike v besedišču in pravi, da se razlikuje vsaj 10.000 besed in še 115 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 42 Kapović, 2011, 134. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 115 tisoč besed iz različnih strokovnih terminologij.43 Dodatno navaja še 85 zvočnih razlik in približno 200 razlik na področju tvorbenih pravil, medtem ko Kačić sistematično navaja številne glasovne, oblikoslovne,  besedotvorne,  leksikalne  in  skladenjske  razlike.44 Očitno je torej, da je v okviru strukturnega kriterija mogoče o isti zadevi presoditi različno. Podobno lahko ugotovimo tudi pri genet- skem kriteriju, saj ta implicira, da sta dva idioma del istega jezika, če jima lahko pripišemo isti izvor. To naj bi pomenilo, da so vsi je- ziki, ki so nastali na temelju (novo)štokavščine, dejansko istovetni jeziki.45 Vendar skupnega izvora ni vedno enostavno dokazati, obe- nem pa lahko istemu izvoru navkljub razvoj jezika povzroči tako močne razlike, da bi bilo v nekaterih primerih nesmiselno zagovar- jati istovetnost dveh jezikov. Posledično torej tudi to merilo omo- goča veliko mero arbitrarnosti. Kriterija razumljivosti in standarda sta močno povezana, pred- vsem ko govorimo o hrvaškem in srbskem jeziku. Če namreč upo- števamo merilo razumljivosti, je jasno, da se velika večina srbskih in hrvaških govorcev med seboj razume, kar je posledica dejstva, da sta se tako hrvaški kot srbski standard gradila na novoštokavski osnovi, kar se pogosto uporablja kot argument pri zagovarjanju teze o isto- vetnosti teh jezikov. Toda standard je posledica arbitrarne (politične) odločitve, medtem ko jezik nekega ljudstva ni omejen samo na stan- dard. Kačić na primer meni, da je jezik nekega naroda pravzaprav skupek vseh njegovih narečij, ki se med seboj lahko izrazito razliku- jejo, tako kot to velja v primeru hrvaških narečij.46 Zanimiva je torej razlaga Kačića, ki kot hrvaški jezik opredeljuje jezik, ki ga Hrvati Igor Ivašković 116 43 Franolić, 1984, 168. 44 Kačić in Šarić, 1995, 119–133. 45 Kapović, 2011, 136. 46 Kačić in Šarić, 1995, 63. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 116 uporabljajo v vsakodnevni rabi, ki pa seveda ni omejen samo na ve- ljavni standard. Pri tem izhaja iz teze, da jezik pripada vsem govor- cem,  Hrvatom  pa  pripadajo  tako  kajkavščina,  štokavščina  in čakavščina, ki pri svojih govorcih živijo ob in včasih tudi navkljub veljavnemu standardu. V nasprotju s tem je razumljivost med Hrvati in velikim deležem govorcev sosednjih (novoštokavskih) jezikov prav posledica podobnih standardov. Če vzamemo govorce hrva- ščine iz nekaterih čakavskih ali kajkavskih regij, bi ti pravzaprav težko razumeli govorce srbščine iz na primer torlaškega govornega območja, če se prvi ne bi učili in posledično govorili standardno hrvaščino, drugi pa standardno srbščino. Pri obravnavanju razum- ljivosti in podobnosti dveh (ali štirih) standardov je treba opozoriti, da je proučevanje določenih narečij kot jezika naroda zgolj navide- zno stvar le jezikoslovja. Kot navaja tudi sam Kačić: “Čeprav je prou- čevanje narečja na videz ločeno od jezikovne politike, pa je vendarle dejstvo, da je odločitev za proučevanje niza narečij kot celote še vedno politična odločitev.”47 Avtor to potrjuje z navedbo, da je hrva- ški jezik sestavljen iz treh narečij, izmed katerih sta dva po svoji strukturi različna od srbskih narečij nič manj, kot je makedonščina različna od hrvaščine ali bolgarščina od srbščine.48 Torlaški oz. šop- ski govori so namreč skupina štokavskih, a izključno srbskih govo- rov, ki so v marsičem popolnoma drugačni od hrvaških govorov. To lahko ugotovimo tudi za kosovsko-resavske govore. Posledično so le govori z območja Šumadije in Vojvodine blizu hercegovskim go- vorom. Povsem drugačno stališče zavzema Silić, ki hrvaškega narečja po skupnem imenu ne imenuje jezik Hrvatov in še manj hrvaški jezik, temveč  jih opredeljuje kot  tri  različne hrvaške sisteme.49 Na tem 117 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 47 Ibid., 109. 48 Ibid.,110. 49 Silić, 2006, 30. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 117 enem primeru lahko opazimo, kako močno se razlikujejo pogledi je- zikoslovcev. To ni zgolj posledica samovoljne izbire meril, temveč tudi posledica dejstva, da različni jezikoslovci pogosto arbitrarno iz- birajo tudi izhodišča za presojanje po istih kriterijih.  Večina jezikoslovcev se danes vendarle strinja, da v primeru hrva- ščine in srbščine ni mogoče govoriti o različicah jezika, saj nimata skupne nadrejene množice, ki bi hrvaščino na eni in srbščino na drugi strani imela za svoji podmnožici. Kljub temu pa je še danes opazna uporaba skupnega imena za oba jezika. Tako je na primer po- gosto mogoče zaznati teze o t. i. srednje-južnoslovanskem prostoru, ki naj bi vključeval območja Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, kar je dejansko območje, na katerem danes veljajo stan- dardi, ki temeljijo na novoštokavski osnovi, a je, glede na navedeno, tudi to ravno tako posledica arbitrarne odločitve, po kateri se skupaj proučujejo vsa narečja na tem območju. Če sprejmemo tezo o skup- nem jezikovnem izvoru, o katerem v jezikoslovni stroki sicer še ni so- glasja,50 in  tako  domnevamo,  da  so  se  slovenščina,  hrvaščina, srbščina, makedonščina in bolgarščina razvile iz skupne osnove, je delitev na zahodno-južnoslovanski (slovenščina), vzhodno-južnoslo- vanski (bolgarščina in makedonščina) in srednje-južnoslovanski pro- stor (hrvaški, srbski, bosanski/bošnjaški in črnogorski jezik) plod arbitrarnosti. Ti jeziki so namreč podobni zaradi izbire iste osnove za  štiri  standardne  jezike,  določitev  jezikovnega  standarda pa  je vedno plod jezikovno-politične odločitve. Izraz srednje-južnoslovan- ski prostor torej v jezikovnem smislu v razmerju s pojmom “prostor štokavščine” nima nobene nove jezikoslovne vrednosti, le da premika mejo tega prostora na politično-administrativno razmejitev Repu- blike Hrvaške in Republike Slovenije, kar z jezikovnega vidika ni po- vsem  korektno.  Hrvaška  kajkavščina  ima  namreč  bistveno  več Igor Ivašković 118 50 Peco, 1978, 7; Kapović, 2011, 150. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 118 skupnih lastnosti z določenimi slovenskimi narečji kot s srbskimi tor- laškimi oz. šopskimi. Posledično torej ne obstaja jezikovni kriterij, po katerem bi kajkavska in torlaška območja uvrščali v en prostor, isto- časno pa bi ločevali med slovenskimi in kajkavskimi območji.  Standardizacijski kriterij, pri katerem se ocenjuje stopnja ujema- nja enega standardnega jezika z drugim standardnim jezikom, torej ni zanesljiv pri presoji, ali gre za dva samobitna jezika ali pa oba pred- stavljata istoveten jezik. Posledično danes nihče ne govori o o nizo- zemskem in nemškem jeziku kot istovetnih jezikih, kakor tudi ne o danskem in norveškem.51 Če bi kot merilo vzeli medsebojno razum- ljivost dveh jezikov, kot to počne Kordić, bi bila meja med istovet- nostjo in različnostjo spet rezultat arbitrarne odločitve. To zagotovo ne pomeni, da podobnosti jezikov ne morejo biti posledica zgodovin- skega razvoja, ki je omogočil, da sta dva ali več jezikov v medseboj- nem stiku. Dejstvo, da se ljudje z migracijami mešajo in medsebojno komunicirajo, in tudi na primer dejstvo, da v določeni državi obstaja neka manjšinska skupnost, se pogosto uporablja kot dokaz pri zago- varjanju istovetnosti dveh jezikov, saj imajo pogosto člani manjšin- skih skupnosti popolno komunikacijo z večinsko skupnostjo, čeprav velik delež teh manjšin svoj materni jezik opredeljuje na temelju pri- padnosti manjšinski narodni skupnosti. Pri tem ne smemo spregle- dati  niti  tega,  da  danes  tudi  na  področju  obravnavanega  jezika narodnostne manjšine iščejo načine zaščite lastnega jezika, kar vklju- čuje tudi uporabo dvojezičnosti v določenih občinah. Ravno izražena želja manjšinskih skupnosti nas vodi do identifikacijskega kriterija, torej do tega, kar govorci sami mislijo o svojih jezikih. Po tem kriteriju sta na primer hrvaščina in srbščina očitno različna jezika ne glede na določeno obdobje skupnega razvoja. Pri tem je vsekakor zanimivo dejstvo, da so argumentacije avtorjev z različnimi stališči metodolo- 119 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 51 Kapović, 2011, 145. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 119 ško podobne, a se razlikujejo po izhodišču proučevanja. Tako bodo na primer zagovorniki samobitnosti hrvaškega jezika, kot je na pri- mer Kačić, začeli z zgodovinsko analizo srednjeveškega hrvaškega jezika, medtem ko bodo zagovorniki teze o istovetnosti srbskega, hrvaškega, bosanskega (bošnjaškega) in črnogorskega jezika svoje analize  začenjali  v  19.  stoletju.  Ravno  združevanje  hrvaščine  in srbščine v 19. in 20. stoletju je povzročilo tudi potrebo po skupnem imenu jezika. Ob formiranju novosadskega sporazuma se je obrav- navalo tudi poimenovanje “hrvaški ali srbski”, sčasoma pa je bilo sprejeto ime “srbohrvaščina” (oz. na Hrvaškem hrvatsko-srpski).52 Po Kačiću53 tak hibridni jezik v praksi med samimi govorci hrvaščine in srbščine ni deloval, saj so eni še naprej govorili hrvaško in drugi srbsko, je pa imel pomemben vpliv na območjih, kjer nista bila do- minantna ne srbski ne hrvaški jezik, na primer na makedonskem in slovenskem ozemlju, kjer je do razpada jugoslovanske državne tvorbe imel celo status prestižnega jezika.54 Podobno lahko opazimo tudi danes, saj se v nekaterih mednarodnih institucijah uporablja izraz “jezik BHS” (bosanski, hrvaški, srbski), čeprav so preference velike večine govorcev teh jezikov drugačne. Vprašanje jezikovnega poime- novanja torej tudi danes ostaja predvsem v domeni stvarne politične moči, izkupiček (istovetnost ali različnost jezikov) pa je rezultat raz- merij moči relevantnih političnih subjektov. Vprašanje legitimnosti Po poskusu aplikacije različnih jezikoslovnih kriterijev na dve kon- kretni vprašanji, in sicer, 1) ali so kajkavščina, štokavščina in čakav- ščina trije (različni) sistemi, torej različni jeziki, ne pa le narečja Igor Ivašković 120 52 Jonke, 1971, 115–116. 53 Kačić in Šarić, 1995, 71–72. 54 Požgaj-Hadži, Balažic Bulc, Miheljak, 2013, 37; Gjurkova, 2009, 97. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 120 istega jezika in 2) ali so hrvaški, srbski, črnogorski in bosanski jezik del istega sistema, lahko z gotovostjo zaključimo le to, da odgovor ni enoznačen. Pri presoji narave posameznega kriterija se je zato treba vrniti v izhodišče strukturalizma. Ferdinand de Saussure je namreč trdil, da so razlike med idiomi lahko večje ali manjše. Kadar so te manjše, običajno govorimo o različnih narečjih enega jezika, v drugem primeru pa o različnih jezikih. De Saussure je torej menil, da pri razlikovanju med narečji in jeziki dejansko ni kvalitativnih razlik, obstajale naj bi le kvantitativne razlike.55 Vendar pa de Saus- sure,56 podobno kot pozneje tudi Škiljan,57 meni, da so meje med narečji poljubne, meje med jeziki pa so običajno plod dogovora. Zdi se torej, da je ključ ravno v besedi “dogovor”. Dogovor, sporazum ali pogodba namreč implicira obstoj (vsaj) dveh subjektov, ki lahko izrazita svojo voljo, ki potrjuje strinjanje vsakega posameznega sub- jekta glede vsebine dogovora. Subjekt v tem pogledu ni samo tisti, ki ima svojo voljo in jo lahko izrazi, temveč mora istočasno izpol- njevati tudi drugi pogoj subjektivitete, in sicer priznanje njegove volje s strani drugih subjektov. Če imamo v mislih dve konkretni vprašanji, je bistvenega pomena identifikacija subjektov, ki imajo legitimnost pri dogovarjanju meje v primeru obravnavanih jezikov. Ali gre za skupino jezikoslovcev, strokovnjakov za področje južno- slovanskih jezikov ali morda za koga drugega? Če analiziramo po- samezne interpretacije iz tega prispevka, lahko ugotovimo, komu bi glede na stališča različnih avtorjev pripadla ta vloga. Stališče Snježane Kordić se nagiba k uporabi kriterija medsebojne razum- ljivosti in znotraj tega k upoštevanju meja, izraženih v določenih odstotkih razumljivosti, ki so jih opredelili posamezni jezikoslovci. 121 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 55 De Saussure, 2018, 264. 56 Ibid., 280. 57 Škiljan, 2002, 31. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 121 Po tem merilu je torej kritična množica znotraj stroke tista, ki ima legitimnost skleniti dogovor glede različnih in istovetnih jezikov. Težava, ki se pri tem pojavlja, je večslojna. Na splošni ravni problem leži v dejstvu, da je število jezikoslovcev v celotni populaciji relati- vno majhno in ne upošteva izhodišča, s čimer se načeloma strinja večina (tudi samih jezikoslovcev), in sicer, da jezik ni samo produkt družbe, temveč družbi tudi pripada. Jezik je tako na neki način las- tništvo vseh njegovih govorcev, a to načelo se ne more uveljaviti ob morebitni realizaciji stališča Snježane Kordić. Mejni odstotki so na- mreč rezultat dogovora med jezikoslovci, med katerimi v konkret- nem primeru  številni niso govorci  jezikov, na katere poskušajo aplicirati svoj dogovor. Istočasno se v konkretnem primeru izposta- vlja tudi težava v relativno dolgem obdobju ideološko enostran- skega kadrovanja jezikoslovcev, na kar kaže dokument o sklepih predstavnikov republiških centralnih komitejev nekdanje Zveze ko- munistov iz leta 1986. V slednjem se namreč najprej opredeli cilj, in sicer enotnost srbohrvaškega jezika, obenem pa se poudari nujnost posvečanja posebne pozornosti kadrovanju marksistično orientira- nih sociolingvistov, ki bodo omogočili uresničevanje zastavljenih ciljev na področju jezikovne politike.58 Zdi se torej, da odvzemanje pravice pretežnemu delu govorcev do vloge subjekta pri razmeje- vanju in združevanju jezikov nikakor ni upravičeno. Še posebej to velja zaradi dejstva, da znotraj posameznih meril ne obstajajo jasne in objektivne meje med različnimi in istovetnimi jeziki.  Sklep Kriteriji razlikovanja jezikov nimajo torej le težave, da znotraj njih ni jasnih meja, ki bi ločile narečja od jezikov, temveč tudi to, da ve- čina teh kriterijev ne upošteva načela pripadnosti jezika njegovim Igor Ivašković 122 58 Hrvatski jezični portal, 2019. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 122 govorcem. V tem kontekstu se zdi, da je identifikacijski kriterij ven- darle najjasnejši, saj jasno opredeljeno stališče večine ne dopušča arbitrarnosti. Nekateri jezikoslovci59 temu kriteriju sicer niso na- klonjeni, saj ga ne štejejo za dovolj znanstvenega, a za to stališče žal v literaturi ne najdemo argumentacije. Identifikacijskega krite- rija torej ni zgolj najlažje določiti brez arbitriranja, temveč je tudi v skladu s tezo, da jezik pripada govorcem. To načelo je analogno na- čelu samoodločbe v mednarodnem pravu. Pravica odločanja o je- ziku in s tem tudi o njegovem imenu naj bi bila vsaj načeloma v domeni volje večine govorcev znotraj določene jezikovne skupnosti, a je to načelo pogosto omejeno zaradi dejstva, da je vprašanje sa- mobitnosti jezika običajno razrešeno v skladu s politično močjo, pri čemer je izkupiček (opredelitev jezika kot narečja ali kot samobit- nega jezika) rezultat razmerij moči relevantnih političnih subjektov. Podobno torej kot pri uveljavitvi načela o samoopredelitvi sta tudi v primeru jezika moč in legitimnost odločanja pogosto v nesoraz- merju, kar implicitno potrjuje dejstvo, da danes glede števila jezikov na svetu ni soglasja. V znanstveni literaturi se te ocene običajno gi- bljejo med 4.000  in 8.000 različnih  jezikov,60 kar pomeni, da so očitno določeni jeziki z vidika nekaterih akterjev “le” narečja, med- tem ko jim drugi priznavajo status samobitnih jezikov. Priznanje samobitnosti jezika je torej odvisno predvsem od (politične) pre- moči zagovornikov samobitnosti pred njenimi nasprotniki. To tezo lahko parafraziramo s splošno znano frazo sociolingvistike: “Jezik je narečje plus vojska!” Legitimnost družbe pri opredeljevanju sta- tusa nekega jezika je posledično v praksi pogosto omejena z močjo drugih subjektov, pri čemer pa bi znanstvena skupnost, ki jo vodijo humanistična načela, vendarle morala dati prednost legitimnosti 123 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 59 Na primer Kapović, 2011, 136. 60 Ruhlen, 1976, 1. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 123 pred močjo. V skladu s tem se namreč brani načelo pripadnosti je- zika govorcem, kar implicira, da govorcem pripada tudi pravica do imenovanja jezika, medtem ko jezikoslovna avtoriteta v tem po- gledu lahko le svetuje. Glede na dejstvo, da sporazum ni nič dru- gega kot izražanje volje dveh ali več strani v konkretnem razmerju, je jasno, da sama težava opredeljevanja jezika kot narečja ali samo- bitnega jezika ni v domeni objektivnih znanstvenih dejstev, saj te- melji na volji relevantnih subjektov. V konkretnem primeru imajo to vlogo subjektov zagotovo hrvaški, bošnjaški, črnogorski in srbski narod. Seveda lahko kdo ob tem pripomni, da razmejitev, ki je plod takšnega dogovora, ni nujno trajna, saj se volja ljudi, tudi narodov, spreminja skozi generacije, kar implicira možnost, da se danes ome- njeni subjekti odločijo za eno, že morda jutri pa za drugo rešitev. Vendar niti to ne bi smelo predstavljati težave glede na strukturali- stična teoretična izhodišča, ki jasno opredeljujejo nenehno spremi- njanje jezika, posledično pa se skozi čas spreminjajo tudi odnosi med posameznimi jeziki.  Bibliografija COSERIU, E. (1967): Teoria del lenguaje y lingüistica general, Edi- torial Gredos, Madrid.  DE SAUSSURE, F. (2000): Tečaj opće lingvistike, ArTresor naklada, Zagreb. DE SAUSSURE, F. (2018): Splošno jezikoslovje, Studia humanitatis, Ljubljana. FRANOLIĆ, B. (1984): An Historical Survey of Literary Croatian, Nouvelles editions latines, Paris. GJURKOVA, A. (2009): “Aktuelnite sostojbi vo makedonskiot jazik od 1991 god. do denes”, v: Požgaj Hadži, V., Balažic Bulc, T., Gorjanc, V., ur., Med politiko in stvarnostjo: Jezikovna situacija v novonasta- Igor Ivašković 124 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 124 lih državah bivše Jugoslavije, Znanstvena založba Filozofske fakul- tete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 97–111. GUBERINA, P. (1986): “Lingvistika govora kao lingvistička osnova verbotonalnog sistema u i strukturalizam u općoj lingvistici”, Govor 1/1, 3–18.  HRVATSKI jezični portal (2019): Zaključci radnog dogovora pred- stavnika centralnih komiteta SK Bosne i Hercegovine, Crne Gore, Hrvatske i Srbije i pokrajinskih komiteta SK Kosova i Vojvodine o ak- tualnim problemima jezika i jezične politike na srpskohrvatskom/ hrvatskosrpskom, hrvatskom ili srpskom govornom području. 18. 4. 1986. Dostopno na: http://hjp.znanje.hr/index.php?show=povijest &chapter=31-problemi_jezika, 9. 12. 2019. JONKE, L. (1971): Hrvatski književni jezik 19. i 20. stoljeća, Matica hrvatska, Zagreb.  KAČIĆ, M., ŠARIĆ, L. (1995): Hrvatski i srpski. Zablude i krivotvo- rine, Zavod za lingvistiku Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Za- grebu, Zagreb. KAPOVIĆ, M. (2011): Čiji je jezik?, Algoritam, Zagreb. KATIČIĆ, R. (1971): Jezikoslovni ogledi, Školska knjiga, Zagreb. KATIČIĆ, R. (1992): Novi jezikoslovni ogledi, Školska knjiga, Zagreb. KORDIĆ, S. (2010): Jezik i nacionalizam, Durieux, Zagreb. KOVAČEC, A. (2007): “Ferdinand de Saussure i strukturalizam”, v: Glovacki-Bernardi, Z., ur., Uvod u lingvistiku, Školska knjiga, Zagreb, 99–178. KOVAČEVIĆ, M., BADURINA, L. (2001): Raslojavanje jezične stvar- nosti, Izdavački centar Rijeka, Rijeka. LASIĆ, I. (2017): “Snježana Kordić: Četiri naziva uzgajaju zabludu o četiri jezika”, Novosti, 16. 1. 2017. Dostopno na: https://www.portal- novosti.com/snjezana-kordic-cetiri-naziva-uzgajaju-zabludu-o-ce- tiri-jezika, 8. 5. 2019. 125 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 125 MANDIĆ, D. (2015): “Najveći živući lingvist Josip Silić: Predložio sam uvođenje čakavskog u škole”, Novi list, 11. 10. 2015. Dostopno na: http://novilist.hr/Kultura/Knjizevnost/Najveci-zivuci-lingvist- Josip-Silic-Predlozio-sam-uvodenje-cakavskog-u-skole, 2. 4. 2019. MATASOVIĆ,  R.  (2001): Uvod u poredbenu lingvistiku, Matica hrvatska, Zagreb. PECO, A. (1978): Pregled srpskohrvatskih dijalekata, Naučna knjiga, Beograd. POŽGAJ-HADŽI, V., BALAŽIC BULC, T., MIHELJAK, V. (2013): “Srpskohrvatski jezik iz slovenske perspektive”, v: Požgaj-Hadži, V., ur., Jezik između lingvistike i politike, Biblioteka XX vek, Beograd, 37–65. RUHLEN, M. (1976): A guide to the languages of the world, Stanford University Press, Stanford. SILIĆ, J. (2006): Funkcionalni stilovi hrvatskoga jezika, Disput, Zag - reb. ŠKILJAN, D. (1995): Nemoguće je dokazati da su hrvatski i srpski dva različita jezika.  Dostopno  na:  http://govori.tripod.com/du- bravko_skiljan.htm, 5. 9. 2019. ŠKILJAN, D. (2002): Govor nacije. Jezik, nacija, Hrvati, Golden mar- keting, Zagreb. UŽAREVIĆ, J.  (2007):  “Jezik,  stilovi,  funkcije”, Umjetnost riječi,  1–2, 173–81. VERMEER, W. (1982): “On the principal sources for the study of Ča- kavian dialects with neocircumflex in adjectives and e -presents”, Studies in Slavic and General Linguistic, 2 (South Slavic and Balkan Linguistic), 279–340.  Igor Ivašković 126 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 126 Lara Unuk1 Dioniz veslač: tradicija in komična upodobitev bogov pri Aristofanu Izvleček: Prispevek osvetljuje upodobitev likov bogov v Aristofa- novih komedijah. Razen Dioniza v Žabah se pojavljajo predvsem v stranskih vlogah človekovih pomočnikov ali nasprotnikov, ki jih človeški protagonist z zvijačo premaga, oropani pa so zmožnosti, da bi usmerjali potek dogodkov. Tako kot človeški liki so oblikovani kot slabši značaji po Aristotelovi definiciji  in v skladu z značil- nostmi ljudske karnevalske komike, kot jo je opisal Mihail Bahtin. Posebnost božanskih likov je v tem, da izkazujejo nekatere lastnosti tipiziranih likov, ki sicer za Aristofana niso značilni, to pa izvira iz kultne in komiške tradicije. Tako v komičnem preoblikovanju mi- tološkega prostora v Miru in Žabah kot v stereotipnih likih Dioniza in Herakla v Žabah lahko zaznamo vplive in paralele z Aristofano- vimi komiškimi predhodniki in sodobniki.  Ključne besede: stara grška komedija, Aristofan, Dioniz, Herakles, Žabe, komiško izročilo UDK 821.14’02.09 Dionysus the Rower: Tradition and the Comical Depiction of Gods in Aristophanes Abstract: This paper deals with the depiction of divine characters in Aristophanes'  comedies. With  the  exception  of Dionysus  in Frogs, they mostly appear in minor roles as man's helpers or anta- 127 Moni tor ISH (2020), XXII/1, 127–147 Pregledni znanstveni članek Review Article 1 Lara Unuk je doktorandka novogrške književnosti v okviru programa Antične in humanistične študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. E-pošta: laraunuk@gmail.com. 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 127 gonists. They can be overcome by the tricks of the human protago- nist and are bereft of the capability to determine the flow of events. According to Aristotle's definition, they are rendered as morally in- ferior characters on a par with the human protagonists, and display the characteristics of folk carnival humour as described by Mikhail Bakhtin. The distinctive quality of the divine characters is that they represent some typified character traits which are otherwise not ty- pical of Aristophanes. This portrayal results from the cultic and comic traditions. The comical reshaping of the mythological space in Peace and in Frogs, as well as the stereotypical characters of Dio- nysus and Heracles in Frogs, display the influence of, and parallels with, Aristophanes' predecessors and contemporaries. Keywords: Old Greek Comedy, Aristophanes, Dionysus, Heracles, Frogs, comic tradition 0 0 0 Grška stara komedija, ki nam je znana predvsem po ohranjenih Aristofanovih komedijah, je nastajala v Atiki in na Siciliji od 6. do preloma 5. in 4. stoletja pr. n. št. Od drugih sočasnih dramskih zvrsti se je razlikovala po trdni umeščenosti v človeški svet, v polis in v svojo sedanjost. Medtem ko sta klasična tragedija in sa- tirska igra snov črpali iz mitološkega izročila2 in je bil njun do- gajalni čas prehistorični, mitološki, se je stara komedija godila “tukaj in zdaj”, zaznamovala jo je velika svoboda pri oblikovanju fabule, polne fantastičnih elementov, njen bistveni del pa je bil Lara Unuk 128 2 Ena od redkih izjem so Ajshilovi Peržani, ki so postavljeni v zgodovinski čas.   05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 128 politični komentar na aktualno dogajanje in kritika avtoritete. Ta družbenokritični poudarek se je v kasnejših obdobjih komedije porazgubil: helenistični pisec Platonij definira srednjo komedijo prav s prehodom od političnega zasramovanja na varnejše, mito- loške in literarne teme zaradi političnega okvira, v katerem je na- stajala (Περὶ διαφορὰς κωμωιδίων, 45–55), kasnejša nova komedija pa je bila komedija značajev. V zgodnja dela srednje komedije lahko po tej definiciji umestimo tudi Aristofanovo Bogastvo, ki žarišče dogajanja z agore prenese v svetišče in v njem politično satiro nadomesti parabola. Vendar tip komedije, ki je vsebinsko črpal iz mita (pri tem pa ves čas ohranjal tipično komediografsko svo- bodo pri preoblikovanju snovi) in mu lahko rečemo “mitološka komedija”, ni bil zamejen na srednje obdobje: ohranjeni naslovi komedij, hipotez in fragmentov avtorjev stare komedije kažejo, da njene korenine segajo vse do Aristofanovih predhodnikov. Iz ohranjenih fragmentov se oblikuje podoba zvrsti, v kateri se je mitska snov prepletala s politično satiro in literarno parodijo, mit- ske motive pa so avtorji predelovali  in sprevračali, s čimer so ustvarjali komični efekt. Zdi se tudi, da so bogovi in drugi mitski junaki v stari komediji razvili vsak svoje tipizirane značilnosti in funkcije, povezane z njihovo siceršnjo ritualno podobo.3 Čeprav so Aristofanu pripisovali naslove, kot so Dedal, Danaide ali Zevs brodolomec, nobena izmed njegovih ohranjenih komedij ni mito- loškega tipa. Vendar se v njih vseeno pojavljajo liki bogov in ju- nakov.  V  tem  prispevku  si  bom  podrobneje  ogledala  vpliv komiškega izročila po eni strani in mitološko-ritualne tradicije po drugi na oblikovanje likov bogov v Žabah. Žabe so namreč edina Aristofanova komedija, v kateri  je protagonist bog, sam 129 Dioniz veslač: tradicija in komična upodobitev bogov pri Aristofanu 3 Natančneje sem o mitoloških motivih in likih pisala v članku Mitska te- matika v grški stari komediji, glej Unuk, 2015. 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 129 Dioniz, zaščitnik gledališča, dogajalni prostor pa ni človeški svet, temveč Had.  Kratek pregled literature o mitu v grški stari komediji Med deli, ki so relevantna kot orodje za analizo mita in božanstev v grški komediji, bi najprej navedla The Carnival of Genres Char- lesa Platterja, ki analizira Aristofana in predvsem njegove Obla- čice skozi  optiko  Bahtinove  “karnevalizacije”.  Teorija  ljudske kulture smeha in karnevalizacije, kot jo je v delu Ustvarjanje Fran- çoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse predstavil Mihail M. Bahtin, je neobhodna za razumevanje grške komedije. Za analizo različnih kultur starega in srednjega veka je Bahtin uvedel koncept karnevalskega praznovanja, katerega del so “obredno-uprizoritvene oblike, urejene po smehovnem prin- cipu”.4 Bistvo  takšnega karnevala  je narobe svet, v katerem se norme vsakdanjega življenja začasno postavijo na glavo. Komični učinki so pri tem povezani z uživanjem hrane in izločanjem, spol- nostjo, groteskno telesnostjo, maskami in preoblačenjem, parodijo mita in satiro – vse to je postavljeno v središče pozornosti, nor- malne meje med ljudmi in hierarhija se porušijo, bistveni del kar- nevala pa je norčevanje iz rituala in božanstva. V grški komediji je takšno karnevalsko norčevanje iz bogov in avtoritet s sprošča- njem napetosti v polis utrjevalo njihovo pozicijo. V komediji za- sledimo  tudi  veliko  lastnosti,  ki  jih  Bahtin  kot  karnevalske izpostavi v menipejski satiri: veliko svobodo pri ustvarjanju za- pleta in zgodbe, fantastiko in prigode, ekscentrično obnašanje in zavračanje družbenih norm, elemente družbene utopije ter obrav- navanje žgočih, lokalnih problemov.5 Lara Unuk 130 4 Bahtin, 2008, 11.  5 Platter, 2007, 12. 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 130 Pomemben je tudi prispevek Emmanuele Bakola, ki v članku Old Comedy Disguised as Satyr Play: A New Reading of Cratinus’ ‘Dionysalexandros’6 vzpostavlja vzporednice med Kratinovim Dio- nizom Aleksandrom in satirsko igro, Kratinu pa je posvetila tudi mo- nografsko publikacijo Cratinus and the art of comedy ter uredila zbornik Greek comedy and the discourse of genres. Z mitom v grški komediji, in sicer z referencami na trojanski cikel, se ukvarja tudi Matthew Wright v članku Comedy and the Trojan war.7 Mit in ritual v Aristofanovih komedijah analizira A. M. Bowie v delu Aristopha- nes: Myth, Ritual and Comedy.8 John Given pa v članku When Gods Don’t Appear: Divine Absence and Human Agency in Aristophanes9 dokazuje, da je odsotnost božanskega nujni pogoj za komediograf- sko svobodo. Podoba boga pri Aristofanu Olimpski bogovi pri Aristofanu nastopijo kot akterji v petih od nje- govih enajstih ohranjenih komedij, presajeni v človeški svet in v in- terakciji  s  človeškimi  protagonisti.10 Razdelimo  jih  lahko  na klasične olimpske bogove iz mitske tradicije s kultom v Atenah in drugod (Dioniz, Haron, Pluton in Herakles v Žabah, Hermes v Miru in Bogastvu, Irida, Prometej, Herakles in Pozejdon v Ptičih), na iz- mišljene Aristofanove bogove (Oblačice v Oblačicah in Tribal v Pti- čih) ter na personifikacije, ki so na meji med božanstvi in utelešeno 131 Dioniz veslač: tradicija in komična upodobitev bogov pri Aristofanu 6 Bakola, 2005.  7Wright, 2007. 8 Bowie, 1996.  9 Given, 2009.  10 Za primerjavo: od Ajshilovih sedmih ohranjenih tragedij (če mednje šte- jemo tudi Vklenjenega Prometeja) bogovi nastopajo v dveh, enako raz- merje najdemo pri Sofoklu, izjema je le Evripid, pri katerem se lik boga pojavi v dvanajstih od sedemnajstih ohranjenih tragedij. 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 131 metaforo (Bogastvo in Revščina v Bogastvu, Vojna in Mira v Miru, Princesa v Ptičih); prav ta zadnji tip se kasneje posebej uveljavi v srednji in novi komediji.  Aristofanova komična vizija bogov in herojev je tipično karne- valska: ko se je bog v komediji obnašal kot človeški lik in mu je bil včasih celo podrejen, je prišlo do zaobrnitve tragičnega in kultnega pričakovanja glede njegove vloge. Njihovi liki so zgrajeni kot tipični “slabši” liki po Aristotelovi definiciji v Poetiki,11 čisto tako kot člo- veški protagonisti so torej poženščeni, strahopetni, požrešni, pod- vrženi nagonom in fiziologiji. Odvzeta jim je bila božanska moč vplivanja na človeški svet. V takšnem svetu, oropanem božanskega, tudi pojem tragične predestiniranosti nima nobene vloge. Komični junak je iznajdljivi trickster, ki jemlje svojo usodo ter usodo celotne polis v svoje roke. John Given opaža, da bi v komediji mogočni bo- govi, ki bi aktivno usmerjali človeška življenja, ogrozili komično iz- najdljivost njenih likov.12 Manj ko posegajo v dogajanje, širše polje za dejavnost ima prebrisani komični junak in manj je prepuščeno naključju.13 Tako Strepsiad, ki na začetku Aristofanovih Oblačic po- tarna čez Pozejdona: “Prav on, ta bog, je kriv za mojo stisko!”,14 na koncu od Oblačic  prejme odgovor:  “Za  to  si  odgovoren  le  sam sebi.”15 Brezpredmetna sta tudi tragiška koncepta hamartije in hý- bris: Trigaj v Miru in Pejzetajr v Ptičih se naravnost upreta Zevsovi volji in sta zato tudi nagrajena, saj dosežeta svoj cilj. Ko Sorodnik v Praznovalkah tezmoforij vdre na zborovanje, ki ni namenjeno mo- Lara Unuk 132 11 Aristotel v Poetiki loči tragedijo od komedije s trditvijo, da tragedija pri- kazuje boljše ljudi od povprečnih in komedija slabše (1448a), vendar ko- medija značajsko slabost prikazuje le v njenih smešnih aspektih (1449a). 12 Given, 2009, 107.  13 Prav tam, 111. 14 Aristofan, Oblačice, 25 (prev. J. Isak Kres).  15 Prav tam, 123. 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 132 škim, ga za svetoskrunstvo ne doleti kazen bogov, ampak se nanj razjezijo samo ženske, ker je razkril njihovo povsem posvetno skriv- nost. Bogovi nastopajo, razen v Žabah, bodisi kot človekovi pomoč- niki (Hermes v Miru, Prometej v Ptičih) bodisi kot nasprotniki, ki jih človek premaga z zvitostjo (Zevs in Pozejdon v Ptičih in Boga- stvu, sprva Hermes v Miru, pa tudi v Bogastvu, kjer se je primoran udinjati Karionu in mu prati vampe), pogosto so zgolj orodje pro- tagonistove uresničitve aristofanske “dobre ideje”. Mogoče jih je podkupiti z materialnimi dobrinami ali s čaščenjem, kakor recimo Hermesa v Miru, ki mu Trigaj obljubi zlato čašo; v tej obljubi paro- dično odzvanja motiv Hermesa tatu iz homerskih himn, kjer preti, da bo Apolonovo svetišče v Delfih oropal zlata. Kadar se junak bogu postavlja po  robu,  za  to ni  kaznovan,  temveč praviloma doseže svoje. Izjema so Oblačice v Oblačicah, pa še tam je kazen, ki zadene Strepsiada, bolj komična kot strašna. Ne glede na to, ali so človeku naklonjeni ali do njega sovražno nastrojeni, pa se Aristofanovi bo- govi z njim pogovarjajo kot s sebi enakim. Vse to prispeva h komi- čnemu učinku inverzije in ponižanja bogov.  Aristofan komedijo gradi na konfliktu med neko za posamez- nika ali za vse mesto težko situacijo in fantastično, absurdno idejo za njeno razrešitev, in ne na značajski komiki, njegovi človeški liki pa so prilagodljivi in hkrati generični: prebrisani, usmerjeni k cilju, hrepeneči po miru, obsceni. Pri dveh tipih junakov pa se Aristofan vseeno  približa  konceptu  “togega  značaja”,  kakršnega  oblikuje Bergson v Eseju o smehu in je značilen za novo komedijo. Ena kate- gorija so njegovi antijunaki, namreč ovaduhi (συκοφάντης) in zago- vorniki vojne (Lamah in različne karikature Kleona), ki se iz drame v dramo izkazujejo za nepopravljive, v nasprotju, recimo, s pretepa- čem očeta v Ptičih. Nastopi tovrstnih likov so zgolj epizodni. Druga takšna kategorija pa so bogovi in Herakles, saj prav zanje tradicija stare komedije predvideva vedno enake značajske poteze, in tudi 133 Dioniz veslač: tradicija in komična upodobitev bogov pri Aristofanu 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 133 Aristofan se v tem ne oddaljuje od izročila. Lik, ki je občinstvu znan že od prej in ni le invencija za potrebe zapleta, je del prepredene mreže že danih predstav in znanja, zato ponuja avtorju nove prilož- nosti za smešenje, za besedne igre, aluzije, komične preobrate, ki jih gradi na znanih dejstvih o njegovem značaju in naklepih.  Komični učinek Aristofan velikokrat doseže s tem, da na boga prenese pojme in običaje iz človeškega sveta in ga, na primer, pod- vrže atenskemu zakoniku, ali pa izpeljuje, da če so bogovi pravični, potem je tudi za človeka pravično, da v vsem ravna tako kot bogovi. Če je torej Zevs prešuštnik, je lahko prešuštnik tudi človek (iz govora Oporečnega govora v Oblačicah). Kar lahko bog, lahko tudi človek: če se lahko Titani in Giganti borijo z bogovi, potem se lahko z njimi borijo tudi ptiči s Pejzetajrom na čelu. Daritev, ki je v grški religiji na- čeloma človekova dolžnost do višjega bitja, postane v skladu s komi- ško tradicijo dejanje podkupovanja in hkrati sredstvo izsiljevanja.  Kljub nizkotnosti instinktov in značaja bogovi pri Aristofanu ve- činoma ohranjajo moralno držo, ki je poudarjeno miroljubna in pra- vičniška. Bistvo te drže je demokratična skrb za interese polis kot celote. Bogovi v Miru kaznujejo ljudi za bojaželjnost, Oblačice v Oblačicah kaznujejo Strepsiada za nepoštenost, Dioniz v Žabah pri- pelje Ajshila iz Hada, da bi polis dajal dobre nasvete, Bogastvo v Bogastvu pa naj bi pustilo obogateti samo pravičnim in bogaboje- čim. Morda je to v zvezi s prepričanjem, da morajo biti bogovi mo- ralni, ki se je izoblikovalo v 6. in 5. st. pr. n. št. Že v Iliadi skuša Homer na nekaterih mestih vzpostaviti povezavo med moralo in bogovi, pri Heziodu pa boginja Dike, Pravica, hodi po zemlji, kaz- nuje krivičneže (Dela in dnevi 220–225)16 in s krikom usmerja boga prisege (Horkosa), ki drvi za “pravdo, krivo izrečeno” (219–220).17 Lara Unuk 134 16 Heziod, Dela in dnevi, 220–225 (prev. K. Gantar). 17 Prav tam.  05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 134 Dojemanje bogov kot moralnih bitij, ki je bilo v tistem času v zraku, tudi pri Aristofanu ni ostalo brez odmeva, le da si je ta pravičnost razlagal po svoje – kot prodružbeno držo.  Aristofan spretno izbira tiste božje funkcije in tisto mitološko izročilo, ki jih lahko vključi v svojo zgodbo, druge pa zanemari. Odvzame jim vse nevarne in strašne aspekte. Dioniz, ki je v Evri- pidovih Bakhantkah, v Apolodorovi Knjižnici in v homerski Himni Dionizu prikazan kot nevaren prišlek, kot bog, ki kaznuje z norostjo in s smrtjo, se v Žabah, povsem absurdno, boji Empuze, grškega mitološkega bavbava, s katerim so strašili otroke. Kenneth Dover v uvodu v svojo izdajo Aristofanovih Žab opaža, da je v religiji, ka- kršna je grška, v kateri ima vsak bog veliko paleto funkcij in so ra- zlični  kulti  boga  povezani  vsak  z  drugo  funkcijo,  veliko  lažje uresničiti potrebo po karnevalskem zasmehovanju in ponižanju božanskega.18 V grški komediji, pravi Dover, ima bog skupek funk- cij, ki mu jih določi in ustvari komedija sama, vsi kulti in izročila, ki so nepotrebni ali v napoto pri ustvarjanju komičnega učinka, pa gredo začasno v pozabo.  Parodija in intertekstualnost, ki sta po Bahtinu tipični značilno- sti karnevalskih literarnih zvrsti, ostajata pri Aristofanu na ravni ci- tatnega navedka, namiga, sklicevanja ali karikature določenega lika. Nobeno izmed njegovih ohranjenih del namreč ni v celoti komična predelava tradicionalnega mita, kot si lahko predstavljamo, da so bili Epiharmova Hebina svatba in Odisej dezerter, Kratinov Dioniz Aleksander, Nemezis ali Odisej in druščina, Hermipova Evropa ali Platonov Dedal ali Adonis. V svojih komedijah je parodiral motive in odlomke iz tragedije, predvsem Evripidove, epike in Hezioda ter pravljičnega izročila. Tako se recimo eksplicitno sklicuje na Ezopa z govnačem v Miru in s škrjančkom v Ptičih. V Ptičih so Pejzetajrove 135 Dioniz veslač: tradicija in komična upodobitev bogov pri Aristofanu 18 Dover, 1997, 24. 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 135 besede o Zevsu odmev gigantomahije: “na nebo bom proti njemu poslal / več kot šeststo porfirionov, / odetih v leopardjo kožo. Nekoč mu je / zgolj en Porfirion povzročil težave.”19 Mitski prostor pri Aristofanu: Had in Olimp Aristofanove drame so ves čas trdno zasidrane v človeškem svetu. Zasidrane so mentalno, in ne nujno dobesedno, saj se dogajanje v Miru preseli na Olimp in v Žabah v Had, vendar junaki s tem ne prestopijo v mitični čas. Potovanje v Had ali na Olimp je rezultat junakove skrbi za stanje družbe v lastnem, “zgodovinskem” času in obupani poskus, da bi vplival na svojo polis. Od vseh Aristofanovih komedij so mitološki komediji še najbližje Žabe, ki v celoti potekajo v podzemlju, njihov protagonist, bog Dioniz, pa je med svojim spu- stom tja, razen s sužnjem Ksantijem, v dialogu samo z drugimi bo- govi in dušami mrtvih. Vendar zaplet ne sledi mitološki tradiciji, temveč je avtorjeva invencija, osnovana kot parodija Heraklovega spusta po Kerberja. Zgodba ima dva dela: potovanje Dioniza po Hadu, ki je polno gagov in situacijske komike, ter Dionizovo razso- janje med Evripidom in Ajshilom, ki je verjetno literarna parodija na Ajshilove Evmenide. Drugi zbor v Žabah je tako blizu člove- škemu zboru, kot je to v Hadu sploh mogoče, saj gre za zbor premi- nulih elevzinskih mistov, prvi zbor pa je celo manj kot človeški, saj je sestavljen iz žab, pritlehnih živali, ki jih smeši heroično-komični ep Vojna žab in miši.  Žabe niso edina stara komedija, v kateri se pojavi motiv spusta v podzemlje. V Ferekratovih Rudarjih je Tartar, v grški mitologiji sicer  najmračnejši  del Hada,  po  karnevalskem principu  narobe sveta opisan kot nekakšna Indija Koromandija: “Popečeni drozgi, pripravljeni za kuhanje, Lara Unuk 136 19 Aristofan, Ptiči, 1249–1252  (prev. M. Sunčič). 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 136 so mi letali okrog ust in so rotili, naj jih pojem, pomočeni v mirto in mak.”20 Motiv, da se iz podzemlja privzdignejo “rešitelji”, ki v polis na novo vzpostavijo moralni red, pa najdemo tudi v Kratinovih Boga- stvih, za katera lahko rekonstruiramo zgodbo o titanih, ki se osvo- bodijo iz podzemlja in se vrnejo v Atene iskat Prometeja, pri tem pa kaznujejo tiste, ki so si nepravično nakopičili bogastvo, in se spo- minjajo zlate dobe za Kronosove vladavine.  Pokrajina podzemlja daje Aristofanu dober izgovor za ustvarjanje različnih zabavnih situacij na podlagi obilice antičnih predstav in izročil, povezanih s Hadom. Harona in njegov čoln, s katerim pre- važa duše umrlih čez reko Stiks, uporabi za to, da v igro vplete tra- dicionalni motiv Dioniza, ki ne zna veslati. Našemljen v Herakla ponavlja herojevo pot v Had, kar ga spravlja v številne neprijetne ko- mične situacije, ko mora odgovarjati za prejšnje Heraklove izgrede.  Podobno velja za Trigajev  izlet v nasprotno smer, na Olimp. Olimp v Miru je zapuščen, saj so bogovi odšli, naveličani ljudi in njihovega večnega vojskovanja. Motiv bogov, ki zapustijo Olimp, je verjetno mogoče razbrati tudi v Ferekratovih Dezerterjih, kjer se bo- govi evakuirajo, ker jim ljudje ne žrtvujejo daritev in zato trpijo la- koto. Bogovi so kot odvisni od človeških daritev prikazani tudi pri Kratinu in v Platonovem Pesniku. Ferekrat v Tiraniji bogove pri- merja z berači okrog oltarja, njihovo težavo pa razreši komična do- mislica, da bi postavili dimnik, po katerem bi dim daritev prišel naravnost v nebo. Komika izvira iz povezanosti vzvišene, ritualne dejavnosti s konkretnim objektom (dimnikom), pa tudi iz dobe- sedne interpretacije simboličnega dejanja, kakršno je žrtvovanje bo- govom. Groteskna različica tega motiva je opis polizanih kosti, ki 137 Dioniz veslač: tradicija in komična upodobitev bogov pri Aristofanu 20 Ferekrat, fr. 108,  23–25 (ur. Kassel, Colin).  05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 137 jih ljudje pustijo bogovom po obedu, v Ferekratovih Dezerterjih. Motiv bogov, ki jim ljudje fizično odsekajo pot do daritev, se pojavi tudi v Aristofanovih Ptičih (693–704), kjer ptiči postavijo mesto med svetom ljudi in bogov, da bi sami postali bogovi. Njihovo “pobo- žanstvenje” parodira genealogijo bogov in nastanek sveta iz Hezio- dove Teogonije.  Olimp Aristofan interpretira dobesedno, kot mesto visoko na nebu. Trigaj najprej skuša na Olimp splezati na najbolj preprost in vsakdanji način, po lestvi, vendar pade na tla in se potolče (Mir, 69– 71). Potem pa poskusi na način, ki ga pozna iz pravljic – na Olimp se povzpne na govnaču. Trigajev govnač je pri Aristofanu pravza- prav dvojna parodija. Po eni strani je komična inverzija Pegaza iz Evripidovega Belerefonta, po drugi strani pa se sklicuje na Ezopovo pravljico o govnaču, ki se je odletel na Olimp srečat z Zevsom in terjat svojo pravico – kot namerava storiti tudi Trigaj v Miru: “Kako naj pridem naravnost do Zevsa?” (Mir 68.)21 Dioniz veslač v Žabah Posebnost Žab v Aristofanovem opusu je v tem, da je v njih prota- gonist bog, in to sam Dioniz, zaščitnik tragedije in komedije. O Dio- nizu kot o liku v stari komediji vemo razmeroma veliko. Ne le da antični avtor Platonij poroča, da je bil Dioniz v komediji stalno pri- kazovan kot strahopetec,22 ampak sta se ohranili tudi hipotezi dveh dram z Dionizom kot osrednjim likom in več odlomkov iz vsake. Tako vemo, da je v Kratinovem Dionizu Aleksandru Dioniz menja- val podobo (spremenil se je v Parisa, da bi ugrabil Heleno, in v ovco, da bi se skril pred pravim Parisom) in da je bil ljubitelj žensk, v Ev- polisovih Poveljnikih pa se je izkazal za poženščenega, saj je nasto- Lara Unuk 138 21 Aristofan, Mir, 106 (prev. M. Sunčič).  22 Platonij, Περὶ διαφορὰς κωμωιδίων, 45–55. 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 138 pal neprimerno oblečen in tarnal nad izgubo lepote, ter nagnjenega k lagodnemu življenju in zato neprimernega za vojaka.  Tudi v Žabah je karakteriziran kot strahopetec, ta strahopetnost pa je prepletena z bahavostjo bahavega vojščaka, saj Dioniz Heraklu ob srečanju natvezi, da je potopil dvanajst ali trinajst sovražnih ladij, ter si domišlja, da se ga Herakles boji. Na smrt pa se prestraši, ko suženj Ksantias zatrdi, da vidi Empuzo, antičnega bavbava, čeprav si je suženj to najverjetneje izmislil. Ko se sreča z vratarjem, ki je jezen na Herakla, se podela od strahu, kar je tipična skatološka šala.  Ko se po Hadu sprehaja našemljen v Herakla, v tem vidimo izraz njegovega drugega aspekta, boga maske in gledališča. Poleg tega se tako pri Evpolisu kot pri Aristofanu in morda v Hermipovih Vojš- čakih oziromaVojščakinjah pojavlja figura Dioniza veslača. Špeku- lativno bi mu namreč lahko pripisali besede “kajti ne znam ... grem po kopnem, ker ne znam plavati. Nas ne boš nehal škropiti, ti na premcu?” iz Evpolisovih Poveljnikov,23 Ian Storey pa domneva, da bi bil lahko v Hermipovih Vojščakih lik, ki sodeluje v naslednjem dialogu:24 “A: Čas je torej, da kreneš z mano, zagrabi jermen vesla in bla- zino, da boš skočil na ladjo in zaveslal. B: Blazine pa ne rabim, saj imam čisto podobno rit.”25 Kot v Evpolisovih Poveljnikih se Dionizu tudi v Žabah ne ljubi veslati in ga mora Haron ves čas priganjati. Reče mu tudi “debelu- har”, s čimer verjetno cika na to, da Dioniz raje je in pije, kot rine v nevarnost, hkrati pa je to metatekstualni namig na komični kostum, ki je bil trebušat in ritast.  139 Dioniz veslač: tradicija in komična upodobitev bogov pri Aristofanu 23 Evpolis, fr. 286,  48–55 (ur. Kassel, Colin). 24 Storey, 2011, 302. 25 Hermip, fr. 54 (ur. Kassel, Colin). 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 139 Vsi ti Dionizovi aspekti izvirajo iz mita in rituala. S plovbo je po- vezan v atenskem ritualu na začetku velikih dionizij, ko v mesto “pripluje” na ladji na kolescih, in v Hermipovih Nosačih (ki so bo- disi komedija bodisi parodična himna), kjer pripluje na črni ladji po morju vinske barve in je po poklicu trgovec. W. Otto verjame v po- sebno povezavo Dioniza z elementom vode, ki mu omogoča ne- nehno menjavanje oblik.26 Voda je njegovo zatočišče, in ko beži pred Likurgom, se skrije k Tetidi v morje. V homerski Himni Dio- nizu in Apolodorjevi Knjižnici se Dioniz pojavlja na ladji in med gu- sarji. Drug aspekt je njegova poženščenost. Njegov kult je bil močno povezan z ženskami, celo njegova obleka (koturni, žafranasta obla- čila) je feminizirana in vedno ga obdaja krog žensk, menad ali se- ster. Pri Aristofanu  so prav  ženske pogosto karakterizirane kot pijanke. Po mitu ga je Hermes dal vzgajati Ino kot punčko. Tudi Ajs- hil ga je imenoval poženščeni, γύννις. Morda je prav zaradi svoje po- vezave z ženskim svetom prikazovan kot mehkužnež, neprimeren za veslanje in vojaško službo. Tretji aspekt je maškarada: Dioniz je bil bog gledališča, kot maska pa je bil prisoten pri mešanju vina in pod podobo maske so mu v ritualu dajali piti.  V nadaljevanju bom analizirala tiste aspekte Dioniza v Žabah, ki so prevzeti iz ritualne in mitološke tradicije, po posamičnih motivih: 1. Motiv maske oziroma preobleke. Dioniz se odpravlja v Had preoblečen v svojega polbrata Herakla, pri čemer je očitno za- nemarjeno izročilo, da se je tudi Dioniz že spustil v Had po svojo mater Semelo. Tako kot Herakles po Kerberja gre Dioniz po Evripida. Ko ga Herakles zagleda na pragu svoje hiše, ki je Dio- nizov prvi postanek na poti v Had, plane v smeh, saj je Dioniz očitno oblečen v svojo tradicionalno žafranasto ogrinjalo in ko- Lara Unuk 140 26 Otto, 1965, 162. 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 140 turne, preko tega pa si je ogrnil Heraklovo levjo kožo in vzel v roko njegovo gorjačo. Heraklov opis Dionizove preobleke in nje- gov napad smeha sta metateatralna, pomežik gledalcu, saj je tisti, ki je dvojno našemljen, pravzaprav igralec, in ne Dioniz. Če bi se igralec oblekel samo v levjo kožo, nihče ne bi vedel, da gre za Dioniza, našemljenega v Herakla, zato so mu bili nujno po- trebni koturni in κροκωτός, žafranasti plašč.  S tem pa se maškarada še ne konča. Strahopetni Dioniz namreč od svojega sužnja Ksantija zahteva, naj namesto njega nastopa kot Herakles, kadar se mu zdi ta vloga prenevarna. Ksantias si ob neki takšni priložnosti reče Ἡρακλειοξανθίας, “Herakles Ksan- tias”, po vzoru tvorjenk, kot so Kratinov Διονυσαλέξανδρος, Mirti- lovi  Τιτανόπανες ter  Kratinova  skovanka  εὐριπιδαριστοφανίζων (Evripidoaristofanec), za katero je težko reči, kaj pomeni (Aristo- fana, ki se dela, da je Evripid, Evripida, ki se dela, da je Aristofan, ali kogarkoli, ki piše v slogu, ki je “skupen” Aristofanu in Evri- pidu?). Skovanke tega tipa kažejo na nekakšno spojenost dveh identitet v maski. S to maškarado pa si Dioniz na koncu samo škodi, saj ves čas srečuje ljudi, ki imajo neporavnane račune s Heraklesom, zaradi nenehnega menjavanja identitete s Ksanti- jem pa ga vratar v Hadu prebiča, da bi ugotovil, ali je res bog.  2. Motiv povezanosti z vodo. Kot vsakdo, kdor gre v Had, mora tudi Dioniz na Haronovem brodu prečkati Stiks (svojega sužnja sicer pošlje naokrog, verjetno zato, ker Aristofan sicer ne bi mogel vpeljati motiva lastnoročno veslajočega Dioniza iz komi- ške tradicije).  3. Motiv umrljivega boga. Zelo verjetno se je Aristofan skliceval na mit o Dionizovi smrti, ki ji sledi ponovno rojstvo, in v tem kontekstu lahko razumemo tudi pogovor, ki ga ima Dioniz s He- raklom o različnih možnih poteh v Had. Herakles Dionizu na- mreč našteje različne samomorilne opcije: vrv, trobeliko in skok 141 Dioniz veslač: tradicija in komična upodobitev bogov pri Aristofanu 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 141 s stolpa na Keramejku. Šele po dolgi razpravi mu pove za pot, ki jo lahko prehodi živ.  4. Žabji zbor in zbor posvečenih v misterije. Oba zbora v tej drami prepevata pesmi, ki so povezane z Dionizovim močvirskim kul- tom. Žabe pojejo o kultu, v katerem so Dioniza častile zaživa (212–218), zdaj, v Hadu, pa verjetno nadomeščajo ali s petjem spremljajo avlista, ki je v antiki dajal ritem veslačem. Posvečeni v elevzinske misterije, ki pričakajo Ksantija in Dioniza na dru- gem bregu Stiksa, pa prepevajo himne o Jakhu, ki običajno velja za Dionizov vzdevek. MacDowell sicer misli, da ta identifikacija pri Aristofanu ne obstaja, ker se Dioniz ne odzove na invoka- cije,27 vendar je že dejstvo, da se pojavi na prizorišču, v nekem smislu odgovor na klic.  5. Motiv boga gledališča. Dioniz pride v podzemlje, ker si je za- želel Evripidove družbe in bi ga rad obudil od mrtvih, vendar kas- neje postane razsodnik med Ajshilom in Evripidom, ki očitno niti na drugem svetu ne moreta prenehati z agoni. Čeprav na koncu izbere Ajshila, češ da bo bolj koristil mestu, te izjave ne moremo interpretirati kot avtorjevo stališče, saj so v komediji tako Evri- pidovi kot Ajshilovi nasveti Atenčanom v resnici enako nesmi- selni. Dioniz nastopi kot gledališki kritik pravzaprav že v prvem prizoru, ko Ksantiju ne pusti, da bi občinstvo zabaval s starimi šalami. Motiv sodnika na agonu bi lahko povezali z Dionizovo stalno simbolično prisotnostjo v gledališču med prazniki. V Kra- tinovem Dionizu Aleksandru je morda obstajal podoben prizor, v katerem je Dioniz (preoblečen v Parisa) sodil lepim boginjam.  Vse naštete motive, atribute in značajske poteze uspe Aristofanu združiti v simpatičnega antijunaka s še kar koherentnim značajem: Lara Unuk 142 27MacDowell, 1995, 282. 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 142 Dioniz je strahopeten, bahav, nagnjen k uživaštvu ter arbiter trage- dije, ki se v Had sicer spusti po Evripida, vendar se vrne z Ajshilom. Zanimiva je sprememba v motivaciji spusta v Had, ki se zgodi med potekom komedije: Dioniz sprva trdi, da ga je tja pripeljalo hrepe- nenje po Evripidu, na koncu pa, da mu gre za dobrobit polis. Vendar je to kar pogosta razvojna pot Aristofanovega junaka. Tudi v Vitezih sužnja, ki se hočeta iz zasebnih pobud znebiti Paflagona, na koncu osvobodita ves demos.  Aristofan v Žabah s Ksantijem vpelje prototip sužnja, razumnej- šega od gospodarja, kakršen je značilen za novo grško komedijo. Sledil mu bo Karion v Bogastvu. Komična inverzija je s tem pripe- ljana do skrajnosti: bog je slabši celo od svojega sužnja.  Z mitom lahko povežemo tudi motiv večerje, ki jo Pluton obljubi Dionizu pred vrnitvijo na zgornji svet. To je s stališča mita nesmi- selna obljuba, saj iz Himne Demetri vemo, da se v spodnjem svetu ne sme ničesar pojesti (393–398). Po ruskem raziskovalcu mitov in pravljic Vladimirju Proppu se namreč “prišlek, ki zaužije hrano, na- menjeno mrtvecem, dokončno vključi v svet mrtvih”.28 V Žabah se pojavi tudi polbog Herakles, ki pa se zdi inteligent- nejši, kot ga prikazujejo v siceršnji komični tradiciji in tudi v Ari- stofanovih Ptičih, in mogoče manj požrešen kot v Epiharmovem Busirisu, kjer med žretjem spominja na pošast: “Iz grla (mu) bobni, čeljust škrta, udarja kočnik, škripal je podočnik, sika z nosnicami, miga z ušesi.”29 Takoj prepozna Dioniza v maski in bruhne v smeh, čeprav vsi, ki jih Dioniz in Ksantias kasneje srečata na poti, nase- dejo Dionizovi preobleki. Dioniza poduči, da so Evripidovi verzi “umazane zvijače” (104),30 čemur na koncu pritrdi tudi Dioniz. Ari- 143 Dioniz veslač: tradicija in komična upodobitev bogov pri Aristofanu 28 Propp, 2013, 63.  29 Atenaj, Gostija sofistov 10 p. 411.11–14 (ur. Kassel, Colin). 30 Aristofan, Žabe, 61 (prev. A. Inkret). 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 143 stofan se kljub vsemu sklicuje na Heraklovo tradicionalno požreš- nost. Dioniz Heraklu svojo željo po Evripidovi družbi predoči s pri- merjavo  s  skominami  po  fižolovi  juhi.  Sužnja,  ki  je  Heraklu naklonjena, v njega našemljenemu Ksantiju ponuja tri lonce juhe, celega vola, tortice in pogače, krčmarica, ki trdi, da jo je pri zadnjem obisku oropal, pa tudi našteva nezaslišane količine hrane. Njegov mitološki spust v Had Aristofan prikaže kot izlet, pri čemer spet v karnevalskem duhu zamenjuje malo z velikim, usodno z vsakda- njim: vratar,  ki mu  je odpeljal Kerberja,  je besen,  češ da  so mu ukradli psa. Mitološke in fantastične elemente Aristofan vpleta v svoje igre, kot da so del vsakdanjosti. Sklep Božanski liki predstavljajo zanimiv vidik Aristofanove dramatike, saj se vključujejo v njegov nabor “nižjih” značajev po Aristotelovi klasifikaciji. Oblikovani  so  s poudarkom na  telesnosti,  v  čemer lahko prepoznamo načela karnevalske komike, kot jo je definiral Mihail Bahtin za ljudsko kulturo smeha srednjega veka. Spuščajo se v enakopravno interakcijo s človeškimi liki, včasih pa so nasli- kani celo kot manjvredni od človeških protagonistov. Kot glavni lik od bogov nastopa samo Dioniz v Žabah, medtem ko imajo bogovi sicer podporne vloge pomočnikov ali nasprotnikov pri uresničeva- nju protagonistovega fantastičnega načrta. Pri komičnem upoda- bljanju bogov Aristofan parodira tradicionalne motive iz mita in starejših literarnih upodobitev, hkrati pa se opira na komiško tra- dicijo, ki je imela za nekatere bogove stalni nabor posebnih, komi- čnih značilnosti. Tako ugotavljam, da je lik Dioniza veslača v Žabah povezan s podobnimi upodobitvami v Evpolisovih Poveljnikih in Hermipovih Vojščakih.  V  nadaljevanju  tiste  aspekte  Dioniza  v Žabah, ki so prevzeti iz ritualne in mitološke tradicije, analiziram po naslednjih posamičnih motivih: motiv maske in preobleke, motiv Lara Unuk 144 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 144 povezanosti z vodo, motiv umrljivega boga, motiv žabjega zbora in zbora posvečenih v misterije in motiv boga gledališča. Ugotavljam, da v likih Herakla in Dioniza pri Aristofanu prepoznamo tudi ne- katere značajske lastnosti, podedovane iz komiške tradicije: Hera- kles je požeruh in Dioniz strahopetec.  Bibliografija BAHTIN, M. M. (2008): Ustvarjanje Françoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse, prev. B. Kraševec. Zbirka Labi- rinti, Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.  BAKOLA, E. (2005): “Old Comedy Disguised as Satyr Play: A New Reading of Cratinus’ ‘Dionysalexandros’ (P. Oxy.663)”, Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik, zv. 154, 46–58.  BARTOL, K., DANIELEWICZ, J. (2011): Komedia grecka od Epic- harma do Menandra: Wybór fragmentów. Varšava: Wydawnictwo Naukowe PWN. BERGSON, H. (1977): “Smeh – Esej o pomenu komičnega”, v: Berg- son, H., Esej o smehu, prev. J. Gradišnik, Filozofska knjižnica 19, Lju- bljana: Slovenska matica, 5–122. BOWIE, A. M. (1996): Aristophanes: Myth, Ritual and Comedy.Cam- bridge – New York – Melbourne: Cambridge UniversityPress. DOBROV, G. W. (2007): “Comedy and the Satyr-chorus”, The Clas- sical World, zv. 100, št. 3, 251–265.  DOVER, K., ur. (1997): Aristophanes, Frogs, prevod in uvod, Oxford: Clarendon Press.  DUNBAR, N., ur. (2004): Aristophanes, Birds, prevod in uvod, Ox- ford: Clarendon Press. EPSTEIN, P. (2004), “The Invention of Secularity in Aristophanes”, Animus 9, 73–78.  145 Dioniz veslač: tradicija in komična upodobitev bogov pri Aristofanu 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 145 GANTAR, K. (1982): Aristoteles, Poetika, prevod, uvod in opombe, Ljubljana.  GANTAR, K. (2009): Heziod, Teogonija. Dela in dnevi, Ljubljana: Modrijan.  GIVEN, J. (2009): “When Gods Don’t Appear: Divine Absence and Human Agency in Aristophanes”, The Classical World, zv. 102, št. 2, 107–127.  INKRET, A. (2003), Aristofan, Praznovalke tezmoforij, Žabe, prevod, komentar in spremna beseda, Ljubljana.  ISAK KRES, J. (2006): Aristofan, Oblačice, prevod in komentar, Ma- ribor.  KASSEL, R., AUSTIN, C., ur. (2001): Poetae Comici Graeci I: Comoe- dia Dorica, Mimi, Phlyaces. Berlin: Walter de Gruyter.  KASSEL, R., AUSTIN, C., ur. (1983): Poetae Comici Graeci IV: Ari- stophon – Crobylus. Berlin: Walter de Gruyter.  MacDOWELL, D. M. (1995): Aristophanes and Athens: An Introduc- tion to the Plays. Oxford: Oxford University Press. MELETINSKI, J. M. (2001): “Prometejski predniki”, v: Bogovi, ju- naki, ljudje: Izbrani članki in razprave, prev. D. Bajt, Ljubljana: Za- ložba /*cf, 5–31. OTTO, W. F.  (1998): Bogovi Grčije: Podoba božanskega v zrcalu grškega duha, prev. S. Krušič, A. Leskovec, Ljubljana: Nova revija.  OTTO, W. F.(1965): Dionysus: Myth and Cult, prev. R. B. Palmer, Bloomington – Indianapolis: Indiana University Press.  PLATTER, Ch. (2007): The Carnival of Genres, Baltimore: The John Hopkins University Press. PROPP, V. J. (2013): Zgodovinske korenine čarobne pravljice, Lju- bljana: Založba ZRC. SEGAL, Ch. (1997): Dionysiac Poetics and Euripides’ Bacchae, Prin- ceton: Princeton University Press. Lara Unuk 146 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 146 STOREY, I. C., ur. (2011): Fragments of Old Comedy II: Diopeithes to Pherecrates, Loeb Classical Library, Cambridge, Massachusetts – Cambridge, England: Harvard University Press.  SUNČIČ, M. (2011): Aristofan, Politične komedije II: Mirovniška ko- medija, prevod, komentar in spremna študija, Ljubljana.  SUNČIČ, M. (2012): Aristofan, Politične komedije III: Demagoška komedija, prevod, komentar in spremna študija, Ljubljana. SUTTON FERRIN, D. (1974): “A Handlist of Satyr Plays”, Harvard Studies in Classical Philology, 78. zv., 107–143.  UNUK L., BOŽIČ, B. (2019): Himna II Demetri, Himna VII Dionizu, v: Senegačnik, B., ur., Homerske himne, prevod in uvodi B. Božič, L. Unuk, B. Zabel, P. Zupančič, Ljubljana: Družina, 19–49, 151–153.  UNUK L. (2014): “Fragmenti grške stare komedije”, Keria – Studia Latina et Greca, l. XVI, št. 2, prevod in komentarji, 77–99. UNUK L. (2015): “Mitska tematika v grški stari komediji”, Logos: mednarodna večjezična revija za kulturo in duhovnost, l. 2015, 17. 9. 2015, http://kud-logos.si/2015/mitska-tematika-v-grski-stari-ko me - diji/. WRIGHT, M. (2007): “Comedy and the Trojan war”, The Classical Quaterly, 57. zv., št. 2, 412–431.  147 Dioniz veslač: tradicija in komična upodobitev bogov pri Aristofanu 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 147 05 - LaraUnuk 10. 07. 2020 11:50 Page 148 DIAFANIJE 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 149 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 150 151 1 Dr. Vid Snoj, redni profesor, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. E-naslov: vid.snoj@guest.arnes.si. 2 Dr. Jožef Muhovič, redni profesor, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. E-naslov: jozef_muhovic@t-2.net. Vid Snoj,1 Jožef Muhovič2 Pieter Bruegel starejši, Lovci v snegu, in Brane Senegačnik, Dve sliki Lovci v snegu 1565, olje na lesu, 117 x 162 cm, Dunaj, Kunsthistorisches Museum 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 151 Dve sliki Pieter Bruegel starejši, Lovci v snegu Še ni večer. Prelivi modro-sivi počasi še med vejami blede. Je starodavno svetla ura: sneg, ljudje in hiše v isti so vedrini. Žarijo barve. Mraz jih je očistil. Tek psov. Glasovi. Daleč. Lajež. Smeh. Podobe, ki se gibljejo, stoje – po brueglovsko zarezane so v misli. Drevesa, počrnela od žalosti, nebo je trdo kakor bledi žad; v okvire vek življenje se ulovi in sliki zlijeta – a le za hip: takrat ko v davni svojo prepoznaš in davna v tvoji dotakne se brezdna. Pogovori z nikomer, Ljubljana: Slovenska matica, 2019, str. 10 Vid Snoj, Jožef Muhovič 152 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 152 VID SNOJ: Pieter Bruegel starejši je pesniški slikar. Znaten ugled je dosegel že v času svojega razmeroma kratkega življenja v 16. sto- letju. Njegova dela so začeli množično kopirati, in sicer tako njegov sin, Pieter Bruegel mlajši, kakor tudi drugi slikarji, slava pa mu je še zrasla v naslednjem stoletju, nizozemski zlati dobi, v kateri je slikar- stvo doživelo razmah brez primere. V 18. stoletju je zdrsnil v pozabo, iz katere je spet vzniknil v 20. stoletju. V tem stoletju je, potem ko je slovit sonet na Slepce napisal že Charles Baudelaire, v Evropi in Ameriki nastala cela vrsta pesmi na njegove slike, na nekatere tudi po več. Sam vem za štiri, ki so jih spodbudili samo Lovci v snegu. V tem je Bruegel bržkone postal prvak med slikarji, po drugi strani pa stoji pri izvirih več slikarskih zvrsti, ki so se uveljavile v zgodnjem novem veku. Ena izmed njih je tako imenovano žanrsko slikarstvo, s katerim sva, Jožef, začela tele pogovore – z Janom Ver- meerjem, Brueglovim mlajšim rojakom, najodličnejšim predstavni- kom tega slikarstva. Snov žanrskega slikarstva niso več véliki dogodki kakor v historičnem slikarstvu – dogodki iz Biblije ali an- tičnega mita ali pač zgodovinski dogodki, ki so oblikovali narode in države –, ampak prizori iz vsakdanjega življenja. Pri Brueglu je to življenje kmetov, čeprav sam ni bil kmet. Kot pripoveduje Brue- glov biograf Carel Van Mander kakih štirideset let po njegovi smrti, se je imel navado preoblačiti v kmeta, da je lahko incognito priso- stvoval kmečkim družabnostim, sejmom, veselicam in porokam ter nemoteno opazoval jedenje, pitje, ples in ljubimkanje. Naj bo to res ali ne, je namen Van Mandrove pripovedi vsekakor poudariti Brue- glovo natančno opazovanje kmečkega življenja, zaradi katerega je dobil vzdevek “kmečki Bruegel” ali “kmet Bruegel”. Vendar se je proti žanrskemu slikarstvu pomaknil šele v šestdesetih letih 16. sto- letja, zadnjem desetletju svojega življenja. Kaj je počel prej? JOŽEF MUHOVIČ: O Brueglovi mladosti in šolanju ni veliko zna- nega. Tudi njegova rojstna letnica – med letoma 1525 in 1530 – je 153 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 153 samo približna, izpeljana na podlagi sklepanja. Rodil naj bi se v bli- žini mesta Breda. Vendar se ne ve, ali gre pri tem za nizozemsko Bredo,3 svetovno znano z Velázquezove slike Predaja Brede, ali za belgijski Breeu, ki se je latinsko prav tako imenoval Breda. Obe mesti sta tedaj pripadali habsburški južni Nizozemski. Če sodimo po tem, kako je v tistem času potekalo slikarsko šo- lanje, je Bruegel verjetno s sedmimi ali osmimi leti šel v uk k moj- stru Pietru Coeckeju van Aelstu v Antwerpen. Kot je bila navada, je pri njem tudi stanoval. V mojstrovi delavnici je na začetku opravljal preprosta tehnična in hišna opravila. Potem je grundiral platna in lesene table ter iz pigmentov in lanenega olja pripravljal oljne barve, ki so bile tedaj slikarski tehnološki hit, dokler ga ni mojster lepega dne slovesno povabil v poseben prostor in ga začel uvajati v veščine risanja. Ko je v tem dovolj napredoval, so bile na vrsti dolgotrajne vaje v izdelovanju grizajev,4 podslikav, lazur in detajlov. Nato je na- stopilo obdobje kopiranja (praviloma mojstrovih del) in šele po dol- gem času sodelovanje pri izpolnjevanju mojstrovih naročil. Ko je mojster van Aelst leta 1550 umrl, je Bruegel še naprej ostal v njegovi zapirajoči se delavnici, delno zato, ker je bila tudi moj- strova druga žena, Mayken Verhulst, učiteljica slikarstva in ga je po moževi smrti poučevala v akvareliranju, še verjetneje pa zato, ker mojstrove družine ni maral zapustiti v zanjo najtežjem času in so se morda že tedaj začele plesti zlate niti naklonjenosti med njim in mlado mojstrovo hčerko, prav tako po imenu Mayken, ki je pozneje postala njegova žena. Hkrati s študijem slikarstva pri mojstru van Aelstu se je Bruegel izobraževal tudi v grafični umetnosti pri tedaj uveljavljenem antwer- Vid Snoj, Jožef Muhovič 154 3 Mesto in občina v južnem delu Nizozemske, v deželi Severni Brabant. Ime izvira iz flamske besedne zveze brede Aa, “široka Aa”, ter se nanaša na sotočje rek Mark in Aa. 4 Prim. Muhovič, 2015, 272–273. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 154 penskem grafiku, slikarju in grafičnem založniku Hieronymusu Cocku. V njegovi delavnici je spoznaval skrivnosti tehnik visokega in globokega tiska (lesoreza, bakroreza, suhe igle) in predvsem delal za zaslužek, saj je bilo od ene grafične matrice mogoče dobiti tudi do sto kakovostnih odtisov. Prednost tega je bila, da so bili grafični listi kljub dolgotrajni pripravi razmeroma poceni. Ljudje so jih radi kupovali, ker so bili cenovno dostopni, grafikom pa so zaradi velikih naklad kljub nizkim cenam prinašali lep zaslužek. Leta 1551 je Brue- gel postal slikarski mojster in član antwerpenske gilde sv. Luke. Leta 1552 je kot obetajoč slikar odšel na študijsko potovanje v Ita- lijo, središče vrhunske klasične in tedanje umetnosti, kjer je ostal do leta 1555. Najverjetneje je potoval po kopnem čez Francijo. Po skicah, ki jih je prinesel domov, sklepajo, da je prišel vse do Sicilije. Kratek čas je živel v Rimu, kjer je delal za hrvaškega miniaturista Julija Klo- vića (Giulia Clovia) in pri njem spoznal takrat še neznanega El Greca. 155 Diafanije Pieter Bruegel starejši, Pokrajina s Kristusom, ki se je prikazal apostolom na Tiberijskem morju, 1553 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 155 V tej umetnostni prestolnici je preučeval Michelangelove freske v Sikstinski kapeli in naslikal tudi svoje prvo izvirno slikarsko delo. Bruegel se je leta 1555 čez Alpe, ki so nanj napravile izjemen vtis, vrnil na Nizozemsko. Alpe so navdihnile mnoge njegove skice gor- skih vrhov in pokrajin, ki so imaginativna podlaga za nekatera poz- nejša risarska, grafična in slikarska dela, tudi za Lovce v snegu. Po vrnitvi v Antwerpen, kjer je ustanovil slikarsko delavnico, se je najprej začel ukvarjati z izdelavo bakrorezov. V tem obdobju je na- pravil serijo grafičnih listov Sedem smrtnih grehov pod vplivom ro- jaka Hieronymusa Boscha, ki je umrl pol stoletja prej. Bruegla sta pri starem mojstru navdušili inventivna in imaginativna morfologija ter arhetipska simbolika naslade in pregrehe. Posebno velik vtis so nanj napravila mojstrova zgodnja dela, ki jih je pogosto citiral. Leta 1563 se je poročil z Mayken in preselil svojo delavnico v Bru- selj, kjer je leta 1569 kot visoko cenjen mojster razmeroma mlad tudi umrl. Do današnjih dni se je ohranilo okrog štirideset del, ki so do- kazano njegova. Pa še kratka pripomba k trditvi, s katero si začel ta pogovor, na- mreč da je Bruegel “pesniški slikar”. To je po mojem treba razumeti ne le v tem smislu, da je njegovo slikarstvo pritegnilo neverjetno pozornost pesnikov, ki so v njem našli inspiracijo, ampak tudi tako, da je po svoji naravi “slikarski lirik”. Lirik je zaradi iskrive in lapi- darne naracije, predvsem pa zaradi neverjetne sposobnosti ustvar- janja atmosferskih vzdušij oziroma razpoloženj, v slikarskem žargonu “štimung”. Intenziteto zimskega vzdušja oziroma razpolo- ženja, ki nas prestavi v neko čisto posebno, znano-neznano doživ - ljajsko stanje, je mogoče občutiti tudi na sliki Lovci v snegu. Ne nazadnje je pesnik Senegačnik prav z izstrelišča tega atmosferskega vzdušja v orbito sveta poslal pesem Dve sliki. V. S.: Znano je tudi, da se je Bruegel gibal v humanističnih krogih, vendar ni jasno, kakšna je bila njegova izobrazba, ali je znal latinsko Vid Snoj, Jožef Muhovič 156 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 156 in koliko je bil v resnici vpeljan v humanistične študije. Obzorja in prepričanj slikarja Bruegla ne poznamo. Njegovo prikazovanje kmečkega življenja, ki je sčasoma postalo njegova poglavitna sli- karska snov, pa je vsekakor zagonetno. Vprašanje je, ali se je pre- oblečeni kmet Bruegel istil s kmeti. Njegovi kmetje so pogosto brez obrazov. J. M.: Res je. Pri mnogih Brueglovih figurah se zdi, zlasti če jih opa- zujemo od blizu, da njihovi obrazi niso toliko portreti konkretnih oseb, ampak bolj stanovskih in značajskih tipov. V. S.: Pravzaprav sploh niso izrisani. Brueglovi kmetje so naslikani z značilno kretnjo, ki jih opredeljuje in jo je sam venomer znal iz- slediti z zanesljivim čutom, ter pogosto s komično potezo, v kateri se za nekatere kaže humor, za druge sarkazem. Njegov vzdevek je bil tudi Pier den Drol, nekaj takega kot Pero burkež. J. M.: Temu, kar si rekel, je mogoče dodati dve, tri stvari. Najprej kar zadeva artikulacijo figur. Splošna karakteristika Brueglovih kompozicij je, da skoraj nikoli niso fokusirane na eno samo figuro. Po navadi gre za figure ali majhne skupine figur v ob- sežnem krajinskem miljeju, na katerega gledalec skupaj s slikarjem praviloma zre iz ptičje perspektive,5 ali pa imamo opravka s prizori, v katerih nastopa več deset in celo več kot sto figur. Take slike Nemci imenujejo Wimmelbilder, “mrgoleče slike”. Ena najbolj zna- nih te vrste je slika Nizozemski pregovori iz leta 1559. S slikarskega stališča gre v obeh primerih za situacijo, v kateri morajo biti figure razmeroma majhne. V prvem primeru je tako zato, da lahko simulirajo razumno sorazmerje med človekom in veli- kostjo naravnega ali urbanega okolja, na primer drevesa ali hiše, oziroma velikostne razlike v različnih prostorskih planih,6 v drugem 157 Diafanije 5 Prim. slike 1, 2 in 6. 6 Prim. sliki 1 in 5. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 157 primeru pa zato, ker je majhnost figur glede na format oblikotvorna predpostavka za njihovo številnost in gostoto. V obeh primerih je slikarsko razumljivo, da karakterizacija mnogih figur na ravni obra- zov ni smiselna niti mogoča, je pa, kot si ugotovil, učinkovita na ravni karakterizacije celopostavne figure. In Bruegel je bil v tem res mojster. Na njegovih slikah imajo tudi najmanjše figure jasno pre- poznaven značaj, čeprav skorajda nimajo obrazov in omembe vred- nih detajlov. To je dobro vidno pri figurah v bolj oddaljenih planih. Drugi dodatek zadeva Brueglovo izobrazbo in njegovo vpetost v tedanji intelektualni milje. Omenil sem že, da slikarsko izobraževanje v njegovem času ni bilo podobno obiskovanju šole z urnikom, letniki in izpiti, ampak je bilo celodnevno življenje v mojstrovi delavnici in hiši. Tam pa je imel mladi Pieter kaj videti in doživeti, še zlasti zato, ker je bil mojster van Aelst mnogostranski umetnik ter je imel raz- novrstna naročila in imenitne naročnike. Razen s slikarstvom, v ka- Vid Snoj, Jožef Muhovič 158 Detajl z Lovcev v snegu 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 158 terem se je večinoma ravnal po oblikotvornih smernicah antwerpen- skih manieristov, se je ukvarjal tudi z izdelavo načrtov za barvna okna, tapiserije in celo za arhitekturo ter bil znan kot prevajalec in založnik. Tako je leta 1539 v flamščino prevedel tretjo izmed Sedmih knjig o arhitekturi znamenitega italijanskega arhitekta in teoretika Sebastiana Serlia (1475–1554). Glede na diapazon mojstrovih zani- manj in poslovnih stikov bi bilo mogoče reči, da je bilo v intelektual- nem smislu mlademu vajencu v mojstrovi hiši precej dobro postlano. Sicer pa je bila humanistična vednost takrat nekaj, kar je slikar moral poznati, če je s svojimi deli hotel nagovoriti občinstvo z ustrezno kupno močjo. O Brueglovem znanju latinščine ni mogoče povedati nič določnega, vendar je posredno vsekakor mogoče dokazati, da je imel z njo kar intenziven stik. Dokaz za to je na primer serija osmih bakrorezov Sedem smrtnih grehov, ki so nastali med letoma 1526 in 1530 ter imajo podnapise v latinščini in flamščini: Superbia (Napuh), Avaritia (Pohlep), Luxuria (Pohota), Ira (Jeza), Gula (Požrešnost), In- vidia (Zavist) in Disidia (Lenoba). Osem jih je zato, ker je sedmim s tematiko naglavnih grehov dodan list Poslednja sodba. Kljub morfologiji iz kmečkega življenja je bil Bruegel s svojimi domiselnimi, humornimi in včasih sarkastičnimi parabolami in ale- gorijami zelo priljubljen med intelektualci svojega časa. Med njimi je našel kupce, naročnike in mecene. Med njegove podpornike so spadali Antoine Perenot de Granwelle, kardinal in minister špan- skega kralja Filipa II., Nicolaes Jongelinck, trgovec in zbiralec ume- tnin, brat kiparja in medaljerja Jacoba Jongelincka, ter Abraham Ortelius, antwerpenski geograf, kartograf in knjigotržec. Te ljudi je v Brueglovem delu pritegoval neki nenavaden “realizem”, ki izhaja iz odlične artikulacije in interpretacije krajinskega miljeja, v kate- rega so postavljeni figuralni motivi. Krajina, ki ustvarja življenjski in doživljajski milje, ter žanr, ki v tem miljeju zaživi – to dvoje je go- tovo privlačilo že takrat, saj navdihuje še zdaj. 159 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 159 V. S.: V zvezi s tem, kar si imenoval Brueglov “realizem”, ni zane- marljivo, kako so ga dojemali njegovi sodobniki. Ko je umrl, mu je Ortelius napisal epitaf, češ da je njegovo zgodnjo smrt nemara pov- zročila narava, ker se je zbala, da bo v prihodnjih rodovih zaniče- vana zaradi njegovega izrednega posnemovalnega daru. Ne vemo, ali je bilo to Orteliusovo osebno (in posebno) ali reprezentativno mnenje, mnenje poznavalske večine. Vsekakor pa je Ortelius Brue- glu tudi v svoji Knjigi prijateljev posvetil dvostranski razdelek, v ka- terem je zapisal, da je bil najpopolnejši slikar svojega časa in da je, še več, slikarjem postal narava. V očeh svojega sodobnika (in morda tudi drugih sodobnikov) je bil Bruegel torej druga narava, ki ji je lahko zavistna celo narava sama. J. M.: To je posrečeno paradoksno rečeno. Slikarjem in, sodeč po tvojem uvodu v ta pogovor, tudi pesnikom je bil Bruegel dejansko mnogokrat inspirativna druga narava, tako rekoč kažipot k umeva- nju prve narave. Najzanimivejše vprašanje pri tem pa je, kaj je v Brueglovem delu takega, da ima tako velik intelektualni in hkrati emocionalni inspirativni potencial. Del odgovora je po mojem v tem, da je Brueglova krajina, če lahko tako rečem, “svet v razširjeni perspektivi”. Torej ni le mizan - scensko ozadje figuralnega ospredja, kakor je to praviloma v itali- janski renesansi, ampak je milje, življenjsko okolje, v katerem figure in figuralni motivi dejansko “živijo, se gibljejo in so”. Brueglova ptičja perspektiva še dandanes te krajine – čeprav smo vajeni ek- stravagantnih posnetkov z droni, sofisticiranih fotosimulacij in vir- tualizacij – razgrinja pred nami kot “resnične” in na poseben način “naravne”.7 Pa ne le to. Razširjena panorama z oddaljenim horizon- tom omogoča, da so figure do krajinskega okvira v razmerju, ki ga človek v svojem vsakdanjiku občuti kot “naravnega”. Ta okvir je pri Vid Snoj, Jožef Muhovič 160 7 Prim. npr. sliko 8. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 160 Brueglu slikarski ekvivalent stvarstva in človeka z majhnostjo figur diskretno opominja na njegovo mero v razmerju do Stvarnika. Skrit za mirnim življenjem motiva, parabole ali žanrske téme daje slikar v premislek in doživetje fundamentalne stvari: bližnje in oddaljene horizonte, nikoli videne vrhove, svetle in temne ure človekovega dejanja in nehanja, letne čase v njegovem življenju, njegovo neidea- lizirano mero in razmerje do sveta, razmerje sveta do njegove eksi- stence itn. In ob tem spontano preprečuje melanholiji, da bi izpeljala svoje depresivno in subverzivno delo, kot pravi pesnik.8 V. S.: K perspektivi Brueglovih krajin se bova še vrnila, naj pa se zdaj malo odmaknem od njegovega slikarskega načina in tega, kar z njim tematizira, ter ga kot slikarja postavim v perspektivo njegovega časa. O tem času in času, v katerega se je nadaljeval, se mi zdi prav pove- dati več, ker sta skupaj, kar zadeva slikarstvo, popolnoma izreden čas. Bruegel se je rodil malo po izbruhu reformacije, ki se je na Nizo- zemsko zaradi čedalje hujšega nezadovoljstva z nadoblastjo katoli- ške Španije hitro širila iz sosednjih dežel. Izmed reformacijskih smeri se je najmočneje uveljavil kalvinizem, ki je leta 1566, proti koncu Brueglovega življenja, sprožil ikonoklastično divjanje. Tedaj so bila v cerkvah po Antwerpnu, nizozemskem trgovskem središču, uničena številna slikarska in kiparska dela, znameniti oltar v bližnjem Gentu pa je bil menda zadnji trenutek umaknjen na varno. Dve leti pozneje, leto pred smrtjo, je Bruegel doživel tudi začetek vojne s Španijo, ki je potem trajala kar osemdeset let in med katero je sedem severnih nizozemskih dežel razglasilo republiko. Ta vojna je imela bolj in manj intenzivna obdobja, dokler republika leta 1648, ko se je končala tudi tridesetletna vojna v nemških deželah, ni dosegla priznanja in se dokončno ločila od Svetega rimskega cesarstva. Nasprotno je južna Nizozemska oziroma Flamska ostala pod Španijo. 161 Diafanije 8 Prim. Bobin, 2014, 98. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 161 Nizozemska republika se je kljub valujočemu vojnemu trušču gospodarsko razmahnila. Potem ko so Nizozemci uvedli zaporo Antwerpna, ki so ga zavzeli Španci, se je proti koncu 16. stoletja začel vzpon Amsterdama, in sicer z banko, ki je začela na veliko kreditirati trgovinska podjetja doma in na tujem, z vzhodnoindij- sko in zahodnoindijsko družbo, borzo in tako naprej – pravi boom zgodnjega kapitalizma. Majhna dežela z nič več kot milijonom in pol prebivalcev in brez naravnih bogastev je zgradila trgovsko mornariško floto, ki ji ni bilo para, ter postala svetovna gospodar- ska velesila. Srednji sloj se je dvignil, in odprl se je tudi slikarski trg. Srednjeslojci, že pred vojno številnejši in bogatejši v primer- javi s tistimi v drugih evropskih deželah, so postali naročniki in kupci slikarskih del. Okrog leta 1560 je bilo v Antwerpnu več sli- karjev kot mesarjev, nič manj kot tristo.9 Nekje sem naletel tudi na podatek, da je bilo pozneje, sredi 17. stoletja oziroma na vrhuncu zlate dobe, na Nizozemskem narejenih kar sedemdeset tisoč slik na leto. Na začetku 16. stoletja so Biblijo brali le redki; do konca stoletja je v nemških protestantskih deželah z Luthrovim prevodom prišla v vsako hišo. Na Nizozemskem v 17. stoletju pa so se v vsaki hiši znašle slike. Vsak prebivalec naj bi imel v lasti dve sliki in pol. Če- prav nisem privrženec statistik, ki prepolavljajo in decimirajo ter niti približno ne dajejo nič takega, kot je “prava” podoba resničnosti, mi ta številka deluje impresivno. J. M.: Celo če gledamo s sodobnega zornega kota. Dandanes teh standardov, še zlasti če gre za kakovostna izvirna dela in ne za po- ceni kopije ali reprodukcije, ne dosegamo. In to kljub temu, da je produkcija del na področju umetnosti enormna in da smo umetni- ško delo brez težav pripravljeni videti v marsičem. Vid Snoj, Jožef Muhovič 162 9 Prim. Foote, 1979, 77. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 162 Največja sprememba, ki se je v zvezi z umetnostjo dogodila v času, o katerem govoriva, je bila “demokratizacija” lastništva in mo- tivike umetnin, če se tako izrazim. Naročniki in lastniki umetniških del nenadoma niso bile več Cerkev, državne institucije in plemiške rodbine, ampak so to postali pripadniki srednjega, meščanskega stanu s hitro naraščajočo kupno močjo in močno potrebo po kulti- viranju svojega družbenega in bivalnega okolja. Ker ti seveda niso bili zainteresirani za religiozno, historično in reprezentativno into- nirana naročila, so jim umetniki morali ponuditi nekaj drugega, kar jim je bilo pisano na kožo, in to je bilo žanrsko slikarstvo, ki se je postopno izvijalo iz vsega tistega, kar je bilo prej samo mizanscen- ska spremljava religioznih in historičnih artikulacij. Šlo je za slikarstvo prizorov iz vsakdanjega življenja, v Franciji imenovanih scènes de genre, za krajinsko in tihožitno slikarstvo, predvsem pa za slike manjših formatov, ki so jih lahko sprejela meš- čanska stanovanja. Ti žanri, ki so presenečali s svojim osupljivim realizmom, so se v 16. stoletju razvijali postopno, zaradi naraščajo- čega povpraševanja pa tudi čedalje bolj intenzivno. Premik od reli- giozne in historične usmeritve v novo smer je v 17. stoletju dosegel vrh v različnih šolah nizozemskega zlatodobnega in flamskega ba- ročnega slikarstva. Vendar se tedaj na Nizozemskem ni našel teo- retik, ki bi zagovarjal ta premik, saj so bili vsi zadovoljni z italijansko in znano Félibienovo delitvijo žanrov na plemenite in preproste.10 Vsi so brez ugovorov pristajali na favoriziranje plemenitih žanrov (alegoričnega in historičnega slikarstva, ki je vključevalo mitološko in religiozno slikarstvo) ter ustrezno nižje vrednotenje preprostih žanrov (portretnega slikarstva, slikarstva vsakdanjih prizorov, kra- jinskega in tihožitnega slikarstva). Slikarstvo so k preprostim žan- rom intenzivno premikali umetniki sami, vendar so celo žanrski 163 Diafanije 10 Prim. Muhovič, 2015, 860–863. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 163 specialisti še dolgo slikali tudi historične kompozicije. Te so bile veliko bolje plačane, čeprav jih je bilo mnogo teže prodati. V. S.: V 17. stoletju je bila hierarhija slikarskih zvrsti jasna: za histo- ričnim slikarstvom je bilo, kot si rekel, portretno, potem žanrsko, krajinsko in nazadnje tihožitno slikarstvo. Ta hierarhija, gledano od zgoraj navzdol, daje podobo zmanjševanja človeka. Na vrhu je zvrst, ki človeka prikazuje pri vélikem dejanju, in na sredi zvrst, v katerem ves prizor zasede mali človek. V krajini je človek še zmeraj navzoč, čeprav se umika iz nje, na tihožitju pa ga sploh ni več, vsaj ne ne- posredno. Vendar zasuka, ki je pripeljal k osredotočenju nizozemskih sli- karjev na nižje zvrsti, ni sprožil spremenjeni interes novega ob- činstva oziroma odjemalcev slikarskih del. Sprožila ga je reformacija, ki je dovolila spremembo tega interesa. Iz cerkva je izgnala slikarske podobe, a slikanja ni prepovedala ali omejila. Sa- kralno historično slikarstvo je upadlo, zato pa se je razmahnilo sli- karstvo s posvetno snovjo, ki se je naselilo v domove navadnih ljudi, čeprav so nekateri izmed njih za zasebno rabo naročali in kupovali tudi sakralne slike. J. M.: Priljubljenost žanrskega slikarstva je bila v Brueglovem času velika in je še naraščala. Razlogi za to so bili eksplicitni in implici- tni. Med prve spada osupljiv realizem slikarske artikulacije, med druge pa to, da je žanr v človeško življenje poleg fascinacije z vide- zom nevsiljivo, tako rekoč mimogrede prinesel še nekaj drugega, bolj nepogrešljivega. Bistvo žanra je namreč v tem, da gledalcu daje videti predmete in pojave, ki jih sicer pozna, a jim v vsakdanji rutini ne namenja pozornosti. Ti se mu večinoma zdijo samoumevno in nezanimivo pohištvo njegove eksistencialne ječe. Ko pa mu jih sli- kar v likovnem prostoru znova pokaže, ko torej te stvari vstopijo v njegov dom skozi vrata umetnosti, jih šele prav ugleda in se zave njihove vrednosti, njihove lepote. Vid Snoj, Jožef Muhovič 164 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 164 Ali če to povem s Chestertonom:11 da bi bil svet drugačen in bi človeka vsakdanji svet nehal dolgočasiti, se mora spremeniti gle- dalec, njegov pogled, in ne to, kar gleda. Da bi zimsko pokrajino z drsalci videli kot čudež, niso potrebni nova zimska pokrajina in novi drsalci, ampak nova slikarska in gledalska pozornost ter nova ponižnost v razmerju do stvari. Dokler tega dvojega nimamo, ne moremo prisrčno, otroško pohvaliti čudovite senzacionalnosti tako imenovanih navadnih, vsakdanjih stvari in jih – skupaj s samimi sabo – ustrezno ceniti. Žanrski umetnik oboje ima, zato lahko člo- veku pomaga, da lepoto sveta uzira drugače: ne le v enkratnih, slavnih, herojskih dogodkih, ampak tudi za fiziko naključij in en- tropije, pod prahom vsakdanjosti in celo za bleščečo fasado člove- kove volje do moči. To pa je nekaj velikega, morda večjega od dih jemajoče mimetičnosti, ki je bila zunanje, komercialno gonilo žanra in zbuja pozornost še zdaj. Zbuja jo celo tako zelo, da si sodobni raziskovalci še vedno prizadevajo najti optične pripomočke in po- stopke, ki naj bi to mimetičnost pomagali doseči, saj po izkušnjah s sodobnim hiperrealizmom težko verjamejo, da bi bilo do nje mo- goče priti brez njih. V. S.: To sva ugotavljala že ob Vermeerju, s tem da Bruegel stoji pri začetkih žanrskega slikarstva, pri Vermeerju pa se to slikarstvo po- žene v svoj najvišji vrh. J. M.: Naj ob tem pripomnim, da je bilo pri Brueglu tudi takrat, ko je bil še ves zapisan alegoričnim in religioznim temam, že vse pri- pravljeno za žanrski razmah. Vsi žanrski elementi so bili tako rekoč v nizkem štartu, nared, da stopijo v ospredje: vaška prizorišča, vsak - danja kmečka opravila in prizori, krajina, rekviziti, uporabni pred- meti in podobno. Bruegel je v ta znano-neznani svet včasih instaliral celo mitske in biblične prizore, na primer na slikah Pokra- 165 Diafanije 11 Prim. Chesterton, 1978, 129. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 165 jina z Ikarovim padcem12 in Poklonitev kraljev v snegu, na katerih ključna dogodka tako rekoč ponikneta v navadnem svetu. Bruegel nas gledalce odpira v svet, ki ga poznamo, vendar ga ne opazimo. Pri njem sta samo na videz v ospredju krajina in ruralna pripoved s kvečjemu etnografskimi aspiracijami. V resnici ni tako. Gre za pri- poved o bistvenih stvareh, ki na dnu svoje slikarsko zamrznjene duše čaka, da se bo čez njen rob nagnil obraz13 in odmrznil njene arhetipske horizonte. To se res dogaja. Še zdaj. Leta 2019, ob štiristopetdeseti obletnici slikarjeve smrti, in že malo prej se je perenialnost Brueglove aktual- nosti pokazala v preverljivem sijaju, pa ne le na številnih razstavah v njegovi domovini, ampak v strokovnem smislu tudi na svetovni ravni, in sicer na dveh velikih, nadvse studiozno pripravljenih in iz- jemno obiskanih predstavitvah njegovega dela. Prva s pomenljivim naslovom “Bruegel. Das Zeichen der Welt” (“Bruegel. Znamenje sveta”) je bila – kot napoved obletnice – že leta 2017 v dunajski Al- bertini, druga s še bolj pomenljivim naslovom “Bruegel. Once in a Lifetime” (“Bruegel. Enkrat v življenju”) v letih 2018 in 2019 v du- najskem Kunsthistorisches Museumu. V. S.: Pa si poglejva “žanrski razmah”, namreč kako se je godil prehod iz sakralnega historičnega slikarstva v žanrsko. Čisto na kratko: nizozemski slikarji so že v 15. stoletju, pred nastopom reformacije, postavljali prizore iz Biblije v svoje okolje z zna- čilno domačo grajsko-dvorčevsko arhitekturo in interjerji ter bi- blične figure napravljali tako, kot se je oblačilo tedanje plemstvo. Potem so bibličnemu prizoru začeli dodajati prizore iz vsakda- njosti. Tako je na primer ravnal neznani mojster tik pred sredo 16. stoletja. Vid Snoj, Jožef Muhovič 166 12 Prim. sliko 6. 13 Prim. Bobin, 2014, 59. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 166 Rekonstrukcija slike tega mojstra je pokazala, da je bilo na risbi spodaj več prizorov iz Kristusovega življenja. Te je mojster zamenjal s prizori iz vsakdanjega življenja in sveti družini na končani sliki odmeril razmeroma malo prostora levo spodaj. Bruegel pa je šel še dlje. Na sliki Popis v Betlehemu, recimo, je biblični dogodek zajel ter, še več, skril med vsakdanje pripetljaje in opravila. Otroci se drsajo, ženska kida sneg, kmet vleče tovor, ženska krmi živali itn. itn. – in Jožef in Marija, ki sta se, kot pravi naslov slike, prišla popisat v Betlehem,14 sta na njej skoraj neopazna. Zadnja možnost je prizorska osamosvojitev sodobne vsakdanjosti, na pri- mer na Kmečki poroki. Véliki dogodek je zajet v vsakdanjost tudi na Pokrajini z Ikaro- vim padcem, ki si jo omenil maloprej. 167 Diafanije 14 Prim. Lk 2,4. Mojster LC, Prihod v Betlehem, ok. 1540 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 167 To je edina ohranjena Brueglova slika z mitskim motivom. Brue- gel je pripoved o Dedalovem in Ikarovem letu poznal iz Ovidijevih Metamorfoz, v katerih ima ta neverjetni let priče. Kdor ju je videl leteti, pripoveduje Ovidij, ribič, pastir ali orač, je osupnil in pomislil, češ, to morata biti bogova.15 Nasprotno je Bruegel mitsko preteklost zvrnil v sedanjost in herojstvo v vsakdanjost. Na njegovi sliki je vé- liko mitsko dejanje kratko malo postavljeno ob vsakdanja opravila. Natančneje: na njej sploh ni prikazan Dedalov in Ikarov let, ampak samo Ikarov padec, od vélikega dejanja samo njegov žalostni ali celo tragični konec. Pokrajini z Ikarovim padcem je močno razlago dal (in z njo into- niral nadaljnje razlaganje) pesnik – Wystan Hugh Auden. Ta v pesmi Musée des Beaux Arts, naslovljeni po bruseljskem muzeju, kjer je Vid Snoj, Jožef Muhovič 168 Pieter Bruegel starejši, Popis v Betlehemu, 1566 15 Prim. Ovidij, Metamorfoze 8.217–220, slov. prev. 1977, 54. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 168 malo pred drugo svetovno vojno videl Brueglovo sliko, govori o tem, kako dobro so stari mojstri razumeli tek sveta. Ob trpljenju, ki ga pov- zroči véliko dejanje ali dogodek, so namreč prikazovali ravnodušnost. Audnov zgled starega mojstra je Bruegel, pri katerem takšno trpljenje nima prič. Zraven – vendar samo in nič drugega kot to: zraven – so otroci, ki se drsajo po ribniku, psi, ki po pasje živijo naprej, ali konj, ki si drgne zadek ob drevo. Vse to so detajli z Brueglovih slik. Seveda pa je v Audnovi pesmi kot kronska priča človeške ravnodušnosti na- zadnje tu Pokrajina z Ikarovim padcem, na kateri “se vse obrača / proč, prav lagodno, od nesreče”:16 tako orač, čeprav je moral slišati pljusk ob Ikarovem padcu v vodo in njegov krik, kakor tudi – ribiča in pastirja Auden preskoči – ladja, ki gre mirno svojo pot. Čeprav je Audnova razlaga prepričala številne umetnostne zgo- dovinarje, se je pojavila še drugačna umetnostnozgodovinska ra- 169 Diafanije Pieter Bruegel starejši, Pokrajina z Ikarovim padcem, ok. 1561–1565 16 Auden, 1994, 34. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 169 zlaga. Po tej razlagi nemenjenje za okolico ni ravnodušnost. Osred- nja človeška figura na Brueglovi sliki je orač, ki je zamenjava za De- dala. S plugom zarezuje enakomerne brazde v zemljo in se drži mere, srednje poti, zlate sredine kakor Dedal. Ta je za razloček od Ikara, ki se je dvignil previsoko in mu je sonce stopilo z voskom zle- pljena krila, oral zrak po sredi med morjem in soncem ter ga je za orača označil že Seneka.17 Enako Brueglov orač: plug vodi v skoraj enaki razdalji do Ikara in do človeškega trupla, ki leži v grmovju na koncu njive. Ne da bi se menil za to, kaj se godi okrog njega, opravlja svoje delo in se brez strahu pred smrtjo drži svojega načina življenja v skladu z naravo kot Božjo stvaritvijo in njenim ritmom. Ta razlaga napotuje na nekakšen krščanski stoicizem in je ne- mara celo bliže obzorju slikarja iz 16. stoletja od nam neprimerno bližje Audnove razlage. Toda kot rečeno, to obzorje je temno. Ne vemo, koliko je Bruegla prežela krščanskohumanistična kultura nje- govih sodobnikov. J. M.: Omenil sem že, da se je Bruegel šolal in gibal v intelektualnih krogih svojega časa (v mislih imam mojstra van Aelsta in njegove naročnike ter Brueglove mecene) in se v njih zato ni počutil tuje. Več kot verjetno pa se mi zdi, da ni bil človek, ki bi v lastnem izku- stvu prekuhaval filozofske teorije. Po slikah sodeč v njem laže vidim natančnega opazovalca z neverjetnim smislom za karakterizacijo figur, pokrajin, vzdušij in ne nazadnje življenjskih izkustev. Menim, da sta bili opazovanje in slikanje pri njem sredstvi za refleksijo o absolutizmu sveta, ki ga je občutil, ne da bi mu nasprotoval. Zgodba sveta je velika zgodba zgodb. Zgodba človeka v njej pa je majhna, a dragocena. Zgodbe sveta tečejo v nekem neznanem kontra- punktu, vendar ne tako, da bi se ves čas menile druga za drugo. Brueglova življenjska filozofija in teologija sta bili po mojem še naj- Vid Snoj, Jožef Muhovič 170 17 Prim. Kilinski II, 2004, 101–102. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 170 prej videti tako, kakor da bi smrti izrekli šah in mat: vsak dan ima svoj strup, za tistega, ki zna videti, pa tudi protistrup.18 V. S.: Morda res. Ampak dajva, začniva se počasi bližati Lovcem v snegu. Glede na to sliko je mogoče reči, da je Bruegel oral ledino dvema slikarskima zvrstema, ki sta se osamosvojili v 17. stoletju – ne samo žanrskemu slikarstvu, ampak tudi krajinskemu. V krajinarstvu je bil Brueglov predhodnik Joachim Patinir. V prvih desetletjih 16. stoletja je razvil tako imenovano Weltland - schaft, “svetovno pokrajino”. Slikal je biblične ali zgodovinske fi- gure, ki tako rekoč izginjajo v veliki pokrajini. Za Patinirjevo “svetovno pokrajino” sta poleg tega značilna ptičja perspektiva, se pravi pogled od zgoraj, ki se panoramsko odpira v pokrajino, in po letu 1520 tudi horizontalni format, ki je v krajinarstvu postal stalnica 171 Diafanije 18 Prirejeno po Bobin, 2014, 10 in 23. Joachim Patinir, Pokrajina z begom v Egipt, 1516/17 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 171 namesto vertikalnega formata. Pokrajina sama pa je domišljijska, z vso copia et varietas, “obiljem in raznolikostjo” narave: z visokimi gorami ter morjem in rekami, vijugajočimi se po globokih zavitih dolinah, z gozdovi in travniki, s skalami in polji. J. M.: To je značilno za vse nizozemske slikarje, kadar upodabljajo krajinski motiv, od Boscha prek Bruegla in Herculesa Seghersa do Rembrandta in mnogih drugih. Vselej jih z neznansko silo privlači natančno to, kar v njihovi ravninski deželi tako zelo manjka, tudi panoramski pregled nad pokrajino, ki je po naravni poti, brez pri- pomočkov, kot so droni, tam tako rekoč nedosegljiv. V. S.: Toda v krajinarstvu se je Bruegel še pred slikarstvom preiz- kusil v grafiki. Sredi petdesetih let 16. stoletja je naredil risbe za se- rijo dvanajstih grafičnih listov Velike pokrajine, s katerimi je dosegel sloves kot risar krajine. Te risbe oziroma grafični listi imajo sakralno in posvetno motiviko. A naj bo pripovedni motiv tak ali drugačen, naj bo to beg v Egipt ali pot v Emavs na eni strani oziroma vojaki med počitkom ali ptičar na drugi strani, vsakič deluje kot iniciator pogleda, ki se odpira v pokrajino. Pri tem je Bruegel s pridom upo- rabljal risbe Alp, ki jih je prinesel s potovanja v Italijo. Pred njim je gorato severnoitalijansko in tirolsko pokrajino sicer na akvarelnih risbah upodabljal že Albrecht Dürer. Vendar je naravno pokrajino kot nekaj velikega zasnoval šele Bruegel. J. M.: Na začetku pogovora sem to spontano imenoval “svet v raz- širjeni perspektivi”. Širok panoramski ključ z oddaljenim horizon- tom, ki ga imajo tudi že nekateri grafični listi iz serije, o kateri si govoril, je resnično postal Brueglov zaščitni znak. Slika Lovci v snegu je sicer del cikla Letni časi. Ta je domnevno nastal po naročilu Nicolaesa Jongelincka, ki je že prej imel v lasti nekaj Brueglovih del. Bruegel je naročilo izpolnil v enem letu, leta 1565, kar je glede na velik format (povprečno 120 x 160 cm), število del in način slikanja brez dvoma izreden dosežek. Cikel je v štiri- Vid Snoj, Jožef Muhovič 172 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 172 stoletni zgodovini doživljal razgibano usodo in slike niso ostale sku- paj. Ena se je celo izgubila. Glede na enako datiranje, enak format in enako obravnavo horizonta so jih kot dele iste celote (znova) pre- poznali in potrdili šele v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Vse slike se odlikujejo tudi po izjemno profiliranem atmosferskem vzdušju, ki karakterizira ritem sprememb v naravi in človeku. V. S.: Brueglovi Letni časi so mejnik v razvoju evropskega krajinar- stva. Meseci so se sicer pojavljali že prej, v nizozemskem miniatur- nem slikarstvu iz 15. in prve polovice 16. stoletja, in sicer na koledarskih straneh v časoslovih, na katerih so upodobljena vreme, stanje pokrajine in za posamezen mesec značilna opravila. Bruegel pa je mesece prvi naslikal v velikem horizontalnem formatu. Kot re- čeno, je bila njegov drugi vir “svetovna pokrajina”, s tem da je od Patinirja prevzel ptičjo perspektivo in horizontalni format. Vendar Brueglov format ni več majhen kakor pri Patinirju in njegova po- krajina ni več domišljijska, ampak naravna, in čeprav je naravna, ni “resnična”, se pravi stvarna. Je Mischlandschaft, “mešana pokra- jina”, sestavljena iz flamske in iz alpske pokrajine, ki jo je videl in risal na poti v Italijo in nazaj. J. M.: Hibridizacija motivov je bila za Bruegla imaginativno sred- stvo, s katerim je na slike prenašal tako bližnjo resničnost kakor njeno kozmopolitsko ekstrapolacijo ter med sabo nevsiljivo po- vezoval atraktivnost vsakdanjega in dramatiko nevsakdanjega. Strategija tega združevanja je bila zelo verjetno fascinantna tako za slikarje in za gledalce, ki so glede na razcvet trgovanja tudi sami vse več potovali in jim zato svetovljanski namigi oziroma vložki niso bili tuji. Med gledalci najbrž ni bilo godrnjanja, češ da gora, kot jih je na primer mogoče videti na sliki Lovci v snegu, v njihovi ravninski deželi pač ni nikjer. Če bi godrnjanje bilo, se take slike gotovo ne bi ohranile, še verjetneje pa je, da sploh ne bi bile naslikane. 173 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 173 Za Brueglovo krajino je treba reči, da je v njej, prvič, vselej dovolj “prostora” in da figuralni motivi, kot že rečeno, zaživijo prav zaradi tega razloga. In drugič, ta krajina ne teži k idealizaciji in stilizaciji, ki bi ju, če bi slikar, recimo, deloval v Italiji, terjali matematizirana perspektiva in ideali posnemanja “bistva naravne lepote”, ne pa pri- kazovanje te lepote same na sebi. Perspektivo Bruegel seveda upo- števa, in sicer zelo inventivno, vendar oblikotvorno sredstvo in ideal v njegovi artikulaciji nikoli ne prekrijeta vtisa “neolepšane” in morda prav zato še vedno tako privlačne krajinske resničnosti. V. S.: Lovci v snegu se med slikami, ki sestavljajo cikel Letni časi, odlikujejo po tem, da so ena prvih zimskih krajin sploh. Prva oblju- dena zimska krajina je sicer freska iz serije Dvanajst mesecev leta, prikaz meseca januarja, ki je bil verjetno narejen na začetku 15. sto- letja in krasi Orlov stolp gradu Bounconsiglio v Trentu. Toda Lovci v snegu so “najzgodnejša zimska krajina velikega formata v zahod- nem slikarstvu” in so sčasoma postali “prototipska slika zime”.19 J. M.: Če se vrneva k Letnim časom, je treba tudi povedati, da mora vsak tak ciklus imeti program. Ta pri Letnih časih, kot si omenil, iz- vira iz miniaturnega slikarstva 15. in 16. stoletja, se pravi s koledar- skih strani molitvenikov, ki so upodabljale vreme in značilna opravila v različnih letnih časih. Svetovno znan primer, kar zadeva iluminirane koledarske liste, je dragoceni molitvenik Les très riches heures de duc de Berry, ki je nastal med letoma 1411 in 1416.20 Če to povem v sodobnem jeziku, gre za eminentnega prednika nekdanjih pratik, ki so jih cenili ter se iz njih učili še naši dedje in babice. Dandanes smo letne čase v naši geografski širini vajeni vizua- lizirati v štirih etapah. Na Nizozemskem v Brueglovem času pa je Vid Snoj, Jožef Muhovič 174 19 Pénot in Oberthaler, 2018, 228. 20 Berry je pokrajina in nekdanja provinca v osrednji Franciji s sedežem v Bourgesu, ki se je v času francoske revolucije razdelila na novoustano- vljene departmaje Cher, Indre in Vienne. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 174 bilo etap šest: zgodnja pomlad, ki obsega februar in marec ter jo upodablja slika Mračni dan, potem pomlad ... V. S.: … po tradicionalnem nizozemskem dojemanju letnih časov je to pozna pomlad. J. M.: Imaš prav, pozna pomlad, ki obsega april in maj ter jo je prika- zovala slika, ki velja za izgubljeno. Sledijo zgodnje poletje z junijem in julijem, ki ga upodablja Košnja, visoko poletje z avgustom in sep- tembrom, ki ga prikazujejo Žanjci, jesen z oktobrom in novembrom, ki jo simbolizira Vrnitev črede, ter zima z decembrom in januarjem, ki jo predstavljajo Lovci v snegu. Ta slika prikazuje razmeroma ostro zimo, ki sodobnega gledalca spravlja v začudenje, saj so njegove pred- stave o nizozemskih zimah povsem drugačne. Vendar je to posledica tako imenovane male ledene dobe v 16. stoletju, ko se je povprečna temperatura v Evropi znižala za stopinjo in pol in so bile slabe letine, toče, zmrzali in sneženje tudi na Nizozemskem nekaj običajnega. Cikel, tako rekoč Brueglov magnum opus, je bil naslikan za Jon- gelinckovo podeželsko hišo Marggrawelei v bližini Antwerpna, in sicer menda za stensko dekoracijo jedilnice. V. S.: Pojavila se je tudi domneva, da so bile Brueglove slike letnih časov v tej jedilnici vse obešene v isti višini nad opažem in da so okrog in okrog obdajale trgovca, njegovo družino in goste.21 Lahko da je hiša trgovcu rabila za nekakšno pastoralno zatočišče pred mestnim poslovnim vrvežem. J. M.: Čisto mogoče. Če se ozremo nazaj s sodobno predstavo o pre- obremenjenosti poslovnežev, se zdi misel na nekakšno slikovno Ar- kadijo, sredi katere se človek umiri in odpočije, več kot sprejemljiva. Še zlasti če velike tabelne slike človeka tako rekoč posrkajo iz nje- govega vsakdanjika in prestavijo v prepričljiv naraven milje nepo- kvarjenega, idiličnega življenja. 175 Diafanije 21 Prim. Buchanan, 1990, 549. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 175 V. S.: Letne čase je trideset let pozneje kupilo mesto Antwerpen in jih podarilo nadvojvodi Ernstu, tedanjemu guvernerju Nizozemske. Neki dokument o Jongelinckovi lastnini v zvezi z njimi omenja samo “dvanajst mesecev”, popis nadvojvodove lastnine, narejen po njegovi smrti, pa “šest slik dvanajstih mesecev”. Od tod različne ra- zlage: prva, da je bilo slik v ciklu prvotno dvanajst, druga, da jih je bilo šest, in tretja (ali različica druge), da jih je bilo šest zato, ker je Bruegel izhajal iz nizozemskega kmečkega izročila, ki je običajnim štirim letnim časom dodalo zgodnjo pomlad in pozno jesen. Tista, ki manjka, je tedaj, kot že rečeno, slika pozne pomladi. J. M.: Domnevali so tudi, da bi pozno pomlad lahko predstavljale Otroške igre, kar bi bilo, sodeč po formatu, sicer mogoče, a glede na to, da prikazujejo odnos med ljudmi namesto odnosa med človekom in naravo, ni posebno verjetno. S ciklom Letni časi se je zgodovina precej poigravala. Kot si povedal, je bil trideset let po nastanku odkupljen in podarjen nadvojvodi Ernstu. Nato se je za slikami izgubila sled. Spet so se pojavile šele leta 1659, in sicer kot sestavni del umetniške zbirke nadvojvode Leopolda Wilhelma Avstrijskega, knezoškofa in upravitelja španske Nizozemske, v dunajskem Stallburgu. Odtlej je bil govor le še o petih slikah. Leta 1783 sta se v zbirki dunajskega Belvedera kot del cikla pojavili sliki Otroške igre in Pomor nedolžnih otrok (verjetno kopija Pietra Bruegla mlajšega), od katerih naj bi druga predstavljala zimo. Lovci v snegu in Mra- čni dan se spet omenjajo šele od leta 1884 naprej, Žanjci so bili od leta 1809 v Franciji, dokler jih sto deset let pozneje ni odkupil newyorški Metropolitan Museum, Košnja pa se je v nerazjasnje- nih okoliščinah pojavila na Češkem in je zdaj v Lobkowiczký palác na praškem gradu.22 Vid Snoj, Jožef Muhovič 176 22 Prim. Gräf, 2009, 12. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 176 V. S.: Posebna Brueglova odlika je, da letni čas podaja z značilno svetlobo in ozračjem, ne šele z opravili. Pomisliva samo na barvo neba, na – če prav razbiram – sivozeleno pri Lovcih v snegu ali na vijoličnosivo pri Žanjcih, ki v ozadju levo zgoraj prehaja v sivovijo- lično griča. Barve, ki delajo svetlobo in ozračje, so na Brueglovih Letnih časih zmeraj uglašene s časom leta. J. M.: Pravzaprav je to tisto glavno. Opravila so sekundarna. Zares globoko v gledalca ne prodirajo opravila in noše, ampak vzdušje, svetloba, sugestivno zadeta barvitost ozračja. V. S.: Še tale pripomba k Lovcem v snegu. Lovci so prikazani med vračanjem z lova. Čeprav je njihovo gibanje na sliki v skladu z naravo slikarskega medija ustavljeno, močno sugestijo gibanja vendarle daje kompozicija njihovih figur skupaj s tropom psov, ki se začne na levi spredaj in nadaljuje diagonalno v globino slike. Levo zgoraj so ljudje pred gostilno, ki se pripravljajo na klanje 177 Diafanije Pieter Bruegel starejši, Žanjci, 1565 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 177 prašiča, in proti desni v ozadju ljudje, ki hodijo, se drsajo oziroma igrajo hokej na zamrzlih bajerjih, kar je postal sploh najbolj pri- ljubljen zimski prizor v žanrskem slikarstvu. Toda sugestija giba- nja izhaja tudi od kompozicijskega ritma štirih visokih dreves. Ta s tem, da se postopno manjšajo, ne samo da odpirajo prostor v globino, ampak se tudi v enakomernih raztežajih spuščajo po hribu navzdol. J. M.: Na sliki je izraženo intenzivno iluzijsko gibanje v globino pro- stora, saj ima diagonala od leve spodaj proti desni zgoraj, ki ji to gi- banje sledi, v likovnem prostoru apriorni pomen vstopanja v format.23 Pri Brueglu je to še potencirano, saj se v isti smeri k des- nemu bežišču na horizontu stekajo tudi vse ravno prav diskretne in ravno prav vidne perspektivične silnice oziroma linije. Prostorski učinek slike še krepi logično izmenjavanje in medse- bojno odrivanje svetlih in temnih planov. V ospredju je svetli plan Vid Snoj, Jožef Muhovič 178 Perspektiva na Lovcih v snegu 23 O razlogih za to prim. Muhovič, 2015, 727. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 178 hriba s kontrastno temnimi figurami lovcev in psov. Ta plan potiska nazaj temni plan dreves in hiš pod hribom, ki se na levi strani slike zliva z gostilno, pred katero ljudje kurijo ogenj. Za tem temnim pla- nom je svetli plan zasneženega hriba, ki se vleče čez zasneženi pas med zaledenelima ribnikoma proti desni strani slike, ter za njim spet temnejši plan hiš in gozda na levi, ki potiska gledalčev pogled še bolj v globino, proti obsežnemu pobočju s štirimi vasmi in zvo- niki, za katerimi se postopno nakazuje vzpon proti dramatičnim gorskim vrhovom na zgornjem desnem robu slike. Manever izme- njavanja svetlih in temnih planov gledalčevemu pogledu prepre- čuje, da bi na hitro zdrsnil od osnovnice proti zgornjemu robu slike, hkrati pa mu omogoča, da se sprehaja od plana do plana. Gledalec iluzijsko potuje v globino slike, proti njenemu krajinskemu hori- zontu, čeprav se dejansko niti za milimeter ne odmakne od slikovne površine, na kateri je vse. V. S.: O Brueglu sva veliko povedala in čas je, da preideva k poeziji. O Branetu Senegačniku, pesniku, esejistu in prevajalcu, sicer pa kla- sičnem filologu in profesorju na ljubljanski Filozofski fakulteti, ne bi nadrobneje govorila. Naj omenim samo to, da se v svojih pesmih zelo pogosto navezuje na slikarstvo in klasično glasbo, kar velja tudi in predvsem za pesmi v njegovi zadnji zbirki Pogovori z nikomer, in da je med sodobnimi slovenskimi pesniki v tem poseben. Brueglova slika rabi v Senegačnikovi pesmi Dve sliki za pona- zoritev človekove notranjosti. Ta postopek tistemu, ki vsaj malo pozna slovensko pesništvo, deluje znano. Spomni ga na Prešerna, ki je človekov življenjski položaj oziroma notranjost pogosto pona- zarjal s podobo iz narave. Za razloček od njega Senegačnik za tak- šno ponazoritev uporabi sliko, umetniško oblikovan prizor iz narave, ki ga opiše v svoji pesmi. Dober zgled za to, kako ravna Prešeren, ponuja tretji izmed So- netov nesreče – dober za nameček zato, ker je stari mojster za pona- 179 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 179 zorilo izoblikoval podobo iz zimske narave. V kvartetnem delu to podobo razprostre takole: Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne, ko toplo sonce pomladansko séje, spet ozelénil semtertjè bo veje, naenkrat ne zgubi moči popréšne: al vènder zanjga ni pomóči rešne; ko spet znebi se gôjzd snega odeje, mladik le malo, al nič več ne šteje, leži tam rop trohljivosti požrešne: Za dvopičjem, ki odpira tercetni del soneta, Prešeren to podobo iz narave naobrne na človekovo življenje, tako da postane prispo- doba zanj oziroma za dogajanje v njegovi notranjosti: tàk siromak ti v bran, sovražna sreča! stoji, ki ga iz visokosti jasne na tla telébi tvoja moč gromeča; ak hitre ne, je smrti svest počasne, bolj dan na dan brli življenja sveča, doklèr ji reje zmanjka, in ugasne.24 Prešeren torej vzpostavi paralelizem med naravo in človekom. Naravni zunaj prispodablja oziroma sploh daje podobo in s tem na- zornost človeškemu znotraj. V Sonetnem vencu Prešeren dogajanje v svoji notranjosti celo na gosto metaforično ponazarjajoče prepleta z dogajanjem v naravi. V “Magistralu” na primer pravi, naj mu ona, ljubljena ženska, ki je kot sonce, iz oči pošlje blage žarke, da bodo Vid Snoj, Jožef Muhovič 180 24 Prešeren, 1965, 167. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 180 pesmi v njegovem srcu, “mokrocveteče rož’ce poezije”, ki so doslej, obdane s skalami in bičane z viharji, rasle na temnem kraju, poga- njale veselejše cvetove. Vendar to ne pomeni, da Prešeren naravo antropomorfizira. J. M.: Narava je pri njem kratko malo narava. V. S.: Prešeren naravi ne pridaja človeških lastnosti, razpoloženj ali čustev. Hrast se ne obnaša po človeško. S tem da ga je pozimi podrl vihar in da spomladi še ne popolnoma brez življenjske moči spet nekoliko ozeleni, vendar kljub temu postane plen počasnega troh- nenja – samo s tem in z ničimer drugim postane prispodoba za člo- veka, ki ga zadene zlo usode, a od njega ne umre takoj, ampak odtlej skrušen životari z zavestjo o bližajoči se smrti. Nevidno v človekovi notranjosti, težka, najedajoča zavest o počasni smrti, se upodobi v hrastu, ki trohni, podrt na tla. J. M.: Nevidno oživi s pomočjo vidnega. Menim, da je védenje o propadanju v tem primeru manj pomemben dejavnik kot izkustvo propadanja, ki ga je želel upodobiti Prešeren. V. S.: Jure Detela je o Prešernovem upodabljanju oziroma prispo- dabljanju zapisal: “Pesnik se skoncentrira samo na eno značilnost hrasta, jo izolira od celovite hrastove eksistence, izenači jo s svojo izkušnjo […] – in ko to stori, potem manipulira s to značilnostjo tako, da vanjo samovoljno projicira svoje osebne probleme.”25 Detelov očitek Prešernu je, da s projekcijo sebe v stvar njo samo v njenem celovitem bivanju zakrije. Detelova ostra kritika … J. M.: … po svoje je tudi čudaška … V. S.: … lahko bi rekla tudi tako, ja, vsekakor pa ta kritika tako rekoč boža sodobna ekoantiantropocentrična ušesa. Pri tem izhaja iz neo - avantgardističnega radikalizma, ki v nasprotovanju danosti in izročilu poskuša iz pesniške govorice in jezika sploh izkoreniniti metaforo. 181 Diafanije 25 Detela, 2011, 289–290. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 181 Po Detelovi sodbi metafora na podlagi ene same podobnosti ize- nači stvar s stvarjo in s tem stvar skrči na eno samo lastnost, tisto, po kateri je podobna drugi stvari. Tako med stvarmi vzpostavlja ekvivalence in jim dodeljuje menjalno vrednost. Napad na metaforo s tem dobi družbenokritično ost: metafora je tvorka nič manj kot “buržoazne ekonomije” pesniške govorice, ki v podobnostnem krče- nju stvari in vzpostavljanju enakovrednosti in zamenljivosti med njimi oži svet. Še huje: metafora je nasilna, kadar operira z živimi bitji. Njen modus operandi doseže vrh v antropocentričnem nasilju, kadar drugo živo bitje usužnji tako, da postane izrazno sredstvo za človeka. Prav to se po Detelovem mnenju zgodi pri Prešernu. Detela je kritiko metafore prenesel tudi v svojo pesniško prakso, odpravljanje metaforičnosti z dobesednostjo, čeprav to ni nič dru- gega kot zaganjanje v adýnaton, s katerim pesniška govorica izgu- blja svojo moč in možnost, in dokončna odprava metafore ni nič drugega kot želja po nemogočem. Takšno vojskovanje proti meta- fori je del radikalnega upora proti obstoječemu, ki ima dandanes precej močan apel. Vendar predvsem ne prenaša tega, kar pač neod- pravljivo obstaja, namreč neizkorenljive danosti jezika (oboje, “pre- naša” in “neizkorenljive” v tem stavku, ni seveda nič drugega kot metafora). Metafora ne oži sveta. Po Aristotelu, njenem prvem teoretiku na Zahodu, je prenos, ki prinese ime od ene stvari drugi stvari, s tem da druga stvar lahko tudi nima imena. Na primer: obstaja ime za to, kar človek počne s semenom, ne pa tudi ime za tisto, kar sonce dela z žarki – in tako metafora po podobnosti prenese ime z ene dejav- nosti na drugo.26 Zato še zlasti tedaj, ko prinese ime tja, kjer ga prej ni bilo, širi, razgrinja svet, je svetotvorna. V navedenem primeru prenese ime s človekove dejavnosti na dejavnost sonca, tako da do- Vid Snoj, Jožef Muhovič 182 26 Prim. Aristotel, Poetika 1457b 27–30, slov. prev. 1982, 97. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 182 bimo “sejanje sončnih žarkov”. Le zakaj torej ne bi prinašala imen tudi v nasprotni smeri, od narave človeku? Zakaj ne bi odkrivala človekove notranjosti? In po drugi strani: ali zahteva po odpovedi metafori ne trga človekove vezi z okoljem oziroma z drugimi živimi bitji, ali ga ne centrira vanj samega, v osamljeno središče, ki je okrog sebe izgubilo svet? Ali ni prav ta zahteva nereflektirano antiekolo- ška in antropocentrična? Metafora je stara toliko kot jezik. Detelova advokatura od člo- veka nasilno prilaščenih živih bitij, ki metaforo obsoja kot pogla- vitno sredstvo prilaščanja, pa je v resnici nesubtilno paradotoklastična. Po starodavnem izročilu razbija s kladivom. In Detelov lastni pesniški projekt je demetaforizacija, katere posledica je uničujoče sebespodjedanje pesniške govorice. J. M.: Po mojem mnenju je bila v tem primeru storjena napaka. Dvojna. Najprej logična, potem estetska. Logična napaka (non sequi- tur) prezre to, da analogija, ki nastopa v metafori, ni identiteta, ampak podobnost po nekaterih, a ne po vseh vidikih. Naslikan portret je na primer podoben portretirancu. Če je dobro naslikan, mu je lahko celo zelo podoben, vendar samo po videzu, saj portret sicer nima nobenih drugih lastnosti portretiranca. Vsakdo spontano ve, da bi bilo trditi kaj drugega v tej zvezi absurdno. Živo bitje (človek, umetnik) z meta- foro ne more usužnjiti drugega živega (živalskega, rastlinskega) bitja, saj v njej ne nastopa to bitje, ampak samo njegov opis, videz, karak- terna posebnost in podobno. Zato, če smo precizni, človekovo izrazno sredstvo ni živo bitje, ampak njegov znakovni opis ali oris. V estetskem in ekspresivnem smislu pa je to zelo huda napaka, ki ignorira akcijski radij in smisel metafore. Metaforično govorimo tedaj, ko kak izraz ali frazo uporabimo tako, da z njo označimo nekaj, za kar sicer ni dobesedno primerna, vendar z namenom, da bi pokazali na podobnost med dvema stvarema. Bolj oddaljena ko je ta podobnost, bolj intenzivna, ustvarjalna in učinkovita je me- 183 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 183 tafora. Metaforično z že pridobljenimi izkustvi izražamo nova, še ne izražena izkustva. Predvsem pa je pomembna tista funkcija me- tafore, ki omogoča, da čisto abstraktna miselna spoznanja posta- nejo (čutno) dostopna na poseben poetični način, ki je značilen za vsako umetnost. To je še zlasti pomembno zdaj, ko bolj potre- bujemo izkustvo sveta kot njegovo razlago. Če bi umetnost pri- krajšali za logiko metafore, bi umetnikom vzeli enega najbolj subtilnih in igrivih instrumentov, publiki pa širok diapazon mož- nosti izkušanja in doživljanja. Zato se zelo strinjam s tabo, da je iluzorno misliti, da je z metaforo v umetnosti mogoče na hitro opraviti ali da je naravo zaradi ekoloških razlogov dopustno (in smiselno) rezervatsko ščititi pred metaforično rabo in tematiza- cijo. Svet, pravi pesnik Bobin, postane resničen le za tistega, ki ga gleda s pozornostjo, potrebno za to, da se iz pesmi izlušči sonce, ki je v njej.27 Ne v svetu. V. S.: Predvsem ni nujno, da bi bilo odkrivanje človeške notranjosti z naravo nekaj nasilnega. A naj dodam še nekaj. Kot je dobro znano v slovenski literarni zgodovini, je antropomorfni paralelizem med naravo in človekom, na katerega sicer pogosto naletimo v roman- tični poeziji (“romantični” ne samo v strogem literarnosmernem pomenu), razdrl Simon Jenko. V deseti pesmi iz cikla Obrazi, v ka- teri mati joče ob hčerinem grobu, pravi: Kar oko doseže, smeje se narava, pómlad po gobovih cvetje razsipava. V joku svojo zgubo človek Bogu toži; Vid Snoj, Jožef Muhovič 184 27 Prim. Bobin, 2014, 19. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 184 slavec, drobni slavec pa vesele kroži.28 Jenko tu celo zagreši to, kar je John Ruskin približno v istem času imenoval pathetic fallacy, “čustvena zmota”. Naravi prida člo- veško čustvo – narava se smeje –, vendar je njen smeh metaforična figura z dvema obrazoma: prvi je antropomorfičen, drugi ironičen. Jenkova ironija učinkovito pretrga simpatetično vez med človekom in naravo. Na enem bregu ostane človeška žalost, na drugem po- mladna narava v cvetju in petju, ki je prav z gledišča trpečega člo- veka videti kot smeh. J. M.: To je zelo podobno semantični situaciji Pokrajine z Ikarovim padcem. Nesreča se zgodi, vendar svet teče naprej, kot da se ni nič zgodilo. V. S.: Po Audnu se na Brueglovi sliki za človeka ne menijo drugi ljudje, v Jenkovi pesmi pa se zanj ne meni narava. Tu bi lahko po- mislila tudi na pse ali konja z drugih Brueglovih slik, vendar jih v tej zvezi spet izpostavlja Auden, pesnik z moderno senzibiliteto. J. M.: Delno imaš prav. Za Ikara se ne menijo niti ljudje niti živali. To še zlasti močno zbode v oči. Vendar se zanj ne meni tudi svet s kozmično razprtim horizontom: ne sonce, ki vzhaja (ali zahaja), ne valovi, ne drevesa, ne brsteče grmovje, ne skalne čeri, ne veter, ne oblaki, ne gore, ne mesto v oddaljenem zalivu. Tudi o tem bi bilo z Jenkom mogoče reči: “Kar oko doseže, blešči in smeje se narava, pomlad po zoranih brazdah novo življenje razsipava.” V. S.: O, še en Jenkov obraz … Ampak lotiva se zdaj Senegačnikovih Dveh slik. Tudi ta pesem je, tako kot Prešernova, sonet. Poleg tega se v grobem, ne popolnoma simetrično kakor Prešernova, deli na prispodabljajoče v kvartetnem in prispodobljeno v tercetnem delu. 185 Diafanije 28 Jenko, 1964, 54. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 185 Senegačnikova pesem o Brueglovi sliki se začne s časom na njej: “Še ni večer.” Takoj na začetku ni jasno, kdo je njen govorec niti da ta govori o sebi, ampak se to, da je govorec pesnik sam, razjasni šele v zadnji kitici. Na začetku pesmi torej govorec, ki je neznan, kot da bi stopil v sliko, govori iz nje. Govori o času na sliki, pa ne o času leta, ki ga Lovci v snegu upodabljajo v ciklu Letni časi, ampak o času dneva, ko se še ni zvečerilo, vendar se dan že nagiba h koncu. Na nebu se skoz veje dreves vidijo “modro-sivi prelivi”, ki zdaj, ko se kratek zimski dan končuje, postajajo čedalje bolj bledi. Toda kljub temu je še zmeraj svetlo: Je starodavno svetla ura: sneg, ljudje in hiše v isti so vedrini. Sklepni enjambement v prvi kvartini poudarja tesno zvezo “svetle ure” in “snega”, čeprav “sneg” sintaktično spada v naslednjo poved. “Svetla ura” in “sneg” stojita povsem skupaj, ločena samo z dvopičjem, ki je eksplikativno ločilo: ura je svetla od snega. Na sliki je torej ujet čas zimskega dneva, ko je na zemlji svetleje kakor na nebu in je bolj kot od svetlobe z neba svetlo od snega, ki prekriva zemljo in strehe hiš. J. M.: Nenavadno svetlobo v zimskem predvečeru, ko se nebo in stvari že temnijo, sneg pa še vedno sprejema in odbija ugašajočo svetlobo, poznamo vsi. Še posebno dobro jo opazimo v podeželski pokrajini, kadar vtisa ne moti megla. Občutek imamo, kot bi šlo za neko posebno, poslovilno bogoslužje svetlobe ter zunanje in notra- nje percepcije. V. S.: Od te svetlosti je “v vedrini” vse, pravi govorec Senegačnikove pesmi, ob snegu in od snega, od njegove svetlosti, ki razsvetljuje dan, ko se ta nagiba v zaton, tudi ljudje in hiše. “Vedrina” je lahko vremenski pojav ali človeško razpoloženje – govorimo o “vedrem nebu” ali “vedrem človeku” –, vsekakor pa nam ta beseda tu pred Vid Snoj, Jožef Muhovič 186 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 186 oči kliče jasno vidnost vsega v posebni snežni svetlobi poznega zimskega dneva. Ljudje, živali in stvari so vidni v jasnih, ostrih obri- sih, in kot je rečeno na začetku druge kvartine: “Žarijo barve. Mraz jih je očistil.” J. M.: Res, barve žarijo. Čeprav je njihova barvitost daleč od inten- zitete čistih barv, jim globino in sijaj daje prefinjena belina snežne odeje, ki željno pije in odbija zadnjo svetlobo. Ta v simultanem kon- trastu oživlja vse, kar je na njej in ob njej. Poudarja barvitost na videz nebarvitega in težkega sivozelenega neba. Daje mu globino in hkrati prosojnost. Pri tem odseve njegove barve povzemajo od- daljene gore, ki se ga dotikajo, in oba zaledenela ribnika, v katerih se zrcali. Barvito pobliskavajo tudi fasade hiš, kjer jih poljubljajo še zadnji sončni žarki. Konture so jasne in precizne. “Mraz jih je oči- stil,” pravi pesnik – in res jih je. Vse drugo na tem subtilno barvitem žametu je temno: lovci, psi, osebe ob ognju v prvem planu, drsalci, ptiči na vejah, ptič nad pokrajino ... in seveda drevesa. V. S.: Drevesa so črna oziroma “počrnela od žalosti”, pravi govorec pozneje v pesmi, a če se vrnem na začetek druge kvartine: od mraza izhaja čisto žarenje barv. To žarenje je ujel Bruegel, ki je z barvo lovil svetlobo in ozračje na svoje slike letnih časov ter naj bi ga drugi sli- karji posnemali kot drugo naravo. J. M.: Vprašanje pri tem je seveda, kaj natančno tu pomeni druga narava. Če izhajam iz Bruegla, vidim, da naravo ne le odslikava, ampak jo tudi in predvsem karakterizira. Slikarsko povzema in ujame vzdušje prizora, časa in okoliščin, ki ga v realnosti sicer doži- vimo kot nekaj karakterističnega, a ga ne moremo ohraniti. Slikar pa to vzdušje lahko fiksira, in Bruegel je bil tega res zmožen v obilni meri. Čeprav bi glede na njegove alegorične začetke v njem lahko videli slikarskega epika, je zlasti v ciklu Letni časi slikarski lirik, sli- karski pesnik. Njegove slike so, da tako rečem, oblikovno in doživ - ljajsko “zgoščena realnost”. Nemci poeziji pravijo Dichtung, to je 187 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 187 zgostitev našega odnosa do stvarnosti. Če grem v naravo, me bolj kot trava pritegne cvet, ker je v njem zgoščeno prizadevanje rastline, da bi opravila svojo biološko nalogo. Tak cvet je tudi umetnina, ki je zgostitev naše potrebe, da intenzivno doživimo svet v sebi in sebe v svetu.29 Glede na to je Brueglova slika kot druga narava maksimalna ekonomija izraznih sredstev in fiksiranega karakterističnega občutja, ki gledalca s svojo zgoščenostjo nagovarja bolj intenzivno kot na- rava, v kateri je zgoščenost treba šele najti, spoznati in izluščiti. Skratka: Bruegel olajšuje Stimmungseinfühlung, kot pravijo Nemci, to je vživetje v vzdušje prizora, v naravo, človeka, minljivost, slikarstvo, življenje samo. In to “vživetveno pomoč”, kot je videti, občutijo tako slikarji kot pesniki in sploh ljudje, ki pridejo v stik z njegovim slikarstvom. Prizorišče Lovcev v snegu lahko zato zlasti v povezavi s Senegačnikovo pesmijo opazujeva tudi v tej zgostitveni in vživetveni tonaliteti. V. S.: S časom dneva, njegovo svetlobo in barvami je prizorišče v Senegačnikovi pesmi tako rekoč pripravljeno za osrednji prizor na Brueglovi sliki. A preden preidem k temu prizoru, kot je podan v njej, naj opozorim še na drugačno gledanje Brueglove slike. To je gledanje v prostorskem ključu, na katero naletimo pri Wil- liamu Carlosu Williamu, slovitem ameriškem modernističnem pes- niku, ki je na Brueglove slike spesnil cikel desetih pesmi in po njem s Slikami iz Bruegla naslovil tudi svojo zadnjo pesniško zbirko iz leta 1962. Williamsova pesem na Lovce v snegu je tako kot druge v tem ciklu sestavljena iz zanj značilnih trivrstičnih kitic s spremen- ljivo stopico. Nima ločil, ima pa prav tako značilne enjambemente, ki so Williamsu prinesli sloves mojstrskega prelamljavca verzov. Zaradi njih se povedi ne prekrivajo z verzi, ampak segajo čeznje, in tako nastajajo skladenjske dvoumnosti. Marsikatera beseda ali be- Vid Snoj, Jožef Muhovič 188 29 Prim. Butina, 1984, 323. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 188 sedna zveza ima dvojno vez. Veže se v obe povedi, v tisto, ki se z njo konča, in tisto, ki se, prav tako z njo, začne: Celotna slika je zima ledene gore v ozadju vrnitev z lova gre proti večeru z leve čvrsti lovci noter vodijo svoj trop30 – in tako naprej. Williams gleda Brueglovo sliko v prostorskem ključu s posebno pozornostjo, usmerjeno na kompozicijo. Njegov pogled najprej zajame celoto in takoj nato gore v ozadju. Šele potem sledi omemba časa, namreč da gre dan proti večeru, vendar samo to, in že se pogled pomakne k lovcem in tropu psov levo spre- daj na sliki. J. M.: Zanimivo pri tem je, da pesnik slike ne bere tako, kot jo berejo navadni gledalci oziroma jo kot gledalec, ki si najprej ogleduje ce- loto, bere tudi sam, se pravi od leve spodaj proti desni zgoraj, saj tak način branja narekujejo perspektivične silnice,31 ne nazadnje pa tudi vidni aparat, ki je podrejen logiki funkcionalne specializacije možganskih hemisfer.32 Smer od leve spodaj proti desni zgoraj je v likovnem prostoru smer vstopanja v format. Branje v nasprotni smeri, od desne zgoraj proti levi spodaj (od gora do gostilne in go- stilniškega izveska), na sliki ni eksplicirano, ampak ga favorizira 189 Diafanije 30 Williams, 1962, 5. Prev. V. Snoj. 31 Prim. sliko 9. 32 Prim. Muhovič, 2015, 584. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 189 pesnik. Pomeni izstop iz formata v svet gledalca in bi bilo, če bi bilo na sliki poudarjeno, kar ni, nekakšen napad na gledalca samega. Tak “enjambementski” način branja likovnega prostora je sicer mogoč, vendar ne izvira iz kompozicijske logike slike, ampak iz pes- nikovih ekspresivnih potreb in intenc. Torej ni res, da Williams gleda Brueglovo sliko s pozornostjo, usmerjeno na njeno kompozi- cijo. Prej jo gleda glede na kompozicijo pesmi. A pojdiva naprej k njegovi ogledovalski strategiji. V. S.: Drži, pojdiva naprej. Od lovcev in tropa psov Williamsov po- gled seže nekoliko višje h gostilniškemu izvesku in ognju pred go- stilno, okrog katerega se zbirajo ljudje, se po diagonali odmakne k drsalcem desno zadaj in nazadnje vrne h grmu, podrtem od snega, spredaj. J. M.: Ta grm je prvoplanski marker oziroma označevalec, ki rabi temu, da vse druge stvari in plane še dodatno potisne nazaj v iluzij- ski prostor. S slikarskega stališča ima grm neznaten semantični, a zelo pomemben formalni, kompozicijski potencial. V. S.: Z grmom, v ospredju natanko na sredi, Bruegel “dopolni sliko”, čisto na koncu svoje pesmi pravi Williams, ki je prej ves čas sproti omenjal, kje se njegov pogled mudi na sliki: zadaj, levo, desno, spredaj. Za razloček od Williamsa pa gre Senegačnik v Brueglovo sliko s ča- sovnim ključem. Prizorišče je pripravljeno – in sledi asindeton, samo- stalniški niz, ki pohitruje in zgošča: “Tek psov. Glasovi. Daleč. Lajež. Smeh.” Toda kar v tem nizu zbode v oči, je, da v njem razen psov ni imenovano nič od tistega, kar vidimo na sliki, ampak si to lahko ima- ginativno doslikamo na podlagi upodobljenega: glasove, lajež, smeh. J. M.: Ja, slikar to evocira. Čeprav so njegove oblike neme, “proiz- vajajo” tudi glasove, ki spadajo k vzdušju. V. S.: Poleg tega je vrstenje brezglagolskih samostalnikov na sredi pretrgano s prislovom “daleč” – in tako lahko najprej slišimo glasove ptičev, verjetno vran, in ne morda lovcev, kajti ti gredo sključeni Vid Snoj, Jožef Muhovič 190 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 190 vase s tropom enako sključenih psov isto pot vsak zase, ne da bi go- vorili med sabo. J. M.: Ali pa so mišljeni glasovi drsalcev. V. S.: Ne, ti so daleč. “Daleč”, tako rekoč na drugi strani tega pri- slova sredi samostalniškega asindetona, je smeh odraslih in otrok, ki se zabavajo na zaledenelih ribnikih. In daleč, ker so lovci s psi, kot jih je naslikal Bruegel, blizu, je tudi lajež psov. J. M.: Tistih v vasi, ki se oglašajo. V. S.: Tako je, daleč je bržkone lajež vaških psov, ki za razloček od teh, vračajočih se z lova, niso upodobljeni na sliki. Večino vidnega v obliki figur na Brueglovi sliki nemara skupaj z nevidnim, vaškimi psi, v Senegačnikovi pesmi samo slišimo. V naslednjih dveh verzih pa govorec prvič nevpadljivo opozori nase. Potem ko je na začetku stopil v sliko, naredi korak nazaj in to, kar je prej imenoval, kot je videl, zdaj refleksivno imenuje “podobe”: Podobe, ki se gibljejo, stoje – po brueglovsko zarezane so v misli. Slikar gibanja ne more upodobiti drugače kot tako, da ga ustavi v izbranem trenutku, ker je slikarstvo prostorska umetnost, ki giba- nja v času za razloček od pesništva ne more podajati neposredno. To je od Lessingovega Laokoonta naprej topos premišljanja o naravi slikarske in pesniške umetnosti na Zahodu. Vendar ne gre samo za to. V refleksivnem koraku nazaj govorec napove podaljšavo gibanja v svojo notranjost. Podobe na sliki, pravi, ki so ostre v obrisih in ža- reče v barvah od mraza, “zarezane so v misli”. Gibanje, ustavljeno na sliki, se bo nadaljevalo v pesmi. A se ne nadaljuje takoj. Na začetku prve tercine, tam, kjer Pre- šernov sonet preide od hrasta k temu, za kar hrast kot prispodoba stoji, govorec Senegačnikove pesmi spet spregovori o sliki. Povrhu imenuje čustvo, ko o drevesih pravi, da so “počrnela od žalosti”. Tu 191 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 191 se lahko vprašamo – od čigave? Je to žalost dreves samih ali slikar- jeva žalost, se pravi žalost, ki drevesa počlovečuje, ali projekcija sli- karjevega čustva vanje? Ali pa je govorčeva žalost, namreč glede na to, da se je prejšnja kitica končala z delovanjem Brueglovih podob na njegove misli? Kakorkoli že, tu je še verz o nebu na Brue- glovi sliki – zadnji opisni verz –, potem, v zadnjem verzu prve ter- cine s prelomom v drugo, pa sledi konec ekfraze oziroma “govora iz slike” in z njim podaljšava v notranjost: v okvire vek življenje se ulovi in sliki zlijeta – in enjambement je tokrat še močnejši od prejšnjega. Močnejši je zato, ker se verz ne prelomi samo v drug verz, ampak hkrati tudi v drugo kitico, in ta verzni oziroma, še več, kitični prestop kar se da krepko izpostavi “sliki” – ne eno, ampak dve (kako pomembna je tu dvojina, poudarja naslov pesmi Dve sliki). Doslej je tekla beseda samo o Brueglovih Lovcih v snegu, zdaj pa se nenadoma pojavi še druga slika. Od kod se je vzela? Življenje, pravi govorec, se ulovi “v okvire vek”. Tu morava bra- nje upočasniti: pri delu je neko okvirjanje, neko kadriranje. J. M.: Vendar zdaj že veva, da se to dogaja v nekom zunaj slike. Živ - ljenje se lovi v okvire njegovih vek. V. S.: To se dogaja v govorcu, njegov pogled pa se pri tem kadrira- nju upira v obe smeri, navzven, seveda, v sliko, a tudi navznoter, in tako v kader pride še druga slika. O tej drugi sliki govorec, čeprav očitno prihaja iz njegove notranjosti, ne pove ničesar. Samo imenuje jo v dvojini “sliki” ob Brueglovi sliki, a je v hitrih potezah ne opiše tako kot Brueglovo. Kaj se je zgodilo? Brueglova slika je s svojimi podobami, s katerimi se je zarezala v govorčeve misli, iz njegovega spomina priklicala neko sliko. Ven- Vid Snoj, Jožef Muhovič 192 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 192 dar te slike ne dobimo pred oči. Druga slika je “slepa slika”. Govorec nam je ne naslika z besedami, sklep pesmi ne gre v to smer. Na- sprotno: sliki se zlijeta, s tem da se nenaslikana slika priliči nasli- kani, naslikana slika pa nenaslikani da svojo čutno nazornost, ki jo je z besedami prej obnavljal govorec. Nenaslikana slika je morda spominski prizor, podoben tistemu na Brueglovi sliki, toda govorec nam tega ne da vedeti. Lahko pa da podobnost med njima sploh ni prizorska, ampak je za govorca glede na to, da figure ljudi in živali v njegovem podajanju navsezadnje postanejo bolj slišne kot vidne, pomembnejše od konfiguracije prizora na Brueglovi sliki nekaj dru- gega, namreč ujetje časa dneva na njej. Podobnost med slikama je tedaj v občutju, ki ga priklicuje trenutek poznega zimskega dneva s svetlobo in barvami. To je govorčevo občutje prav tega trenutka in skozenj, skoz ta hip, samega sebe, občutje, ki je zdaj, ko se sliki zlijeta, spet tu. J. M.: Govoriš torej o skupnem imenovalcu obeh slik, o delikatnem občutju posebne svetlobe, prečiščenosti in žarenja, ki ga je slikarsko fiksiral Bruegel. Ob tem se mi postavlja neko vprašanje. Če kazalce najinega pogovora zavrtim nekoliko nazaj, do debate o metaforiki, lahko rečem, da si sam povsem zlahka predstavljam, da bi najin pes- niški kolega in prijatelj, podobno kot Prešeren, za svoje izhodišče namesto Bruegla izbral naravno zimsko pokrajino. Dandanes tako pokrajino sicer nekoliko teže, a vendarle še lahko doživiš. Da bi pri- šel na sled atmosferskemu občutju, ki v tebi z resonanco prikliče ekvivalentno eksistencialno občutje, ne potrebuješ Brueglove slike. To, kar je tu nenavadno, pa je, da pesnik Senegačnik ne vzame slike iz narave, ampak umetniško “sliko narave”, zato da jo pesniško upo- rabi kot naravo. Zakaj to pravzaprav stori? V.S.: To je dobro vprašanje. J. M.: Ko razmišljam o njem, mi prihaja na pamet – če se ne motim – Matissova misel, da je umetnikov pravi namen ustvariti tisto, česar 193 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 193 nam narava sama ni predstavila z “absolutno obliko”. To pomeni, da obstajajo stvari in pojavi, ki nam jih narava ne podaja s tako obliko, umetnik, če to zna in zmore, pa nam jih lahko. Od tod skle- pam, da pesnika zanima prav to, kar je na podlagi narave mogoče predstaviti z absolutno obliko. Ker poskuša tudi sam ostati na ravni te oblike, vzame za svojo odhodno točko v drugi naravi zgoščeno prvo naravo. Da bi se pač pesniško lahko izrazil .... V. S.: ... čim bolj dovršeno. J. M.: Ja, kolikor je le mogoče koncentrirano, prečiščeno, živo in živ ljenjsko. Zanimiva v tej zvezi je zadnja vrstica v tretji kitici: “v okvire vek življenje se ulovi”. To pomeni, da pesniku iz Brueglove druge narave ni spregovorila slika zimske pokrajine, njena podoba, ampak njeno življenje, slika življenja. To se je verjetno zgodilo zato, ker je slikar prizor iz narave predstavil z absolutno obliko. In tidve sliki, slika življenja, ki je odvod Brueglove, na absolutno obliko mer- jene kreacije, in slika življenja v pesnikovi notranjosti zdaj trčita skupaj – kot dva angela v zraku, ki z lesenima kupama nazdravita neminljivosti življenja, če parafraziram pesnika Bobina.33 Ker pre- poznata svoj skupni imenovalec, svojo “starodavno svetlo uro” in “isto vedrino”, pa se tudi zlijeta. V. S.: To si lepo povedal. Strinjam se z vsem, samo s tistim ne, kar si rekel na koncu, namreč da sliki prepoznata druga drugo. Prepo- znanje pripada govorcu. Sliki se zlijeta – “a,” pravi govorec, “le za hip.” To je hkrati trenu- tek prepoznanja. Tisto, česar pri tem ne smeva spregledati, pa je, da govorec zdaj uporabi glagol, ki se prvi in edini v pesmi nanaša nanj. Z njim ogovori samega sebe oziroma, bolje, samemu sebi pove, kaj se zgodi ob hipnem zlitju slik. Tedaj, pravi govorec samemu sebi (vendar drugoosebna glagolska oblika vsebuje tudi apel na bralca Vid Snoj, Jožef Muhovič 194 33 Prim. Bobin, 2014, 87. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 194 pesmi, ki naj bi bil, tako kot govorec, hkrati gledalec Brueglove slike), tedaj, pravi govoreči jaz “tebi”, ki je on sam in si tudi ti, ki bereš pesem in gledaš sliko, tedaj torej v davni – Brueglovi – sliki “prepoznaš” svojo sliko. Skratka, Brueglovi Lovci v snegu govorcu (in bralcu) prikličejo neko drugo sliko, ki, z mislimi potegnjena iz spomina, vznikne v njegovi notranjosti. Govorec, ki ga zdaj lahko tudi imenujeva – to je pesnik sam, Brane Senegačnik –, svojo spominsko sliko vidi zlito z Brueglovo sliko, vidi jo kot sliko starega mojstra. Vendar Senegač- nikova pesem ne ostane le pri ponazoritvi notranjega z zunanjim. Nevidna notranjost s priličenjem druge slike prvi ne dobi samo po- nazoritve v prizoru iz narave kakor pri Prešernu oziroma v narav- nem prizoru, ki je povrhu že umetniško oblikovan. Ne pokaže se le v podobi, izdelani na sliki. Gibanje, ustavljeno na Brueglovi sliki, se v Senegačnikovi pesmi ne konča. V trenutku zlitja, v katerem govorec prepozna sliko sta- rega mojstra za svojo lastno sliko, Lovci v snegu prestopijo prag no- tranjosti. Ta slika je zdaj v govorčevi (in tudi bralčevi) spominski sliki – “in davna v tvoji dotakne se brezdna”. Lovci v Snegu se v spo- minski sliki gibljejo naprej navznoter in navzdol vse do brezdna. J. M.: Brezdna se dotakne Brueglova slika. V. S.: Ne, dotakneta se ga obe sliki; slika v sebi nosi sliko, spominska slika Brueglovo sliko, tisto sliko, ki ji je z njenim priličenjem dala svojo nazornost. In ja, brezdna se dotakne ena sama slika, ne dve vsaka posebej, ampak ena, zlita z drugo, tvoja spominska slika z Brueglovimi potezami. Kaj je to brezdno? Po mojem za Senegačnikovo liriko na splošno in v celoti velja: intimum ineffabile. Najnotrišnje je neizrekljivo. Kot brezdanje presežno nima ne stropa ne dna. Lahko si pomagava še s Senegačnikovo knjigo refleksije Smrt lirike? izpred nekaj let. V njej Senegačnik opredeli “lirično pesem” 195 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 195 oziroma liriko sploh za “jezik sebstva”. To ni jezik, ki bi bil lastnina ali posest sebstva, jezik, ki bi ga na vse viže govorilo sebstvo. Lirika je jezik sebstva v tem smislu, da k sebstvu šele prodira. Ta jezik k sebstvu nosi to, kar Senegačnik imenuje “lirično občutje”, ki je v te- melju samoobčutje34 ali, morda še bolje, sebeobčutje. To je lirikovo občutje lastne biti, ki je sámo zmeraj hipno, tako da je in ga že več ni, a je hkrati občutje tistega življenja, ki edino stoji nasproti mine- vanju, tistega “sem” v najgloblji notranjosti, ki je, če se ga izreče, najnavadnejši in najabstraktnejši predikat. Transcendenca je lahko občutena le v najnotrišnjem. Včasih se abstraktno izreka tudi v Senegačnikovi liriki. Vendar če se kje ne izreka abstraktno, se ne v Dveh slikah, pesmi na Brueglove Lovce v snegu. J. M.: Nič hudega, če se tokrat izreka nazorno, ker se izreka s sever- nico absolutne oblike na sekstantu. Nič hudega, če transcendenca, enako kot nebo, vsak trenutek išče svoj pravi obraz in na koncu za- vrne vse mogoče podobe.35 Da le zazveni na vilicah stabiliziranih občutij, pa ne kot informacija, ampak kot formacija, kot izkustvo, ki ga lahko nosimo s sabo. Kajti potem ves čas vemo, da nobena žalost ni dokončna in da nobena “starodavna svetla ura” zares ne mine. Bibliografija ARISTOTELES (1982): Poetika, prev. Kajetan Gantar, Ljubljana, Cankarjeva založba. AUDEN, W. H. (1994): Lirika 81, prev. Uroš Mozetič, Ljubljana, Mla- dinska knjiga. Vid Snoj, Jožef Muhovič 196 34 Prim. Senegačnik, 2015, 61. 35 Prim. Bobin, 2014, 91. 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 196 BOBIN, C. (2014): Ruševine neba, Ljubljana, Književno društvo Hiša poezije. BUCHANAN, I. (1990): “The Collection of Niclaes Jongelinck: II The ‘Months’ by Pieter Bruegel the Elder”, The Burlington Maga- zine, 1049, 541–550. BUTINA, M. (1984): Slikarsko mišljenje. Od vizualnega k likovnemu, Ljubljana, Cankarjeva založba. CHESTERTON, G. K. (1978): Heretics, San Francisco, Ignatius Press. DETELA, J. (2011): Orfični dokumenti. Teksti in fragmenti iz zapu- ščine, zv. 2, izd. Miklavž Komelj, Koper, Hyperion. FOOTE, T. (1979): The World of Bruegel. C. 1525–1569, Alexandria, Virginia, Time-Life Books (4., revidirana izd.). GRÄF, C. (2009): Die Winterbilder Pieter Bruegels d. Ä., Saarbrü - cken, VDM Verlag Dr. Müller. JENKO, S. (1964): Zbrano delo 1, ur. France Bernik, Ljubljana, Drža- vna založba Slovenije. KILINSKI II, K. (2004): “Bruegel on Icarus: Inversions of the Fall”, Zeitschrift für Kunstgeschichte, 67/1, 91–114. MUHOVIČ, J. (2015): Leksikon likovne teorije. Slovar likovnoteoret- skih izrazov z ustreznicami iz angleške, nemške in francoske termi- nologije, Celje in Ljubljana, Celjska Mohorjeva družba. OVIDIJ NASO, P. (1977): Metamorfoze. Izbor, prev. Kajetan Gantar, Ljubljana, Mladinska knjiga. PÉNOT, S., in E. OBERTHALER (2018): “The Seasons”, v: Obertha- ler, E., Pénot, S., Sellink, M. in Sprok, R., Bruegel, London, Thames & Hudson, 214–241. PREŠEREN, F. (1965): Zbrano delo 1, ur. Janko Kos, Ljubljana, Drža- vna založba Slovenije. SENEGAČNIK, B. (2015): Smrt lirike?, Ljubljana, Znanstvena zalo- žba Filozofske fakultete. 197 Diafanije 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 197 SENEGAČNIK, B. (2019): Pogovori z nikomer, Ljubljana, Slovenska matica. WILLIAMS, W. C. (1962): Pictures from Brueghel and Other Poems, New York, New Directions. Vid Snoj, Jožef Muhovič 198 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 198 RECENZIJA 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 199 06 - Diafanije_6 10. 07. 2020 08:35 Page 200 Knjiga Romantična kome- dija, ki je izšla letos sredi pan- demije koronavirusa, prinaša prvi slovenski prevod treh Me- nandrovih komedij Ženska s Sa- mosa (Samia), Razsodba (Epi- trepontes) in Ščit (Aspis). Vse tri komedije se uvrščajo v žanr ro- mantične komedije, vendar se ta zelo razlikuje od naših predstav, saj razen standardnega srečnega konca vsebuje velike razlike od današnjih praks, zato sodobnega bralca prej šokira, kot spravi v smeh. Atenski komediograf Me- nander (pribl. 342–291 pr. n. št.) je bil najbolj znan predstavnik nove komedije in eden izmed najbolj priljubljenih antičnih av- torjev. O priljubljenosti Menan- dra pričajo njegovi verzi, ki jih večinoma poznamo, a le redki vedo, da prihajajo iz antike in je njihov avtor Menander. Kot na primer: “Kogar ljubijo bogovi, umre mlad”, ali slavne Cezarjeve besede pred prečkanjem Rubi- kona “Kocka naj pade”. V srednjem veku so se Me- nandrova dela izgubila in je bil do 20. stoletja poznan zgolj po fragmentih. V 20. stoletju je pri- šlo do vnovičnega odkritja Me- nandra in posledično številnih prevodov njegovih del ter študij o njem, ki pa so večinoma zaob- šle splošno občinstvo zaradi frag- mentarnosti ohranjenih dram. 201 Menander Romantična komedija Prevod, opombe, spremna študija in uredila Maja Sunčič, AMEU–ISH, zbirka Dialog z antiko 38, Ljubljana 2020, 320 strani 07 - Recenzija 10. 07. 2020 11:52 Page 201 Skoraj v celoti je namreč ohra- njena zgolj avtorjeva komedija Čemernež (Dyskolos), medtem ko so vse druge komedije ohra- njene z vrzelmi in potrebujejo rekonstrukcije manjkajočega be- sedila, zaradi česar so za sodob- nega bralca težje berljive. Na začetku knjige nam Sun- čičeva poda obsežno spremno študijo “Menandrova romanti- čna komedija” z dvema dodat- koma, v drugem delu pa prevod omenjenih treh komedij s sprot - nimi opombami. Njena študija je pomembna z antropološkega vidika, saj v njej opozarja na ve- like kulturne razlike med anti- čnimi Atenami in današnjim svetom tako z vidika definicije romantične komedije, vprašanja, kaj je smešno, zakaj se ljubezen- sko razmerje ukvarja zgolj s tem, kaj hoče zaljubljeni moški in ne ženska, do kočljivega vprašanja, ki ga tematizirata dve od treh komedij v knjigi – ali gre za po- silstvo ali zapeljevanje in zakaj je Menander iz motiva, ki je za nas tragičen, delal komedijo s srečnim koncem. V spremni študiji avtorica poudarja, da izbrane Menan- drove komedije odsevajo po- membno spremembo v takratni atenski družbi, saj se je po za- tonu atenske demokracije te- žišče iz političnega in javnega življenja premaknilo v zasebno sfero, zato se je Menander iz po- litike preusmeril na ljubezen kot iztočnico svoje komedije. No- vost njegove komedije je pred- stavitev strastne moške ljubezni kot glavnega razloga za roman- tično zvezo. Glavni ideološki cilj tega je poroka med državljanom in državljanko, medtem ko zveza s hetero ali priležnico nastopa kot oblika “rekreacije”, slednje Sunčičeva predstavi v poglavju Romantična komedija in prosti- tutka. Vodilna sila Menandrovih komedij je heteroseksualna lju- bezen, ki je predstavljena iz mo- škega zornega kota, saj se za ču- stva žensk ne zmenijo niti jih ne vprašajo za mnenje glede skle- nitve zakonske zveze. Sunčičeva opozarja, da je Menandrova romantična kome- dija ideologizirana, ideologija pa Recenzija 202 07 - Recenzija 10. 07. 2020 11:52 Page 202 se ujema z grškim imaginarijem ljubezni. Prva ovira pri realizaciji romantične ljubezni v vsakda- njem življenju v Menandrovih Atenah je bil strog nadzor nad t. i. spodobnimi ženskami in ome- jitev vsakdanje komunikacije z njimi. Zveza državljana z drža- vljanko je bila namreč odvisna od dogovora z njenim očetom ali varuhom in je bila večinoma mo- žna le v primeru sklenitve zakon- ske zveze. To velja tudi za Me- nandrovo romantično komedijo. Komični junak se ne sprašuje, kako bo pregovoril svojo izvo- ljenko, ampak kako bo pregovoril izvoljenkinega zakonitega va- ruha, da mu omogoči in legitimi- zira zvezo z izbranko. V svetu dogovorjenih porok nastopa poroka iz ljubezni kot komična konvencija, ki je v na- sprotju z ustaljenimi navadami in prakso. V vsakdanjem življe- nju se pri sklepanju zakonskih zvez niso menili za ljubezen ali druga čustva ženina ali neveste, temveč so bili pragmatično na- ravnani v zakonsko zvezo kot poslovni dogovor med dvema družinama, pri poroki sorodnika z dedinjo pa z ohranitvijo pre- moženja v družini. V Menan- drovi komediji je povsem dru- gače, saj je ljubezen moškega predstavljena kot temelj trdne zakonske veze, kot lahko prebe- remo v Čemernežu “Mladeniču je tisti zakon trden, / ki sklene z ljubeznijo vanj stopiti.” Po Sunčičevi Menander ko- mično tematizacijo ljubezni kot povoda za poroko predstavlja kot realizacijo moških fantazij, saj je ljubezen predstavljena kot nujen pogoj za poroko, ki je glav - ni cilj komičnega junaka. Zato mladi zaljubljenec Hajreas v Ščitu pravi, da se je imel za naj- srečnejšega človeka, ko je mislil, da je dosegel svoj cilj – poroko z dekletom, v katerega se je zalju- bil. Na drugi strani imamo Me- nandrove ženske, ki jih nihče ne vpraša o njihovih čustvih ali že- ljah. Menandrovi zaljubljenci se namreč ne menijo za to, kaj ho- čejo ženske, temveč jih zanima zgolj lastna želja, za vse drugo so slepi, kar je povsem drugače od naših predstav, kjer so ženske 203 Recenzija 07 - Recenzija 10. 07. 2020 11:52 Page 203 nosilke in tudi naslovnice kon- ceptov o romantični ljubezni, opozarja Sunčičeva. V tem obdobju namreč še niso poznali konceptualizacije, ki bi bila podobna našemu kon- ceptu o vzajemnosti v ljubezen- skem in celo v seksualnem raz- merju. V grškem imaginariju nastopa eros kot bolezen, norost ali na splošno kot močna in ob- sedena želja tudi s seksualnega vidika, ki se ne ujema z našimi pogledi na ljubezen, saj ima šte- vilne negativne vidike in vklju- čuje celo spolni napad. Po sta- rogrških predstavah zaljubljeni moški ni gospodar samega sebe, temveč ga vodi ljubezen ali strast do ljubljene. Podobno mo- čno in neprostovoljno čustvo je poudarjeno tudi pri Menandru pri komičnih zaljubljencih, ki so zaradi zaljubljenosti izgubili nadzor nad seboj in zagrešili celo posilstvo, kar je v nasprotju z našimi pričakovanji in pred- stavami stalni motiv v novi ko- mediji. Avtorica poudari, da imamo pri Menandrovem romantičnem junaku nasprotno sliko od da- našnje, kjer so ženske predsta- vljene kot nosilke romantične ljubezni, ki si prizadevajo za po- roko kot “najlepši dan” v življe- nju, sanjarijo o njej in v pripravo poroke vlagajo vse napore. Za- radi tega so ženske danes tarča posmeha, medtem ko pri Me- nandru v Ženski s Samosa vsi – tako liki v komediji kot tudi ob- činstvo – navijajo ob Moshiono- vem sanjarjenju o poroki, čeprav vedo, da je svojo izbranko pred tem posilil in ji naredil nezakon- skega otroka. Kljub fantazijskemu kontek- stu komične Menandrove pred- stavitve romantične ljubezni, da se komični junak zaljubi v dekle enakih let in se želi z njo poro- čiti, kar ne ustreza takratnim po- ročnim praksam, Menandrove komedije upoštevajo pravila o sklepanju zakonske zveze v ta- kratnih Atenah. Zato lahko šte- jemo komedije kot obliko pro- pagande za zakonsko zvezo v skladu s Periklovim zakonom iz leta 451 pr. n. št., po katerem sta se lahko poročila le dva Atenca: Recenzija 204 07 - Recenzija 10. 07. 2020 11:52 Page 204 ženin in nevesta sta morala biti Atenca po očetovi in materini strani. Tudi po drugih plateh komi- čna realnost odseva realnost sklepanja zakonske zveze, ki kljub zaljubljenosti komičnega junaka ni odvisna od partner- stva med moškim in žensko, temveč med dvema moškima. To lahko opazujemo v Ženski s Samosa in Ščitu, kjer je jasno, da mnenje nevest ni pomembno, saj te na odru ne govorijo, tem- več se vse odvija med moškimi, ki sklepajo zakonsko zvezo. Ali pa jo razvežejo mimo volje žensk, kot je to očitno v Raz- sodbi, kjer se Pamfila očetu Smi- krinu pritoži nad tem, ko mu pravi, če bo za vedno pod nje- govim varstvom, da jo bo poro- čal in ločeval od moža po svoji volji in terjal nazaj doto, pri tem pa se ne bo zmenil za njeno mnenje. Kot pravi Sunčičeva, je skle- nitev zakonske zveze v izbranih Menandrovih komedijah bolj spominjala na sklenitev poslov- nega partnerstva med dvema družinama ali na težnjo po ohra- nitvi premoženja znotraj družine in manj na podobo romantike, temelječe na vzajemnih ljube- zenskih čustvih. Sodobni bralec ima težave pri razumevanju Menandrovih komedij, saj so te napisane v skladu z okusom takratnega ob- činstva, zato je pogosto smešno tisto, kar nam praviloma sploh ni smešno, zato nas avtorica opozarja, kako pomembno je kontekstualizirano branje. Po - dobno kot v sodobni romantični komediji se tudi v Menandro- vem narobe svetu vse srečno izide, le da so poudarki drugi, saj se posiljeno dekle srečno po- roči s svojim napadalcem, neza- konski otroci, ki so plod te zveze in izpostavljeni, so v komediji rešeni in prepoznani kot legi- timni potomci, prostitutke so do- bre in poštene ter ne razdirajo zakonske zveze, temveč jo rešu- jejo, celo nepopravljivi starčki se lahko česa novega naučijo in se reformirajo. Le sužnji praviloma še vedno ostanejo sužnji in mol- čeče ženske molčeče ter zgolj 205 Recenzija 07 - Recenzija 10. 07. 2020 11:52 Page 205 predmet moške želje in njihovih poslovnih odnosov, poudari Sunčičeva. V pričujoči knjigi tako kot v drugih delih Maje Sunčič je treba omeniti tudi naslovnice knjige. Izbrane so tako, da bralca z lahkoto povlečejo v spoznava- nje sveta antike, primerjanje an- tičnega sveta s sodobnim življe- njem, vzpostavljanju paralelnih svetov, neskončno oddaljenih ter različnih, po drugi strani pa ne- pojmljivo podobnih. Ne nazadnje lahko sklenemo z začetnim citatom Ovidija o dolgoživosti Menandrove kome- dije: Dokler suženj bo pretkan, oče strog in zvodnica brez- sramna, / cipa pa sladkih besed, z njimi Menander bo živ. Knjiga Romantična komedija pred stav - lja izredno zanimivo in poučno branje in sodobnemu bralcu pri- naša dialog današnjega časa z Menandrovo antiko. Karmen Medica Recenzija 206 07 - Recenzija 10. 07. 2020 11:52 Page 206 Tit Makij Plavt, Komedija prepoznave, prevod, opombe in spremna beseda Nada Grošelj, uredila Maja Sunčič, AMEU–ISH, zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2019, 348 strani, 20,90 € V antičnih komedijah prepoznave, kakor jih poznamo od komediografov Plavta in Terencija, se po srečnem naključju razkrije identiteta enega od protagonistov ali še raje protagonistk. To razkritje razreši vse težave: prepoznajo in najdejo se dolgo ločeni sorodniki, ugrabljene deklice v oblasti zvodnikov, predvidene za kurtizane, pa so pre- poznane kot dekleta svobodnega rodu. Zaradi poudarka na dramatičnih motivih, ka- kršni so starši, ki iščejo izgubljeno hčerko, so te igre tudi nekoliko ganljivejše in bolj čustvene kot, denimo, Plavtove burke. Pravzaprav grška »nova komedija« in po nje- nem zgledu rimska paliata – komedija, osnovana na grških besedilih in postavljena v grško okolje – obdelujeta podobne ali kar iste motive kot tragedija, vendar veljata za komediji, ker imata konvencionalni srečni konec, zlasti poroko ali prepoznavo. V čet- verici komedij, predstavljenih v tem zvezku, je glavni motor dogajanja prepoznava, sicer pa preigravajo širok razpon motivov: Komedija iz škatlice in Striček iz Kartagine prinašata zanimive in nepričakovane karakterizacije družbenih obstrancev, na primer demimondk v Komediji in tujcev v Stričku, medtem ko se Rilčkar in Epidik osredoto- čita vsak na svoj lik uspešnega spletkarja iz nižjega sloja: na prisklednika in sužnja, ki prav po saturnalijsko manipulirata s pripadniki višjih slojev. 07 - Recenzija 10. 07. 2020 11:52 Page 207 Obvestilo avtorjem Pris pev ke in dru go ko res pon den co po ši ljaj te na na slov ured niš tva. Ured - niš tvo ne spre je ma pris pev kov, ki so bili že ob jav lje ni ali so is to ča sno po - sla ni v ob ja vo dru gam. Ne na ro če nih ro ko pi sov ne vra ča mo. Iz da ja telj re vi je se gle de ure ja nja av tor skih raz me rij rav na po ve ljav - nem Za ko nu o av tor skih in so rod nih pra vi cah. Za av tor sko delo, po sla no za ob ja vo v re vi ji, vse mo ral ne av tor ske pra vi ce pri pa da jo av tor ju, vse ma - te rial ne av tor ske pra vi ce pa av tor pre ne se na iz da ja te lja. Av tor do vo lju je ob ja vo svo je ga dela na splet ni stra ni re vi je. Prispevke pošljite po e-pošti, pisani naj bodo v pro gra mu Mi cro soft Word. Be se di lo mora vsebovati naslov v slovenščini in angleščini, izvleček v slo venš či ni in an gleš či ni (do 10 vr stic) in do 5 ključ nih be sed (v slo venš - či ni in an gleš či ni). Pris pev ki naj ne pre se ga jo 1 av tor ske pole (30.000 zna kov s pre sled ki) vključ no z vse mi opom ba mi. Pris pev ki naj bodo raz de lje ni na raz del ke, ki so oprem lje ni z med na slo vi. V be se di lu do sled no upo rab ljaj te dvoj ne na - re ko va je pri na va ja nju na slo vov član kov, ci ti ra nih be se dah, teh nič nih izra - zih ipd., ra zen pri ci ta tih zno traj ci ta tov. Na slo ve knjig, pe rio di ke in tuje be se de (npr. a prio ri, oi kos, kai ros ipd.) je tre ba pi sa ti le že če. Opom be in re fe ren ce se ti ska jo kot opom be pod čr to. V be se di lu naj bodo opom be oz na če ne z dvig nje ni mi in dek si. V be se di lu se spro ti v opom bi oz na ču jejo samo av tor, let ni ca ozi ro ma av tor, let ni ca, šte vil ka stra - ni. Po poln, po abe ced nem redu ure jen bib lio graf ski opis ci ti ra nih vi rov mora biti pri lo žen na kon cu po sla ne ga pris pev ka. Ci ti ra nje v bib lio gra fi - ji naj sle di spod nje mu zgle du: 1. Pra prot nik, T. (2003): Skup nost, iden ti te ta in ko mu ni ka ci ja v vir tual nih skup no stih, Ljub lja na, ISH. 2. Grošelj, N. (2010): “Ciceron in prerokovanje”, v: Grošelj, N., O preroko- vanju, ISH, Dialog z antiko, Ljubljana, 9–36. 3. Medica, K. (2013): “Humanistika : humanizem – antropološki pogled”, Monitor ISH, XV/2, 233–242. Vsi pris pev ki bodo po sla ni v ko le gial no re cen zi jo. Av tor jem bomo po sla - li ko rek tu re, ki jih je tre ba pre gle da ne vr ni ti v ured niš tvo v pe tih dneh. 07 - Recenzija 10. 07. 2020 11:52 Page 208