¡/¿m bledem V/ ùâjwfaga tednika ut, poiiufaicm Radia Ptùj zdim ptijétm pmzttíati, éemé&i t&t, mei b&M m ¿temo- m/tr ¿éter/ Trgovski center Supermesto Ptuj i Ormoška cesta 30, Ptuj Koncert EROIKE Razkošje prazničnih dni! H Sreda, 22. december ob 18. uri. Zbirajte lepe trenutke, zato prisrčno vttblj Ptuj, petek, 17. decembra 2010 letnik LXIII • št. 98 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 o> ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA! © 02/788-54-00 Vsi rabljeni avtomobili so na... v.avtocenter-serbinek.si wyjjw.î Avto Serbinek d.o.o. PE Ptuj, Mariborska cesta 68 © 02/788-54-00 RADIOPTUJ 89,8«9812»I04;3 www.radio-ptu¡.si Štajerski Spodnje Podravje • Priprave na praznične dni Ob pravi smrecici je prijetneje V dneh pred božičnimi in novoletnimi prazniki imajo veliko dela tudi v vrtnarijah in drevesnicah, saj je vse več tistih, ki želijo doživeti praznike ob pravi smrečici. Tudi v drevesnici vrtnarstva Kovačec v Žamencih, kjer je včeraj nastal tale posnetek, delajo že skoraj cel teden od ranega jutra do poznega večera. Povpraševanje po pravih, živih smrekicah je namreč zadnja leta spet v naraščanju, teh pa imajo v Žamencih zares veliko. Povedali so nam, da je vse večje je povpraševanje po vkoreninjenih smrekicah, ki so jih vzgojili na polju in pozneje presadili v plastične posode, v katerih jih potem prodajajo. A pot od sadike majhne smrečice do velike smreke, ki je primerna za prodajo, je dolga vsaj sedem do deset let, zato cene zanje sploh niso pretirane. Za okoli meter velike smrečice v plastičnih posodah je namreč treba odšteti od 10 evrov dalje za navadne smreke, okoli 20 evrov za omorike in od 25 evrov dalje za polsrebrne smrekice. Je pa res, da je praznovanje ob pravi smrečici nekaj posebnega, že vonj po smrečju te prevzame. -OM Po naših občinah Kidričevo • Za odcepitev Cirkovc in bližnjih zaselkov O Stran 2 Foto: Martin Ozmec PARADA 2010 ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ nedelja, 26.12.2010, ob 16. uri PARADO VODITA: Danica Godec in Luka Huzjan riAMR GOSTO O MPt|ÍM.R*««Uki161í2S)PH fltRADIOPTUJ Po naših občinah Cirkulane • Županov veto na (članico) NO O Stran 3 Nastopili bodo: Ans. KRANJCI NOVI SPOMINI KATRCA NAVIHANKE Ans. KOŠTRUNI ZLATI DEČKI Ans. ISKRICE Ans. ŠESTICA ZREŠKA POMLAD BOŠTJAN KONEČNIK ELA Ans. ROKA ŽLINDRE STANE VIDMAR SKATER Ans. BRATOV GAŠPERIČ ELDA VILER Kmetijstvo Podravje • Jezni na obnašanje okolj-skega ministrstva O Stran 11 MODRIJANI Ans. EKART Ans. DONAČKA MARJAN ZGONC IN TOMAŽ VRHOVNIK KORADO IN BRENDI POP DESIGN KOLOVRAT SLOVENSKI ZVOKI ŠTIRJE KOVAČI SAŠA LENDERO DOMEN KUMER ROBERT GOTER KLARA KOLARIČ Kvartet BAKUS LUKA in PEPI In še kakšno PRESENEČENJE Predprodaja vstopnic: Center Jager - Ptuj in Uprava Radio - Tednika nuj Organizator: Radio Tednik Ptuj Kidričevo • Civilna pobuda za spremembo območja občine Za odcepitev Cirkovc in bližnjih zaselkov V naselju Kidričevo, ki je bilo predvsem zaradi tovarne aluminija dolga povojna leta center in nosilec razvoja tega ter širšega območja ptujske regije, že nekaj let razmišljajo o ustanovitvi samostojne občine, glavni namen te akcije pa je odcepitev Cirkovc in tamkajšnjih zaselkov od Kidričevega. Kot je pojasnil eden od pobudnikov te akcije Branko Štrucl, je Kidričanom prekipelo predvsem zaradi samovoljnega obnašanje novega župana in njegovega kmečkega lobija, kar postavlja Kidričevo kot center občine v obroben in zapostavljen položaj. Zato naj bi v kratkem ustanovili nestrankarsko gibanje za samostojno občino Kidričevo, katerega glavni namen je predvsem odcepitev Cirkovc in tamkajšnjih zaselkov od Kidričevega. O tem je Branko Štrucl za Štajerski tednik povedal: „V Kidričevem nekateri očitno ne marajo izobražencev, intelektualcev. Večini so ljubši vaški žepni politiki, ki jim lažejo. Lep primer je obstoječi prvi mož v občini, ki je na prvi, konstitutivni seji občinskega sveta dejal: 'Rad bi, da bi pozabili na strankarsko delitev in pripadnost ter da bi prihodnja štiri leta delali z roko v roki, za dobrobit naših ljudi.' To je neverjetna, podla laž, ki se je že v naslednjem trenutku izkazala kot uvedba dvopartij- Uvodnik Narobe svet skega sistema vodenja občine, sestavljena iz svetnikov SDS in SLS, hkrati pa se je spečal s cirkovškim kmečkim lobijem, ki izvaja svojo egoistično in do ostalega dela prebivalstva dis-kriminatorno politiko razvoja občine Kidričevo." Kaj pa krajane Kidričevega ter okoliških vasi najbolj moti? „Predvsem se sprašujemo, ali med našimi kmetovalci v Lovrencu, Apačah, Njivercah, Kungoti in še kje ni sposobnih ljudi, ki bi lahko bili člani odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, saj so sedaj vanj imenovani kar trije iz ene vasi, iz Cirkovc, kjer prednjači tako imenovani kmečki tajkun in hujskač, ter po eden iz Mihovc in Pleterij. Tu se vidi politika župana, ki daje prednost cirkovškim zaselkom, na svoje ljudi, ki so ga volili, pa pozablja. Res žalostno ravnanje človeka, ki naj bi ljudi povezoval in ne razdvajal. Nekoč je prvi mož gospodarstva v občini dejal, da dokler bo cir-kovški kmečki lobi vodil politi- Elita v tej deželi še vedno ne ve, kaj je kriza. Povabijo si Costnerja, povabijo si Belluccijevo... Še ena ali dve priložnosti več, da se bodo razkazovali sprestižn imi toaletami še bolj prestižnih kreatorjev v samo njim dostopno krajih. Čeprav je bil prvi dogodek tudi humanitarne narave (zbirali so denar za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin), so v teh časih takšna razkazovanja odveč. Na drugi strani pa vsa beda te države: 100 tisoč brezposelnih, vedno novi stečaji, tako da bodo številke kmalu še bolj strašljive. Mladi so brez perspektive, ker bodo morali stari še nekaj časa greti svoje stolčke, da se bodo sploh lahko upokojili. Nihče več nikomur ne plačuje, vedno večpodjetij ob datumu ne more zagotoviti denarja za plače, pa čeprav poslujejo dobro. Na datum ljudje ne morejo večplačevati obveznosti, kljub temu da še delajo, podobno je s podjetji. Politiki si merijo moči na strukturnih reformah, ki so nujne, a jih brez širokega konsenza ne bo mogoče izpeljati. Če je ljudstvo potem proti, ga je potrebno razglasiti za »nelegitimnega«, pri politikih tega ni, karavana gre brezglavo naprej. Zdaj se obeta novo zapravljanje denarja v imenu demokracije - za to, ker je potrebno narediti pravkar sprejeto pokojninsko reformo neveljavno. Nova evforija sindikatov, ki ne vprašajo ne za ceno, ne za posledice, kot tudi ne oblast, ki bi morala imeti pri vseh teh ključnih reformah kar najširšo podporo. Ni potrebno vselej z glavo skozi zid, da dosežeš cilj. Decembrski dnevi bodo vse prej kot umirjeni, praznični, ker si bodo odgovorni na vseh področjih kazali mišice, se šli takšnih ali drugačnih političnih igric, podtikovanj in dodatno prilivali na ogenj, ne da bi jih pretirano zanimala usoda ljudi. Elita še vedno lahko izbira, vključno z gospodarsko, ker lahko gre tja, kjer ima perspektivo, večina te izbire nima. Potem pa še to strašenje z »neoli-beralizmom«, kije vse prej kot to, kot razlagajo aktualni in odsluženi slovenski politiki, ker če bo delovala pravna država, konkurenca, učinkovit finančni nadzor in vse drugo, bo konec „mutenja" v tejpodalpski državi, kajti potem ne bo mogoče več siromašiti države na račun zasebnih interesov. Majda Goznik Foto: M. Ozmec Branko Štrucl, eden od pobudnikov akcije: „Odločno smo za ustanovitev samostojne občine Kidričevo, brez Cirkovc in okoliškega kmečkega lobija." ko Kidričevega, tako dolgo ne bo nobene konkretne pomoči od gospodarstva. In to je veljalo vse do danes, zato se bojimo, da bo tako tudi v prihodnje. A nepravilnosti, enoumja in anomalij je še več. Poglejte, za vsako občino velja, da naj bi bila družba znanja in napred- ka, pri nas pa očitno ni tako. Sprašujemo se, kako je mogoče, da edini doktor znanosti med svetniki ne more biti niti član kakšnega delovnega telesa, odbora ali komisije, kaj šele predsednik. Tudi človek, ki je bil župan te občine zadnjih 6 let, Jože Murko, je bil predlagan v samo en odbor. Tega kot član ne more razumeti. Da ne govorimo o neodgovornem in nestrokovnem ravnanju, ko postavijo za predsednika najzahtevnejšega odbora, za gospodarstvo, človeka, ki je distributer alkoholnih in brezalkoholnih pijač - to je narobe svet. Etično in moralno sporno, če že ne pravno vprašljivo pa je tudi, da v občinskem nadzornem odboru sedi žena enega od svetnikov in predsednika odbora, tako da bodo nadzirali sami sebe. Čisti nepotizem." Pustimo te politične zdrahe, ki smo jim priča vse od začetka nastanka samostojne občine, in preidimo k bistvu: kaj torej predlagate? „Dajemo pobudo za spremembo območja občine Kidričevo ali povedano po domače, pobudo za odcepitev območja Cirkovc z vsemi tamkajšnjimi zaselki od Kidričevega. Verjamemo, da bodo tudi spoštovani občani cirkovškega območja za odcepitev in da bodo posvetovalni referendum podprli, kajti že sedaj imajo vse pogoje za nastanek svoje nove občine. To so želeli že pred leti, a tega niso izpeljali. Sedaj jih k temu spodbujamo sami, vendar nam zakon nalaga obveznost predhodnega posvetovalnega referenduma, šele nato pa naknadnega, ki je za občino zavezujoč." In kako boste sedaj ukrepali, kakšne načrte imate, da bi svoje cilje uresničili? „Najprej se obračamo na naše občane in njihovo zavest. Spoštovani občani in občanke Kidričevega, pri preveč projektih smo bili izigrani, da bi bilo skupno sožitje še mogoče. Izgubili smo več projektov, od tega enega strateškega pomena za nadaljnjih 40 let razvoja, s katerim bi lahko bili najrazvi-tej ša občina v regiji. A je bil 'odpeljan' v Celje. Zato je napočil čas, da se prijateljsko razidemo in sami vzamemo v svoje roke svojo odgovornost ter začnemo živeti in ustvarjati vsak zase. Naša skupna skrb naj bo skrb nad dobrim stanjem voda našega vodovarstvenega območja, naše podtalnice. Ko bo napočil pravi trenutek, bomo začeli zbirati podpise za predhodni posvetovalni referendum, do tedaj pa premislite, ali bomo še naprej vztrajali skupaj - in izgubljali," je še dejal Branko Štrucl ter dodal, da bodo o uradni ustanovitvi nestrankarskega gibanja za samostojno Kidričevo ter o drugih spremljajočih aktivnostih, ki jih podpirajo tudi nekatera ugledna in vplivna imena iz Kidričevega in bližnje okolice, medije in širšo javnost pravočasno obvestili. M. Ozmec Ljubljana • Pokojninska reforma sprejeta Sindikati že o vetu in referendumu Državni zbor je v torek, 14. decembra, s pomočjo opozicijske SLS sprejel pokojninsko reformo, ki naj bi začela veljati s 1. januarjem 2011. Delodajalci jo ocenjujejo kot nujno potrebno, sindikati pa že napovedujejo predlog za veto in zbiranje podpisov za referendum. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim naj bi podaljšali dejansko upokojitveno starost in hkrati postopno tudi delovno aktivnost, so sprejeli z 49 glasovi za in 35 glasovi proti. V koalicijski stranki DeSUS so bili proti, pač pa so za reformo glasovali v opozicijski SLS. Izid glasovanja je za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika »malo presenečenje«. Kot je dejal v izjavi za medije po izglasovanju reforme, so bili občasno v dvomih, ali bo podpora dovolj velika. A se je po njegovih besedah izkazalo, da so prevladali razum, preudarnost in skrb za socialno državo, tako da so nekateri pozabili na trenutne politične delitve. Predsednik SLS Radovan Žerjav je pojasnil podporo poslancev SLS pokojninski reformi. Znova je poudaril, da niso reševali koalicije ter da te vlade ne podpirajo, podprli pa so dober predlog reforme. Ta sicer po njihovi oceni res ni idealna, a je ob trenutnem stanju javnih financ odgovornost ne samo koalicije, ampak tudi opozicije, »da ljudem povemo tisto, kar je prav, in ne tisto, kar od nas pričakujejo«. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je še pred glasovanjem o zakonu izrazil prepričanje, da je predlagani zakon nujen. Odkar je bil ko- Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani! Družba bi bila nekaj prekrasnega, če bi se ljudje iskreno zanimali drug za drugega. (CHAMFORT) Človečnost, modrost in pogum so tri stvari, ki so značilne za plemenite ljudi. Človečnost nas rešuje potrtosti, modrost nas rešuje dvomov, pogum nas rešuje strahov. Želim Vam vesele božične praznike, srečno novo leto 2011 in obilo plemenitosti, ki bo lajšala potrtost, odpravljala dvome in osvobajala od strahov. Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj ■ I I nec leta 1999 sprejet do zdaj veljavni zakon, so se razmere poslabšale, je poudaril. »Zavedamo se, da je ta reforma ena od pomembnih strukturnih reform, ki jih je treba opraviti,« je dejal. Proti zakonu so poleg DeSUS glasovali tudi poslanci opozicijske SDS in SNS, v poslanski skupini nepovezanih poslancev pa je bil proti Andrej Magajna. Ob glasovanju je bilo navzočih 85 poslank in poslancev. Poslanci so še pred glasovanjem o zakonu v celoti sprejeli tudi dopolnilo SLS, po katerem se državna pokojnina za tiste, ki so že pridobili pravico do nje, ohranja. Za je glasovalo 85 poslancev, proti pa ni bil nihče. Pač pa so zavrnili dopolnilo SLS, po katerem bi obvezno služenje vojaškega roka s prehodnimi obdobji vštevali v pokojninsko dobo. Proti je glasovalo 46 poslancev, za pa jih je bilo 35. Za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča je sprejetje reforme pričakovano, napoveduje pa že predlog za veto in zbiranje podpisov za referendum. Polona Šega, STA Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Cirkulane • Z druge seje občinskega sveta Županov veto na (članico) NO Druga redna seja cirkulanskega občinskega sveta je jasno pokazala, da se je razmerje političnih sil in posledično odločitev gladko obrnila v nasprotje prvega mandata. To pa pomeni, da so županovi koaliciji (SDS) dodobra pristrižena krila, saj je premoč dobila na novo sklenjena opozicija (SD in SLS). Neuradni vodja opozicije Milan Žumbar, SD, (levo) in Ivan Heme-tek, SLS (desno), sta skupaj s člani obeh strank ostala neomajna v stališču, da Golčeva mora biti članica NO. Cirkulanski občinski svet v novi sestavi se je popolnoma razpolovil ob vprašanju članstva Sonje Gole v NO - tričlanska županova koalicija (SDS) je zahtevala njeno izločitev, petčlanska opozicija (SLS in SD) pa, da obvezno ostaja članica, kar si je tudi izglasovala. Župan je na takšno večinsko odločitev podal veto. Foto: SM Foto: SM Čeprav se v vseh občinah, vključno s cirkulansko, na moč otepajo izrazov o delitvi občinskega sveta na opozicijo in koalicijo, češ da pač politična opredelitev ne sme deliti članstva na dva bregova, ampak morajo vsi skupaj vleči voz v smeri razvoja občine, se na točkah oz. zadevah, kjer se mnenja svetnikov o poti razvoja razlikujejo, slednji razdelijo točno po politični pripadnosti. Kjer se lokalni funkcionarji znajo nekako dogovoriti in sprejeti kompromis, ki je vsaj približno sprejemljiv za vse, se takšna politična delitev ne opazi posebej; morda zgolj v javno izraženih stališčih, da se nekdo z nečim ne strinja, a so sklepi nato vendarle sprejeti sporazumno. Kjer pa kompromis ni dosežen, se vedno zgodi jasna in javna polarizacija na ene in druge, pri čemer pač vedno zmaguje večina. In v Cirkula-nah bo poslej šiba pela precej drugače kot doslej, saj imajo v svetu večino opozicijski svetniki, še posebej zato, ker se je opoziciji pridružila SLS, ki je v prejšnjem mandatu večkrat dala prav županovi koaliciji. Prva zmaga opozicije -predsednik odbora za okolje Pri imenovanju sestavov posameznih odborov in komisij, kot jih je predstavil predsednik KVIAZ Anton Podhostnik, so bili svetniki očitno dovolj usklajeni in ni bilo posebnih debat. Slišati je bilo sicer nekaj pripomb, da v sestavi odborov in komisij ni ravno dosledno upoštevan volilni rezultat posameznih strank, a bistvenih razlik tudi ni bilo, saj je stranka SLS dosegla 44 % na volitvah, v odborih pa je zastopana 40-od-stotno, SD je dosegla 33,3-od-stotni rezultat, v odborih je zastopana 33-odstotno, medtem ko je SLS dosegla 22-odstotni volilni izid, v odborih pa je zastopana 25,7 %. Svetniki so se po nekaj manjših praskah vseeno zedinili, da 100-odstotne-ga prelivanja volilnih rezultatov v članstva odborov vseeno ne morejo doseči, nekoliko pa se je vseeno ustavilo pri odboru za okolje in prostor, kjer sta bila za predsednika podana dva predloga; prvi za Franca Milošiča (SDS) in drugi za Milana Žumbarja (SD). Župan Janez Jurgec je še pred razpravo svetnikov in pred glasovanjem povedal, da je v prvem mandatu sam delal ogromno, tudi zadeve, ki bi jih morali odde-lati predsedniki posameznih odborov, in da v prihodnje več ne bo tako: Jaz se resnično ne bom več ukvarjal z vsem po vrsti, dovolj imamo po 200 ali 300 klicev zaradi ne dovolj hitro spluženih cest! Odslej se bo s tem ukvarjal predsednik odbora za okolje in prostor! In še z marsičim drugim." Ivan Hemetek se je z županovim opozorilom strinjal in dodal, da je prav, da imajo odbori več nalog, morajo pa imeti tudi več pristojnosti. Milošič je k temu dodal, da ve, kaj pomeni voditi delo zimske službe, in da si mora vsak človek pri sebi razčistiti, ali je to sposoben ali ne, župan pa je še dodal, da ne gre samo za zimsko službo, da bo treba reševati še problematiko več kot 100 plazov ipd., kar je vse področje dela tega odbora. Sledilo je še nekaj razčiščevanja za nazaj, zakaj odbori niso delali tako, kot bi lahko, pa da nikoli ni bilo dovolj denarja za predloge odborov, na kar je župan navrgel, da ga tudi v prihodnje ne bo, ker se gla-varina in še marsikakšna druga državna sredstva za občine zmanjšujejo, potem pa je sledilo glasovanje o tem, kdo bo predsednik omenjenega odbora; ali Milošič (SDS) ali Žumbar (SD). In kljub županovim napovedim, da bo moral predsednik delati dosti več kot prej in se ukvarjati z milijon težkimi zadevami, je opozicija prvič jasno pokazala svojo moč ter za predsednika potrdila Žumbar-ja s petimi glasovi za in tremi proti (en svetnik iz vrst SDS je sicer na seji manjkal, a to ne bi spremenilo izida). Strele in bruhanje ognja okoli Sonje Golc Res pošteno pa je počilo pri sestavi in potrjevanju novega Nadzornega odbora. Kot je povedal Podhostnik, sta v igri dva predloga članstva, enega je podala SLS in drugega SDS, vendar pa so vsi pripravljeni podpreti predlog SLS, če se iz njega izloči ena sama oseba, ki je sicer direktorica podjetja, s katerim občina posluje že več let. Župan Jurgec pa je bil direkten: „Gre za podjetje Halo in direktorico Sonjo Golc. Če Golčeva ostane v NO, potem s tem podjetjem občina ne bo več sodelovala. Pika! Ne predstavljam si, da podjetje pripravlja projekte za nas, potem pa nadzira naše poslovanje. Zakonsko sporno ali ne, tega se ne moremo iti. Ne bojim se NO, lahko predlagate kogarkoli drugega, subjekti, ki pa neposredno poslujejo z občino, pa res ne morejo biti v NO. In še nekaj, ne želim biti zaradi vaše odločitve kadarkoli okrivljen, da je podjetje izgubilo posle z občino in da je oškodovano! To odgovornost potem kar prevzemite nase, ker ni bilo tako malo poslov in denarja v zadnjem mandatu!" Opozicijski svetniki pa so ostali neomajni; Hemetek je sicer predlagal, da se zamenja enega izmed članov, a ne Golčeve, Štefan Ban (SD) se je začudil, od kdaj si lahko nadzorovani sam izbira svoj nadzor, Žumbar pa je jasno povedal: „Mi stojimo za svojimi predlogi in sklepi, vi, župan, pa boste za svojimi odločitvami! Zakaj bi se bali Sonje Golc?! Poslovanje s podjetjem Halo ni zakonsko prepovedano, četudi je Golče-va v NO, potem ne vem, zakaj ne bi poslovali še naprej. Sicer pa, če so stališča različna, bo odločitev sprejela pač večina, kot je veljalo in velja vedno in povsod!" Župan je, vedno bolj jezen, poskušal svetnike še prepričevati, da ne delajo prav in zakaj vztrajajo pri čisto dotični osebi, ponavljal, da bodo s tem onemogočili posle podjetja z občino, ker on pogodb s pro- računskim porabnikom, ki bo tudi v funkciji nadzora, ne bo podpisoval, in takšna, vedno ostrejša debata se je vlekla in vlekla, čeprav je bilo očitno, da nobena stran ne bo popustila niti za milimeter. Veto - pat pozicija med zmagovalno opozicijo in županovo koalicijo Brezplodno prepiranje je poskušal prekiniti Žumbar s predlogom, da naj že glasujejo in mir, a mu ni uspelo. Jur-gec je poskušal še enkrat: „S takšnim stališčem bomo imeli v prihodnje same zdrahe in razprtije, kar že zdaj točno veste! Zakaj vztrajate, če poznate ozadje?!" V bran županu je stopil še Franc Milošič (SDS), češ da res ne razume tega vztrajanja pri Golčevi in ali se je res treba zaradi tega prepirati, da naj predlagajo kogarkoli drugega in bo v redu. Pa so bili vsi poskusi župana in treh svetnikov iz vrst SDS bob ob steno; sicer je padlo še nekaj predlogov zamenjav članstva, a Golčeva je pri opoziciji ostala „nedotakljiva". Tudi nekajminutni odmor, ki so ga sprejeli vsi, ni prinesel drugačnih stališč, niti bolj ohlajenih glav. Podhostniku potem ni preostalo drugega, kot da je dal na glasovanje različne predloge članstva v NO, večina svetnikov(5) pa je po- trdila sestavo s Sonjo Golc kot članico NO. Po sekundi tišine je župan Jurgec naznanil: „Dajem veto na ta predlog! Se bom pa v prihodnjih dneh pogovoril s firmo Halo, vendar vedite, da mi nalagate dodatno delo zaradi vaših predvolilnih obljub!" In okoli problematičnega NO ni padla niti ena beseda več, vsaj ne na uradnem delu seje. Kritika in kriza pluženja cest Seja se je zaključila še z eno hudo in glasno kritiko - tokrat na račun pluženja cest v občini. Svetniki so namreč vedeli povedati, koliko ljudi je bilo jeznih in razočaranih, ker ceste niso bile pravočasno splužene, župan je pojasnjeval, da en sam izvajalec ne more biti naenkrat povsod, da je imel še težave in nesrečo s traktorjem, svetniki pa, da dovoljenje za pluženje daje prepozno, ko je že 15 cm snega na cestah, župan pa, da je to normativ, pa svetniki spet, zakaj nimajo več izvajalcev, saj se ve, kakšne so težave, sploh ob večdnevnem sneženju, župan pa, da se je na javni razpis prijavil en sam. In spet je padla kritika, da je tako verjetno zato, ker je plačilo prenizko, pa potem spet županov odgovor, da če mislijo, da lahko za pluženje in posipanje zapravijo 400.000 evrov ... in tako naprej in nazaj, v začaranem krogu. SM Cirkulanski svetniki so na seji potrdili še vrednost točke NUSZ, ki ostaja na lanski ravni, imenovali inventurno komisijo, potrdili odkup občinskega zemljišča in razpravljali o odkupu občinskega stanovanja, seznanili pa so se še s projektom ogrevanja na lesno biomaso (in v povezavi s tem z nujno izgradnjo kotlovnice), s katero naj bi se ogrevala bodoča dvorana, verjetno pa še drugi javni objekti, o čemer pa bo tekla beseda na prihodnjih sejah občinskega sveta. Zavrč • Sprejeli proračun za leto 2010 Gradili bodo vrtec in zdravstveni dom Foto. M. Ozmec Računovodkinja Darinka Ivančič (desno) je ob predstavitvi proračuna za leto 2011 pojasnila, da se bodo morali tokrat tudi malo zadolžiti. Svetniki občine Zavrč, ki so v novih prostorih že opremljeni z novimi osebnimi računalniki, so na tretji redni seji brez težav sprejeli proračun za prihodnje leto, v katerem načrtujejo blizu 3,9 milijona evrov prihodkov in blizu 4,2 milijona evrov odhodkov, za manjkajočo razliko pa naj bi se zadolžili. Župan Miran Vuk je ob izročitvi računalnikov na prejšnji seji, 2. decembra, poudaril, da bo delo občinskih svetnikov z novimi računalniki, ki jim jih je takrat izročil, bistveno posodobljeno in poenostavljeno, prihranili pa bodo tudi pri stroških tiskanja gradiv za seje, saj sedaj njihovo vsebino svetniki prejemajo le po elektronski pošti. Župan je občinski svet seznanil tudi s svojo odločitvijo, da je za podžupana občine Zavrč imenoval Marto Bosilj in Janka Lorbka, oba iz stranke SLS. Sicer pa so na drugi redni seji, 2. decembra, sprejeli tudi rebalans proračuna za leto 2010, ki je bil potreben zaradi prerazporeditve finančnih sredstev na posameznih proračunskih postavkah, v njem pa izkazujejo 2.143.407 evrov prihodkov in 2.400.181 odhodkov. Obravnavali so tudi predlog proračuna za leto 2011, ki ga je predstavila računovodkinja Darinka Ivančič, in se dogovorili, da ga do prihodnje seje uskladijo in poenotijo. Soglašali so tudi s predlogom odloka o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje, po katerem naj bi vsa gospodinjstva, ki se bodo priključila v naseljih Zavrč in delu Hrastovca, plačala enoten prispevek. Z manjšimi popravki so soglašali tudi z nekaterimi spremembami odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka ter s spremembami in dopolnitvami odloka Foto. M. Ozmec Tudi svetniki občine Zavrč so sedaj opremljeni z osebnimi računalniki; tokratno sejo je po pooblastilu župana Mirana Vuka (v sredini) tokrat vodil podžupan Janko Lorbek (drugi z desne). o ustanovitvi Glasbene šole Karola Pahorja v Ptuju, izdali pa so tudi pozitivno mnenje k imenovanju dr. Metke Petek Uhan za direktorico Zdravstvenega doma Ptuj. Potrdili so tudi projekt za izgradnjo sistema fekalne kanalizacije Hrastovec - sever ter predlagane kandidate za delovna telesa občinskega sveta. Prihodnje leto največ za kanalizacijo Konstruktivno in brez posebnih zapletov pa so svetniki odločali tudi na tretji redni seji v sredo, 15. decembra, ki jo je po pooblastilu župana Mirana Vuka - ta se je svetnikom zaradi prihoda s službene poti pridružil pri drugi točki - vodil podžupan Janko Lorbek. Po pojasnilu strokovne sodelavke občinske uprave Marjane Logar Kelc, da so upoštevali in vnesli vse predloge in pripombe svetnikov, so soglasno potrdili drugi predlog odloka o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje v občini Zavrč; ta bo enoten za vsa gospodinjstva, ki se bodo priključila na omrežje, in bo odslej znašal 1.200 evrov. Pri tem so pojasnili, da bodo imele mlade družine in socialno ogroženi občani nekatere olajšave. Potem ko so predlog proračuna za leto 2011 podrobneje analizirali že na prejšnji seji, so tokrat najprej poskrbeli za odgovore na pisne pripombe, ki jih je na vsebino proračuna podal svetnik Dušan Rojko, nato pa so proračun v drugi obravnavi soglasno potrdili. Kot je pojasnila računovod-kinja Darinka Ivančič, je vsebina posameznih postavk usklajena, celoten proračun pa je uravnovešen. Tako naj bi v prihodnjem letu v občini Zavrč razpolagali s skupnimi prihodki v višini 3.892.543 evrov ter s skupnimi odhodki v višini 4.187.783 evrov. Za proračunski primanjkljaj Zavrč • Zlata poroka Martina in Štefke Majcenovič Petdeset srečnih let V dvorani na Goričaku je bila v soboto, 11. decembra, slovesnost, na kateri je završki župan Miran Vuk za zlatoporočenca proglasil Štefko in Martina Majcenoviča iz Zavrča. Zakonca Majcenovič sta se poročila 29. novembra 1960 pred bratom, matičarjem Fran- cem Majcenovičem, v Zavrču, svoj poročni ples pa sta odplesala natanko leto dni po pr- vem srečanju. Življenjska pot zlatoporočenca Martina se je pričela 21. septembra 1932 v Foto: D. Majcenovič Zlatoporočenca Štefka in Martin Majcenovič (v sredini) v družbi z županom Miranom Vukom, sinovoma in najožjimi sorodniki Hrastovcu. Svoja otroška leta je preživljal med brati, po končani srednji šoli se je zaposlil v železarni Ravne na Koroškem, po odsluženem vojaškem roku pa v tedanji TGA Kidričevo, kjer je ob delu doštudiral na višji šoli za organizacijo dela in si ustvaril družino. Pozneje so se preselili v občino Zavrč, kjer se je aktivno vključil v družbeno in športno življenje, v znak hvaležnosti za njegov trud pa mu je občina Za-vrč podelila priznanje za večletno prizadevno in uspešno delo na šahovskem področju. Zlata nevesta Štefka je nosila dekliški priimek Artenjak, rodila pa se je 21. decembra 1940. Otroška leta je preživljala skupaj s tremi brati. Zaključila je trgovsko-poslovodsko šolo in se zaposlila v trgovini Povrtnina Maribor - Zelenjava Kidričevo. Skupaj sta vzgojila sinova Iztoka in Dušana. Kot skrbna stara starša svojo mladost in svoje ideale opazujeta v igrivosti in življenjski energiji svojih vnukov Žane, Mitja in Nuše. V zahvalo za njun bogati prispevek, ki sta ga dala svojim otrokom in najbližjim, sosedom ter občini, jima je župan izročil tudi skromno darilo občine Za-vrč. Zlatoporočencema Majceno-vič tudi naše iskrene čestitke. -OM v višini 295.240 evrov se bo občina morala zadolžiti. Med največjimi investicijami je dokončanje gradnje fekalne kanalizacije v delu naselij Gori-čak in Hrastovec, precej sredstev pa bodo namenili tudi za ureditev vaških jeder in cestne infrastrukture. Gradili bodo vrtec in zdravstveni dom Župan Miran Vuk je ob tem poudaril, da ciljajo predvsem na kapitalne investicije oziroma na tiste, kjer lahko upravičeno pričakujejo sofinanciranje iz državnih ali evropskih virov. Zato bodo nekatere manjše, a prav tako pomembne investicije morale počakati na ugodnejše razmere. Ker si zaradi povečanega povpraševanja po varstvu otrok že dalj časa prizadevajo za povečanje kapacitet vrtca v Zavrču je pojasnil, da za ta pereči problem iščejo najugodnejše rešitve. V osnovni šoli širitve za potrebe vrtca niso več možne niti smotrne, zato so iskali nove rešitve in jih, kot kaže, tudi našli, saj se sedaj ponuja možnost nakupa zasebnega zemljišča v velikosti 1,1 ha na območju Hrastovca. Po županovih besedah bi, če bo z lastnikom parcele uspel dogovor za odkup omenjenega zemljišča po znosni cenah, na tej parceli lahko zgradili nov vrtec, in če bodo v prihodnosti dopuščale možnosti, tudi nov zdravstveni dom, v katerem naj bi poleg splošne uredili tudi zobozdravstveno ambulanto. Omenjena parcela sicer še ni zazidljiva, a so na občini že vložili predlog, da se na njej dovoli gradnja objektov za javno dobro. Če bo odkup parcele uspel, naj bi v letu 2011 za nov vrtec, za katerega za sedaj načrtujejo javno-za-sebno partnerstvo, uredili vso potrebno dokumentacijo in projekte, gradnjo pa realizirali v letu 2012. Župan Miran Vuk je poudaril, da bi s tem zagotovili boljše pogoje za otroško in zdravstveno varstvo v občini, v celoti gledano pa naj bi tako izboljšali tudi družbeni standard krajanov s širšega območja Haloz. Svetniki so županov predlog sprejeli z velikim navdušenjem in odobravanjem, zato so ga s posebnim sklepom pooblastili za nadaljnje pogajanje za odkup parcele. Občinsko središče postaja Goričak Na predlog župana Mirana Vuka so svetniki soglasno potrdili tudi dva za razvoj občine nujno potrebna dokumenta. V prvem primeru gre za ureditev vaškega jedra z izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave v naselju Zavrč in delu naselja Hrastovec, kar naj bi po sedanji oceni veljalo 597.780 evrov, v drugem primeru pa za ureditev vaškega jedra z izgradnjo dela ceste, pločnikov in javne razsvetljave v delu naselij Hrastovec in Goričak, kar je ocenjeno na 597.960 evrov. V obeh primerih je projekte izdelalo podjetje Halo iz Cir-kulan, ostalo projektno dokumentacijo pa izdeluje podjetje Cestni inženiring v Mariboru. Na seji so imenovali tudi tričlansko komisijo, ki bo vsebino in potek obeh projektov spremljala v imenu in interesu občine Zavrč. Iz razprave je bilo razbrati, da je dolgoročna usmeritev občine ta, da bi občinsko središče postalo naselje Goričak, zato ga želijo čim bolje urediti. Za koordinatorico usklajevanj stališč za enake možnosti moških in žensk v občini Zavrč so imenovali Marjano Logar Kelc, sicer pa smo slišali, da so v občini Zavrč tudi letos poskrbeli za prijetno predpraznično vzdušje. Že v četrtek, 16. decembra, so v kulturni dvorani na Goričaku poskrbeli za obisk Božička, ki je obdaril otroke završkega vrtca in prve triade tamkajšnje osnovne šole. Danes, v petek, 17. decembra, bodo po 16. uri v tej dvorani pripravili božični koncert osnovne šole Zavrč, ki ga bosta popestrila tudi pevka Brigita Šuler in harmonikar Robert Goter. Jutri, v soboto, 18. decembra, pa pripravlja jubilejni koncert skupina ljudskih pevk KUD Maksa Furjana iz Zavrča. M. Ozmec Ptuj • Tiskovna konferenca poslanca Dejana Levaniča Opazno delo „mladincev" v državnem zboru Na začetku tedna je poslanec DZ iz vrst SD Dejan Levanič predstavil svoje delo v državnem zboru na polovici mandata. »Ob prevzemu mandata v decembru 2008 smo se znašli pred največjo krizo v zgodovini Slovenije, v zadnjem letu pa tudi v najtežjem političnem stanju. Temu je bilo treba prilagoditi tudi delovanje. V prvem letu je bila sprejeta cela vrsta zakonov, ki so imeli osnovni namen lajšati posledice krize, nadomestiti del izgubljenega dohodka in omejiti naraščanje brezposelnosti, kar je na nek način prispevalo k temu, da se število brezposelnih še ni bolj povečalo. V tem trenutku jih je 100 tisoč. V letu 2011 bo največji izziv reševanje brezposelnosti. Reševanje valutne krize je ob problemih v notranji politiki ena izmed prioritet,« je povedal Dejan Levanič. »Naš cilj je izpeljati čim več reform do te mere, da bomo stabilizirali javne finance in da bomo zmanjšali zadolženost. V drugem letu mandata je bilo zagotovljenih več sredstev za zagon gospodarstva, predvsem na področju investicij in vlaganj v inovacije, boljši rezultati so doseženi pri črpanju evropskih sredstev, Slovenija ostaja neto plačnica. V letu 2010 je bilo razpisanih in neposredno potrjenih operacij za skoraj 772 milijonov evrov, kar je skoraj desetina slovenskega proračuna. To je denar, ki ga moramo porabiti, poudarja Levanič. Postopno pri pokojninski reformi Pri pokojninski reformi ne gre samo za demografsko sliko, da se stara prebivalstvo in da bomo leta 2040 imeli na enega delovno aktivnega prebivalca enega upokojenca, zatem pa naj bi število upoko- Prejeli smo Svet zavoda Osnovne šole Hajdina bo 20. decembra odločal o izbiri ravnatelja Po prebranem članku v Štajerskem tedniku z dne 10. 12. 2010 z naslovom Pozitivno mnenje le za Iris Mlakar ni mogoče, da bi kot članica kolektiva Osnovne šole Hajdina kakor tudi kandidatka za ravnateljico ostala ravnodušna. Menim, da je Občina Hajdina izkoristila lokalni medij za favoriziranje kandidatke, ki jo podpira samo Občinski svet. Pojasniti je treba, da ravnatelja ne potrjujejo samo občinski svetniki, ampak Svet zavoda in v njem so trije predstavniki občine, pet predstavnikov učiteljskega in vzgojiteljskega zbora s tehničnim delavcem in tudi trije predstavniki staršev. jencev celo preseglo številno aktivnih prebivalcev. Gre tudi za daljšo življenjsko dobo. Pri tej reformi se uveljavljajo štiri načela, prva je postopnost. V celoti bo uveljavljena do leta 2025, vsaki dve leti se bo za pol leta podaljševala delovna doba, vojaščina se bo še vedno štela v pokojninsko dobo, v pokojninsko dobo pa se bo štel tudi vsak otrok. Vsak delodajalec, ki bo minimalno za dve leti zaposlil mladega človeka, bo dobil subvencijo države za tisti del, ki bi ga moral plačevati v pokojninsko blagajno. V prvem letu bo dobil povrnjenih 50 odstotkov sredstev, v drugem letu pa 30 odstotkov. »Pri zakonu o malem delu smo od začetka do konca predvsem sodelovali mlajši poslanci,« pravi Levanič. Skušali so ga oblikovati na ta način, da bi dosegli dva cilja, socialno varnost študentov, po novem zakonu mu bodo priznane tudi delovne izkušnje, in skrajšati dobo študija, da bo študent študiral, da bo študij čim prej končal, zato pa bo treba zagotoviti pogoje, da bodo študentje lahko študirali. Nujno potrebnih je več štipendij. Po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je že sprejet, prinaša ključno spremembo, doslej je bil cenzus 300 evrov na družinskega člana, 300 evrov minimalne plače na družinskega člana, sedaj se ta cenzus zvišuje na 600 evrov povprečne plače. To pomeni okrog 10 tisoč štipendij več. Te bodo podeljene že v naslednjem šolskem letu, zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev prične veljati 1. junija 2011, zakon o malem delu pa še pozneje. Dejan Levanič je v ponedeljek predstavil še nekatere dru- Foto: Črtomir Goznik Dejan Levanič je predstavil delo socialnih demokratov v državnem zboru na polovici mandata. ge izpolnjene obljube iz svojega volilnega programa. Sprejet je bil tudi že zakon o mladini, ki je krovni zakon o mladih, do konca leta pa bo izpopolnjen nacionalni program za mlade. Ustanovljen je bil svet vlade za mladinska vprašanja, ki omogoča, da lahko tudi mladinske organizacije neposredno povedo pristojnemu ministru tisto, kar želijo. Pri DZ pa je bil ustanovljen pododbor za mladino. V parlamentarni proceduri pa je zakon o prostovoljstvu, ki bo uredil status prostovoljcev, ker doslej to ni bilo urejeno. Zakon o štipendiranju, ki je že napisan in bo v kratkem šel v javno razpravo, bo urejal v povezavi o zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev tudi ostale oblike štipendiranja, predvsem pa kadrovske štipendije in stimulacije za delodajalce. Na pobudo glede sprostitve praznih stanovanj, ki so jo skupaj podali Dejan Levanič, Luka Juri in Matevž Frangež, je bilo na Stanovanjski sklad RS iz treh ministrstev prenesenih 540 praznih stanovanj. Žal pa pravilnik ne omogoča, da bi jih lahko tudi podelili, zato ga bo potrebno čim prej spremeniti. Vladi pa bo kmalu predstavljena tudi strategija izgradnje prehodnih stanovanj, manjših stanovanj, ki bodo bolj dostopna mladim družinam, ker je želja, da se mladi čim prej osamosvojijo. Trije mladi poslanci pa so uspeli tudi z zakonom na motorna vozila. Uveden je davek na vozila, ki izpuščajo veliko CO2, finančne spodbude pa bodo deležna vozila, ki bodo CO2 izpuste nižje od količnika 100. Najprej je bil v zakonu predviden samo davek, zatem pa smo uspeli tudi s subvencijo, pojasnjuje Levanič. Spisali pa smo tudi že zakon o obdavčitvi plastičnih vrečk. Želimo pa tudi urediti pripravništvo za vse tiste mlade ljudi, Zal za njih nihče ni napisal velikega naslova, komu dajejo pozitivno mnenje. Manjka celo podatek, kateri so tisti trije predstavniki, ki so dobili podporo pri svetu staršev in kolikšna je bila ta podpora. Ob vsem tem pa je bila velika večina bralcev prepričana, da je ravnateljica že izbrana, in to s strani Občine Hajdina. Sprašujem se, kako soglasna je lahko bila odločitev občinskih svetnikov, saj na predstavitvi kandidatov ni bilo nobenega, prisostvovala sta le župan in direktorica občinske uprave. Kot da je vse že vnaprej določeno, kjer verjetno ni pomembno nič drugega kot biti domačin z ustrezno politično podporo, papir pa tako ali tako vse prenese. Tudi izjava gospoda župana Stanislava Glažarja o tem, da na občini pričakujejo, da bodo v Svetu zavoda upoštevali mnenje občine, bi potrebovala ustrezno obrazložitev. Zakaj so njegova pričakovanja takšna? Kje ostali kandidati nismo bili strokovni in kje smo se razhajali v zvezi s programom občinskega sveta? Ob vsem tem skoraj ni mogoče dvomiti v govorice o tem, kako lokalna politična oblast te dni pred glasovanjem skuša vplivati tudi na člane Sveta zavoda. K pisanju me je spodbudila tudi napaka, ki se je pojavila v članku. Napačno je bil zapisan moj priimek, in to celo dvakrat. Nisem čisto prepričana, ali se je to zgodilo namerno ali morda res po pomoti. Sem Vesna Mesarič Lorber in ne Vesna Marčič Lorber. Dobro desetletje sem kot učiteljica zaposlena na OŠ Hajdina, kjer se počutim že kot domačinka. Za prijavo sem se odločila zato, ker imam voljo in željo po opravljanju tega poklica in mi ni vseeno za šolo in vrtec. Šolo in vrtec poznam, vem, kaj je dobro in kaj je treba spremeniti in oblikovati na novo, poznam sodelavce in sodelavke, veliko staršev in verjamem, da je s skupnimi prizadevanji mogoče graditi uspešno šolo in vrtec. Hajdinska šola in vrtec potrebujeta dobrega vodjo, ki naj bo izbran na demokratičen način. Zelo si želim, da bi bilo zadoščeno resnici in pravici, da bi vsi prijavljeni kandidati imeli enake možnosti. Nenazadnje s svojimi odločitvami dajemo zgled mladim. Jim bomo ob takem vplivanju politikov uspeli razložiti, kaj je to demokracija. Spoštovani člani Sveta zavoda Osnovne šole Hajdina! Pri izbiri novega ravnatelja ali ravnateljice, ki bo v ponedeljek, 20. 12. 2010, vam želim veliko uspeha. Odločajte preudarno, po svoji vesti in na osnovi predstavitvenih programov in ne dopustite, da na vas vpliva izključno samo politika. Vesna Mesarič Lorber, članica kolektiva OŠ Hajdina in kandidatka za ravnateljico ki imajo s tem problem in kjer je pripravništvo pogoj za prvo zaposlitev. V proračunu pa so zagotovljena tudi sredstva za zaposlitev absolventov. Z jamstvenimi shemami je bilo omogočeno, da lahko tudi zaposleni za določen čas dobijo dolgoročni kredit do višine 100 tisoč evrov. Na treh mestih v Sloveniji živalska policija že opravlja svoje delo, preučuje pa se tudi kot možna oblika rednega dela, je povedal Levanič. Do predloga zakona o socialnem podjetništvu je prišlo na pobudo s Ptujskega, zakon naj bi bil sprejet že na decembrski seji državnega zbora. Omogočil naj bi zaposlitev do 100 tisoč ljudi. Ptuj mora dobiti drugi tir in večnamensko dvorano V tem tednu pa bodo trije mladi poslanci (Levanič, Juri, Frangež) predstavili pobudo o uvedbi dveh novih dohodninskih razredov za prejemke nad 35 tisoč evrov s 46-odsotno obremenitvijo in prejemke nad 50 tisoč evrov s 51-odstotno obremenitvijo, obenem pa naj bi se znižala obremenitev za ostale zavezance. 98 odstotkov dohodninskih zavezancev bo po našem predlogu plačevalo manj dohodnine kot doslej, med 100 do 150 evrov manj. Razbremenil naj bi se predvsem nižji in srednji razred, to je ključni namen. Negativnih posledic za državni proračun ne bo, razbremenilo pa se bo tiste, ki to najbolj potrebujejo. Predlog mladih pa prinaša tudi ponovno uvedbo stanovanjske olajšave, do največ 200 evrov letno za tiste, ki se prvič soočajo s stanovanjskim problemom. Po zaslugi poslanca Dejana Levaniča pa so tudi starši otrok, ki so oboleli za cistično fibrozo, pod določenimi pogoji postali upravičenci po zakonu o starševstvu in družinskih prejemniki. Za Ptuj je dobro, da ima nekoga v državnem zboru ne glede na politično pripadnost, je dejal Levanič. Ključnega pomena je, da Ptuj dobi drugi tir železnice, to rešitev pričakujemo že v nacionalnem programu razvoja železniške infrastrukture v letu 2011. Za Slovenijo je pomembno, da gre peti koridor čez Slovenijo in s tem skozi Ptuj. Z drugim tirom Ptuj dobi odprto možnost v Slovenijo in svet. Čim prej je treba tudi dokončati projekt hitre ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož. Sestanki na to temo potekajo že dve leti, pišemo v Bruselj, intenzivno iščemo rešitve, kako zaobiti Naturo 2000 in kljub temu vztrajati na južni varianti. Ključno je, da gre čim prej v ponovno razpis prvi del od Ormoža do kanalščine, za odsek od sporne točke do kanalščine je izvajalec že izbran, za dela do sporne točke pa bo razpis objavljen v letu 2011. To pa je trenutek, ko se bo treba odločiti, ali gremo po južni ali severni varianti, pove Levanič. Hitra cesta je vitalnega pomena. Potrebno je videti vse variante, predvsem pa premakniti zadeve z mrtve točke. Za Ptuj je pomembno tudi nadaljevanje gradnje avtoceste Dražen-ci-Gruškovje. Uredba je bila na vladi že sprejeta, sedaj pa je velika odgovornost na DARS-u. Ptujska prioriteta je tudi izgradnja večnamenske dvorane za potrebe evropskega prvenstva v košarki 2013. Projekt na Ptuju je že pripravljen, idejne zasnove so pripravljene, prav tako je zagotovljen prostor. MO Ptuj je na tem projektu naredila že veliko, enotno delovanje pa bo potrebno tudi v bodoče, da se prvenstvo pripelje tudi na Ptuj. Za ta projekt je mogoče pridobiti do 2,5 milijona evrov, 85 odstotkov tega denarja predstavljajo sredstva EU, to je denar, ki ga moramo »izkoristiti«, na davkoplačevalce pa odpade 300 tisoč evrov. Z ministrstvom za promet potekajo tudi pogovori o vključitvi ureditve Ormoške ceste v nacionalne razvojne projekte. S tem bo veliko prej prišlo do rekonstrukcije in ureditve te ceste. Pomembno pa je tudi, da je mladinsko prenočišče ponovno dobilo status hostla. Naslednji korak pa je sprememba njegovega delovanja, da bo ves čas odprt. Levanič poudarja, da ni vse infrastruktura, potrebna so tudi vlaganja v znanje mladih. Za turizem, ki postaja vse bolj osrednja razvoja prioriteta Ptuja, sta izjemnega pomena nova šolska programa, gastronom-ske in hotelske storitve, triletni program kuhar, natakar in ga-stronomsko-turistični tehnik, štiriletni program. Elaborat je pripravilo vodstvo ŠC Ptuj. Ministrstvo za šolstvo pa bo treba prepričati, da gre za programa, ki imata bodočnost. MG 6 Štajerski Gospodarstvo, obrt, podjetništvo petek • 17. decembra 2010 Ptuj • S tretje skupščine Območne obrtno-podjetniške zbornice Državljanska nepokorščina vse bliže Člani OOZ Ptuj so se 7. decembra sestali na 3. redni seji skupščine OOZ Ptuj, od 37 članov jih je bilo navzočih 29. Seznanili so se s poslovnim poročilom zbornice za leto 2010, sprejeli planske dokumente za 2011 (program dela in finančni načrt), v katerem dajejo poseben poudarek aktivnostim ob 40-letnici delovanja OOZ Ptuj, ki jih bodo začeli z ustanovitvijo kluba mojstrov. Osrednji dogodek ob jubileju bo zagotovo razstava obrti, ki bo potekala od 12. do 15. maja, pripravljajo pa še niz drugih dogodkov, s katerimi želijo širši javnosti predstaviti dosežke obrti v zadnjih štiridesetih letih, do katerih so prišli tudi s pomočjo stanovske organizacije. Na torkovi skupščini so sklenili tudi, da bodo prodali del svojih nepremičnin, namenjenih letovanju - stanovanje v Moravskih Toplicah in stanovanje s teraso v Barbarigi. Število članov v OOZ Ptuj se je v letošnjem letu povečalo na 1557 članov. Povečanje gre v glavnem na račun samoza-poslitve in subvencije v višini 4500 evrov, ki jo prejmejo tisti, ki se odločijo za podjetniško pot. Iz OOZ Ptuj je že večkrat šla pobuda, da subvencije ne bi izplačali novemu podjetniku, ampak bi država zanj sama poravnala prispevke. Prepričani so namreč, da večina novih obrtnikov svojih obveznosti oziroma prispevkov ne bo plačevala, temu pa je subvencija v osnovi tudi namenjena, je na skupščini med drugim opozoril Vladimir Janžekovič. Leto 2010 je bilo tudi v obr- tniški organizaciji volilno leto. Vladimirju Janžekoviču so obrtniki in podjetniki s Ptujskega zaupali drugi mandat, v katerem so tudi nekoliko drugače zastavili svoje delovanje. Na osnovi potreb so ustanovili odbor za počitniške kapacitete in organizacijo kulturnih, družabnih, športnih ter drugih prireditev ter odbora za izobraževanje in delo sekcij pri OO Ptuj. Preko organov zbornice ali sekcij je v vodenje zbornice vključenih več kot sto obrtnikov in podjetnikov. Člani OOZ Ptuj so bili uspešni tudi pri volitvah v organe Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Po dolgem času so dobili svoje člane- v upravnem odboru, ta čast je pripadla Vla-dimirju Janžekoviču, Andrej Čuš, podpredsednik OOZ Ptuj pa je postal predsednik odbora za izobraževanje pri OZ Slovenije. Nekateri predsedniki sekcij OOZ Ptuj, aktivnih je 25, pa so vključeni tudi v upravne odbore sekcij v slovenskem merilu. S tem so dobili dodatno možnost za uspešnejše reševanje obrtniške in podjetniške problematike. Večina sekcij je dobro delovala, skrbela za iz- Foto: Črtomir Goznik Andrej Cuš (podpredsednik OOZ Ptuj), sekretar OOZ Ptuj Boris Re-pič, Milenka Petek (članica skupščine) in Vladimir Janžekovič (predsednik OOZ Ptuj) v pogovoru pred začetkom skupščine OOZ Ptuj obraževanje svojih članov, pri tem je sodelovala s Skladom za izobraževanje delavcev pri s. p., in informiranje. Vprašanje delovanja tovrstnih skladov so uredili v novi kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo, ki omogoča, da lahko delodajalci in delojemalci preko teh skladov zbirajo sredstva za izobraževanje zaposlenih. Prostovoljno plačani prispevki pa so tudi priznani strošek delodajalca. Svojim članom je vodstvo OOZ Ptuj priporočilo, da plačujejo prispevek za izobra- Ptuj • V Cestnem podjetju so optimisti Kljub krizi stabilna družba V Cestnem podjetju Ptuj so tudi ob koncu letošnjega poslovnega leta ostali zve- ■ ■ ■■ ■ ■■ ■■■ ■ ■ ■■■ ■ ■■ ■ ■ ■ v ■ V ■ sti svoji tradiciji, saj so pripravili tradicionalno poslovno srečanje za župane in poslovne partnerje iz Spodnjega Podravja, ki se je začelo v nedeljo, 12. 12., ob 12. uri 12 minut in 12 sekund. Korenine nastanka Cestnega podjetja Ptuj, danes družbe za gradnjo in vzdrževanje cest, segajo v obdobje po letu 1946. Pomemben podatek za razvoj družbe je izločitev TOZD-a za vzdrževanje in varstvo cest Ptuj iz Cestnega podjetja Maribor. Izločitveni postopek je potekal v letih 1988 in 1989. Največjo prelomnico v poslovanju družbe pa zagotovo pomeni obdobje po letu 1990, ko je Cestno podjetje Ptuj postalo samostojna gospodarska družba s sedežem na Ptuju. Kot je na tradicionalnem srečanju županov, predstavnikov občin ter poslovnih partnerjev v prostorih Miheli-čeve galerije v Ptuju poudaril Ferdo Vajngerl, predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj, so prepričani, da bodo krizo prebrodili brez večjih pretresov: „Kljub svetovni gospodarski krizi, ki je pustila močne posledice tudi pri poslovanju podjetij na širšem območju Spodnjega Podravja, ostajamo stabilna in poslovno korektna družba še naprej. Še ževanje delavcev. Vlaganje v znanje je naložba, ki se bogato obrestuje, samo izobražen kader lahko sledi hitrim tehnološkim in tržnim spremembam. V prostorih izobraževalnega centra Ptuj, ki so jih uredili v pritličju stavbe OOZ Ptuj, so v letošnjem letu izvedli številna predavanja, s tem sledijo viziji, da bi zbornica postala center izobraževanja svojih članov in pri njih zaposlenih. Precej pa so se v letu 2010 ukvarjali tudi s promocijo obrtniške humanitarne ustanove, svoje člane, njihove družinske člane in pri njih zaposlene delavce pozivajo, da ji namenijo del dohodnine. Vlada jih še vedno ne jemlje resno Gospodarska recesija in finančna kriza sta močno udarili tudi po obrti in podjetništvu. Vladi so preko OZS posredovali številne predloge za ublažitev krize, zlasti še na področju zagotavljanja likvidnosti in financ v obrti in malem gospodarstvu, davčne zakonodaje ter na področju zaposlovanja in socialne varnosti. Do sprememb pa prihaja po polževo, plačilna nedisciplina ostaja eden največjih problemov. Upati je, da bo direktiva EU o zapoznelih plačilih končno postala tudi sestavni del slovenske zakonodaje. Nenehno slabšanje razmer v slovenski obrti in podjetništvu obrtnike in podjetnike dobesedno sili k državljanski nepokorščini, saj so razmere vse bolj nevzdržne. Obrtniki so v resnici drugorazredni državljani, kot zaposleni nimajo socialne varnosti. Če odjavijo obrt, ne dobijo nadomestila, tudi ob stečajih izvisijo. Zavedajo se, da bi lahko bistveno več dosegli v pogajanjih z državo, če bi bili enotni, neenotnost jih že dolgo tepe. Ko imajo na primer avtoprevozniki probleme, jih drugi ne podpirajo in obratno. Zaradi nevzdržnih razmer so prvi obrtniki že preselili svojo dejavnost v sosednjo Avstrijo, kjer vlada večja plačilna disciplina in kjer so obdavčitve manjše. Na skupščini OOZ Ptuj pa so opozorili tudi na problem odjav obrti starejših nosilcev obrti, kar je posledica napovedane pokojninske reforme. V strokovnih službah zbornice se tako v tem času v največji meri ukvarjajo z odjavami obrti starejših obrtnikov in prenosi dejavnosti na naslednike, veliko pa je tudi odpovedi zaposlitve, tudi pri tem imajo obrtniki pomoč v strokovni službi zbornice. Ukvarjajo pa se tudi z nekaterimi drugimi problemi, ki izvirajo iz stečajev nekaterih velikih slovenskih podjetij, kot na primer Vegrada, od katerega eden od ptujskih obrtnikov kljub pravnomočni sodbi ne more dobiti svojega denarja, okrog 100 tisoč evrov. MG Foto: M. Ozmec Predsednik upravnega odbora Ferdo Vajngerl je županom in poslovnim partnerjem zagotovil, da kljub svetovni gospodarski krizi Cestno podjetje Ptuj ostaja še naprej stabilna družba. naprej ostajamo zvesti cestam in njihovemu vzdrževanju. Na podlagi koncesij s posameznimi občinami pa bomo tudi v bodoče skrbeli za redno vzdrževanje ter opravljanje zimske službe na širšem območju Spodnjega Podravja. Kljub razvrednotenju plačilne discipline sem prepričan, da bomo vzdržali na površju brez posebnih težav, zato pričakujemo novo leto 2011 z optimizmom. In storili bomo vse, da bomo tudi v prihodnjem obdobju kos novim izzivom in smelim načrtom, tudi na področju načrtovanih investicij," je poudaril Vajngerl ter se vsem županom, predstavnikom občin in poslovnim partnerjem zahvalil za uspešno sodelovanje. Po tradiciji pa so za prijetnejše slovo od letošnjega poslovnega leta poskrbeli še iskriva moderatorka Nevenka Doblje-kar, popularni prekmurski kantavtor Vlado Kreslin s svoj črno kitaro in paleto skladb od Goričkega do Pirana ter seveda nepogrešljivo osebje gostilne Svenšek iz Sel z bogato kulinarično in gostinsko ponudbo. -OM V€UKfl BOŽICNO-NOVOL€TNn PRIR€DIT€V »ZA Mfll€ IN V€UK€« v ponedeljek, 27. decembra, ob 16. v čportni dvoran! Center SPIDI z mini talent!, DEDEK MRAZ m in skupina 4PLAV^T, Nastopili bodo še: ■ čarodej Avgustino ■ Športna šola JuHuHu ■ Harmonikas Aljaž Hliš Ustvarjalne delavnice: ■ DPM Videm ■ Pikapolonica Voditeljici: © & Mateja Tomašič in Manja Kokol Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj Pokrovitelja Podlehnik • Z decembrske seje občinskega sveta Predbožično mirna seja Sedemčlanski podlehniški občinski svet je eden redkih, kjer se ob imenovanju odborov in komisij ni slišalo različnih mnenj, kaj šele ostrih besed. Šesterica svetnikov iz prejšnjega mandata, ki se jim je pridružil nov član (sicer že s političnimi izkušnjami, saj je bil svetnik pred tem), bo očitno, vsaj kar se javnosti tiče, še naprej dobro uigrana ekipa z enakimi ali vsaj zelo podobnimi stališči ... Tako so na decembrski, sicer drugi redni seji brez posebnih debat potrdili nove sestave občinskih odborov in komisij; odbor za negospodarstvo bo vodil Milan Vidovič, odbor za gospodarstvo in varstvo okolja Alojz Grabrovec, odbor za prostorsko planiranje in nepremičnine Sebastian Toplak, statutarno-pravno komisijo Ivo Ban, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa Stojan Kojc. Soglasno je bil potrjen tudi NO, župan Marko Maučič pa je za svojega namestnika oz. podžupana za naslednja štiri leta imenoval Sebastiana Toplaka. V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili in tudi potrdili dva projekta, s katerima se bo občina prijavila na odprt razpis za Južno mejo. „Prva projektna dokumentacija se nanaša na izgradnjo kanalizacije v središču občine z odkupom zemljišča in izgradnjo čistilne naprave. Primarni kanalizacijski vod v dveh krakih bo pretežno tekel od novega mostu čez Rogatnico ob cesti v smeri proti Vidmu in se bo zaključil nekoliko za sedanjim sedežem občine in zdravstvenim domom, ob zadnji gruči hiš pred mejo s sosednjo občino. Drugi del kraka bo tekel kakšnih dobrih 600 metrov od centra v hrib ob cesti za Le-skovec. Čistilna naprava v velikosti 500 PE, ki ji bomo lahko dogradili še za enkrat tolikšno kapaciteto, se bo gradila na že prej določeni lokaciji, ob Ro-gatnici preko mostu, vendar je zemljišče še v lasti KZ, bomo ga pa lahko zdaj odkupili, saj Zupan Podlehnika Marko Maučič ponovno prepričuje vodstvo Pe-trola, naj ne zapira sanitarij v Motelu in posledično vzdrževanja čistoče na parkirišču, saj bi to ponovno pomenilo popoln smetiščni kaos (in lulanje ter kakanje vsepovsod naokoli ...) smo se z vodstvom zadruge že tako dogovorili. Projektantska ocena vrednosti del je približno 960.000 evrov, če bomo na razpisu uspešni, pa je naš strošek projekta le nakup parcele in DDV," je zbranim pojasnil župan. Drugi projekt se nanaša na modernizacijo in rekonstrukcijo skoraj štiri kilometre dolgega odseka ceste Komzinci-M. Prekože-Strajna-Rodni Vrh: „Vrednost teh del se giblje okoli 650.000 evrov," je ob tem še povedal Maučič. Potem je svetniški zbor še soglasno potrdil sklep, da vrednost točke NUSZ ostaja enaka kot doslej, prav tako tudi višina najemnine za grobove, soglasno pa so potrdili še tretji rebalans letošnjega proračuna, ki se na odhodkov-no-prihodkovnem področju ni spremenil, pač pa so se ne- koliko prerazporedila le sredstva na določenih postavkah, predvsem zaradi zagotovitve 20.000 dodatnih evrov za nakup parcele za novo čistilno napravo. Na koncu pa so svetniki še sprejeli oba odloka, vezana na vodooskrbo občine; torej odlok o načinu opravljanja te dejavnosti oz. službe in odlok o dodelitvi koncesije. Parkirišče spet smetišče ali bo Petrol le podpisal pogodbo? Precej manj mirna in složna pa je situacija okoli prihodnosti parkirišča in sanitarij ob sicer zaprtem Motelu Podleh-nik in v njem. Kot je znano, je motel predviden za rušenje, seveda potem, ko se bo gra- dila nova avtocesta. Do takrat pa naj bi v „obratovanju" ostalo vsaj parkirišče, ki je nujno potrebno že zaradi izločanja tovornih vozil, in pa sanitarije v motelu. Za slednje je podleh-niški župan Maučič pred leti že „bil krvavi boj" s Petrolom, ki je lastnik Motela, ko je bilo parkirišče sicer odprto, motel pa ne, in so vozniki tako osebnih kot tovornih vozil opravljali potrebe pač vse naokoli. Kakšno je bilo stanje takrat, ne samo zaradi človeških iztrebkov, ampak tudi zaradi skladovnic odpadkov, smo podrobno poročali, Maučiču je takrat uspelo doseči pogodbo o odprtju in vzdrževanju sanitarij v motelu, s čimer so dobili zaposlitev štirje občani, ki so skrbeli tudi za urejenost parkirišča. Stroške vzdrževanja je plačeval Petrol, ki je hkrati dobival tudi najemnino za parkirišče od Direkcije RS za ceste. Slednja si želi takšne ureditve parkirišča s sanitarijami še naprej, zataknilo pa se je pri Pe-trolu, kjer se je letos zamenjal vodilni mož podjetja. Tako so bile vse bolj glasne govorice, da bo Petrol motel neprodu-šno zaprl, saj višina najemnine za parkirišče, ki jo prejema od DRSC, ne pokriva vseh stroškov vzdrževanja in ogrevanja dela Motela. „Seveda se nam to ne zdi smiselno, saj bo okoli motela v trenutku nastalo velikansko smetišče in gnojišče, ne morem drugače reči. Tako kot se je že zgodilo in eden ali dva dixija se nista izkazala za rešitev. Že cel mesec se pogajam z vodstvom Petrola, naj vendarle do gradnje avtoceste zadrži sedanjo ureditev, da je okolica vsaj čista in urejena, sicer ne vem, kaj si bodo mislili turisti in vsi ostali vozniki, če se bodo parkirali med kupe dreka in smeti. Zaenkrat nam je uspelo, da je pogodba za vzdrževanje sanitarij in parkirišča podaljšana do novega leta, upam pa, da jo bomo uspeli podpisati še za naslednje leto. Glede na zadnje obljube sem optimist," je še povedal Maučič. SM Podlehnik • Srečanje zakoncev jubilantov V v« ■ vb sreči in nesreči ... Na drugo adventno nedeljo je bilo v farni cerkvi pri sv. Trojici srečanje zakoncev jubilantov, ki so v tem letu praznovali 5, 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50 ... let zakona. Skupaj so obhajali sv. mašo. Utrinek s srečanja zakoncev jubilantov Povabljenih je bilo 50 parov. Pri maši so sodelovali zakonci jubilanti, zakonska skupina, na orgle je zaigrala Marija Fridl, zapeli so pevci Feguš, članica ŽPS pa je vse jubilante pozdravila. Duhovnika sta zakoncem zopet ovila roki s štolo in izrekla obredne besede ter blagoslovila njihovo nadaljnjo pot: »V sreči in nesreči, v bolezni in zdravju te bom ljubil in spoštoval vse dni življenja ...« Obnovili so zakonske zaobljube, se zahvalili za leta skupnega življenja in za družine, ki jih imajo. Duhovnik je med pridigo poudaril, da je zakonsko življenje lepo, vendar je treba prehoditi tudi težke trenutke in najti skupno pot. Prav tako se je pri maši duhovnik spomnil vseh, ki se niso mogli udeležiti te lepe slovesnosti. Mašo je daroval p. Martin Gašparič ob somaševanju p. Damjana Tikviča. Po maši so poklepetali pred cerkvijo, nato so se odpravili v župnišče, kjer so se zadržali in poklepetali ob zakuski, ki jo je pripravila zakonska skupina. Zdenka Golub Foto: ZG Od tod in tam Ptuj • Župan sprejel Tadeja Toplaka P Foto: Črtomir Goznik V poročni dvorani na Ptuju je ptujski župan Štefan Čelan 15. decembra s sodelavci pripravil sprejem za prejemnika bronastega odličja na svetovnem prvenstvu v tajskem boksu v kategoriji do 86 kg, Tadeja Toplaka. Ob tej priložnosti ga je spremljal trener Matej Tomažin. Tadejev dosežek je pomemben prispevek k afirmaciji tajskega boksa v Sloveniji, ptujskega kluba tajskega boksa in prav tako velik prispevek k promociji Ptuja. Ptujski župan mu je v imenu MO Ptuj in v svojem imenu čestital za vrhunski rezultat, ki ga pred odhodom na Tajsko ni nihče pričakoval. V spomin na srečanje v Mestni hiši mu je podaril mestni grb na steklu, trenerju pa je izročil knjigo o Trdobojcu. Tadej seje zahvalil za sprejem, predvsem pa županu Štefanu Čelanu za vso pomoč pri odhodu na svetovno prvenstvo. Povedal je, da je svetovno prvenstvo prineslo nove dragocene izkušnje, ki mu bodo v bodočih borbah prav gotovo koristile. Predvsem pa je pridobil na samoza vesti. MG Radenci • Janez Konrad - podžupan Foto: NS Na 2. redni seji občinskega sveta občine Radenci je župan Janez Rihtarič (na posnetku) seznanil člane, da bo funkcijo podžupana v naslednjih štirih letih opravljal Janez Konrad iz Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bodo sestavljali Gorazd Rudolf Kovačič (SLS), Zlatko Mir (LDS), Jožef Toplak (SDS), Miroslav Madon (lista za Šport in zdravje) in Erik Lvanuša (Zares). Imenovan je bil tudi nadzorni odbor, kjer bodo Nataša Mitev, Simona Mlinaric, Brigita Berič, Tadej Pintarič in Lidija Domanjko. NŠ Podlehnik • Miklavževanje 2010 Foto: ZG Tudi letos so v župniji sv. Trojice pripravili mi-klavževanje pod vodstvom p. Damjana Tikviča in p. Martina Gašpariča v sodelovanju z občino Podlehnik. Danes sv. Miklavž otroke radodarno obdaruje, včasih pa so bila darila skromna - od suhega sadja, šib, repe do bonbonov in piškotov. V krajevni dvorani v Podlehniku so pripravili prijetno vzdušje za prihod Miklavža. Pripravili so darila in okrasili dvorano. Dramska skupina Davidov stolp sv. Trojice je zaigrala igrico. Nato je prišel sv. Miklavž v spremstvu parkljev in angelčkov ter obaril otroke. Prav vsi, mladi in stari, smo se ga od srca razveselili. Zdenka Golub Žetale • TD gostilo mladega španskega podjetnika „Zame so Haloze veliko odkritje!" Pred nekaj dnevi je svoj obisk Slovenije zaključil mlad španski podjetnik Juan Lopez Domínguez, ki namerava v svoji državi odpreti turistično agencijo. Zadnji teden v okviru dvomesečnega potovanja po državi je Lopez namenil obisku in spoznavanju Haloz, kjer ga je v goste sprejel podmladek Turističnega društva Žetale. Juan Lopez Domínguez prihaja iz mesta Salamanca, kjer je zaenkrat še zaposlen v očetovem podjetju za nepremičnine, vendar se je v prihodnje odločil odpreti lastno turistično agencijo, preko katere bi goste najprej vodil po Španiji in nato po ostalih državah EU. Že ob oblikovanju svoje vizije turističnega poslovanja je izpostavil, da so njegova ciljna skupina mladi in da želi dati prednost t. i. zelenim vsebinam, predstavitvi kulinarike, festivalov in značilnosti krajin. Sam pravi, da je treba tujim gostom tudi pokazati, da Španija še zdaleč ni samo obale in morje. Prvi korak k uresničitvi svoje vizije je naredil s prijavo v program Erasmus za mlade podjetnike, katerega cilj je pomagati začetnikom pri vodenju podjetja in nuditi pomoč pri navezovanju stikov s tujimi trgi. Lopez Dominguez si je želel obiskati manjšo in manj znano državo ter je „pristal" v Sloveniji, kjer si je ogledal naše znane turistične kraje, zadnji teden pa prebil v Halozah, nad katerimi je navdušen. Juan Lopez: „Haloze so premalo reklamirane!" Juan je v kratkem pogovoru pred odhodom odkrito povedal, da je pred obiskom Haloz sicer nekaj prebral o njih in izvedel, da gre za eno najbolj revnih in kmetijsko naravnanih področij v državi. Vendar so ga Haloze prevzele: „Izjemno so mi všeč zeleni ali s snegom prekriti griči, neponovljiv je razgled z Donačke gore, zvezdnato nebo, mir in tišina, ki obdajata to pokrajino ... Moram pa še povedati, da so Foto: arhiv TD Podpredsednik TD Zetale Darko Medved in njegov gost Juan Lopez Dominguez delita mnenje, da so Haloze odlična turistična destinacija, le promocija je zelo šibka. Medved ob tem še pravi: „V prihodnje bomo zagotovo v kontaktih z Juanom in mu bomo ob odprtju njegove turistične agencije lažje ponudili turistični paket celotnih Haloz!" mi zdaleč najbolj všeč tukajšnji ljudje. Zelo prijazni so, vedno pripravljeni govoriti o vsem, kar zadeva Haloze, o vinu, hrani in zgodovini." Po mnenju Juana Lopeza Domingueza je razvoj turizma prava pot za Haloze, vendar tudi ocenjuje, da so veliko premalo promovirane že v slovenskem merilu, kaj šele izven države: „Kot veste, prihajam iz Španije in je nekako razumljivo, da še nikoli nisem slišal za to regijo. Vendar, tudi ko sem spraševal o Halozah ostale Slovence, jih veliko še sploh ni bilo tukaj ali sploh niso vedeli ničesar o njih. Zame so Haloze veliko odkritje. Obiskal sem veliko domačij, cerkev, okušal različna odlična vina in tradicionalne domače jedi ... Res moram reči, da sem ves čas bivanja tukaj užival! Mislim, da so Haloze raj za ljubitelje narave, za tiste, ki imajo radi tradicijo, zgodovino. Haloze so prava de-stinacija tako za mlade kot za odrasle in starejše. Usmerjanje in razvijanje turizma v Halozah je po moje dobra pot razvoja, vendar menim, da je potrebno več reklame tudi v večjih bližnjih mestih, kot sta Maribor in Ljubljana, ter pritegniti goste od tam, morda za začetek s ponudbo vikend paketov. Menim, da bi bilo dobro, če bi bilo na voljo več informacij o Halozah v turističnih publikacijah za tujce. Glede ponudbe bi rekel, da je kar dobra, vendar bi bile potrebne kakšne novosti za goste." Mladi računajo tudi na goste iz Španije Zanimivega in podjetniško perspektivnega gosta iz Španije je, kot rečeno, gostil podmladek TD Žetale. Podpredsednik društva Darko Medved je o namenu, željah in ciljih skupnega druženja povedal: „Obisk mladega podjetnika v Žetalah nam pomeni veliko, saj smo vzpostavili uspešno sodelova- nje z Zavodom Novi turizem iz Škofje Loke, od koder je bil Juan poslan k nam v Žetale. Še najpomembneje pa nam je v TD Žetale, da zamisli in ideje o razvoju turizma v Halozah slišimo tudi od ljudi iz drugih krajev, ki so turistično mnogo bolj razviti kot Slovenija. Španija je zagotovo ena izmed teh držav. V TD Žetale bo Juan pustil zanimivo seminarsko nalogo, ki je zagotovo zaklad idej in zamisli za prihodnji razvoj turizma v Halozah. Človek mora, kadar razmišlja strateško o razvoju za naprej, pogledati na zadevo vedno iz več strani in prisluhniti mnenjem, idejam in predlogom drugih ljudi. Najbolje je, če včasih pride nekdo, ki tega okolja ne pozna in se mu zaradi te trenutne spremembe situacije, v kateri se znajde, porodijo povsem nove zamisli in ideje za naprej. Odlično je bilo tudi poskusiti nove španske jedi, ki nam jih je Juan pripravil za večerjo in ki jih še nismo poznali. Osebno sem se veliko novega naučil o Špancih, njihovem načinu življenja in razmišljanja. Glede na to, da si Juan želi odpreti turistično agencijo v Španiji, bomo v prihodnje zagotovo v kontaktih z njim in mu bomo lažje ponudili turistični paket storitev TD Žetale s to veliko prednostjo, da bo vedel kam, s kakšnim namenom in h komu pošilja svoje goste. Naj omenim, da smo skozi šestdnevno bivanje v Žetalah Juanu poskušali predstaviti Ptuj v celoti z najpomembnejšo turistično ponudbo, Rogaško Slatino, Haloze, Zagorje, Žetale in vse, kar bi se dalo vključiti v bodoče poslovno sodelovanje za prihod španskih gostov v naše kraje." SM Ormož • Razstava udeležencev mladinskega tabora V gradu Stari Egipčani V ponedeljek so v prostorih Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v ormoškem gradu odprli razstavo Stari Egipčani. Gre za razstavo udeležencev mladinskega raziskovalnega arheološkega tabora Ormož 2010, ki so ga vodili Brane Lamut, Nina Mertik, Metka Strgar in Renata Pintarič. Tabor je potekal konec junija v ormoškem gradu, udeležilo pa se ga je osem osnovnošolcev od drugega do osmega razreda osnovne šole iz vseh treh občin širšega ormoškega območja. Tematiko tabora so navezali na gostujočo razstavo Iz zakladov ptujskega muzeja. Udeleženci tabora se seznanili z zanimivimi predmeti iz zbirke, ki jih je muzeju podaril graški profesor zgodovine Franc Ferk. Preko predavanj in ob slikovnem materialu so se udeleženci seznanili s starim Egiptom, njegovimi vladarji, piramidami in načinom življenja. Spoznali so tudi različne vrste pisav in igre ter prisluhnili staroegipčanski zgodbi o pisarju. Na koncu so spoznali še vse vrste egipčanske umetnosti - slikarstvo, kiparstvo, oblikovanje nakita, lončarstvo in steklarstvo. Po predavanjih je na taboru vsak dan sledilo še praktično delo, kjer so udeleženci pod vodstvom mentorjev pridobljene informacije prelili v risbe in izdelke. S svojimi izdelki so se javnosti že predstavili na tiskovni konferenci ob koncu raziskovalnega tabora, tokratna razstava pa na panojih predstavlja potek tabora, razstavljeni so nastali izdelki udeležencev, največ zanimanja pa je bilo za posmrtne maske, mumijo ptice, kipce in skarabeje. Na odprtju razstave so nastopili pevci pevskega zbora Vrtca Ormož. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Otroke je seveda najbolj zanimala mumija. Od tod in tam Ptuj • Glasbeni advent v kloštru Foto: arhiv GS Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla in Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega vabita na Viktorinov večer in 3. glasbeni večer 2010/2011, ki so ga naslovili Glasbeni advent v kloštru. Adventni koncert bodo oblikovali učenci in učitelji ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla v soboto, 18. decembra, ob 16. uri v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. V enournem večeru glasbe in besede želijo obuditi doživljanje adventa, učencem približati igro v orkestru in petje v zboru ter sodelovanje obeh zasedb... V simfoničnem orkestru tako sodeluje skoraj 30 učencev, v zboru 90, pridružilo pa se jim bo tudi osem pevskih solistov. Vodja projekta je učitelj Peter Gojkošek. Vabilo velja vsem, ki želijo doživeti mir in vznemirjenje pričakovanja, opazovati glasbeni razvoj učencev ZGŠ ter preživeti lep glasbeni večer. VP Ptuj • Veseli december v četrtnih skupnostih MO Ptuj Foto: Črtomir Goznik Včeraj so se v četrtnih skupnostih MO Ptuj končale prireditve Veselega decembra, ki sta jih pripravila Vrtec in Občina v sodelovanju s četrtnimi skupnostmi. Povabilo na ogled lutkovnih igric in srečanje z dedkom Mrazom je prejelo 1108 predšolskih otrok, katerih starši so prijavljeni v MO Ptuj. V Vrtcu so za letošnji Veseli december pripravili devet lutkovnih igric in jih odigrali na 21 prireditvah, dedek Mraz pa je za vsakega malčka pripravil darilno vrečko z didaktično igračo in nekaj sladkimi priboljški. MG Krmelj • ŠUS teater na Dolenjskem Foto: PA ŠUS teater, ki deluje v okviru KD Draženci, je 11. decembra s predstavo Drzni in poskočni gostoval v Krmelju, kamor jih je povabilo tamkajšnje društvo Svoboda Krmelj. 14. ponovitev situacijske komedije Raya Cooneyja v izvedbi ŠUS teatra, ki jo je režiral Aljaž Godec, si je na Dolenjskem ogledalo približno 100 ljudi, ki so ekipo nagradili z bučnim ploskanjem. Zabavni zapleti predstave so namreč ponovno povzročili veliko zabave. »V Krmelju smo tokrat gostovali že z drugo predstavo. Gostovanje je odličen primer povezovanja med društvoma, ki vključuje tudi izmenjavo dobrih praks in uveljavitev ŠUS teatra zunaj Ptuja, vedno pa v tem kraju naletimo na izredno gostoljubnost domačinov,« je povedal Godec, ki s svojimi amaterskimi gledališčniki že pripravlja novo predstavo, katere premiera bo prihodnje leto. PA Lenart • S prve redne seje V prvi obravnavi sprejeli 20-milijonski proračun 9. decembra so se na prvi redni seji sestali svetniki občine Lenart in med drugim potrdili drugi rebalans proračuna občine za letošnje leto, po daljši razpravi pa v prvem branju z nekaterimi dodanimi predlogi tudi proračuna za prihodnji dve leti. Ta sta zastavljena precej ambiciozno, prvi je težak okoli 20 milijonov evrov, drugi pa približno 13. Tudi tokratna lenarška seja se je, kot ponavadi, začela s poročilom župana Janeza Krambergerja, ki je prisotne seznanil s potekom določenih investicij v občini. Med drugim je tako povedal, da projekt daljinskega ogrevanja mesta deluje brez večjih problemov in da so do danes nanj priključili 499 uporabnikov. Omenil je tudi zimsko službo, ki jo v njihovi občini opravljajo štirje izvajalci. Ti so do sedaj morali posredovati v desetih akcijah, med katerimi za eno, ki po besedah župana stane okoli 9000 evrov, porabijo 30 ton soli in 60 ton drobljenca. »To je velik finančni zalogaj za občino, in če bo zima mila, bomo s sredstvi, ki jih za tovrstne zadeve namenjamo v proračunu (teh je okoli 200.000 evrov), prišli skozi,« je pojasnil prvi mož občine. Dotaknil se je tudi obnove lenarškega kulturnega doma, kjer dela uspešno potekajo, to pa ne velja za asfaltiranje cest v nekaterih naseljih, saj jih niso mogli končati zaradi vremenskih razmer. Kot je še dejal, slabe tri mesece zamujajo tudi dela za projekt izgradnje vodovoda za severovzhodno Slovenijo, ki ga vodi lenarška občina. Pogodbo za izvajanje del so podpisali s podjetjem SCT, kjer po županovih besedah iz tedna v teden obljubljajo, da bodo dela končno začeli. Napovedal je tudi, da bo treba zaplete v zvezi z nedelu-jočima čistilnima napravama v Voličini in Lenartu, o čemer smo že poročali, najbrž urejati na sodišču. Nato je omenil še, da jim je uspelo prodati polovico zemljišč v novi poslovno-indu-strijski coni, glede česar naj bi investitor javnosti kmalu predstavil svoj projekt. Omenjena cona naj bi tako v dveh letih po Krambergerjevih pričakovanjih prinesla nova delovna mesta. Svoje poročilo je zaključil z omembo veselega decembra in vabilom na bogat program, ki ga v Lenartu pripravljajo v tem prazničnem času, ko med vikendi med drugim poteka tudi tradicionalni božič-no-novoletni sejem. Ambiciozno v novo leto Svetniki so nato odločali o drugem rebalansu proračuna občine za leto 2010, ki je bil sodeč po obrazložitvah, ki jih je podala občinska uprava, potreben predvsem zaradi povečanja kapitalskih prihodkov, odhodkov zaradi popravila Svetniki so tokrat razpravljali na dolgo in široko ter se v štirih urah prebili komaj skozi dobro polovico napovedanih točk dnevnega reda. cest in velikih sprememb pri investiciji Celovita oskrba SV Slovenije s pitno vodo, ki jo, kot že omenjeno, za več občin vodi lenarška. »Nekaj sredstev smo namreč dobili prej, kot smo jih načrtovali, recimo za osnovno šolo v Voličini, ki smo jo končali to leto, sredstva pa pričakovali v prihodnjem. Po drugi strani pa smo načrtovali kar nekaj sredstev za omenjen vodovodni projekt, pri katerem načrtovanega Ormož • Klub ormoških študentov ob praznikih Jutri KOS-štant Jutri ob 10. uri bo na Kerenčičevem trgu v Ormožu potekal že četrti tradicionalni KOŠ-štant, ki se bo letos odvijal v še malo obširnejši obliki kot sicer. Obiskovalce bodo pričakale stojnice z domačimi dobrotami in kuhanim vinom. Na eni izmed stojnic bo Klub ormoških študentov predstavil plan za tekoče leto ter dogodke iz preteklih let. Vse nečlane vabijo k včlanitvi. Na ostalih stojnicah se bodo predstavili domači obrtniki z raznimi izdelki, ki sodijo v adventni čas - nakit, keramični izdelki, med, voščilnice in morda tudi kakšno božično darilo. V predbožičnem času se bodo v KOŠ-u spomnili tudi na tiste, ki jim sreča v življenju ni najbolj naklonjena. Eno stojnico bodo zato namenili za dobrodelno akcijo. Tam bo mogoče oddati lepo ohranjena oblačila in obutev, ki so vam morda premajhni ali jih ne nosite več, ter ohranjene igrače (družabne igre, plišaste igrače, kocke ...). Zbrane obleke in igrače bodo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ormož podarili ogroženim družinam v občini in jim tako morda olajšali kakšno skrb v božičnih praznikih. Na štantu bodo poskrbeli tudi za zabavo najmlajših, ki se bodo lahko podali na iskanje skritega zaklada v pravljični deželi in se, če bo vreme naklonjeno in ne bo snežilo, preizkusili tudi v žongliranju. Za dobro vzdušje na stojnici nameravajo poskrbeti z božično glasbo in posebnim glasbenim presenečenjem. Zvečer pa bo v baru Maček sledil še predbožični karaoke party, ki ga vsi nestrpno pričakujejo že celo leto. Viki Ivanuša nismo realizirali,« je razložil Kramberger. Po nekaj dodatnih pojasnilih, ki so jih želeli nekateri izmed 14 prisotnih svetnikov, so nato z 11 glasovi za rebalans tudi sprejeli. V letošnjem letu tako beležijo okoli 9,9 milijona evrov prihodkov in okoli 11 milijonov odhodkov, razlika pa se pokriva z dolgoročnim zadolževanjem. Po daljši razpravi so z določenimi dodanimi predlogi z 10 glasovi za sprejeli tudi proračuna za prihodnji dve leti (v prvi obravnavi), ki sta po mnenju župana in tudi nekaterih svetnikov precej ambiciozno naravnana. Prvi znaša tako na prihod-kovni kot odhodkovni strani okoli 20 milijonov evrov (pri čemer je približno polovica sredstev načrtovanih iz državnega proračuna in evrop- skega denarja za izgradnjo že omenjenega vodovodnega sistema), drugi pa približno 13 milijonov evrov. Novi podžupan je Franci Ornik »Občinskemu svetu sem predlagal proračun za dve leti z razvojnimi programi za štiriletno obdobje. Naš cilj je v teh štirih letih pripeljati vodo iz javnega vodovoda v vsako gospodinjstvo in vsakega tudi priključiti na asfaltno cesto, kar je velik zalogaj,« je razložil župan. Poleg tega želijo končati adaptacijo lenarškega kulturnega doma, zgraditi prizidek k Osnovni šoli Lenart, nadaljevati izgradnjo infrastrukture v novi industrijski coni, uresničiti projekt špor-tno-rekreacijskega centra na Poleni, narediti prizidek k Zdravstvenemu domu Lenart, sanirati čistilne naprave in drugo. »Načrti so ambiciozni in upam, da jih bomo tudi izpeljali,« je o tej temi zaključil Kramberger. Na preostanku seje so nato svetniki potrdili še vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini za leto 2011, ki znaša za zazidana stavbna zemljišča 0,0022 evra in za nezazidana 0,0011 evra. Nato so za predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenovali Da-mirja Jelenka, za člane odbora za komunalo in gospodarsko infrastrukturo, varovanje okolja in urejanje prostora pa Marka Šileca, Karla Vogrinči-ča, Feliksa Javornika, Maksi-miljana Šumana, Marjana Ba-niča, Franca Bezjaka in Franca Kepnika. V odboru za gospodarstvo, kmetijstvo in finance bodo sedeli Gorazd Kurnik, Marjan Bezjak, Franci Ornik, Leopold Hameršak, Boštjan Fekonja, Aleš Petelin in Zdravko Li-povt, v odboru za družbene dejavnosti pa Jožef Kramber-ger, Damir Jelenko, Saša To-mažič, Emilija Šuman, David Maguša, Petra Cvikl Marušič in Jasmina Breznik. Člani statutarno pravne komisije so postali Marija Zlo-dej, Dejan Kramberger, Franci Ornik, Danijel Kovačič, Blanka Dokl, Darja Petač in Janez Karo, nadzornega odbora pa Dušan Burian, Cvetka Fajdiga, Natalija Pučko, Franc Breznik, Veronika Vogrin, Janez Kocbek in Andrej Šuman. Za novega podžupana je bil imenovan Franci Ornik. Polona Ambrožič Prlekija • Anketa o komunalnih odpadkih Kako z biološkimi odpadki Izvajalec zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju upravne enote Ljutomer (občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje), Komunalno-stanovanj-sko podjetje (KSP) Ljutomer, je pred dvema mesecema na naslove 4500 gospodinjstev posredovalo vprašalnik. Baročni orkester ter mešani in koralni zbor ljubljanske Akademije za glasbo Claudio Monteverdi: Vespro della Beata Vergine (Večernice Blažene Device) KONCERTNI ABONMA 2010/2011 Vabilo na 3. koncert I Dirigent: Egon Mihajlovič Torek, 21. december 2010, ob 20. uri v Cerkvi Svetega Petra in Pavla Cena vstopnic: odrasli 15 €, študenti in upokojenci 12 €, otroci imajo vstop prost Predprodaja vstopnic: Društvo Arsana (Jadranska 4), TIC Ptuj, Hotel Mitra, Dom KULTure MuziKafe Informacije: ARSANA, Društvo za glasbeno umetnost, Jadranska ulica 4, 2250 Ptuj, tel: 05 99 55 041, gsm: 041 280 934, www.a Z njim so želeli dobiti odgovor na vprašanje, kakšno je zadovoljstvo z opravljenimi storitvami KSP Ljutomer in kako so uporabniki poučeni z ločevanjem biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v gospodinjstvih, ki ga predpisuje posebna uredba. Določila navajajo možnost odlaganja v posebne zabojnike ali pa oddajanja izvajalcu javne službe, ki se bo pričelo z julijem prihodnje leto. Vrnje- nih je bilo 81 odstotkov izjav. 64 odstotkov uporabnikov bo uporabljalo za kompost lastne zabojnike, 37 odstotkov pa bo biološke odpadke oddalo izvajalcu javne službe. KSP je od uporabnikov prejelo tudi povratno informacijo o zbiranju plastenk, pločevink in embalaže na običajnih prevzemnih mestih pri gospodinjstvih. Lansko leto je bila uvedena tako imenovana rumena vrečka, ki je ločevala komunalne odpadke, med uporabniki pa je bila sprejeta zelo dobro. Iz vprašalnikov je bilo razbrati, da se 62 odstotkov uporabnikov v enodružinskih hišah še naprej zavzema za odlaganje odpadkov v rumeno vrečko, zato je služba KSP že pričela razdeljevanje za obdobje od februarja 2011 do januarja 2012. Sicer pa je 69 odstotkov uporabnikov zadovoljnih z opravljenimi storitvami ljutomerskega komunalnega podjetja. NŠ Ptuj • Zahtevek za investicijska dela na OŠ Breg v letu 2011 Bodo (nekatere) obljube tokrat držale? V Mestni hiši na Ptuju je v petek, 10. decembra, potekal sestanek, na katerem so govorili o zahtevku za investicijska dela na OŠ Breg v letu 2011. Ptujski župan Štefan Čelan s sodelavcema Ivanom Vidovi-čem, vodjem oddelka za negospodarske javne službe, in Jankom Šircem, vodjem oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, se je o tem pogovarjal s člani sveta staršev šole, ki mu predseduje Branka Kosen-burger, s člani sveta zavoda, predsednik je Aleš Dajčman, in predstavniki ČS Breg-Tur-nišče, predsednika sveta Vla-dimirja Koritnika je zastopal podpredsednik Janez Rožmarin. Pogovora sta se udeležila tudi mestna svetnika Silva Far-tek (SDS) in Milan Trol (Mladi in upokojenci za delovna mesta). Beseda je tekla o štirih za OŠ Breg izjemno pomembnih investicijah, ki več ne trpijo odlašanja. V Mestno hišo so v petek prišli, da bi izvedeli več tudi o časovnici uresničitve teh investicij, ker so izgubili že vso zaupanje, da jih bodo kdaj dočakali. Na prvem mestu je izgradnja prepotrebnega avtobusnega postajališča s parkirišči in ureditvijo zunanjih športnih površin. Gre za investicijo, povezano z zagotavljanjem varnosti učencev. Dela bi se morala končati že v času letošnjih počitnic, kar pa se ni zgodilo, kljub obljubam, ki sta jih na V prvem decembrskem tednu so imeli pravljično uro z Zdenko Kosi, v drugem so izdelovali praznične voščilnice, tudi tretjo sredo so si privoščili pravljico, četrto sredo, 22. decembra, pa načrtujejo ustvarjalno delavnico zimske dekoracije, ko bodo otroci lahko izdelovali angele in vile. Obiskali smo jih pri izdelovanju voščilnic, ki sta ga vodili svetu staršev dala Ivan Vidovič in Janko Širec pomladi letos. Druga zahteva je povezana z izgradnjo dvigala za potrebe gibalno oviranega učenca, ki naj bi bila realizirana v času šolskih počitnic 2011, v zvezi s pridobivanjem sredstev se je angažirala tudi sama šola, tretja zahteva se nanaša na sanacijo temeljev šole na severni strani objekta in dokončanje obnove fasade severnega dela šole. Tudi ta obljuba ni bila realizirana, zgoditi bi se morala po obnovi sanitarij, kar je bilo izvedeno že v letu 2009. Sanacija oziroma dokončanje fasade bi bila nujna tudi zaradi bližnje stoletnice šole, ki jo bodo praznovali predvidoma Nina Šulek in Leonida Šume-njak. Vse delavnice so zelo lepo obiskane in tokrat ni bilo nič drugače, saj se je zbralo okrog 20 otrok. Glede na starost otrok, ki se je gibala med 3 in 12 leti, niso uporabljali preveč zahtevnih tehnik. „Vedno se prilagajamo udeležencem. Ne smemo se odločati za preveč komplicirane tehnike, po drugi strani aprila 2010, pri praznovanju jubileja pa prav tako pričakujejo pomoč MO Ptuj, ki jih bo podprla v mejah možnosti, na 15 tisoč evrov, kolikor bo stalo njihovo praznovanje, pa ni računati. OŠ Breg ima tudi prostorske težave, prostor, ki mu pravijo jedilnica, si že dolgo več ne zasluži tega imena, primanjkujejo pa jim tudi prostori za izvajanje rednega vzgojno-izobraževalnega dela šole. Rešitev prostorskih problemov prinaša gradnja prizidka, za katerega naj bi bila v letu 2011 izdelana vsa potrebna projektna dokumentacija za razpis za sofinanciranje države. Po besedah ptujskega župana Štefana Čelana je v letu pa ne smemo biti tudi premalo zahtevni za naše večje udeležence," je povedala Nina Šulek. Za izdelavo voščilnic so uporabili stare tapete in tudi nekaj dekorativnih božičnih motivov, ki so jih nalepili. Za osnovni motiv so uporabili smrečice, hišice ali pa so otroci oblikovali po lastni domišljiji. Viki Ivanuša 2011 realno pričakovati ureditev prepotrebnega avtobusnega postajališča in izgradnjo osebnega dvigala, investicije v prizidek pa v letu 2011 ne bo mogoče izvesti. Dokončanje severne fasade pa bi v tem trenutku bil dodaten strošek glede na načrtovano izgradnjo prizidka. Večji problem kot sanacija fasade je sanacija temeljev, ki pa jo bo treba izvesti pred izgradnjo prizidka, ki bi se po prepričanju staršev tudi morala zgoditi čim prej. Znova zelo draga arheološka dela Ivan Vidovič je najprej spomnil, katere investicije so bile v zadnjih šestih letih izvedene na OŠ Breg. Leta 2004 je bila celovito obnovljena streha na telovadnici OŠ, leta 2007 v celoti obnovljena streha na starem delu šolske stavbe, vključno z obnovo konstrukcije, leta 2008 je bila obnovljena fasada, prav tako okna, leta 2009 so obnovili sanitarije v starem delu šolske zgradbe. V letu 2010 so pripravili vso projektno dokumentacijo za ureditev dovoza in avtobusnega postajališča, parkirišča za osebna vozila ter prestavitev obstoječega šolskega igrišča. Manjka le še soglasje Ministrstva za kulturo oziroma Zavoda za varstvo kulturne dediščine glede arheologije, ki je osnova za izdajo gradbenega dovoljenja. Soglasje pa bodo dobili, ko bo razpis za arheološka dela končan. Na prvi razpis za arheološka dela, ta bi potekala le v manjšem delu, kjer bi se posegalo v zemljo, so dobili najugodnejšo ponudbo v višini 140 tisoč evrov, prijavilo se je sedem ponudnikov, toliko pa bi znašala po projektantski oceni vsa že omenjena dela, povezana z varnostjo šolarjev. Z drugim razpisom, ki je v teku, odpiranje ponudb bo 16. decembra, si prizadevajo, da bi te strošek znižali. V letošnjem letu so pripravili tudi idejno zasnovo za projektno dokumentacijo za ureditev dodatnih učilnic in kabinetov, prostorov za kuhinjo, knjižnico s čitalnico ter multimedijsko učilnico, ki je usklajena tudi z ravnateljem. Izdelavo projektne dokumentacije bodo nadaljevali v letu 2011, projekt pa bodo lahko izvedli le v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport. V letu 2010 razpisa ni bilo, ker država ni imela denarja, tudi v letu 2009 ga ni bilo, ali bo v letu 2011, pa je še neznanka. Podobne težave, kot jih ima OŠ Breg, imajo tudi v OŠ Mladika, prav tako v OŠ dr. Ljudevita Pivka, pa v Glasbeni šoli Karola Pahorja. Število učencev OŠ Breg se povečuje, trenutno imajo že 16 oddelkov, čez dve, tri leta jih bo že 18, za uporabo pa bodo imeli 17 učilnic, je ob tej priložnosti spomnil ravnatelj Milan Fa-kin. Zavedajo se pomena vlaganj v učenčevo znanje, zato intenzivna vlaganja v informa-cijsko-komunikacijsko tehnologijo. Resnično pa bo treba poskrbeti za varnost šolarjev, to, kar se sedaj dogaja z avtobusnimi prevozi, z vzvratnimi vožnjami, je nevzdržno, samo prisebnosti vseh gre zahvala, da še ni prišlo do kakšnih poškodb. Namestiti bo treba tudi dvigalo, prav tako pa poiskati rešitev za prostorske težave šole, za gradnjo prizidka pa pričakujejo, da bo v letu 2011 izdelana vsa potrebna dokumentacija, pravi Fakin. Branka Kosenburger, predsednica sveta staršev OŠ Breg, se je zahvalila za sprejem v Mestni hiši. Starši se zavedajo resnosti ekonomskih razmer, pričakujejo pa razumevanje, na težave z avtobusnim postajališčem opozarjajo že vrsto let, ptujskemu županu je bila ta problematika predstavljena tudi aprila 2007. Morda so bili takrat premalo vztrajni, kljub resnosti današnjega stanja imajo starši predvsem na vidiku varnost svojih otrok. Starši sami so večkrat preprečili, da avtobus ni povozil katerega od njihovih otrok, zato želijo, da se projekt ureditve avtobusnega postajališča čim prej realizira v dobro otok, zato so tudi prišli v Mestno hišo. Ne zahtevajo nekaj nemogočega, upajo na pričakovani dogovor in rešitev, kljub težavam, ki se pojavljajo pri tem projektu. Pogovarjajo pa se tudi o stoletnici šole, ki ni samo pomembna za desni breg Drave, temveč za celo MO Ptuj, je poudarila Kosenburgerjeva. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi zbornik šole. Izvedli naj bi jo v šotoru na šolskem igrišču, ker je njihova telovadnica premajhna. V ospredju mora biti varnost šolarjev, čeprav je občutek, da se na to ne gleda dovolj resno, je poudaril Janez Rožmarin v imenu ČS BregTurnišče, ki je tudi mnenja, da če ima arheologija res takšen pomen, zakaj je ne prevzame na svoje pleča država oziroma ministrstvo, če jim to že toliko pomeni. Zanj je nerazumljivo, da mora zaradi tega lokalna skupnost plačevati tako visoko ceno. Po njegovem mnenju pa je šola Breg v primerjavi z drugimi ptujskimi osnovnimi šolami v infrastrukturnem pogledu podhranjena ne glede na vlaganja v zadnjih letih. Če ne bo dodatnih problemov in če bo decembrsko odpiranje ponudb uspešno, je izgradnja avtobusnega postajališča in vse, kar je vključeno še v ta projekt, možna do konca maja leta 2011, je bilo slišati z občinske strani. Seveda pa si v šoli najbolj želijo, da bi se to zgodilo že do datuma osrednje praznične prireditve, do 20. aprila 2011, če pa to ne bo mogoče, jo bodo izvedli po praznovanju oziroma celo v počitnicah, tudi zaradi tega, ker se bodo z odprtjem gradbišča pojavili dodatni problemi glede varnosti. Izgradnja dvigala je predvidena v počitnicah 2011, tehnično rešitev, kako jo bodo izvedli, imajo. Stala bo 50 tisoč evrov. MG Foto: Viki Ivanuša Ormož • Veseli december v knjižnici Sreda je dan za knjižnico V prazničnem decembru so si v Knjižnici Franca Ksavra Meška omislili več prireditev za najmlajše. Zato imajo mali Ormožani srede ob 16. uri rezervirane za knjižnico. Podravje • Bitka kmetov na VVO1 se nadaljuje Kmetje jezni na ignorantsko obnašanje okoljskega ministrstva Potem ko je Civilna iniciativa konec novembra organizirala dobro izpeljan protestni shod kmetov, ki so prizadeti zaradi hudo omejujočih uredb za prvo vodovarstveno območje (VVO1), se bitka za rešitev nastale situacije nadaljuje; zaenkrat spet po „papirni poti". Na zadnjem sestanku vseh predstavnikov CI Dravskega polja (tako s širšega ptujskega kot z mariborskega območja), so se zbrani odločili, da na Ministrstvo za okolje in prostor pošljejo dopis, s katerim odgovarjajo na javno zapisano mnenje omenjenega ministrstva glede svojih zahtev na protestnem shodu. „V zvezi z odgovorom ministrstva za okolje in prostor na protest kmetov, objavljenega v časopisu Štajerski tednik, žal ugotavljamo, da ministrstvo za okolje in prostor -MOP še zmeraj noče razumeti težav in razlogov za protest kmetov na vodovarstvenem območju. Sprašujemo se, ali je res treba s protesti in na silo zahtevati to, kar je v sosednjih demokratičnih državah samoumevno. Ugotavljamo tudi, da strokovni delavci na MOP nadaljujejo z ignoran-co in poskušajo napraviti vse, da ničesar ne bi storili. Skrivajo se za višjim interesom varovanja pitne vode, čeprav se kljub radikalnim ukrepom v zadnjih dveh letih stanje podtalnice ni prav nič izboljšalo. Ali je res preveč, ko zahtevamo, da se do 15. februarja pripravijo nove uredbe, ki bodo primerljive s tistimi v sosednjih državah EU, in da se v pripravo novih uredb vključijo tudi lastniki zemljišč in strokovnjaki kmetijske stroke?! Lastniki zemljišč enostavno več ne verjamemo zaposlenim na ministrstvu, zato zahtevamo, da se v pripravo nove uredbe vključijo ljudje, ki so pripravljeni sprejeti nove argumente in dejstva. Kmetje protestiramo zaradi neživljenjske uredbe, ki je unikat v svetu in onemogoča kmetovanje, obenem pa ne varuje podtalnice in pitne vode. Številni lastniki zemljišč so začeli opuščati zemljišča, ki se zaraščajo z grmovjem ali pleveli, kot je ambrozija, ki so dokazano za okoliške prebivalce bistveno bolj škodljivi kot zmerno kmetovanje." Zahtevajo takojšen sestanek z okoljskim ministrom V nadaljevanju pa prizadeti kmetje pojasnjujejo še, zakaj zahtevajo odškodnine: „Kmetje zahtevamo odškodnine zaradi kratenja pravice do upravljanja s svojo lastnino. Medtem ko si nekateri v državi s pomočjo političnih botrov delijo milijone evrov Predsednika CI Dravskega polja Milan Unuk (levo) in Stanko Ru-kav (desno) sta v imenu članov poslala še en dopis okoljskemu ministrstvu, kjer pojasnjujeta zahteve kmetov, zahtevata pa tudi čimprejšnji sestanek z ministrom za okolje. zaradi spremembe namembnosti zemljišč, pa je nastal velik problem pri kmetijskih zemljiščih, ki so v višjem interesu. V sosednji državi Avstriji imajo najožja vodovar-stvena območja okoli vodnjakov skoraj desetkrat manjša kot pri nas. Na teh zemljiščih je pri njih prepovedana uporaba gnojil in fitofarmacevt-skih sredstev. Raba teh zemljišč se ureja s pogodbami med lastniki zemljišč in upravljavci vodovodov in nima nobene zveze s kmetijstvom ali kmetijskimi programi. V večini so ta območja le 5 ali največ 10 ha okoli vodnjaka, odškodnine lastnikom pa znašajo tudi do 3300 evrov/ ha! Režimi upravljanja z zemljišči (uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev), ki so povezani s kmetijstvom, pa so na ožjem in širšem vodovarstvenem območju in so primerljivi z našimi zahtevami navzkrižne skladnosti. Kmetje in lastniki zemljišč še enkrat zahtevamo, da se v uredbi, ki mora biti sprejeta do 15. februarja uredi celotna problematika kmetovanja na vodovarstve-nih območjih, z možnostjo nadomestnih zemljišč, ter višina in vir odškodnin lastnikom zemljišč. Prav tako zahtevamo, da se obvodna območja okoli rek in potokov uredijo tako, kot imajo to urejeno v sosednji državi Avstriji. V civilnih iniciativah zahtevamo takojšnji sestanek z ministrom za okolje in prostor, da se določi operativni plan s časovnim načrtom ureditve razmer." Po 15. februarju še hujši protesti? Kot so še povedali predstavniki CI, kmetijski minister Dejan Židan njihove zahteve razume in podpira, žal pa se po njihovih besedah popolnoma ignorantsko obnaša okoljsko ministrstvo. Ivan Brodnjak pa je ob tem še povedal: „Na našem območju so neposredna področja ob vodnjakih že itak povsem varovana, saj so pogozde-na, in če bi se zgledovali po avstrijskem modelu, potem popolnoma omejujočih kriterijev kmetijstva ne bi širili na 100-hektarsko območje. To je neumno in tega ne delajo v nobeni državi. Je pa res, da se pri nas vse ureja centralistično, iz Ljubljane, medtem ko se take stvari v sosednji državi urejajo na lokalnem oz. regionalnem nivoju. Seveda je daleč najpametnejša rešitev čimprejšnje sprejetje spremenjene, res življenjske uredbe, ki bo omogočala kmetovanje, čeprav pod določenimi pogoji. Zgolj kakšen lepotni popravek uredbe, ki ga že dalj časa obljublja okoljsko ministrstvo, ne bo pomagal in v tem primeru tudi odškodnine kmetov ne bodo reševale. Kaj jim bo nekaj denarja, če bodo stali stroji na dvorišču in se spraznili hlevi? Zato je edina možna druga rešitev za resne kmete zgolj zamenjava kmetijskih zemljišč, če seveda uredba ostane takšna, kot je, kar pa je pri nas očitno „misija nemogoče", saj nobeno ministrstvo, ne okoljsko ne kmetijsko, ni zadolženo za izvedbo zamenjave." Civilna iniciativa dopis okoljskemu ministrstvu zaključuje z naslednjimi besedami: „V primeru ignorance bomo kmetje in lastniki zemljišč skupaj z drugimi kmeti 15. februarja organizirali vsesplošno državljansko nepokorščino z bistveno večjim protestom in radikalnimi zahtevami, kot so bile sedaj!" SM Lenart • Lokalna prehranska samooskrba za najmlajše Za izboljšanje zdravja in lokalnega gospodarstva »Prehranska samooskrba v Sloveniji je vsak dan slabša. Kupujemo najcenejše, pripeljano iz različnih koncev sveta, naša domača, sveža hrana pa postaja redka dobrina. Ali res mora biti tako?« so se spraševali na delovnem srečanju, ki ga je 13. decembra v Centru Slovenskih goric v Lenartu pripravilo Društvo za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric skupaj z lenarškimi osnovno šolo, vrtcem, kmetijsko zadrugo, kmetijsko svetovalno službo in Razvojno agencijo Slovenske gorice. Srečanje z naslovom Kako zagotoviti lokalno prehransko samooskrbo za naše najmlajše? so po besedah predsednice društva Vide Šavli organizirali, ker so se zaradi zgoraj naštetih razlogov odločili, da poskušajo otrokom v vrtcih in šolah zagotoviti zdravo hrano, pridelano v lokalnem okolju od domačih kmetovalcev. Udeležili so se ga člani upravnega odbora lenarške kmetijske zadruge, predstavniki kmetijsko svetovalne službe, predsedniki odborov za kmetijstvo iz vseh občin upravne enote Lenart, pridelovalci ter predelovalci kvalitetnih pridelkov in člani v ta namen oblikovane projektne skupine, v kateri so med drugim Vida Šavli, Marjan Zadravec (ravnatelj Osnovne šole Lenart), Kristina P. Vračič (direktorica Kmetijske zadruge Lenart) in Branko Tuš (direktor zasebnega podjetja PAF, d. o. o.), ki so bili tudi govorci na dogodku, ter drugi. Šavlijeva je tako predstavila lani začet projekt Ovtarjeva ponudba 2010, v okviru kate- Šavlijeva je zaskrbljena nad stanjem v domačem kmetijstvu. rega se med drugim ukvarjajo z omenjeno problematiko. Omenila je tudi, da je povečana oskrba s hrano iz Evropske unije povzročila padec dohodkov v kmetijstvu in povzročila poslabšanje položaja kmetov in opuščanje kmetijstva. Zaskrbljujoče se ji prav tako zdi dejstvo, da se je površina obdelovalnih zemljišč v Sloveniji močno in nevarno zmanjšala. Sprva lenarška vrtec in šola, nato načrtujejo razširitev »Ugotovili smo, da so se v preteklem obdobju na javne razpise za oskrbo naših šol in vrtcev javljala podjetja in ustanove iz cele Slovenije, naši pridelovalci pa so morali iskati svoje priložnosti drugod. To se nam zdi nelogično, in ker zakonodaja, ki se je pred časom nekoliko spremenila, dopušča nekatere možnosti in poskuse za prodajo čim več domačih kmetijskih pridelkov v lokalno okolje, smo se odločili, da to izkoristimo,« je pojasnila Šavli-jeva. Člani projektne skupine se torej pripravljajo na spomladanske razpise na osnovnih šolah, za katere bodo organizirali domače proizvajalce tako, da se bodo lahko nanje enakovredno prijavljali. Te možnosti namreč po mnenju Šavlijeve do sedaj niso znali ali mogli (zaradi toge zakonodaje) izkoristiti. Pri tem sta kot vzorčna primera v projekt vključena le-narška šola in vrtec. »Če bomo uspeli z njima, bomo nato projekt razširili na vseh sedem osnovnih šol in vse vrtce naše upravne enote, pa tudi na druge inštitucije, ki bi lahko sledile temu modelu,« je nadaljevala predsednica. Na srečanju je spregovoril tudi Zadravec, ki je kot cilje, zaradi katerih s šolo in vrtcem sodelujejo v projektu, omenil (delno) samooskrbo zavoda s prehranskimi produkti lokalnih proizvajalcev, višjo kakovost domačih produktov v primerjavi s tistimi, ki jih dobivajo iz naslova javnega razpisa za prehrano, skrb za zdravje in vzgojni učinek (izboljšan odnos do hrane), spodbujanje »zdravega« lokalnega patriotizma ter pomoč lokalnemu gospodarstvu. Polona Ambrožič Foto: SM Iz Ptuja v mesta tuja • Kaja Kostanjevec o Škotski Konci tedna ob zvokih dud 19-letna Ptujčanka Kaja Kostanjevec se je po končani gimnaziji kot večina dijakov odločila za študij, vendar ne v Mariboru, Ljubljani ali na Primorskem, temveč na Škotskem. Že nekaj časa tako obiskuje 1. letnik genetike Univerze v Aberdeenu, kjer namerava tudi diplomirati. Dežela razgibane pokrajine, kiltov, dud in še marsičesa drugega pa se ji zdi še lepša, kot jo opisujejo. Foto: zasebni arhiv Foto: zasebni arhiv Ob gradu Dunnottar Kajina fakulteta Kostanjevčeva sama sebe opiše kot odprto osebo, ki rada sklepa nova prijateljstva in nabira nova znanja, zato njena odločitev za študij na Škotskem ni bila tako nenavadna. »Tujina me je vedno privlačila, pa tudi genetike v Sloveniji ni bilo mogoče direktno študirati. Tako sem nameravala iti nekam v Združeno kraljestvo, in ker je Škotska med najlepšimi regijami na svetu, izbira ni bila težka,« še pojasni razlog za svoj odhod v Aberdeen, ki leži ob severovzhodni škotski obali Severnega morja. Jeseni je tako postala študentka dodiplomskega študija genetike, saj obiskuje tako imenovano Faculty of Life Sciences in živi v študentskem stanovanju s štirimi sostanovalkami. Škotska se ji zdi zelo odprta za tujce: »Ker sem stalen študent iz Evropske unije, lahko brez problema živim tukaj, s stalnim prebivališčem pa se lahko tudi zaposlim. Tudi ljudje so zelo prijazni, vedno radi pomagajo.« Škotskih študentov skorajda ne pozna, saj je med njenimi sošolci veliko tujcev. Tako se druži predvsem s študenti iz Anglije, Irske, pa tudi iz Nemčije, Kitajske, Bolgarije, Avstrije in od drugod. »Mladi tukaj se zabavajo podobno kot povsod - v klubih. Ker je v moji družbi veliko različnih ljudi, si nekatere večere polepšamo z domačo večerjo (zdaj je, recimo, na vrsti Nemka, ki nam bo pripravila jed njene dežele),« je razložila Ptujčanka, ki sta jo na tujem najbolj fasci-nirali prav prijaznost in odprtost tamkajšnjih ljudi, pa tudi zanimivejši prazniki, kot sta halloween in bonfire night, ki ga spremlja tradicionalen ognjemet Kot ljubiteljico narave pa jo je seveda navdušila tudi prav slednja. »Prelepo je, zeleni hribi, polni ovčk in kravic, in čudovita obala, čeprav je voda zelo mrzla. Pokrajina upravi-čuje svoj sloves, pravzaprav je še lepša, kot je opisana. Tudi mesto Aberdeen je zelo lepo, saj je celotno zgrajeno iz granita. Prav tako je prekrasen grad Dunnottar, ki je samo 30 minut oddaljen od mesta,« je nadaljevala sogovornica. Kilti na porokah, ljubezen do pijače in triminutni dež Zanimivo študentko smo povprašali tudi, če je naletela že na veliko prav za Škotsko značilnih reči, kot so na primer kilti, dude, viski in drugo. »Do zdaj sem videla enega moškega s kiltom, le-ti se nosijo bolj za poroke. Dude pa slišiš vsak vikend, saj nanje igrajo v središču mesta. Ni neke pretirane ljubezni do pijančevanja, čeprav tukajšnji ljudje pravijo, da imajo pijačo rajši kot drugod v državi - sicer pa bi o tem težko kaj več rekla, saj nisem veliko v pu-bih,« je odgovorila in dodala, da o tej deželi pravzaprav še ne ve veliko, saj še ni imela dosti časa za raziskovanje. Seveda pa je, hočeš nočeš, spoznala tamkajšnjo vreme. »Aberdeen ima največ sončnih ur na Škotskem, vendar je vseeno dosti časa oblačno ter zelo vetrovno. Ko dežuje, pada tako dež samo tri minute, ker veter takoj odpihne oblake,« je povedala Videm • Veseii december za otroke Dva dni Cuker jame Videmsko Društvo prijateljev mladine je tudi letos sredi decembra organiziralo že tradicionalno otroško Cuker jamo. Občinska dvorana se je tako dva večera spremenila v čarobni svet pravljic, igric in piškotov. Prvi večer so se številni malčki najprej razveselili plesnega nastopa petošolk domače osnovne šole, ki so pod mentorstvom Stanke Vogrinec zaplesale Kiki ples, nato pa še ples Waka Waka. Za njimi so oder zavzeli drugošolci in ga spremenili v čaroben zimski gozd. Pod vodstvom Biserke Selak so namreč mojstrsko odigrali igrico Didel didel daj a, dedek Mraz prihaja, ki govori o tem, kako sta volk in medved Foto:SM hotela posekati svojo smreči-Letošnja videmska Cuker jama se je začela s poučno in zabavno da bi jo okrasila in pod ka- igrico za najmlajše. „ ,... , ... __ _ tero bi jima potem dedek Mraz Kostanjevčeva, ki se je sicer bivanja na tujem brez težav privadila. Pravi, da je s prijaznimi ljudmi in prijatelji vse lažje, ampak dom, družino in fanta pa vseeno pogreša. Za obiske iz Slovenije še ni bilo priložnosti, so pa napovedani, pa tudi sama se vrača domov v času počitnic. Kljub temu da je včasih težko, pa študij v tujini toplo priporoča: »Je zelo zanimiva izkušnja, novo okolje in družba. To je za vsak tip človeka, samo upati si moraš ... Ko si enkrat tam, pa si tako in tako hitro najdeš svojo skupinico ljudi.« Kje bo živela v prihodnje, ko bo študij končala, še ne ve. Po njenih besedah je čisto mogoče, da bo njen dom ostala tujina, saj je pri nas manj možnosti za opravljanje poklica, za katerega se izobražuje. »Ne vem še točno, kakšna je moja idealna služba, bi pa rada delala nekje v laboratoriju, bolnišnici ali kakšnem inštitutu,« je zaključila. Polona Ambrožič nastavil darila. A pod vsako smrečico je imela kakšna žival svoj brlog. Tako so na miškino idejo družno sklenili, da ni treba posekati nobene smrečice. Okrasili so medvedovo smrečico, ki je bila največja, in veselo zarajali, ker so vedeli, da bo sedaj dedek Mraz prav gotovo lahko odložil vsa darila za njih kar pod eno smreko. Večer se je nato nadaljeval z ustvarjalno delavnico, ki jo je vodila Manja Vinko, na njej pa so otroci izdelali najrazno-vrstnejše okraske za domače smrečice. Drugi dan se je Cuker jama začela z lutkovno predstavo Sapramiška, ki so jo odigrali učenci OŠ Videm pod vodstvom Anice Topolovec, sledila pa je še nadvse zanimiva delavnica, kjer so otroci izdelovali majhna naprstne lutkice. Seveda pa Cuker jame ne more biti brez sladkarij in bonbonov, ki so si jih najmlajši Tednikova knjigarnica Dvanajst mesecev Enkrat je bila žena -mož ji je umrl - in je imela dvanajst otrok: eden je bil malo večji, eden je bil malo manjši, skratka, vseh vrst jih je bilo. Prvi je bil raztrgan tu, drugi tam, eden je kazal ritko, eden je imel raztrgan rokav, revše. Žive duše ni imela v pomoč, uboga žena je bila v hudi stiski. Otročiči pa zmerom: »Nujte, mati, kupite nam kaj, kupite nam kaj!« »Molčite« - je rekla - »jaz sem se spomnila, da imate dvanajst ujcev. Jaz grem v vas. Tisti, ki ste večji, pazite na manjše. V dveh dneh bom morda obiskala vse ujce. Bomo videli, če mi bodo darovali kaj. Kam pa naj grem naprej?« To je bilo pozimi, povsod sneg in brizga, ona - ubožica - pa v opankah! In pravi: »Jaz grem, poskušala bom, če bi mi kaj dali, vsaj kaj jesti!« In je šla. Je šla k prvemu ujcu, to je bil Januar. Ko je prišla tje, je sedel na klopi, brada skoraj do tal, lasje beli ko mleko, ko sneg. Lep mož, rdeč v obraz ... Tako se začenja drobna slikanica z rezijansko ljudsko pravljico, ki jo je žlahtno ilustrirala ena največjih slovenskih ilustratork Ančka Gošnik Godec (Dvanajst ujcev. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994. Knjižnica čebelica; 353). Rezijansko pravljico je povedala Tina Vajtova, zapisal Milko Matičetov, zbirko Čebelica je takrat urejal pesnik Niko Grafenauer, likovno uredništvo pa je podpisal Pavle Učakar, ki to delo opravlja še danes. Ubožni materi so meseci skozi pravljico dali, kar so pač imeli. Januar pa jo je kar napotil k drugim ujcem, češ da sam nič nima ... Julij ji je podaril borovnice, jagode, pa jabolka, hruške ... Morda je prav, da se v teh prazničnih dneh tudi s pomočjo pravljic spomnite tistih, ki jim je v življenju bolj trdo postlano. O tem in o mesecih, ki se tako hitro v letu zvrstijo, lahko poklepetate in se nagledate čudovitih podob v slikanici brez besed 12 mesecev s čarobnimi podobami Marije Lucije Stupica. Obe slikanici imata vso lepoto in čarobnost umetniških podob za najmlajše, čeprav se ne bleščita in ne migljata v kričečih prazničnih barvah, kar je skoraj običaj v novih prazničnih slikanicah. A so izjeme in to je lepo, kot je nekoč dejal pesnik. Takšna je tudi novost založbe Lepa beseda z avtorico Klariso Jovanovic in z ilustracijami Maje Šubic. Slikanica ima naslov Dvanajst mesecev in vsak je predstavljen s štirivrstičnico ter značilnimi podobami, ki pritičejo posameznemu mesecu. Vsak mesec je dvojno poimenovan in za december oziroma gruden je ilustratorka upodobila del novoletnega drevesca, košček bodikinega grma, okrasek na smrečici ima naslikanega snežaka, na ilustraciji še lebdijo majhne sani z jelenčkom, pa rdeč škorenjček in zvezda, pa še majhna voščilnica in škofovska kapa, adventni venček ... Ilustracija na levi strani (če gledamo z bralčeve strani) popolnoma zapolni list po-dolžnega formata, nato pa se vedno bolj redči in prehaja v dekorativne elemente ob pesmici. Decembrska je takšna: Pod smrečico so darila, vse mesto v lučkah žari. Naj se zadnji mesec v letu skupaj z nami veseli! Prijetne in mirne zadnje decembrske dni želim. Liljana Klemenčič udeleženci lahko tudi nabrale v svoje punkeljčke in odnesli domov, kajti veseli december je še dolg ... Sicer pa, če bodo malčki preveč sladkosnedi, ne bo nič hudega; že v nedeljo jih bo namreč v dvorani obiskal še dedek Mraz z novo pošiljko daril. SM Otroci so na prvi delavnici v Cuker jami uživali ob izdelovanju okraskov za domače smrečice. Foto: MV Cirkulane • Premiera gledališčnikov Džamija v Halozah ali zahvalni dan Cirkulanski gledališčniki so za novo sezono naštudirali še eno v nizu komedij, tokrat z naslovom Džamija v Halozah ali zahvalni dan. Da obiskovalci premiere, ki bo nocoj ob pol osmi uri zvečer, ne bodo mogli ostati resni, je že zagotovljeno tako zaradi humorističnih zapletov kot zaradi igralske zasedbe. Komedija je avtorsko delo pisca Marka Kurata, a so ga domači igralci z režiserjem Alojzom Domnikom nekoliko priredili za domače, haloške razmere. V osnovi zgodba govori o bolj in manj resnih dilemah ter (ne)strpnosti ob vprašanju, ali v Halozah res postaviti džamijo ali ne, v ospredju igre pa je družinska zgodba podjetnika Lojza, ki je hud nasprotnik gradnje džamije, in njegove hčere, ki temu ne nasprotuje. A to ni edina zadeva, kjer se oče in njegova edinka ne strinjata; Lojz si namreč želi postati tudi dedek, njegova edinka pa za to noče slišati. In za povrhu vsega si je za fanta izbrala Harisa, muslimana, ki ga doma predstavi na zahvalni dan. Da je očetu to vse prej kot prav, je popol- k 'J m^lr jni Utrinek s predstave cirkulanskih gledališčnikov Džamija v Halozah ali zahvalni dan Velika Nedelja • Prireditev učencev, zaposlenih in gostov Jesenski koncert v šoli Učenci in zaposleni na Osnovni šoli Velika Nedelja so minuli četrtek pripravili glasbeno-plesno-gledali-ško prireditev, ki so jo poimenovali Jesenski koncert. Čeprav smo uradno res še v jeseni, se je prireditvi poznalo, da se nam neizogibno približuje prvi zimski dan, saj je bila že povsem zimsko obarvana. Običajno je imel pri Veliki Nedelji v tem času pevski zbor tamkajšnje osnovne šole božično-novoletni koncert v vaški cerkvi. Letos pa so prireditev organizirali v športni dvorani, kar je zahtevalo nemalo priprav, vendar je bil trud poplačan, saj je bila dvorana razprodana, kar pomeni, da jo je napolnilo čez 700 obiskovalcev. Učenci so pridno prodajali vstopnice, ki so bile na voljo po 5 evrov. Izkupiček od prodanih vstopnic pa bodo namenili v šolski sklad učencev. Iz sklada se sofinancirajo različne dejavnosti, kot so ekskurzije, šole v naravi in podobno, vsekakor bo denar prišel prav velikone-deljskim osnovnošolcem. Scenarij za prireditev sta pripravila Aleksandra Šoštarič in Tonček Žumbar. Prireditev Emeršič se je rodil 30. junija 1940 v haloški vasici Gradišče v Leskovcu ali pri Sv. Andražu v Halozah. Ker so bili doma viničarji, je preživljal svojo mladost vse od Kicarja, Trnovske vasi, Ločkega Vrha in Biša. Pesnikoval je že v gimnaziji, ki Foto: PA Emeršič je pri sedemdesetih izdal pesniško zbirko Pozabljena spominjanja. jo je obiskoval na Ptuju, vendar je šele v času študija na ljubljanski filozofski fakulteti začel svoja dela objavljati. Kot zlasti domoznanstvenik je vse od leta 1967 in praktično do upokojitve služboval v ptujski študijski knjižnici. Njegovo obsežno pisanje sega od bibliografskega gradiva Ptuja, Ormoža, Haloz, Žetal, Trnovske vasi, Velike Nedelje prek del o šolstvu, župnijah, literarni zgodovini in osebnostih vse do proze, poezije, prevodov ter drugega. Leta 1987 je dobil Čopovo diplomo in leta 1990 ptujsko veliko oljenko. Prav 9. decembra, na dan literarnega večera v ptujski knjižnici, pa je izšla njegova najnovejša knjiga Pozabljena spominjanja. »Zbirka je izbor pesmi, ki so nastajale približno 40 let, ob moji 70-letnici pa se noma jasno, zato organizira še več zahvalnih dni, na katerih se za srce njegove hčere potegujejo še drugi snubci ... Lojz pa se ob gradnji džamije aktivira tudi politično in skliče zbor krajanov, kjer med drugim pravi: „Dragi krajani, na-lijmo si čistega vina! Proti muslimanom nimam - nimamo nič, popolnoma nič, a ne?! Če imamo lahko mi svoje cerkve, naj jih imajo tudi oni. Ampak v naše lepe Haloze, v naše idilično okolje to nekak ne paše. Kako bi se podal tisti minaret, ki bi bil celo višji od cerkvenega zvonika?! Naj jo postavijo, občinarji, svojo džamijo kam drugam! Če so že obnovili kanalizacijo in položili asfalt, še to ne pomeni, da lahko pometajo z nami! To vam pa oblju- bim tukaj pred vsemi pričami, da se dam obrezati, če bo v naši občini kdaj džamija! Madona! Čas je, da se zgane tudi civilna družba. Za začetek zbiramo podpise. Kadarkoli se lahko zglasite, kar v moji firmi, če me ne bo, boste podpisali pri tajnici, pa kakšen kozarček rujnega bo tudi na voljo, če vas bo pot do tja užejala. In če podpisi ne bodo pomagali, se bomo šli državljansko nepokorščino, in bomo šli tudi do Štrasbura, če bo treba, madona!" Glavno vlogo Lojza igra Alojz Domnik, ki je tudi režiser, njegova žena Fani je Ana Črnivec, vlogo njune hčere Marije igra Melita Meznarič, v vlogi Hari-sa nastopa Marjan Prašnički, Mark je Sebastjan Meznarič, Iztok je Sandi Kelc, Andi pa Matic Jurgec. Za kostumogra-fijo skrbi Janja Solina, za luč Stanko Meznarič, inšpicient je Peter Juhar, tehnično ekipo sestavljata Franc in Albina Me-znarič, šepetalka pa je Zdenka Debeljak. Po nocojšnji premieri bodo cirkulanski gledališčniki komedijo ponovili tudi jutri, v soboto, ob pol osmi zvečer in v nedeljo ob 16. uri. SM je bila razdeljena v tri dele, oziroma koncert je izzvenel triglasno, kot se je slikovito izrazil ravnatelj Tonček Žumbar. Začela se je z dramatizacijo pravljice H. C. Andersena Deklica z vžigalicami, ki jo je pripravila Aleksandra Šoštarič. Nato so Bilo je veliko petja in glasbe vodstvom Teodore Ivanuša. Foto: Viki Ivanuša mladinski pevski zbor poje pod Ptuj • Predstavitev Emeršičevih Pozabljenih spominjanj Knjige - vsakodnevne prijateljice 9. decembra je v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj potekal literarni večer, na katerem so predstavili pesniško zbirko Pozabljena spominjanja, ki je nastajala približno 40 let. Njen avtor je upokojeni višji bibliotekar, bibliograf, literarni in lokalni zgodovinar, pesnik ter prevajalec Jakob Emeršič, ki je svoje delo predstavil v pogovoru z bibliotekarskim specialistom Vladimirjem Kajzovarjem. je pojavila priložnost, da sem knjigo tudi izdal. Pesmi so po tematiki zelo različne: ljubezenske, religiozne, družbeno-kritične, zgodovinske ... Delo je izšlo v samozaložbi, dobiti pa ga je mogoče v knjižnici ali naročiti prek naše domače telefonske številke,« je pojasnil Emeršič, ki dobiva navdih za svoje literarne izdelke ob najrazličnejših priložnostih. Pri svojih sedemdesetih letih se še vedno ukvarja z veliko stvarmi, kot so prevajanje, obdelovanje antikvarnega fonda in občasno tudi pisanje . Vse življenje je že obdan s knjigami, ki mu pomenijo veliko. »So moje vsakodnevne prijateljice,« je zaključil sogovornik, ki dokazuje, koliko zanimivih sadov lahko nastane tudi v jeseni življenja. Polona Ambrožič se zvrstili številni nastopajoči posamezniki in skupine od tamburašev do harmonikarjev. Seveda sta aktivno sodelovala tudi mladinski in otroški pevski zbor, dodane pa so bile še številne druge točke. Pevska zbora vodi Teodora Ivanuša, pri pripravi dogodka pa sta ji pomagali tudi Tatjana Petek in Renata Horvat iz Glasbene šole Ormož. Zanimivo je, da učitelji(ce) na Ormoškem rade ustvarjajo in nastopajo. Pri Sv. Tomažu so tako svojčas pele, v ormoški osnovni šoli pripravljajo zaposleni gledališke predstave, velikonedeljske učiteljice pa so se na četrtkovi prireditvi predstavile s plesno točko. Za to je kriva Božena Krivec, ki je aktivna plesalka in koreografinja. Na Ptuju vodi plesno skupino, v kateri pleše tudi Aleksandra Šoštarič in do plesno-gibalne predstave je bil le še korak. Začela se je z valčkom in se sprevrgla v dance, zaplesalo pa je kar enajst učiteljic. Proti koncu je prireditev postala še bolj vesela in zabavne narave, saj je nastopila priljubljena pevka Ela iz Ptuja, skupina Osvajalci iz Gorišnice, zaplesali pa so tudi plesalci plesnega kluba Mambo iz Ptuja. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Osrednji del večera je predstavljala dramatizacija znane Anderse-nove pravljice Deklica z vžigalicami. Foto: SM Polenšak • Nov gasilsko-kulturni dom Ponosni in veseli Pred nedavnim so na Polenšaku, po številnih zapletih v gradnji, slovesno odprli popolnoma nov sodoben vaško-gasilski dom, v katerem imajo ob veliki dvorani za različne namene svoj prostor še prostovoljno gasilsko društvo Polenšak, tamkajšnje društvo upokojencev, športno društvo in Rdeči križ. Slovesno odprtje doma se je začelo s prerezom vrvice; ta čast je pripadla županu Raj-ku Janžekoviču, predsedniku PGD Polenšak Bogdanu Vršiču, predsedniku GZ Dornava Jožefu Hojniku in predsedniku GZ Slovenije Antonu Korenu, nato pa se je prireditev preselila v novo večnamensko dvorano. Skozi nagovore in bogat kulturni program, ki so ga s svojimi nastopi izvedli učenci polenške osnovne šole, skupina Predice, učenci zasebne glasbene šole Zlatka Munde, Ljudski pevci in godci društva upokojencev ter domači kvartet in skupina Magnificat, je bilo slišati celotno zgodovino delovanja gasilskega društva od ustanovitve 1934. leta do danes. Tako je bilo povedano, da je bil stari gasilski dom zgrajen med letoma 1950 in 1954, ko je bil kupljen tudi vprežni voz za prevoz orodja, prvi prapor je bil razvit leta 1957, prva sirena na domu pa je zadonela leta 1959. Dom so vmes tudi dogradili, saj je postal premajhen za potrebe več društev in prireditve, leta 1994 pa je bilo zamenjano ostrešje. Sledila je še sanacija dvorane in oken. Vendar pa je zob časa opravil svoje in nekaj let nazaj se je izkazalo, da še ena sanacija stavbe ni pametna odločitev, zato je bil na dorna-vskem občinskem svetu sprejet sklep, da se začne gradnja novega doma na isti lokaciji. Občina je s projektom obnove uspešno kandidirala na razpisu kmetijskega ministrstva za razvoj vasi in pridobila nekaj Nov, sodoben dom za štiri društva z večjo dvorano za različne prireditve je stal približno 750.000 evrov. Vrvico v znak uradnega odprtja novega gasilsko-kulturnega doma na Polenšaku so prerezali (od leve): predsednik GZ Slovenije Anton Koren, župan Rajko Janžekovič, predsednik GZ Dornava Jože Hojnik in predsednik PGD Polenšak Bogdan Vršič. čez 130.000 evrov, gradnja doma z ureditvijo okolice pa je v končni fazi po besedah župana Janžekoviča zahtevala približno 750.000 evrov. „Čeprav smo bili odločitve o novogradnji polenški gasilci zelo veseli, dogovorili smo se tudi, da sami priskrbimo les za ostrešje, je bilo krajanom vseeno težko ob novici, da se bo stari dom, delo njihovih rok, porušil. Konec marca lani smo tako začeli prazniti gasilski dom, poiskali smo nadomestne prostore za deponiranje stvari in primeren prostor za garaže našega voznega parka in prostor za našo operativno enoto,da je lahko nemoteno delovala, če je bila pomoč potrebna. V temelj novega nastajajočega doma smo položili stekleničko z vsemi podatki o starem domu in imeni prisotnih. Dom je rasel iz dneva v dan in komaj smo že čakali,da bomo lahko vanj postavili svoja vozila in opremo. To smo danes tudi dočakali, zelo smo srečni in zadovoljni, naš dom je izjemno lepa stavba in smo nanj zelo ponosni, zahvaljujemo pa se vsem, ki so pri gradnji in dokončanju pomagali tako ali drugače," je med drugim v svojem nagovoru na otvoritveni slovesnosti povedal predsednik PGD Polenšak Bogdan Vršič. Vaško-gasilski dom bo po prepričanju vseh polenških društev brez dvoma središče dogajanja v okraju; to dokazujejo decembrske prireditve, ki polnijo dvorano; prva je bila minulo soboto, ko so v novi prepolni dvorani koncertirali godbeniki dornavske pihalne godbe, načrtujejo pa jih še kar nekaj, ne le v decembru, ampak še v ostalih mesecih naslednjega leta. „Nov, sodoben in zelo lep dom nam vsem pomeni ogromno, saj smo končno vsi, posebej pa še gasilci dobili primerne in kvalitetne prostore, od pisarniških do tistih, ki jih potrebuje naša operativa. Moram pa poudariti, da so vsa naša polenška društva pomagala pri rušenju in veliko ostalih delih, da bi bili stroški gradnje vsaj nekaj manjši, čeprav je levji delež naložbe ostal na ramenih občine. Člani društev so pomagali tudi finančno, ne le z delom," je še povedal Vršič. Sicer pa polenški gasilsko-kulturni dom krasi še ena posebnost; v pritličju je urejen zastekljen razstavni prostor, v katerem je zaenkrat na ogled stara Rosenbauerjeva črpalka, ki jo je obnovil Jože Mun-da, Janko in Rudi Slana pa sta poskrbelo za obnovo prvega gasilskega voza. K sedaj razstavljenim eksponatom bodo gasilci dodali še prvi prapor in stare fotografije. SM Dornava • Zabavni december v Zavodu Dornava • Koncert dornavskega okteta Prišla je tudi Tanja Žagar Ob 15-letnici tudi zgoščenka Uporabniki Zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi si znajo december obarvati resnično praznično in nadvse prijetno. Letos jih je tako, med številnimi drugimi aktivnostmi,obiskala in jim na dobrodelnem koncertu zapela tudi popularna Tanja Žagar. Navdušenje mladih je bilo velikansko, kar so dokazovali vzkliki, ploskanje in skupno petje številnih, ki so se drenjali v zavodski dvorani in aktivno spremljali njen nastop. To je bil eden od vrhuncev letošnjega veselega decembra, sicer pa so in bodo varovanci Zavoda počeli še veliko stvari. „Pri nas se veseli december začne že zelo zgodaj, najprej s posebnimi božičnimi delavnicami, pripravo adventnih venčkov, pisano okrasitvijo naših prostorov, postavitvijo in okrasitvijo novoletne smrečice, vsako leto organiziramo tudi Božička po oddelkih in nato še skupnega Božička za vse. Letos bo to 23. decembra in takrat je vedno na sporedu ob obdarovanju Dornavski oktetovci so sredi decembra v dvorani baročnega dvorca ob petnajstletnici prepevanja pripravili samostojen koncert z izborom pesmi iz svojega bogatega repertoarja, ki so ga naslovili Spomin na zimski večer. Tanja Žagar je s svojim dobrodelnim koncertom navdušila uporabnike Zavoda dr. Marijana Borštnarja, ki so jo težko pričakovali že ves teden. tudi igrica. V okviru letošnjega dogajanja smo bili še na dnevu odprtih vrat v Ormožu, kjer se tudi predstavljamo s svojimi izdelki, organizirali smo tudi vedno dobro obiskane prodajne stojnice v Qlandii na Ptuju in v Mariboru. Res se nam decembra ogromno dogaja," je povedala Ida Jurgec in ob tem dodala, da je v zavodu živahno in praznično vzdušje tradicionalno že leta, le lani je bilo nekoliko okrnjeno zaradi pandemije gripe med uporabniki. Letos so varovanci v okviru božičnih delavnic izdelali izjemno lepe čestitke, ki so jih poslali staršem in sorodnikom, adventne venčke in številne okraske: „Moram reči, da so izdelki res dobri, saj so nam letos pošli in jih kupci prihajajo iskat in naročat kar v Zavod, tako da jih delamo še kar naprej." Po koncertu Tanje Žagar pa se dogajanje ni kar takoj umirilo; varovanci so si privoščili še malo svojega „žura", celo zaplesali, nazdravili s kokakolo in prigriznili nekaj sladkih malenkosti, kot se za vesele decembrske dneve spodobi. In res so se imeli odlično, kot so zatrdili sami in kot je bilo tudi videti. SM Zbranemu občinstvu so se predstavili s skladbami: Večerni ave (Anton Foerster), Ljubica, vstani, upihni luč (Emil Adamič), Vasovalec (Josip Verbič), Zaroka (Fran Serafin Vilhar), So še rož'ce u hart'ln' žavovale (Koroška narodna), Strunam (Davorin Jenko), Moj deklic (Peter Jereb), Spomin na zimski večer s solistom Robertom Šacerjem (Ferdo Juvanec), Teče mi vodica (Prekmurska narodna), Vse najlepše rožice (Štajerska naro- dna); Mlatiči (Kamilo Mašek), Triglav (Jakob Aljaž) in Rezijan-ska (Alojz Srebotnjak). Program je povezovala Romana Zelenjak, ki je med drugim povedala tudi, da je fantov v oktetu trenutno le sedem, vendar upajo, da bodo manjkajoči tenor kmalu nadomestili z novim, sicer pa tudi zdaj pojejo tako dobro, kot če bi ji jih bilo osem. Dornavski oktet vodi Jožica Lovrenčič Lah, v trenutnem se- stavu pa prepevajo: Franc Vra-bl (prvi tenor), Robert Šacer in David Vrabl (drugi tenor), Matej Kavnik in Marko Krajnc (prvi bas) in Bojan Petek ter Andrej Toplak (drugi bas). Po koncertu so pevci predstavili še svojo novo zgoščenko, na kateri je kar 18 različnih pesmi in je bila izdana ob njihovi petnajstletnici pod enakim naslovom kot tokratni koncert: Spomin na zimski večer. SM Dornavski oktet (trenutno sicer v sedemčlanski sestavi) je ob petnajstletnici delovanja pripravil samostojni koncert in izdal zgoščenko s skupnim naslovom Spomin na zimski večer. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Rokomet Čim dražje prodati svojo kožo Stran 12 Mini rokomet Najboljše so bile Ormožanke Stran 12 Tajski boks Tadej Toplak - novi šampion Stran 13 Košarka V goste prihajajo neporaženi Lenarčani Stran 13 Tatjana Majcen Ljubič V Novo Zelandijo po nove izkušnje Stran 14 Namizni tenis Na klubskem turnirju najboljši Aljaž Bojnec Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Košarka • Slavko Kotnik »Trenerstvo? Ne, to ni zame! « V času razcveta slovenske klubske košarke in še posebno ob dejstvu, da bo Slovenija 2013 organizator evropskega članskega prvenstva v košarki, je košarka trenutno športna tema številka ena. V vse to dogajanje se odlično zliva ponoven zagon članske klubske košarke na Ptuju, ki je med gledalci doživela odličen sprejem. Med velikim številom gledalcev na zadnji domači tekmi ptujske ekipe z Lenarčani je bil poseben gost Slavko Kotnik. Slavca ljubiteljem košarke (vsaj tistim nad 30. letom starosti) ni treba posebej predstavljati, saj je igral številne pomembne tekme v dresu Olimpije in slovenske reprezentance, nastopal pa je tudi v elitni španski, italijanski in grški ligi. Po koncu igralske kariere je ostal v košarki, ukvarja se z zastopstvom igralcev. »Jasno, da sem ostal v košarki, saj se z njo ukvarjam že ... kar precej let (smeh). Spremljam mlade igralce, da sploh pridejo do priložnosti, ko pa postanejo profesionalci, jih je treba predstavljati tržišču, jim priskrbeti prave pogodbe, da so zaščiteni, da se te pogodbe izpolnjujejo ... Dela je dovolj,« je povedal Kotnik. Igrali ste tudi v tujini, zato vam izkušenj s tega področja ne manjka. S. Kotnik: »Kar se tiče pogodb: sam sem jih v svoji ka- Peti na večni lestvici strelcev Slavko Kotnik je še vedno med najučinkovitejšimi strelci v slovenski državni reprezen- tanci, saj je v 38 nastopih dosegel več kot 600 točk (z Markom Miličem si s 605 do- seženimi koši deli 5. mesto na večni lestvici strelcev). 1. Teoman Albegovic 990 2. Jure Zdovc 755 3. Jaka Lakovič 736 4. Boris Gorenc 620 5. Slavko Kotnik 605 Marko Milič 605 7. Sani Bečirovic 551 8. Rašo Nesterovic 530 9. Marko Tušek 491 10. Ivica Jurkovic 488 11. Boštjan Nachbar 473 12. Primož Brezec 382 13. Matjaž Smodiš 369 14.Jaka Daneu 362 15. Roman Horvat 332 16. Erazem Lorbek 260 17. Goran Jagodnik 234 18. Uroš Slokar 232 19. Goran Dragic 219 20. Marijan Kraljevic 219 Foto: Črtomir Goznik Slavko Kotnik (desno) je bil gost KK Terme Ptuj na zadnji domači tekmi proti ekipi NONA Lenart; ob njem je predsednik KK Terme Ptuj Stanko Hojznik. rieri podpisal precej, zato s tem nimam težav. V Švici sem naredil izpit za agenta, tako da izpolnjujem tudi formalne pogoje za to delo. Z igralci pa je podobno: v svoji karieri sem jih videl dovolj, da že po dveh ali treh minutah vidim, ali je kateri 'pravi' ali ne. Jasno je tudi, da sem si z igranjem in bivanjem v Italiji, Španiji in Grčiji pridobil veliko poznanstev, ki jih sedaj lahko uporabljam pri svojem delu. Prav zaradi vseh teh razlogov ostajam v košarki, vse skupaj me veseli in uživam v tem.« Kakšen je košarkarski trg v Sloveniji? S. Kotnik: »Glede na našo majhnost smo pravi fenomen. Skupaj nas je dva milijona, imamo pa ogromno igralcev, ki so ali še igrajo npr. v najmočnejši ligi na svetu - NBA, ali v najmočnejših evropskih ligah. Tudi v domačih klubih je precej kvalitetnih košarkarjev, čeprav je kriza seveda naredila svoje tudi tukaj. Je pa slovenska liga nekakšen razvojni inkubator za mlade igralce. Le-ti se lahko kalijo ob starejših, zato je treba upoštevati tudi to okoliščino. Letošnja sezona je posebna, ker iz prve lige ne bo izpadla nobena ekipa. Klubi so zato sezono vzeli z rezervo in so manj posegali po okrepitvah, saj tudi s slabšim rezultatom ne bodo ogroženi. Upam, da bo drugo leto recesija izgubila nekaj svoje moči in da bo tudi košarkarski trg znova zaživel.« Zagotovo spremljate tudi naš najuspešnejši klub Union Olimpija, ki dosega fantastične rezultate. S. Kotnik: »Glede na to, da so se igralci zbrali tik pred pri-četkom sezone, je to več kot presenetljivo. Spomnim se, da smo še junija nekdanji igralci sklicevali okrogle mize in novinarske konference, ker se v klubu ni nič dogajalo in je bil pred bankrotom . Nato so le izvolili vodstvo, potrdili trenerja in izbrali igralce, ki so se na srečo hitro ujeli. Zadnji, tesni poraz po podaljških v Atenah proti večkratnemu evropskemu prvaku, je pravzaprav najboljši dokaz, kakšen velik korak se je zgodil od začetke sezone.« Dobre rezultate dosega tudi slovenska reprezentanca. S. Kotnik: »Rezultati v zadnjih letih so pokazali velik napredek, tako da ni treba več igrati npr. kvalifikacij za evropska prvenstva, kar je bila včasih stalnica. Ti uspehi so bistveno pripomogli k temu, da so se nekateri sploh odločili vložiti kandidaturo za EP 2013. Pričakujem, da bo šlo vse skupaj še navzgor.« Težava je, ker pod slovensko zastavo v reprezentanci nikoli ne uspemo zbrati vseh najboljših posameznikov. Odpovedi so stalnica pred vsemi tekmovanji. S. Kotnik: »V tem ne vidim velike težave, saj glede na karakter igralcev, ki kandidirajo za reprezentanco, ni možno v isto ekipo zbrati vseh. To so izjemni posamezniki, ki pa jih je težko vkomponirati v homogeno celoto. Moje mnenje je, da morajo igrati tisti, ki imajo voljo, željo, motiv . Nikogar ni treba siliti v igranje, imamo veliko mladih, talentiranih igralcev, ki trkajo na vrata reprezentance. Treba jim je zaupati, jim Nastopi na velikih tekmovanjih EP 1993 Slovenija: Jure Zdovc, Teoman Alibegovic, Roman Horvat, Boris Go-renc, Marijan Kraljevič, Slavko Kotnik, Marko Tušek, Jaka Daneu, Darko Mirt, Primož Bačar, Žarko Burisič, Boštjan Leban. Selektor: Janez Drvarič EP 1995 Slovenija: Teoman Alibegovic, Jure Zdovc, Roman Horvat, Marijan Kraljevič, Marko Tušek, Marko Milič, Boris Gorenc, Slavko Kotnik, Jaka Daneu, Aleš Kunc, Matjaž Tovornik, Walter Jeklin. Selektor: Zmago Sa-gadin ponuditi priložnost in čez kakšno leto ali dve bodo nosilci igre - stvar bo šla naprej. Raje počnimo to, kot pa da nekoga silimo v reprezentanco.« Precej je ugibanj o tem, ali bi moral reprezentanco voditi kakšen izkušen tuj strokovnjak. S. Kotnik: »Ne vem . Trener je tisti, ki nekako usklajuje želje in zmožnosti igralcev, je samo pika na i. Ne vem, če lahko kakšen poseben preboj uspe tujemu trenerju. V Sloveniji imamo kvalitetne trenerje, ki morda v danem trenutku niso imeli niti športne sreče. To pa še zdaleč ne pomeni, da so slabi trenerji.« Skoraj vsi sedanji in nekdanji košarkarski re-prezentanti v Sloveniji so z navdušenjem sprejeli novico, da bo Slovenija organizator EP 2013. Kako vi gledate na to? S. Kotnik: »Jasno, tudi jaz mislim podobno! Menim, da je to odlična novica za naš posel, za razvoj košarke v Sloveniji, za izgradnjo primernih dvoran, infrastrukture . To je idealna priložnost tudi za rezultatski preboj naše izbrane vrste. Na zadnjih velikih tekmovanjih, na EP v Srbiji in na Poljskem ter na SP v Turčiji, je reprezentanco spremljalo ogromno število navijačev, kar je še en dokaz več, da imamo v Sloveniji močno košarkarsko zaledje. Doma bo to seveda še potencirano, ob tem pa se premika tudi na drugih področjih, npr. na političnem, ki je temu projektu izrekla in izkazala potrebno podporo.« Radi se vračate na parket, Nogomet pod obroče, saj nastopate v veteranski ligi. S. Kotnik: »Dokler mi zdravje služi ... Če sem prej 20 ali 25 let treniral dvakrat na dan, potem tudi sedaj telo 'zahteva' aktivnosti, ker je preprosto navajeno tega. Če gre za rekreacijo dvakrat na teden, povezano z druženjem s prijatelji, potem je to še en razlog več za igranje košarke. Ob tem je ta veteranska košarka dobro organizirana tudi na mednarodnem področju, lani smo bili npr. na SP v Pragi, drugo leto gremo junija v Brazilijo. Jasno, spet bomo zraven (smeh).« S katerimi nekdanjimi soigralci pa se največ družite? S. Kotnik: »Ne bi nikogar posebej izpostavljal, vendar nas družijo osebne in poslovne stvari. Veliko nekdanjih soigralcev je sedaj trenerjev, dela v klubih, zato se srečujemo.« Vas je kdaj mikalo sesti na trenersko klop? S. Kotnik: »Ne! Sicer sem tik pred koncem kariere, ko sem se poškodoval, naredil trenerski izpit na Fakulteti za šport v Ljubljani, vendar zares nisem imel prave želje postati trener. Se pa spomnim zaključne naloge, ki sva jo delala skupaj z Borutom Besedičem (nekdanji igralec Olimpije, Slovana, Postojne, Branika . , op. a.): predavatelji so bili tako navdušeni, da sva jo morala posneti in je postala obvezno čtivo med šolanjem trenerjev. Že kot igralec sem videl, kako težak posel je trenerski: zbrati teh dvanajst različnih karakterjev, se z njimi boriti, jim predstavljati vizije . Ne, to ni zame!« Jože Mohorič Informacije o tekmi Labod Drava - Nafta Lendava menda po 5000 evrov V preiskavi nameščanja tekem v bochumskem stav-niškem škandalu je slaba luč znova padla tudi na slovenski nogomet. Na današnjem zaslišanju pred bochumskim sodiščem o največjem evropskem stavniškem škandalu doslej je obtoženi Marijo C. dejal, da je bila tekma med Labodom Dravo in Lendavo »dogovorjena na ravni predsednikov klubov«. Obtoženi v omenjenem procesu v zadnjih dneh ne varčujejo z dodatnimi obtožbami in nizkimi udarci. Po današnjem zaslišanju Thomasa Cichona, nekdanjega igralca Osnabruc-ka, in obtoženega Marija C., je senca dvoma padla tudi na izjave o dogovarjanju izida tekme med ptujsko Dravo in Nafto (4:1) 11. aprila 2009, za katero so slovenski akterji vseskozi trdili, da ni bila dogovorjena. »Kolikor vem, je bila omenjena tekma dogovorjena na ravni med predsednikoma obeh klubov. Za to informacijo sem plačal 5000 evrov,« je ob tem dejal Marijo C. Po njegovih besedah naj bi podkupnine posameznikov na določenih tekmah segale med 5000 in 8000 evrov, dobički pa so se merili v deset-tisočih evrov. Proces se bo nadaljeval 20. decembra. V preiskavo je vključenih preko 30 dogovorjenih evropskih tekem, ki bi naj »akterjem« prinesle dobičke na stavnicah v višini preko 1,6 milijona evrov. sta Rokomet • 1. SRL (m, ž) Na krilih Žurana do pomembnih točk Jeruzalem - Škofja Loka 34:32 (17:17) JERUZALEM: G. Čudič, Belec (12 obramb), S. Žuran; Korpar 3, Krabo-nja, Bogadi, Gorenšek 6, Radujko-vič, B. Čudič 6 (2), Ivanuša, Sok 2, Hebar, Kljajič, R. Žuran 16, Kukec, Špegel. Trener: Aleš Filipčič ŠKOFJA LOKA: Karpan (2 obrambi), Makovec (8 obramb), Vrbinc (9 obramb); Cingesar 5, Verdenik 1, Jamnik 5 (1), Dolenec 9 (4), Svete-lšek, Bundalo 3, Bradeško, Šibanc, Dolinar, Gaber 2, Rebič, Dujmovič 2, Mikanovič 5. Trener: Gregor Cvijič SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/2; Škofja Loka 5/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Škofja Loka 6 minut. IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož). Dobrih 10 minut pred začetkom tekme je Športna dvorana na Hardeku izgledala klavrno, saj se je v njej nabralo le okrog 50 gledalcev. A po stari ormoški navadi se je ta presenetljivo napolnila v prvih petih minutah tekme. Na koncu se je zbralo okrog 400 gledalcev, kar je za sredino tekmo lepa številka. Tistim, ki so prišli na tekmo ni bilo žal, saj so videli najboljšo ormoško predstavo in zmago nad zelo dobro zasedbo Škofje Loke. Zanimivo, da odkar ekipi skupaj nastopata v 1. SRL Gorenjci nikoli niso osvojili niti ene zmage v Ormožu in tradicija zmag Vinarjev je obveljala tudi tokrat. Do 15. minute je bil izid izenačen (9:9), oba trenerja pa sta v 11. (G. Čudič - Belec) in v 14. minuti (Karpan - Vrbinc) posegla po menjavi vratarjev. Na vodstvo Škofjeločanov 13:12 so gostitelji odgovorili s serijo 3:0 Foto: Črtomir Goznik Rok Zuran (Jeruzalem Ormož) je v sredo pokazal najboljšo predstavo v dresu ormoškega prvoligaša - dosegel je kar 16 zadetkov! 1. A SRL MOŠKI REZULTATI 14. KROGA: Jeruzalem Ormož - Loka 34:32 (17:17), Slovenj Gradec - Slovan 27:28 (12:16), Cimos Koper - Trimo Trebnje 38:26 (17:13), Šmartno - Maribor Branik 27:27 (15:18), Gorenje - Krka 35:29 (22:12). 1. GORENJE 13 13 0 0 26 2. CIMOS KOPER 14 11 1 2 23 3. CELJE PIVO. LAŠKO 13 9 0 4 16 4. TRIMO TREBNJE 14 8 1 5 17 5. LOKA 14 6 3 5 15 6. MARIBOR BRANIK 14 5 3 6 13 7. KRKA 13 5 2 6 12 8. RIBNICA RIKO HIŠE 14 5 1 8 11 9.SLOVAN 14 5 0 9 10 10. JERUZ. ORMOŽ 13 5 0 8 10 11. SLOVENJ GRADEC 14 3 0 11 6 12. ŠMARTNO 14 1 1 12 3 in vodstvom 15:13. V 25. minuti je v stilu bundesligaških ostrostrelcev Rok Žuran zadel za vodstvo 17:14, ob tem pa so Vinarji preko Bojana Čudiča zapravili dva obetavna napada za povišanje vodstva. Vse napake Jeruzalema so z zadetki spretno kaznovali hitri gostje, ki so v 1. polčasu imeli kar 8 različnih strelcev (17:17). Nadaljevanje je pripadlo Jeruzalemu, ki je marljivo iz minute v minuto povečeval prednost in si v 48. minuti ustvaril lepo zalogo petih točk, 29:24. V zaključku tekme je Škofjo Loko »v igri« držal vratar Mako-vec, ki je od prihoda v igro v 44. minuti in do konca tekme zbral kar 8 obramb. Gostujoči vratar pa ni našel zdravila za tokrat nezaustavljivega Roka Žurana, ki je odigral nasploh svojo najboljšo predstavo v dresu Jeruzalema. Na koncu se je Žurka zaustavil pri 16 golih, nekaterih od njih pa se ne bi sramovali niti najboljši igralci rokometa na svetu. Omeniti je še potrebno, da so gostujoči rokometaši imeli kar obilno pomoč sodniškega para Ma-sleša - Žibret, zato je ta zmaga Ormožanov še toliko večja. V soboto, 18. 12., ob 19.00 uri Jeruzalemčki gostujejo v Ribnici, v sredo, 22. 12., pa ob slovesu od leta 2010 na Hardek ob 19.00 uri prihaja zasedba Slovana. Ob dobri beri točk na zadnjih dveh obračunih bi Vinarji spet postali enakopravni kandidati za uvrstitev v Ligo za prvaka. Uroš Krstič Evroligaš premočan: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 32:43 (16:21) MERCATOR TENZOR: Križanec, Majcen 1, Korotaj 4, Prapotnik 5, Ciora 6, Močnik, Strmšek 12, Žunec 3, Bolcar 1, Erhatič, Sivka, Neubauer, Tumpej, Kovačič. Trener: Nikola Bistrovič KRIM MERCATOR: Zacsik 11, Gruberinič 7, Varlec 9, Koren 8, Jan-kovič 5, Gregorc, Kosmač, Šoberl, Potisek 3, Samec, Sunarič. Trener: Jože Perčič V vnaprej odigranem srečanju 16. kroga dveh prvoli-gaških ekip, ki nosita ime po znanem slovenskem »trgovcu«, so pred le kakimi 100 gledalci pričakovano slavile gostje iz Ljubljane. A kljub temu, da niso nastopile v najmočnejši zasedbi, bi od njih pričakovali drugačen pristop, kar so nenazadnje domače rokometašice izkoristile in Krimu zabile 32 zadetkov. Srečanje je bilo izenačeno do 7. minute, ko je bilo 3:4, nato pa so Ljubljančanke nekoliko ušle, a do 26. minute nikoli več kot na +4. Ptujčan-ke so namreč igrale borbeno, solidno je deloval napad, pri gostjah pa je bila v napadu v prvem polčasu razpoložena le Zacsikova, ki se počasi vrača po poškodbi, v obrambi pa so dvakratne evropske prvakinje igrale precej ležerno, kar so igralke Mercatorja Tenzorja s pridom izkoriščale. Prvi polčas se je končal z izidom 16:21 za Krim Mercator. Tudi na začetku drugega polčasa se slika na parketu ni bistveno spremenila. Gostje so sicer še naprej vodile, toda to ni bila igra, ki bi vlivala straho-spoštovanje njihovim nasprotnicam. Škoda je le, da so sredi drugega polčasa tudi Ptujčan-ke naredile kakšno tehnično napako preveč, kar so bistveno bolj izkušene stalne članice lige prvakinj s pridom izkoristile in svojo prednost povišale na devet zadetkov razlike. Trener domače ekipe Bistrovič,ž je v zadnji tretjini srečanja priložnost ponudil tudi mlajšemu valu rokometašic, najbolje pa jo je prav gotovo izkoristila perspektivna Kaja Žunec, ki je zadela trikrat. Priložnost mladim rokometašicam Mercator-ja Tenzorja pa je vendarle bila voda na mlin Krimu in v sami končnici srečanja so z nekaj zaporednimi zadetki Ljubljančanke prišle do zmage z 11 zadetki razlike. Kljub vsemu pa je ob koncu srečanja za pogum še enkrat treba pohvaliti domačo ekipo, ki je dobro igrala predvsem v napadu, kajti zabiti 32 zadetkov stalnici lige prvakov ni kar tako. tp Foto: Črtomir Goznik Ptujčanke so se Krimovkam odlično upirale; slednje so najvišjo razliko v svojo korist naredile prav ob koncu tekme (na fotografiji v sredini Patricija Korotaj). Martina Strmšek, rokome-tašica Mercatorja Tenzorja: »Me smo se maksimalno potrudile in predvsem v prvem polčasu je bilo kar dobro. V drugem polčasu je naš trener priložnost ponudil tudi mlajšim igralkam, zaradi tega je bila verjetno ob koncu nekoliko višja razlika.« Alja Jankovič, rokometaši-ca Krima Mercatorja: »Nismo pokazale prave igre. Kljub temu da je manjkalo kar nekaj ključnih igralk, bi ostale morale prikazati bistveno boljšo igro. Ptujčanke so se borile, toda razlika v kvaliteti je vendarle na naši strani in naša zmaga je povsem zaslužena.« Rokomet • Mlajše selekcije 2. mladinska liga -vzhod REZULTATI 8. KROGA: Dol TKI Hrastnik - Velika Nedelja Carrera Optyl 50:27 (20:119), Arcont Radgona - Drava Ptuj 23:36 (11:17), Rudar - Maribor Branik 30:27 (16:11). 1. MARIBOR BRANIK 8 6 1 1 13 2. RUDAR 8 4 2 2 10 3. DOL TKI HRASTNIK 8 4 13 9 4. DRAVA PTUJ 8 3 2 3 8 5. ARCONT RADGONA 7 2 0 6 4 6. VELIKA NEDELJA 7 10 6 2 DOL TKI HRASTNIK - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 50:27 (20:11) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Zorec 10, Bezjak 2, Lorenčič 3, Horvat 1, Prejac, Pfeifer 1, Repec 3, Moravec 1, Meško 4, Horvat 2. Trener: Davorin Kovačec. ARCONT RADGONA - RK DRAVA PTUJ 23:36 (11:17) RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 5, Ferk 4, Janžekovič 6, Verdenik 5, Benčič 1, Požar 3, Fridrih 3, Sabo 2, Pukšič 2, Šamperl 1, Zolar 1, Bedrač 3, Bedenik. Trener: Ladislav Sabo Tokrat so se mladinci Drave pokazali v pravi luči, le v začetku tekme je bil rezultat negotov. Po izidu 9:10 pa so na igrišču pričeli prevladovati Ptujčani. Zaigrali so prav vsi in vsi so se vpisali med strelce. Bilo je kar nekaj lepo izvedenih strelov in akcij. Kadeti - vzhod REZULTATI 13. KROGA: Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 31:30 (17:16), Celje Pivovarna Laško - Slovenj Gradec 30:28 (13:14), Libenau - Gorenje 28:41 (12:25). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 11 10 0 1 20 2. GORENJE 11 9 0 2 18 3. DRAVA PTUJ 11 8 0 3 16 4. SLOVENJ GRADEC 11 7 0 4 14 5. JERUZALEM ORMOŽ12 3 0 9 6 6. LIBENAU 11 2 0 9 4 7. MARIBOR BRANIK 11 0 0 11 0 Starejši dečki A 10. KROG: Drava Ptuj - Velika Nedelja Carrera Optyl 23:36 (15:17) 1. CELJE PIVO. LAŠKO 13 13 0 0 26 2. MOŠKANJCI-GOR. 13 10 1 2 21 3. VELIKA NEDELJA 13 9 0 4 16 4. SLOVENJ GRADEC 12 5 1 6 11 5. GORENJE 12 4 1 7 9 6. MARIBOR BRANIK 12 3 2 7 8 7. DRAVA PTUJ 13 3 1 9 7 8. ARCONT RADGONA 11 0 0 11 0 DRAVA PTUJ - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 32:36 (15:17) VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kukovec, Šerod 1, Bombek 3, Slavinec 1, Cvetko 18, Jaušovec, Bo-kša 2, Preac, Hojžar, Cvetko, Marin 6, Kumer 5. Trener: Bojan Munda. GORIŠNICA JERUZALEM - MARIBOR BRANIK 31:18 (14:12) GORIŠNICA JERUZALEM: Škerjanec, Mendaš; Šandor, Kol-mančič 8 (2), Bezjak, Lukman 1, Vesenjak 7 (1), Ozmec 4, Geč 1, Sok 4, Tement, Kolenko 3, Štumberger, Kosi 2, Zorec 1, Topolovec. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor Gostitelji so zabeležili svojo 10 zmago na trinajsti prvenstveni tekmi, kar je izkupiček daleč nad pričakovanji. Z zmago proti Mariboru je ekipa Gorišnice Jeruzalema potrdila 2. mesto v predtekmovalni skupini Vzhod in uvrstitev v polfinale, kjer bo ostalo v boju za naslov državnih prvakov 16 najboljših ekip. V zadnjem 14. krogu predtekmo-vanja ekipo Gorišnice Jeruzalema v petek 17. 12. ob 19.30 čaka gostovanje pri Veliki Nedelji. Starejši dečki B JERUZALEM GORIŠNICA - MARIBOR BRANIK 40:17 (22:5) JERUZALEM GORIŠNICA: Korpič Lesjak, Mendaš; Sok 2, Šandor 3 (1), Bezjak 1 (1), Kolmančič 1, Lukman 5, Vesenjak 1, Ozmec 7, Geč 4, Kralj 1, Tement 4, Štumberger 6 (1), Kosi 2, Topolovec 3. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor. To je bila deveta zmaga zapored letnikov 1997 Jeruzalema in Gori-šnice. Ekipa je bila razdeljena v dve sedmerici, ki sta si razdelili minuta-žo. Glavna nosilca igre Kolmančič in Vesenjak sta vsak zaigrala le po 6 minut. Pri izidu 7:3 je kasnejšim zmagovalcem uspela serija z 12:0, 19:3. V zadnjem 14. krogu predtek-movanja ekipo Jeruzalema Gorišnice v petek 17. 12. ob 18. uri čaka gostovanje pri Veliki Nedelji. Mlajši dečki B REZULTATI 11. KROGA: Jeruzalem Ormož B - Jeruzalem Ormož 12:39 (7:19), Celje Pivovarna Laško - Velika Nedelja Carrera Optyl 23:14 (13:15), Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec 17:10 (7:6), Gorenje - Celje Pivovarna Laško 18:18 (9:6) 1. JERUZALEM ORMOŽ11 11 0 0 22 2. CELJE PIVO. LAŠKO 11 8 1 2 17 3. GORENJE 11 7 1 3 15 4. DRAVA PTUJ 10 7 0 3 14 5. JERUZ. ORMOŽ B 10 4 1 5 9 6. VELIKA NEDELJA 12 4 1 7 9 7. SLOVENJ GRADEC 10 3 0 7 6 8. MARIBOR BRANIK 10 1 0 9 2 9. MOŠKANJCI - GOR. 10 1 0 9 2 CELJE PIVOVARNA LAŠKO - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 23:14 (13:15) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Škrjanec, Gašič, Simonič, Šošter, Vršič, Modrinjak 1, Horvat, Hržič 5, Škrlec 3, Kovačec, Majcen, Kosi 3, Meško, Škerjanec 2. Trener Davorin Kovačec. Kadetinje - vzhod REZULTATI 12. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Brežice 27:25 (12:16), Branik - Celje celjske mesnine 24:32 (8:17). 1. ŽALEC 7 7 0 0 14 2. CELJE C. MESNINE 8 7 0 1 14 3. RAČE 7 4 0 3 8 4. BRANIK 8 4 0 4 8 5. MER. TENZOR PTUJ 8 2 0 6 4 6. BREŽICE 8 2 0 6 4 7. ZAGORJE GEN - I 8 10 7 2 Starejše deklice A REZULTATI 12. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Brežice 31:24 (18:13), Žalec - Nazarje 34:18 (12:6), Branik - Celje celjske mesnine 18:23 (7:14), Veplas Velenje - Rače 30:13 (14:6). 1. CELJE C. MESNINE 11 10 0 1 20 2. VEPLAS VELENJE 11 10 0 1 20 3. BRANIK 11 8 0 3 16 4. ŽALEC 10 7 0 3 14 5. MER. TENZOR PTUJ 11 6 0 5 12 6. RAČE 10 4 0 6 8 7. BREŽICE 11 2 0 9 4 8. ZAGORJE GEN - I 10 1 0 9 2 9. NAZARJE 11 0 0 11 0 ZRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Gra-brovec 4, Barbara Borovčak 6, Tonja Kolednik 1, Sindi Zorec 2,Gordana Žiher 7, Lucija Ivančič 7, Sandra Šraj-ner 4, Ana Ambrož, Doris Kovačec Trener: Sašo Petek Starejše deklice iz Ptuja so v soboto že drugič letos premagale kvalitetno ekipo iz Brežic. Tekma je bila na visokem nivoju. Trener domačih deklet Sašo Petek je bil zadovoljen z napadom, v obrambi pa bodo morala dekleta pokazati še malo več borbenosti. Mlajše deklice B REZULTATI 6. KROGA: Zagorje GEN I - Mercator Tenzor Ptuj 18:14 (10:5), Nazarje - Branik 12:14 (6:6). 1. ZAGORJE GEN -I 4 4 0 0 8 2. MER. TENZOR PTUJ 3 2 0 1 4 3. DRŠ ALEN MIHALJ 4 2 0 2 4 4. BRANIK 3 1 0 2 2 5. NAZARJE 4 0 0 4 0 ZAGORJE - PTUJ 18:14 (10:5) ZRK PTUJ: Drevenšek J. Čagran L. 4, Čagran S. 2, Širec L. 1, Širec T. 5, Bedrač N. 1, Puž N. 1 Mlajše deklice A ŠR. KK ZAGORJE - ZRK PTUJ 15:22 (6:12) ZRK PTUJ: Kukovec., Čagran L., Čagran S. 4, Lah 3, Širec T., Širec L., Pivko 1, Sirc, Kopold 6, Ambrož 8, Drevenšek, Bedrač, Puž. DK, TP, UK Rokomet • 2. SRL - vzhod Hrastnik je izrazit favorit Ptujski rokometaši se po visokem porazu doma proti Moškanjcem Gorišnici odpravljajo na gostovanje v Hrastnik, kjer se bodo v 11. krogu pomerili z domačim Dolom TKI, ki trenutno zaseda visoko 2. mesto na lestvici. Tudi na srečanju z mladimi Ptujčani so domačini absolutni favoriti, naloga gostujočih mladcev pa bo predvsem nabiranje izkušenj na težkih tekmah. Želja stratega Drave Milana Baklana je tudi izboljšanje realizacije, popraviti želijo tudi zelo slab start v samo tekmo, kar se je Ptujčanom primerilo na za- dnjih dveh preizkušnjah. Poseben poudarek bo namenjen obrambi, saj tu igra »dravašev« najbolj šepa, kar je še najbolj vidno proti fizično močnejšim moštvom, ki jim šibkejši ptujski mladeniči le s težavo parirajo. Sicer pa Drava nima v Hrastniku kaj izgubiti, lahko le veliko pridobi, vsaka osvojena točka pa bi bila že prava senzacija. Kljub temu pa se je treba zavedati, da je domača ekipa fizično močnejša in tudi izkušenejša, poleg tega pa tudi resen kandidat za uvrstitev v 1. B slovensko rokometno ligo. tp Bowling • Podjetniška iiga MO Ptuj potegnila daljšo v boju za 3. mesto Zadnji krog v letošnji jesenski podjetniški ligi je prinesel nekaj izjemno razburljivih zaključkov in rekordov. Končni zmagovalec je bil znan že pred zadnjim krogom - to je postala ekipa Tamesa, ki je za konec popravila ekipni rekord - 2880 podrtih kegljev. Ta dosežek je še toliko več vreden, ker je bil dosežen brez najboljšega posameznika ekipe, Roberta Šegula (nastopili so Vidovič, D. Šegula, M. Šegula in Trunk). Blestel je Igor Vidovič, ki je krepko presegel mejo 800. Drugo mesto je zanesljivo ubranila ekipa VGP Drava, zato pa je bil toliko bolj zanimiv obračun za končno 3. mesto. Ekipa Saška bar je potrebovala le tri točke iz dvoboja z Radiem-Tednikom, a je slednja z najboljšim letošnjim dosežkom (2747) zmagala kar 7:1! To je izkoristila ekipa Mestne občine Ptuj, ki se je z zmago proti ekipi Gama gradnje zavihtela pred obe omenjeni ... Končni vrstni red ne bi mogel biti tesnejši, saj ekipe na 3., 4. in 5. mestu loči le po točka razlike. Med najboljšimi posamezniki je na vrhu skupne razvrstitve prepričljivo Črtomir Goznik (Radio-Tednik), ki si je pred prvim zasledovalcem, Brankom Kelencom (VGP Drava), nabral precejšnjo prednost. Med najboljšo deseterico so trije igralci Tamesa, dva Radia-Tednika, pet ekip pa ima po enega predstavnika. Tudi v razvrstitvi MVP, najkoristnejši igralec (najvišji odstotek zmag v posameznih dvobojih), so prva štiri mesta zasedli Č. Goznik (84,62 %), B. Kelenc (79,81 %), R. Šegula (77,27 %) in S. Kolednik (75,96 %). Ekipa Garant zavarovanja je predčasno izstopila iz tekmovanja, novinka, ekipa Gama gradnje, pa je v nekaterih krogih favoritom od-ščipnila kar nekaj točk. Med ekipe, ki so naredile korak naprej, lahko prištevamo Čisto mesto, MP Ptuj in Elektro Maribor, nazadovali pa sta predvsem ekipi DaMoSSa (precej spremenjena ekipa) in Taluma. Rezultati 13., zadnjega kroga: Mestna občina Ptuj - GAMA gradnje 7:1, DaMoSS - Čisto mesto Ptuj 3:5, Talum - PSS 1:7, Tames - Elektro Maribor 6:2, Ilkos Candles - VGP Drava 1:7, Saška bar - Radio-Tednik Ptuj 1:7, Garant zavarovanje - MP Ptuj 0:8. 13 2880 13 2818 13 2535 13 13 13 1. TAMES 2. VGPDRAVA 3. M. OBČINA PTUJ 4. RADIO-TEDNIK 5. SAŠKA BAR 6. PSS 7. ČISTO MESTO PTUJ 13 8. ILKOS CANDLES 13 9. MP PTUJ D.O.O. 10. TALUM 11. ELEKTRO MB 12. DAMOSS 13. GAMA GRADNJE 14. GARANT ZAVAR. 2747 2528 2472 2346 2498 2347 2250 2531 2140 2060 84 76 69 68 67 60 56 50 49 48 44 39 18 168.4 165,3 160,3 162.5 161.6 139,3 150.6 151,8 148,2 139,1 145.7 135.8 120,0 Najboljši posamezniki zadnjega kroga: 1. Igor Vidovič (Tames) 828, 2. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 764, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 763, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 756, 5. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 724, 6. Joži Moho-rič (Radio-Tednik Ptuj) 713, 7. Mitja Šegula (Tames) in Danica Šegula (Tames) 699, 9. Robert Kurež (Saška bar) 690, 10. Jože Roškar (Elektro Maribor) 678. Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 185.5, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 181,6, 3. Robert Šegula (Tames) 174,3, 4. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 173,4, 5. Mitja Šegula (Tames) 171,2, 6. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 171,1, 7. Andrej Trunk (Tames) 168.6, 8. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 167,8, 9. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 167,7, 10. Gregor Milo-žič (Saška bar) 167,7. JM Strelstvo • 35. mednarodni turnir Beograd V finalu tudi B. Simonič in Z. Moičevic Pretekli vikend je bil v Beogradu tradicionalni dvodnevni mednarodni turnir v streljanju z zračnim orožjem, na katerem so strelci prvi dan tekmovali za Pokal mesta Beograd, drugi dan pa je potekala še Velika nagrada Beograda. Na tekmovanju je nastopalo 250 strelcev iz 15 držav, od tega je tekmovalo 140 tujcev in 110 domačih strelcev. Med številčno in močno mednarodno zasedbo najboljših strelcev iz Srbije, Ukrajine, Francije, Bolgarije, Madžarske in številnih drugih je nastopala tudi 30-članska zasedba slovenskih strelcev, med katerimi sta najboljše uvrstitve dosegla Grosupeljčan Željko Moičevic z dvema uvrstitvama v finale s puško in strelec Miklavža Boštjan Simonič, ki se je v finale najboljše osmerice s pištolo prebil v prvem dnevu tekmovanja. Boštjan je v kvalifikacijah s 578 krogi dosegel enega od svojih boljših rezultatov v zadnjem obdobju in zasedel 8. mesto. S tem dosežkom je uresničil svoja pričakovanja, zato je lahko v finalu streljal neobremenjeno, kar je pokazal z rezultatom 98,1 kroga in pridobil še eno mesto ter na koncu dosegel 7. rezultat dneva. V finalu je slavil svetovni podprvak iz Munchna Andri-ja Zlatic z visokimi 588 krogi, velik skok naprej pa je uspel drugemu srbskemu strelcu Damirju Mikecu, ki je z odličnimi 102,6 kroga napredoval s šestega na tretje mesto. Med ostalimi slovenskimi strelci sta mejo 570 krogov presegla še Simon Simonič s 572 krogi na 18. mestu in Grosupeljčan Franci Ivanc s 571 krogi na 20. mestu. Med mladinkami s pištolo je nastopala dornavska strelka Staša Simonič in s 355 krogi osvojila 15. mesto. Prvi dan tekmovanja nas je z medaljo \m*m m Ir—- ■"*■"...... Foto: Rok Ivanc Posnetek, na katerem je v ospredju olimpijec Damir Mikec, za njim Andrej Brunšek in v ozadju z belo kapo in majico Boštjan Simonič, je nastal pred tekmovanjem na uradnem treningu v strelskem centru Kovilovo v Beogradu. najbolj razveselil že omenjeni Moičevic, ki je 594 krogom iz kvalifikacij dodal še 102,9 kroga v finalu in zasedel odlično 2. mesto, zmagal je Nemanja Mirosavljev s 597 krogi in finalom 102,5. Med strelci s puško pa sta nastopala tudi dva ormoška strelca Tovarne sladkorja, Tadej Horvat je s 583 krogi osvojil 28. mesto, Boris Hergula pa je s 571 krogi pristal na 55. mestu. Drugi dan tekmovanja se je med finaliste znova prebil Moičevic in s 590 krogi v kvalifikacijah in finalom 102,8 osvojil 6. mesto. Tadej Horvat je drugi dan pokvaril svojo uvrstitev in s 579 krogi pristal na 43. mestu, uvrstitev prvega dne pa je izboljšal Boris Hergula, ki je s 576 krogi osvojil 50. mesto. Med strelci s pištolo je še drugič zapored slavil Zlatic, največji vtis na gledalce pa je naredil domačin Vasilije Groza, ki je v finalu dosegel redko videnih in visokih 103,7 kroga in se povzpel iz petega na drugo mesto. Najboljši slovenski nastop drugega dne je s 569 krogi in 17. mestom vknjižil Simon Simonič, Boštjan Simonič pa je tokrat s 566 krogi zaostal za svojim rezultatom prvega dne in osvojil 22. mesto. Rezultati, 1. dan: moški pištola: 1. Andrija Zlatic, SRB 588 + 99,8 = 687,8 2. Ivan Bidnyak, UKR 584 + 101,9 = 685,9 3. Damir Mikec, SRB 580 + 102,6 = 682,6 4. Juraj Tuzhinsky, SVK 582 + 100,3 = 682,3 5. Dimitrije Grgic, SRB 582 + 100,0 = 682,0 6. Juriy Popruzhnyy, UKR 581 + 100,0 = 681,0 7. Boštjan Simonič, SLO-JKM 578 + 98,1 = 676,1 8. Vasilije Groza, SRB 578 + 97,4 = 675,4 18. Simon Simonič, JKM 572 20. Franci Ivanc, GRO 571 30. Emerik Hodžič, IZO 561 Mladinke pištola 1. Sara Babicz, MAD 380 8. Danica Rašeta, SRB 365 15. Staša Simonič, SLO-DOR 355 Moški puška: 1. N. Mirosavljev, SRB 597 + 102,5 = 699,5 2. Ž. Moičevic, SLO-GRO 594 + 102,9 = 696,9 3. Igor Cotra, SRB 594 + 101,6 = 695,6 4. Dragan Markovic, SRB 593 + 102,5 = 695,5 5. Stevan Pletikosic, SRB 596 + 99,4 = 695,4 6. Yuriy Sukhorukov, UKR 592 + 101,3 = 693,3 7. Zoltan Balaž, SVK 592 + 101,3 = 693,3 8. Ivan Hižak, HRV 593 + 100,0 = 693,0 28. Tadej Horvat, TSO 583 55. Boris Hergula, TSO 571 V enotni in starejši kategoriji članic z zračno pištolo je nastopila dornavska strelka Staša Simonič in s 358 krogi osvojila 37. mesto, najboljša Slovenka pa je bila tokrat Valerija Kufner s 372 krogi na 23. mestu. Prvi del mednarodnega nastopanja je tako s tekmama v Zagrebu in Beogradu zaključen, drugi del pa se bo nadaljeval po novem letu v Trzinu in Rušah. V soboto in nedeljo se bodo slovenski strelci pomerili na 2. odprtem kontrolnem tekmovanju v Ljubljani in na tradicionalnem 18. turnirju samostojnosti Ptuj 2010 na mestnem strelišču na Ptuju, zato ste vsi simpatizerji športnega streljanja vabljeni k ogledu popoldanskih finalnih nastopov najboljših strelcev s puško in pištolo. Simeon Gonc 2. dan Moški pištola: 1. Andrija Zlatic, SRB 586 + 100,6 = 686,6 2. Vasilije Groza, SRB 579 + 103,7 = 682,7 3. Damir Mikec, SRB 582 + 99,2 = 681,2 4. Serhiy Kudrya, UKR 582 + 98,5 = 680,5 5. Andrij Sokol, UKR 578 + 100,4 = 678,4 6. Ivan Bidnyak, UKR 580 + 98,3 = 678,3 7. Valtz Julien, FRA 576 + 97,2 = 673,2 8. Juraj Tuzhinsky, SVK 576 + 0,0 = 576,0 17. Simon Simonič, JKM 569 krogov 19. Emerik Hodžič, IZO 568 22. Boštjan Simonič, JKM 566 Članice pištola 1. Zorana Arunovic, SRB 386 + 101,2 = 487,2 8. Yuliya Korostyolova, UKR 380 + 95,2 = 475,2 23. Valerija Kufner, SLO-DPR 372 37. Staša Simonič, SLO-DOR 358 Moški puška: 1. Stevan Pletikosic, SRB 598 + 99,7 = 697,7 2. N. Mirosavljev, SRB 595 + 102,1 = 697,1 3. Miljenko Sebic, SRB 592 + 102,1 = 694,1 4. Milutin Stevanovic, SRB 590 + 103,8 = 693,8 5. Zoltan Balaž, SVK 593 + 100,2 = 693,2 6. Ž. Moičevic, SLO-GRO 590 + 102,8 = 692,8 7. Igor Cotra, SRB 592 + 100,7 = 692,7 8. Marin Šebalj, HRV 590 + 100,6 = 690,6 43. Tadej Horvat, TSO 579 50. Boris Hergula, TSO 576 Košarka • P.A.R.K.L. Domačini zadržali popoln izkupiček 4. krog v ligi PARKL je minil v znamenju domačih moštev, saj se je prav vseh osem tekem končalo z zmagami domačinov. Še najbolj napeto je bilo po pričakovanju na derbiju 2. lige skupine B med ptujskim Klubom ptujskih študentov in mariborskim Adeccom. V 1. ligi ni bilo presenečenj. Pragersko je še enkrat več dokazalo, da so trenutno najbolj »vroča« ekipa lige. V domači dvorani so z 20 točkami prednosti ugnali prav tako izkušeno ekipo Good Guysov. Podobno prepričljive predstave kaže tudi ekipa Vinag MCA, ki je nanizala tretjo zaporedno zmago, tokrat je bila boljša od ekipe KK Starše 2. Za veselje v Staršah je poskrbela ekipa KK Starše 1, ki je bila boljša od ŠD Kidričevo, ki se nikakor ne more pobrati po lanskem uspehu in so vsekakor nezadovoljni zaradi štirih porazov in predzadnjega mesta. Do nove, tretje zmage v sezoni je prišla tudi ekipa »optikov« ŠD Majšperk. Nepopolni Cirkovčani niso mogli resneje ogroziti razigranih Majšperčanov, končnih 22 točk prednosti pa je tudi realni odraz dogajanja na igrišču. Majšperk tako še naprej proti pričakovanjem zaseda mesta v zgornji polovici lestvice. Vse bolj zanimivo postaja tudi v 2. ligi. V skupini A nepo-ražena ostaja ekipa KK Rače, ki je z zmago nad Dornavo po- trdila vlogo favorita skupine. Pomembno zmago v boju za končnico je nad Črešnjevcem zabeležila še Ptujska Gora. V skupini B neporaženi ostajajo ptujski študentje. V derbiju kroga so bili v napeti končnici boljši od Adecca. Gostitelji so tekmo preobrnili v svojo korist prav v zadnjih minutah tekme po požrtvovalni igri v obrambi in seriji uspešnih metov za tri točke. KPŠ tako ostaja vodilna ekipa zelo močne in zanimive skupine, ki obeta zanimivo nadaljevanje sezone. 1. LIGA REZULTATI 4. KROGA: KK Pra-gersko - Good Guys 92:72 (28:23, 19:8, 23:24, 22:27), KK Starše 1 -ŠD Kidričevo 73:65 (16:25, 20:16, 16:16, 21:8), Optika Pelikan ŠDM - TED ŠD Cirkovce 79:57 (21:9, 18:16, 19:15, 21:17), Vinag MC Apro - KK Starše 2 84:67 (11:15, 24:18, 27:16, 22:18). 1. KK PRAGERSKO 2. VINAG MC AGRO 3. OPTIKA PELIKAN ŠDM 4. GOOD GUYS 5. KK STARSE 1 6. KK STARŠE 2 7. ŠD KIDRIČEVO 8. TED ŠD CIRKOVCE Ekipa Optika Pelikan ŠD Majšperk 2. LIGA - SKUPINA A REZULTATI 4. KROGA: KK Rače -KMO Dornava 73:54 (16:18, 20:11, 16:7, 21:18), ŠD Ptujska Gora - Čre-šnjevec 52:40 (13:9, 6:12, 19:8, 14:11). 1. KK RAČE 3 3 0 6 2. KMO DORNAVA 3 2 15 3. ŠD PTUJSKA GORA 3 2 1 5 4. MIZARSTVO VUK ŠDM 3 12 4 5. ČREŠNJEVEC 4 0 4 4 2. LIGA - SKUPINA B REZULTATI 4. KROGA: Prager-sko veterani - ŠD Nova vas Maribor 85:76 (22:24, 22:19, 21:16, 20:17), Klub ptujskih študentov - Adecco 79:76 (16:24, 21:13, 14:24, 28:15). 1. KLUB PTUJSKIH ŠTUD. 3 3 0 6 2. ADECCO 4 2 2 6 3. PRAGERSKO VETERANI 3 2 15 4. ŠD NOVA VAS MARIBOR 3 1 2 4 5. VETERANI 3 0 3 3 Danilo Klajnšek 4 4 Mali nogomet • ZLMN MNZ Ptuj Letos v treh ligah kar 26 ekip S tekmami 5. kroga se je ta vikend nadaljevala zimska liga malega nogometa. Liga, ki vsako leto poteka pod okriljem MNZ Ptuj, se letos odvija že 13., vsekakor pa gre za tekmovanje, ki je iz leta v leto boljše, bolje organizirano in ne bomo prav veliko pretiravali, če omenimo, da tovrstna liga sodi med najboljše in najmočnejše tovrstne v Sloveniji. Janko Turk, vodja tekmovanja Zimske lige malega nogometa, sicer pa sekretar MNZ Ptuj, je za Štajerski tednik podal nekaj zanimivosti in značilnosti o sami ligi: »V letošnji zimski ligi malega nogometa, ki jo organizira MNZ Ptuj, sodeluje 26 ekip. To je največje število sodelujočih ekip v 13-letni zgodovini zimske lige malega nogometa. Temu primerno smo tudi razporedili Foto: Črtomir Goznik Janko Turk, sekretar MNZ Ptuj ekipe v dve kakovostni ligi, in sicer bo v prvem razredu sodeluje 10 ekip, v 2. razredu, ki je razdeljen na dve skupini, pa v vsaki skupini po osem ekip. Sistem tekmovanja je enokro-žen, s tem da se v prvem razredu prve tri uvrščene ekipe iz rednega dela prvenstva v končnici med seboj pomerijo Nogomet • Turnir v S. Gradcu Mladi dravaši drugi Pretekli konec tedna, 10., 11., in 12. decembra, je v Slovenj Gradcu potekal mednarodni dvoranski nogometni turnir - 8. Memorial Danila Gostenčnika. V soboto je v skupini U-12, kjer je sodelovalo 20 ekip, Nogometna šola Poli Drava osvojila odlično 2. mesto, Boštjan Nahberger pa je bil razglašen za najboljšega strelca turnirja. Skupina B: NŠ Robert Koren 2 -NŠ Poli Drava 1 0:4, NŠ Poli Drava 1 - NK Rudar Velenje 3:1, NK Korotan - NŠ Poli Drava 1 1:5, NŠ Poli Drava 1 - NK Fužinar 3:1 Nadaljevanje: NŠ Poli Drava 1 - Nogomet • 1. SML, 1. SKL i. SML i. SKL REZULTATI 17. KROGA: NS Poli Drava - Bravo Publikum 2:0, IB Interblock - Aluminij 2:2, HIT Gorica -Mura 05 5:1, Nissan Ferk Jarenina -Maribor 0:2, CM Celje - NŠ R. Koren Dravograd 4:0, Olimpija - Koper 4:2, NOGA Triglav - Domžale 0:1, Rudar Velenje - Simer šampion 2:0. 1. MARIBOR 16 12 2 2 45:18 38 2. CM CELJE 15 11 4 0 49:18 37 3. IB INTERBLOCK 16 10 2 4 37:23 32 4. SIMER ŠAMP. 16 10 1 5 30:18 31 5. HIT GORICA 16 8 4 4 35:23 28 6. DOMŽALE 18 9 1 5 36:28 28 7. KOPER 16 8 3 5 39:30 27 8. POLI DRAVA 16 8 2 6 32:41 26 9. RUDAR VELENJE 16 7 4 5 31:24 25 10. OLIMPIJA 15 6 2 7 32:28 20 11. ALUMINIJ 16 5 5 6 35:32 20 12. B. PUBLIKUM 16 5 3 8 31:31 18 13. NOGA TRIGLAV 16 3 4 9 22:34 13 14. MURA 05 16 4 0 12 16:44 12 15. NŠ R. KOREN 15 0 2 13 8:45 2 16. F. JARENINA 15 0 1 14 9:50 1 NŠ POLI DRAVA - BRAVO PUBLIKUM 2:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Rakovec (7), 2:0 Rakovec (55) NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Mlinaric, Topolnik (Bezjak), M.Roškar (B. Roškar) Rakovec, Zdovc, Pukšič (Pernek), Ljubec, Pauko (Kocuvan), Matjašič, Sitar (Pal). Trener: Tomislav Grbavac. IB INTERBLOCK -ALUMINIJ 2:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Derviševič (32), 2:0 Rama (35), 2:1 Lidijan (39. avtogol), 2:2 Petek (73) ALUMINIJ: Duh (Peršuh), Hol-cman, Hočevar, Polajžer, Rumež, Horvat, Korpar, Petek, Pučko, Pulko (Tisaj, Ornik)), Vindiš (Cesar). Trener: Primož Gorše. REZULTATI 17. KROGA: NS Poli Drava - Bravo Publikum 2:4, IB Interblock - Aluminij 1:1, HIT Goriva -Mura 05 2:0, Nissan Ferk Jarenina -Maribor 0:1, CM Celje - NŠ R. Koren Dravograd 1:4, Olimpija - Koper 1:1, NOGA Triglav - Domžale 2:0, Rudar Velenje - Simer Šampion 1:3. 1. IB INTERBLOCK 16 12 2 2 43:15 38 2. DOMŽALE 16 11 3 2 29:10 36 3. B. PULIKUM 16 8 5 3 33:16 29 4. MARIBOR 16 9 2 3 26:21 29 5. NOGA TRIGLAV 16 7 3 6 25:23 24 6. MURA 05 16 7 3 6 23:37 24 7. RUDAR VELENJE 16 7 2 7 32:26 16 8. HIT GORICA 16 7 2 7 26:27 16 9. KOPER 16 7 2 7 27:29 16 10. OLIMPIJA 15 5 5 5 20:18 20 11. POLI DRAVA 16 5 2 9 15:30 17 12. DRAVOGRAD 15 4 4 7 19:23 16 13. CM CELJE 15 4 4 7 19:26 16 14. ALUMINIJ 16 3 6 7 13:29 15 15. F. JARENINA 15 3 3 9 14:22 12 16. SIMER ŠAMP. 16 2 2 12 13:24 8 NŠ POLI DRAVA - BRAVO PUBLIKUM 2:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Vidic (22), 1:1 Korič (27), 1:2 Agičič (32), 1:3 Vidic (49), 2:3 Rogina (58), 2:4 Agičič (77) NŠ POLI DRAVA: Frlež, Trep, Habith, Leskovar (Rogina), Zajc (Zupanič), Klajderič, Legčevič, Kajzer, Jurič, Ki-rič, Kočar. Trener: Damjan Vogrinec. IB INTERBLOCK -ALUMINIJ 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Goljat (67), 1:1 Bajrič (82) ALUMINIJ: Klasinc, Leskovar, Kajtna, Gerečnik (Koren), Dvoršak - Špehar, Cafuta, Vujisič, Planinšek, Goljar, Sagadin, Damše (Špehonja). Trene: Silvo Berko. Danilo Klajnšek za prvaka lige. V drugem razredu pa se po končanem rednem delu prvenstva ekipe, ki so isto uvrščene v skupini med seboj pomerijo še v dodatnem krogu. Zaključek tekmovanja je predviden v drugi polovici januarja 2011.« Kakšen tulsal gledamo letos? »Glede na to, da se v ligo iz leta v leto prijavljajo v večini iste ekipe, ki so sestavljene s številnimi kvalitetnimi igralci velikega in malega nogometa, ni bil straha, da gledalci tudi v letošnji zimi ne bi uživali v športni dvorani Center ob spremljanju tekem. Kar je posebej zanimivo in spoštovanja vredno, je, da številni igralci, ki izhajajo iz tega okolja in si sedaj nogometni kruh služijo pri raznih ekipah tako v Slo- veniji kot tujini, se z veseljem odzovejo povabilu svojih kolegov in skupaj z njimi zaigrajo v tej ligi, kar daje tej ligi dodano vrednost.« Mnenje tako laikov kot strokovnjakov je, da je ta liga med najmočnejšimi tovrstnimi v Sloveniji. Kaj jo dela boljšo in močnejšo od drugih primerljivih? »Z modelom tekmovanja, kot ga imamo trenutno, ko smo lige razdelili po kvaliteti, smo naredili tekmovanje precej zanimivejše. Čeprav ima zimska liga malega nogometa pod okriljem MNZ Ptuj status rekreacijske lige, lahko povem, da nameravamo v bližnji prihodnosti aktivno peljati zadeve v smeri, da dobi vsaj del te lige status 3. futsal lige NZS. Seveda to posledično za seboj povleče nekatere administrativne zadeve, kot so uradna registracija klubov in igralcev. Vsekakor pa je osnova za uradno verificiranje lige dovolj velik interes klubov, ki bodo sodelovali v tej ligi.« tp NK Kamnik 1 3:0, NK Rudar Trbovlje - NŠ Poli Drava 1 1:4 Polfinale: NK Rudar Velenje - NŠ Poli Drava 1 1:2 Finale: NŠ Poli Drava 1 - Blue hope 98 Zagreb 0:3. UR Fotografija desno: Z leve (zgoraj): trener Boštjan Zemljarič, Boštjan Nahberger, Tomaž Murko, Tim Lončarič (kape-tan), Marko Zemljarič, Nejc Ekart, Niko Vajda, Jakob Gal Gačnik, Metod Majcen Kostič Namizni tenis • 2., 3. SNTL Poraza Ptuja in Cirkovc V 2. in 3. slovenski moški namizno-teniški ligi so igralci druge ekipa Ptuja in Šternamatika Cirkovce izgubili dvoboje kot domačini. Še najbližje zmagi so bili Ptujčani proti drugi ekipi Kema Puconci, saj je o zmagovalcu odločala deveta partija, kjer pa je Žan Napast izgubil proti Matisu. V drugem sobotnem dvoboju pa so igralci Sobote II. dosegli maksimalno zmago. Tudi v Cirkovcah so domačini doživeli dva poraza, ki sta bila v bistvu pričakovana, saj so igrali proti vodeči in četrtouvrščeni ekipi na prvenstveni razpredelnici. 3:2, Krušič - Železni 3:2, Drčič - Su-kič 1:3, Napast - Železni 0:3, Krušič - Matis 3:0, Drčič - Železni 3:0, Krušič - Sukič 2:3, Napast - Matis 0:3 3. SNTL (m) 2. SNTL (m) REZULTATI 5. KROGA: Ptuj II. -Kema Puconci II. 4:5, Ptuj II. - Sobota II. 0:5, Arrigoni - Gorica 5:4, Branik Markezit - Sobota II. 5:3, Žogica - Merkur 5:1, Olimpija - Me-lamin 5:0, Branik Markezit - Kema Puconci 2:5, Žogica - Melamin 5:1, Olimpija - Merkur 5:1. 1. OLIMPIJA 9 8 1 16 2. MELAMIN 9 7 2 14 3. ŽOGICA 9 6 3 12 4. MERKUR 9 6 3 12 5. KEMA II. 9 6 3 12 6. ARRIGONI 8 4 4 8 7. SOBOTA II. 9 3 6 6 8. BRANIK MARKEZIT 9 3 6 6 9. GORICA 8 17 2 10. PTUJ II. 9 0 9 0 PTUJ II. - SOBOTA II. 0:5 Napast - Pečnik 0:3, Drčič - Vo-roš 1:3, Krušič - Kolbl 1:3, Drčič -Pečnik 1:3, Napast - Kolbl 0:3 PTUJ II. - KEMA PUCONCI 11. 4:5 Napast - Sukič 0:3, Drčič - Matis REZULTATI 8.KROGA: Sternmatlk Cirkovce - Iskra Avtoelektrika 0:5, Sternmatk Cirkovce -Logatec 1:5, Hrastnik -Krka II. 5:3, Vesna Zalog -Royal Beach 0:5, Kajuh Slovan - Križe 5:3, Ljutomer - Logatec 5:3, Žogica II. - Preserje 1:5, Radlje - Vrhnika 5:0, Vesna Zalog - Križe 3:5, Kajuh Slovan - Royal Beach 5:0, Ljutomer - Iskra Avtoelektrika 2:5, Žogica II. - Vrhnika 5:1, Radlje - Preserje 2:5. 1. ISKRA AVTOELEKTRIKA 15 13 2 26 2. KRIŽE 15 13 2 26 3. KRKA II. 14 12 2 24 4. LOGATEC 15 12 3 24 5. PRESERJE 15 10 5 20 6. HRASTNIK 14 8 6 16 7. KAJUH SLOVAN 15 8 7 16 8. LJUTOMER 15 7 8 14 9. VESNA ZALOG 15 6 9 12 10. RADLJE 15 5 10 12 11. ROYAL BEACH 15 5 10 10 12. ŽOGICA II. 15 3 12 6 13. ŠTERNMATIK CIRKOVCE 15 2 13 4 14. VRHNIKA 15 0 15 0 ŠTERNMATIK CIRKOVCE -ISKRA AVTOELEKT. 0:5 Krnjak - Bressar 0:3, Blatnik - K. Peršolja 0:5, Stern - L. Peršolja 0:3, Blatnik -Bressar 0:3, Krnjak - L. Peršolja 0:3. ŠTERNMATK CIRKOVCE -LOGATEC 1:5 Krnjak - Bončina 1:3, Slaček -Predanič 3:0, Blatnik - Golčnik 1:3, Slaček - Benčina 0:3, Krnjak - Golčnik 0:3, Blatnik - Avbelj 0:3. Danilo Klajnšek Športni napovednik Rokomet 1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA PARI 15. ROGA: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož, Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper, Trimo Trebnje - Šmartno, Maribor Branik - Gorenje, Krka - Slovenj Gradec, Slovan - Loka. 2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD PARI 11. ROGA: Moškanjci Gorišnica - Dobova (v soboto ob 19.30), Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj (v petek ob 19.30), Pomurje, Brežice -Radeče MIK Celje. Odbojka 3. DRŽAVNA ODBOJKARSKA ŽENSKA LIGA PARI 11. KROGA: Formis II. - AC Prstec Ptuj, Nova KBM Branik II. -Turbina, Maribor - ZM Ljutomer. Mali nogomet LIGE MNZ PTUJ 1. LIGA MNZ PTUJ; PARI 5. KROGA - NEDELJA ob 14.20: Mitmau -ŠD Vitomarci; 15.00: ŠD Rim - ŠD Juršinci; 15.40: Mogg - Hobit Pub Apače; 16.20: Bar Saš - KMN Majolka; 17.00: Mark 69 Agencija As. 2. LIGA MNZ PTUJ - SKUPINA A: 11.40: Club 13 - ŠD Draženci; 12.20: ŠD Kenguru - KMN Draženci; 13.00 Apolon II - SGD in Slikople-skarstvo Goričan, 13.40: O Sole mio - ŠD Pobrežje. 2. LIGA MNZ PTUJ - SKUPINA B: 9.00: Klub ptujskih študentov - ŠD As Evroavto; 9.40: ŠD Polenšak - Dsuper Team; 10.20: Sport club M -NK Bistrica; 11.00: Bar Gloria - ŠD Ptujska Gora. ZLMN Ormož Razpored tekem 6. kroga (sobota, 18. 12. 2010, v športni dvorani Hardek): ob 14.00: Mladost Miklavž - KOŠ; ob 14.40: Jerebič Črni Ribič - Bar Gaja Ivanjkovci; ob 15.20: Furija - Akord Bar; ob 16.00: Inox ograje Majcen - Bar Maček; ob 16.40: Beno Udrih Team - Portal Cvetkovci. net; ob 17.20: Vičar Transport Vičanci - Fiposor Aries IT. Razpored tekem 7. kroga (nedelja, 19. 12. 2010): ob 9.30: KOŠ - Inox ograje Majcen; ob 10.10: Vičar Transport Vičanci - Furija; ob 10.50: Bar Maček - Beno Udrih Team; ob 11.30: Akord Bar - Mladost Miklavž; ob 12.10: Portal Cvetkovci.net - Jerebič Črni Ribič; ob 12.50: Bar Gaja Ivanjkovci - Fiposor Aries IT. Boks • 1. liga Najboljši boksarji na Ptuju Boksarska zveza Slovenije je pred tremi leti ustanovila 1. slovensko boksarsko ligo, ki s časom dobiva svojo formo, saj v njej sedaj nastopa že štirinajst klubov. Dober je tudi način izbire nasprotnikov, saj se leti določajo glede na starost in število odboksanih dvobojev. Najboljši amaterski slovenski boksarji se bodo v nedeljo zbrali na Ptuju, saj je BK Ring organizator 3. kroga 1. lige. Tekmovanje se bo začelo ob 13. uri in bo potekalo v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Po dveh krogih je v skupnem seštevku premočno v vodstvu BK Ring, ki je zbral kar 22 točk, medtem ko sta BK Ljubljana in BK Slovenska Bistrica zbrala 10 točk. Ptujčani si želijo na domači tekmi svojo trenutno premoč še utrditi, zato so v zadnjem obdobju trdo trenirali. Na spisku prijav so oddali kar deset boksarjev: Blaž Škrjanec, Marcel Gojkošek, Aleš Kujovec, Uroš Šegula, Nejc Nedeljko, Nino Milošič, Marko Mako-vec, Jernej Gajšek, Vadim Krupyshev in Rok Dolenc. Vsi so v dobri formi, njihov trener Ivan Pučko pa je pred nedeljskimi dvoboji povedal: »Pričakujem, da se bo naša mlada ekipa pred domačo publiko izkazala z dobrim boksanjem. Kot domačini bomo še dodatno motivirani in verjamem, da bodo moji boksarji dali v ringu svoj trenutni maksimum.« Glede na prijave boksarjev iz štirinajstih slovenskih klubov organizatorji pričakujejo približno petnajst zanimivih dvobojev v vseh kategorijah. Ob močni domači zasedbi so prijavljeni še štirje aktualni državni prvaki iz BK Slovenska Bistrica in BK Celje. Glede na razmere v našem amaterskem boksu se nam obetajo zanimivi in kvalitetni dvoboji. Vsekakor bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj v nedeljo popoldan ljubitelji boksa prišli na svoj račun. David Breznik, DK, UK Tenis • TK Terme Ptuj OP-18 Olimpije Na odprtem prvenstvu TK Olimpija v Ljubljani je iz TK Terme Ptuj nastopila Marina Baklan. Le-ta je bila v 1. krogu uspešna, v drugem pa jo je izločila Manca Pislak (TC Ljubljana). Turnir je osvojila 1. nosilka Nina Nagode. OP-18 Šport plus Fantje v konkurenci U-18 so se prav tako merili v Ljubljani, a na igriščih TK Šport plus. Nastopila sta tudi dva igralca TK Terme Ptuj. Jan Lah se je na glavni turnir uvrstil preko kvalifikacij in je bil uspešen tudi v 1. krogu glavnega turnirja. Njegova pot se je končala v 2. krogu, kjer je bil boljši Rihard Rožac (Benčsport Ljubljana). Slednji je v 1. krogu izločil še drugega Ptujčana, Blaža Kocjana. Zmagovalec turnirja je postal Mariborčan Matej Leljak. OP U8-11ŽTK Maribor V Mariboru so nastopili najmlajši igralci. Izmed igralcev TK Terme Ptuj je Jure Glodež v kategoriji midi tokrat izgubil v 1. krogu proti 1. nosilcu. Blaž Vidovič je bil uspešnejši v kategoriji U-10, kjer se je prebil do polfinala, Urban Gnilšek pa se je v kategoriji U-11 uvrstil v četrtfinale. RR U-14 Rogaška Na igriščih TK Rogaška je potekalo tekmovanje Round Robin za kategorije U-14. Ptujčani (Tine Glodež, Blaž Bezjak, Blaž Murko in Tomaž Petrovič) so v svojih skupinah pristali na 3. ali 4. mestu, s čimer so se uvrstili na zaključni B-turnir, ki bo ta konec tedna. JM Šolski šport • Nogomet Finalni turnir 1. faze RIN U-10 v Slovenski Bistrici Minuli vikend je v Slovenski Bistrici na OŠ Pohorskega odreda potekal finalni turnir 1. faze selekcij U-10. Vodja tekmovanja je bil Branko Šlamberger, nogometni naraščajniki pa so se med seboj merili enkrat 16 minut. Na turnirju so nastopile ekipe NK AHHA EMI Bistrica A, NK AH HA EMI Bistrica B, NŠ Poli Drava in NK Stojnci, vsaka ekipa pa je nastopila z ekipo A in B. Slavila je domača ekipa NK AHHA EMI Bistrica A, poleg nje pa sta se v 2. fazo tekmovanja uvrstili še drugo- in tretjeuvrščena ekipa, NŠ Poli Drava Ptuj in NK AHA EMMI Bistrica B. Rezultati: AHHA EMI Bistrica A a - Stojnci a 3:0, AHHA EMI Bistrica A b - Stojnci b 5:1, AHHA EMI Bistrica B a - Poli Drava a 2:2, AHHA EMI Bistrica B b - Poli Drava b 0:1, Stojnci a - NŠ Poli Drava a 1:1, Stojnci b - NŠ Poli Drava b 1:3, AHHA EMI Bistrica B a - AHHA EMI Bistrica A a 0:3, AHHA EMI Bistrica B b - AHHA EMI Bistrica A b 0:1, AHA EMI Bistrica B a -Stojnci a 1:0, AHA EMI Bistrica B b - Stojnci b 1:0, Poli Drava a - AHHA EMI Bistrica A a 3:0, Poli Drava b -AHHA EMI Bistrica A b 0:6. Končni vrstni red: Vrstni red ekip A: 1. NK AHA EMMI Bistrica A 2. NŠ Poli Drava 3. NK AHA EMMI Bistrica B 4. NK Stojnci Vrstni red ekip B: 1. NK AHA EMMI Bistrica A 2. NŠ Poli Drava 3. NK AHA EMMI Bistrica B 4. NK Stojnci tp Namizni tenis • Mlad. SP Odličen dosežek mladega Prleka Mladinskega svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, ki se je minulo soboto končalo v Bratislavi, se je pod vodstvom trenerja Marjana Oražma udeležil tudi Jan Žibrat iz Mote pri Ljutomeru in bil izjemno uspešen. Pri posameznikih se je uvrstil med 32 najboljših na svetu, v mešanih dvojicah pa med 16. Žibrat je v predtekmovalni skupini s 3:0 premagal Brazilca Erica Jouti, nato pa je z 2:3 izgubil proti Fu En Tiu iz Tajva-na. Na glavni turnir prvenstva se je uvrstil kot zmagovalec skupine in v prvem krogu s 4:1 premagal Angleža Davida McBeatha, kar je zadostovalo za uvrstitev med 32 najboljših mladincev na svetu. V nadaljevanju je izgubil z 1:4 proti Benjaminu Brossierju iz Francije. V konkurenci mešanih dvojic je Jan Žibrat nastopil z Madžar-ko Doro Madarasz, s katero sta v prvem krogu glavnega turnirja s 3:1 premagala par Roman Rezetko/Eva Jurkova iz Slovaške. Tudi v 2. krogu je Jan Zibrat bil slovensko-madžarski dvojec uspešen, saj sta s 3:2 premagala par Hermeet Desai iz Indije in Ching Wan Li iz Hong Konga. V boju za uvrstitev med osem najboljših mešanih dvojic na svetu sta Žibrat in Madarasz z 0:3 izgubila proti prvima nosilcema, Gaoyuan Lin/Yuling Zhu iz Kitajske. NŠ Šahovski kotiček Božično-novoletni šahovski turnir V organizaciji šahovske sekcije Spuhlja (ŠSS) se igra v nedeljo, 26. decembra, s pričetkom ob 9. uri v Gostišču pri Majdi v Spuhlji. Za prva tri mesta se podelijo pokali. Ravno tako se podeli pokal za najbolje uvrščenega krajana s stalnim prebivališčem v Spuhlji. Hitropotezni turnirji V decembru se je končal ciklus 12 hitropoteznih turnirjev šahovske sekcije Spuhlja (ŠSS). Končni vrstni red: 1. Martin Majcenovič, 2. Leon Cestnik, 3. Marjan Kuhar, 4. Karel Robnik, 5. Stanko Toplak, 6. Branko Rot, 7. Milan Kolarič, 8. Mirko Zemljarič, 9. Miran Eržen, 10. Jože Jagarinec, 11. Predrag Kostadinovski. Slovenskogoriška šahovska liga Pri sv. Tomažu se je z 2. krogom nadaljevalo tekmovanje v Sloven-skogoriški šahovski ligi. Rezultati: Društvo Sivi Panter Juršinci - Šahovsko društvo Gorišnica 5:3 (Ku-kovec - Vrbančič 1:1, Cafuta - Lazar 1:1, Rojec - Toplak 2:0, Lajh -Cvitanič 1:1); Športno društvo Destrnik 2 - Bar Desetka Leskovec 2:6 (Kramberger - Žerak 0:2, Toplak - Zagoršek 1:1, Burina - Lubaj 0:2, Petrič - Vidovič 1:1 ); Šahovska sekcija Spuhlja - Športno društvo Destrnik 1 3:5 (Kuhar - Cvetko 0:2, Rot - Križe 1:1, Kocbek - Vidovič 1:1, Ržen - Holc 1:1); Šahovsko društvo Dornava - Športno društvo sv. Tomaž 5:3 (Viher - Grašič 2:0, Šoštarič - Rižnar 2:0, Kokol - Štu-hec 0:2, Šilak - Mandelj 1:1). Trenutni vrstni red: Bar Desetka Leskovec 4 točke (12:4), Društvo Sivi Panter Juršinci 4 (11,5:4,5), Športno društvo Destrnik 1 3 (9:7), Šahovska sekcija Spuhlja 2 (9:7), Šahovsko društvo Dornava 2 (6,5:9,5), Športno društvo Destrnik 2 1 (6:10), Šahovsko društvo Gorišnica 0 (5:11), Športno društvo Sv. Tomaž 0 (5:11). Naslednji, 3. turnir bo v soboto, 15. 1. 2011, v Destrniku. Anton Lajh Športno plezanje • Plezalni klub 6b Ptuj Uspešno izveden plezalni tečaj Plezalni klub 6b iz Ptuja sedaj že po tradiciji vsako leto organizira dva začetna tečaja športnega plezanja na leto; gre za tečaje, ki so v glavnem namenjeni populaciji nad petnajstim letom starosti. V drugem letošnjem so imeli dvanajst prijavljenih, izmed katerih jih je izpit na koncu naredilo deset. Učili so se v manjših skupinah, sam tečaj pa so izpeljali štirje izkušenih ptujski športni inštruktorji ali učitelji športnega plezanja: Stanislav Zebec, Peter Blagovič, Davorin Voglar in Tina Cvetko. V dveh mesecih so plezali na mali in veliki umetni steni in zunaj v naravnih plezališčih. Tečajniki so se naučili osnovnih plezalnih manevrov in vse o varnosti v športnem plezanju, kar je tudi najpomembnejše za ta vedno popularnejši šport. Tečaj plezanja je bil razdeljen na teoretični in praktični del, ki so jih v klubu na nek način združili, saj so tako učenci največ odnesli. Poudarek je bil seveda na praktičnem delu, ki se je večino časa izvajal na umetni steni. Po sklopih so po teoretičnem delu sledile vaje tehnik plezanja, varovanja, vezanja vozlov, spoznali so opremo, Gimnastika predvsem pa so se osredotočili na posamezne situacije pri plezanju in kako reagirati v steni. Vzdušje na tečaju je bilo zelo sproščeno, a še vedno dovolj resno, da so se zavzeto opravile vse predpisane vaje. Večina udeležencev je nad plezanjem tako navdušena, da nato še dalje ostane v Plezalnem klubu 6b iz Ptuja. Po samem tečaju je predsednica PK 6b iz Ptuja Tina Cvetko dejala: »Mislim, da jih je večina prišla na tečaj iz radovednosti ali pa zato, ker so že kje plezali in bi radi svoje znanje nadgradili. Zanimivo je bilo tudi razmišljanje, da je večina mislila, da moraš biti za plezanje zelo močan, vendar so tečajniki kmalu spoznali, da je bolj kot moč pomembna tehnika plezanja. Mi v klubu smo zelo zadovoljni z odzivom, po reakcijah po končanem izpitu pa menim, da so s samim potekom tečaja in osvojenim znanjem zadovoljni tudi naši učenci. Posebej pa nas veseli, da se je večina tako navdušila za plezanje, da se bo pridružila naši plezalni družini in bo nadaljevala plezalne aktivnosti.« Po končanem teoretičnem in praktičnem delu izpita so Tjaša Flanjak tretja v akrobatiki Gimnastika ima kot bazični šport na Ptuju iz leta v leto večjo popularnost. Na državnem prvenstvu v akrobatiki v Kopru za mlajše kategorije je imelo Gimnastično društvo Ptuj skupno 13 nastopajočih. Po starostnih skupinah so nastopili v kategorijah cicibank, mlajših deklic, starejših deklic in mladink. Po pričakovanjih je v slednji največ pokazala najboljša ptujska gimnastičar-ka zadnjih let Tjaša Flanjak, ki je v konkurenci štiridesetih tekmovalk osvojila odlično 3. mesto. Zmagala je članica Gi-mnastičnega kluba Flip Piran Ilarija Grižon. Flanjakova je dobila najvišjo oceno 9,70 pri prvem obveznem skoku, premetu naprej, v sklop tekmovanja so sodili še trije dodatni skoki (rondat s salto vleknjeno, rondat salta sklonjeno in ron-dat s salto sklonjeno z obratom). Naša mlada tekmovalka ima že dalj časa velike težave s poškodbo gležnja, tako da je bronasta medalja zelo lep uspeh. Lanskoletna cicibanska državna prvakinja Pia Panič se je preselila v kategorijo višje, kjer je vsekakor močnejša konkurenca. Osvojila je zelo solidno 13 mesto. Zraven nje so pri mlajših deklicah nastopile še Anja Molnar, Lea Skok in Eva Strelec. V konkurenci starejših deklic je bila Eva Veselič dvajseta, ob njej pa je iz ptujskih vrst tekmovala še Foto: Črtomir Goznik Tjaša Flanjak Vanja Anžel. Gimnastično društvo Ptuj je imelo pri cici-bankah svojo ekipo, ki so jo sestavljale Mia Molnar, Zala Veselič, Tea Ladič in Anja Šešerko. Najmlajše gimnasti-čarke so dosegle šesto mesto, medtem ko je slavila ekipa iz Nove Gorice. Tjaša Flanjak je z odličnim nastopom ponovno dokazala, da sodi v sam vrh športne gimnastike v Sloveniji, ob tem pridno pomaga tudi pri učenju mlajših v društvu. Glavna trenerka Nataša Flanjak Kante, ki je svojo mlado gimnastično vrsto kar nekaj časa pripravljala za nastop na DP, je bila z nastopom svojih tekmovalk zelo zadovoljna. David Breznik Judo • Novoletni turnir v Celju Rezultati tekmovalcev iz JK Gorišnica in JK Drava Ptuj: starejši dečki: do 73 kg: 5. Blaž Peklič (JK Drava Ptuj), mlajši dečki: do 38 kg: 5. Alen Pihler (JK Drava Ptuj), cicibanke: do 40 kg: 1. Karmen Kostanjevec (JK Gorišnica), cicibani: do 38 kg: 2. Rok Veselič (JK Gorišnica) UR tečajniki usposobljeni plezati z varovanjem od zgoraj. Sledi pa nadaljnje spoznavanje tega atraktivnega športa, ki ga s člani kluba tečajniki v glavnem opravljajo na različnih pleza-liščih. Po začetnem tečaju je možno tudi nadaljevati učenje športnega plezanja, ki se opravlja v Kranju na Komisiji za športno plezanje, po opravljenem izpitu se pridobi naziv športni plezalec ena. David Breznik Kung fu Ptujčani prikazali odlične borbe Prijateljski turnir v Ljubljani V soboto je bilo v organizaciji Templja borilnih veščin Makoto iz Ljubljan prijateljsko ekipno tekmovanje med Templjem borilnih veščin Makoto in Kung fu klubom iz Ptuja. Ekipi, ki sta si stali nasproti, sta šteli po šest borcev, ki so se med seboj merili v ringu v borbah po pravilih K1, kjer so dovoljeni vsi udarci z rokami, vse brce (v telo, noge in glavo) ter udarci s koleni, in to z minimalno zaščitno opremo in polnim kontaktom. Ker je bilo srečanje prijateljskega značaja, se je lahko uporabljala zaščitna čelada. V samem centru borilnih športov Makota v Ljubljani je bilo presenetljivo veliko ljubiteljev kontaktnih športov, ki so v odličnem ambientu lahko uživali ob vrhunskih borbah. Barve Kung fu kluba Ptuj so zastopali Mitja Potrč, Danijel Klobasa, Bojan Kujavec, Adnan Hasanagič, Kristijan Matič in Manuel Hvalec. Izmed omenjenih sta Potrč in Klobasa tudi državna prvaka v kung fu-ju in kick light kikboksu, medtem ko je Matič drugi v kick light kikboksu. Na dvoboju med Templjem borilnih veščin Makoto in Kung fu klubom iz Ptuja so prav vsi tekmovalci prikazali veliko borbenosti, zavidljivo raven tehnike in odlične borbe, kar je izzvalo bučen aplavz vseh prisotnih. Posamične borbe so trajale 3-krat 3 minute, vendar ni štela vsaka zmaga posebej, zato se zmagovalci posamičnih borb niso proglasili. Štel je skupni ekipni rezultat, in sicer skupno število dobljenih rund iz vseh borb. Od šestih atraktivnih borb in osemnajstih videnih rund so dvanajst rund osvojili borci Kung fu kluba Ptuj, ki so se tako na koncu veselili skupne zmage. Največ znanja sta iz ptujskih vrst pokazala Adnan Hasanagič in Danijel Klobasa. Po tekmi je glavni trener v Kung fu klubu Ptuj Karli Ša-uprl podal oceno nastopov svojih borcev: »Zelo sem zadovoljen s prikazanim v Ljubljani. Vsi naši borci so dobro delali in so pokazali veliko borbenosti in znanja.« Cilj takšnih prijateljskih tekmovanj je v prvi vrsti pridobivanje izkušenj skozi borbe proti borcem in tekmovalcem iz drugih klubov in borilnih organizacij. Borci Kung fu kluba Ptuj so se več kot odlično odrezali na sobotni preizkušnji, kar je še dodatna potrditev dobrega dela v klubu in odličnih rezultatov skozi vse leto ter odlična popotnica za naslednjo tekmovalno sezono. V naslednjem letu si želijo, da bi najboljši predstavniki Kung fu kluba Ptuj nastopili na tekmi svetovnega pokala v light kick boksu v Italiji, hkrati pa so dobili tudi povabilo za nastop na svetovnem prvenstvu v veji kung fuja sandu, ki bo potekalo na Kitajskem. David Breznik Fotoreportaža • Marjan Keiner s SP v kolesarstvu Kolesarji v »deželi tam spodaj « Airbus A380 - največji med največjimi Foto: Marjan Keiner Znamenita Operna hiša in zaliv Sydney Harbour Foto: Marjan Keiner Foto: Marjan Kelner Navijači, ki so za slovensko delegacijo skrbeli na vsakem koraku Jani Brajkovič v vožnji na čas - DRIVE te ON LEFT i, P IN AUSTRALIA || Mili lil MIHI W^ r^» fA Foto: Marjan Kelner Foto: Marjan Kelner Foto: Marjan Keiner Le eden izmed zanimivih prometnih znakov, ki jih v Evropi ne vi- table, ki šoferje opozarjajo, da dimo. se v Avstraliji vozi po levi strani. Ormož • Kuharski tečaj društva za osteoporozo Dobra stara ajda Članice društva za osteoporozo so imele minuli mesec zanimivo kuharsko delavnico. Pripravila jim jo je Silva Kelemina iz Huma, ki je predstavila ajdo in jedi iz ajde. Letos je namreč posejala in sama pridelala ajdo. Predstavila je ajdo v različnih oblikah in izdelkih. Iz ajdovih cvetov je skuhala odličen čaj, na ogled pa je postavila tudi zrna in kašo ter vzglavnike iz ajdovih luščin. „Ajda je odlična in zdrava hrana, ki se vse bolj vrača na naše jedilnike. Pri nas se še največ kuha gobova juha z ajdovimi žganci ali peče ajdova pogača. A paleta možnosti je velika. Zelo dobre so solate z ajdovo kašo s popečeno ali svežo zelenjavo in bučnim oljem ali jogurtovim prelivom. Pri jedeh z ajdovo moko je moko treba popariti, da se lažje obdela, pa tudi na izgled je lepša. Sicer pa priprava ni nič posebnega. Voda, sol, malo olja, iz tega lahko nastane tisoč reči. Me smo pripravile ajdov štrukelj, dva različna kruha, pogačo, torto, žgance in solato," je povedala Silva Kelemina. V Sloveniji 18 društev za osteoporozo Društvo za osteoporozo Ormož deluje že deveto leto in šteje okrog 200 članov. Člani niso le oboleli za osteopo-rozo, za to boleznijo je zbolela le kakšna polovica članov. Predsednica društva je Marta Peršak. Zelo je zadovoljna z odnosi v društvu in delavnostjo članov. V društvu organizirajo meritve kostne gostote in tiste, ki potrebujejo strokovno pomoč, usmerijo naprej. „Za osteoporo-zo je značilno, da je tiha bolezen, ki je ne čutiš, dokler si pri kakšnem manjšem padcu ne zlomiš kosti. Za osteoporozo je značilno tudi sesedanje hrbtenice, sprememba telesne drže," je o tegobah te bolezni povedala Marta Peršak. V društvu se ukvarjajo predvsem s preventivo, delajo na tem, da ne bi zboleli. Če pa je osteoporoza enkrat že prisotna, je treba skrbeti za zdravo prehrano, pomembna pa je tudi redna telesna aktivnost. To pa so tudi dejavnosti, ki ohranjajo zdravje in podaljšujejo življenje. Člani društva so večinoma ženske, čeprav je danes znano, da za osteoporozo zbolevajo tudi moški in tudi otroci. Po nekaterih podatkih za osteoporozo zboli vsaka tretja ženska in vsak šesti moški. Med redne letne aktivnosti članov društva sodi obiskovanje zdravilišč, privoščijo si tudi teden zdravja v Stru-njanu. Organizirajo redna srečanja. Zelo aktivna je sekcija pohodnikov, ki se srečuje vsak torek, vsak ponedeljek pa poteka telovadba s fizioterapevtko. Zelo priljubljena oblika druženja pa so tudi delavnice zdrave prehrane. Sicer pa je po mnenju Marte Peršak najpomembneje druženje, nasmeh, dobra volja in izogibanje ljudem, ki negativno vplivajo na nas. Zveza društev za osteoporozo Slovenije šteje 18 društev. Predvsem društva v severovzhodnem delu države so med seboj zelo povezana in tesno sodelujejo. Ormožanke se tokrat medse povabile predsednico društva za osteoporoze Koroške Leo Arbajter, ki je povedala, da njihovo društvo deluje podobno, le da je pri njih manj kuharskih tečajev, več zanimanja pa je za zdravilna zelišča. Letos so članice nabirale čemaž in delale izdelke iz njega. „Ženske danes veliko vedo o osteoporozi, saj se je mogoče informirati iz knjig in preko interneta. Želijo si drugačnih znanj. Nabiranje zelišč je krasna dejavnost, saj se gibajo v naravi in si same naberejo nekaj za svoje zdravje. Foto: Viki Ivanuša Ajdov kruh je vedno poslastica. AJDOV KRUH 20 dag ajdove moke 60 dag bele moke 1 kocka kvasa 1 žlica sladkorja 10 dag orehov malo olja sol AJDOV KRUH S KAŠO 10 dag ajdove moke 2 jogurtova lončka kuhane ajdove kaše 60 dag črne moke 3 dag kvasa Foto: Viki Ivanuša Članice društva za osteoporozo iz Ormoža so se preizkusile v pripravi jedi iz ajde. Foto: Viki Ivanuša Silva Kelemina, ki je tečaj pripravila, je posejala ajdo in predstavila vse izdelke iz ajde. 1,5 dcl vode 1 zvrhana žlica sladkorja olje za premaz sol V posodo damo kvas, malo mlačne vode, sladkor in malo moke. Pustimo vzhajati 15 minut. Ajdovo moko lahko najprej poparimo s slanim kropom. Lahko pa kar obe moki presejemo v skledo, ju solimo, dodamo kvas in kuhano ajdovo kašo ali orehe (glede na to, kateri kruh pripravljamo) ter zgnetemo čvrsto testo. Testo premažemo z oljem in pustimo na toplem vzhajati eno uro. Vzhajan kruh še enkrat pregnetemo in ga pustimo še enkrat vzhajati. AJDOVA TORTA 6 rumenjakov 150 g sladkorja 40 g naribane čokolade 150 g ajdove moke 1/2 zavitka pecilnega praška za nadev: marmelada, kisla smetana, jogurt ali sadje Rumenjake in sladkor penasto ume-šamo in nato dodamo naribano čokolado. Premešamo in vsujemo moko, ki smo ji dodali pecilni prašek. Narahlo vmešamo sneg iz beljakov. Spečemo v dobro namazanem tortnem modelu pri zmerni temperaturi. Viki Ivanuša Potepanje po evropskih mestih • Carigrad (7. del) Med Evropo in Azijo, med bogastvom in revščino Čas je za sproščujoč dan, zatorej se s prvim tramvajem zapeljem do ožine, kjer se prične križarjenje po Bosporju. Šele na trajektu vidiš pomembnost ožine, saj kot za šalo prehitevamo ogromne tovorne ladje, namenjene v Črno morje. Po nekaj minutah se zapeljemo pod simbol turške modernosti, saj so šele leta 1975 povezali azijski in evropski del z znamenitim mostom. Dotlej so ljudje uporabljali čolne. Nekaj časa smo na azijski strani, spet drug del potovanja na evropski. Tako sem v enem dnevu kar petkrat odpotoval v Azijo. Fantastično. Po dobrih dveh urah vožnje prispemo v vasico Anadolu Kavayi, kjer stoji famozni grad iz 13. stoletja. Grad v razpadajočem stanju in na dihjemajoči vzpetini nima posebnih arhitekturnih karakteristik, vendarle pa je v veliki meri vplival na razvoj Carigrada. Grad so sprva izmenično uporabljali vladarji iz Genove in Benetk, nakar so ga osvojili Otomani. Na udaru je bil spet v 16. stoletju, ko so ruski kozaki začeli svoj pohod proti Bosporski ožini. No, ob koncu 17. stoletja so ga Otomani osvojili za zmeraj. Danes je v primežu neprijetnega propadanja. Vsekakor pa je bolj zanimiva zgodbica, ki mi jo je zaupal natakar v podgrajski zasebni kavarni. Pripovedoval mi je, kako so domačini iz bližnjih vasi izrabili grad in njegov svetilnik v nagajive namene. Namreč, ko so ladje prepolne najrazličnejšega blaga v večernih urah tavale po ožini, so domačini ugasnili svetilnik na gradu in na čolne privezali bakle. Ladje so seveda tem čolnom v nevednosti morale slediti, sicer bi lahko udarile ob ožino. No, lokalni mojstri so jih pripeljali povsem do obale, kjer so iz klifov na ladje poskočili vrli turški Foto: Uroš Zajdela Carigrad je znan po svojih sladicah, ki jih prodajajo na vsakem koraku. Vsekakor pa je treba iti na Bazar začimb, kjer jih je na pretek. možje, ugrabili ladijsko osebje in pokradli, kar je bilo vrednega in nevrednega. Starodobni somalijski pirati, pomislim. Kmalu bo čas za povratek v Carigrad, vendar pa za razliko od peščice turistov vzamem avtobus na azijski strani. Sprva vzorno urejena cestica nas pripelje do vojaške baze, ki je najmogočnejša, kar sem jih doživel na mojih potovanjih. Razteza se na dobrih 12 kilometrov. Na vsakih nekaj sto metrov je vojaški razgledni stolp s fantastičnim pogledom na Bo-spor. Šele takrat razumeš strateški pomen te ožine in hkrati grožnjo, ki preti turkom iz vzhodnega dela Črnega morja. Sprva prazen avtobus se povsem napolni. Ljudje gredo v večernih urah v Carigrad. Jaz pa imam še eno postojanko, in sicer v Kanlici, kjer je doma istoimenski jogurt. Po kakšni uri vožnje vendarle prispemo. Na lakoto me opozarjajo zvoki iz trebuha. Zagledam vzorno urejeno tradicionalno turško restavracijo neposredno ob Bosporju. To pa bo kulinarična dovršenost, pomislim, ko mi natakar v roke potisne jedilni list. Pogledam in se globoko nasmejem. Hamburger-ji na sto in en način, kot priloga pa seveda pomfri. Tako pač je v Turčiji, nič te ne sme presenetiti. V daljavi zaslišim trobilo zadnjega trajekta za Carigrad, čas je za povratek. Trajekt pripelje skorajda do znamenite žele- zniške postaje Orient express, kjer je danes tipična francoska kavarna.V ozadju igrajo francoski šansoni. Vlaki še vedno povezujejo Carigrad z Evro- po. Seveda je čas za poslednji turški čaj, saj me čez nekaj ur čaka letalo v sivino realnosti. Uroš Žajdela NOVIČKE IZ TERM PTUJ TME*R*E PTUJ SAVA HOTELS & RESORTS M, PRIMUS0VE VINSKE ZGODBE Petek, 10.12.2010, ob 20. uri: Praznične penine - biseri v kozarcu Vsaj 8 vinskih vzorcev in 2 hoda hrane. Božična večerja s priznanim opernim pevcem iuanom Vasletom, petek, 24.12. ob 19.00 v Klubu Gemina XIII. @ Cena božične večerje zanaša SO €. Silvestrovanje v Termah Ptuj, petek, 31.21. Silvestrovanje v hotelski restavraciji s skupino Black & White: 130 € na osebo Silvestrovanje v Klubu Gemina XIII s skupino Happy band: 100 € na osebo Silvestrovanje v rimskih oblačilih ob mehanski glasbi v Termalnem Parku - all inclusive: 80 € na osebo Grand Hotel Primus GEMINA Grand Hotel Primus ; S v ® GEMINA s skupino Black & White, sobota, 1.1.2011 Cena večerje na novoletnem plesu znaša SO € na osebo UGODNO KOMNJE V TERMAINEM MRKO ZA UPOKOJENCE 40 % popust na celodnevno kopalno karto od ponedeljka do petka od 01.12. do 17.12.2010 l&nwlni IEDI IZ PUDANJEGA MESA V RESTAVRACIJI ZIIA V Restavraciji Žila vam vsak četrti teden v mesecu nudimo pester izbor jedi iz puranjega mesa s Jjj//^, prilogo po ugodnih cenah. Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si Kuharski nasveti Cimet, klinčki, kardamom... V srednjem veku so bile začimbe v Evropi znamenje premožnosti in gospodarska spodbuda za raziskovanje sveta. V skupino začimb, ki lepo dišijo, spadajo muškatni oreh in muškatni cvet, cimet, kardamom, klinčki, piment in brinove jagode. Vse naštete začimbe pa uporabljamo najpogosteje pri pripravi sladkih jedi. Pri nas najpogosteje pri pripravi sladkih jedi uporabljamo cimet, klinčke in kardamom in ravno te začimbe najpogosteje zaznamo v decembrskem času. Cimet je edina začimba iz drevesnega lubja, ko jo uporabljamo v sodobni kuhinji in izvira iz cimetovca. V Evropi največ uporabljamo pravi cej-lonski cimet, v nekaterih neevropskih državah pa kot cimet pogosto uporabljajo kasijo, ki ima nekoliko ostrejši okus od cimeta. Kasija je temnejša, prodajajo pa jo v bolj ploskih koščkih. Sladek, orehom podoben okus pravega cimeta se ohrani, tudi ko cimet zmeljemo in zmešamo z drugimi začimbami in sestavinami. Zmlet cimet uporabljamo najpogosteje pri peki drobnih piškotov in drugega namiznega peciva. Z mletim cimetom potresemo kuhane pudinge in začinimo jabolčne sladice. Skupaj s surovim maslom je tradicionalna začimba za pečene buče. V Nemčiji cimet zraven slaščic uporabljajo tudi za pripravo pivove juhe. Cimet spada tudi med sestavine grških jedi, kot so različne mesne pastete. Tudi pri pripravi sladkih omak pogosto uporabljamo cele cimetove palčke, ki jih Tačke in repki Težave v veselem decembru V drugi polovici decembra smo, pred nami so bučni prednovoletni dnevi, ko pogosto pokajo petarde in ostala pirotehnična sredstva, s katerimi si nekateri popestrijo in po njihovi razlagi polepšajo praznovanje v pričakovanju novega leta. Zakonodaja sicer prepoveduje uporabo pirotehničnih sredstev, pri katerih pride do poka, to je predvsem petard in ostalih eksplozivnih sredstev. Vendar, najverjetneje bo podobno kot vsako leto, da bo pokanje petard bolj ali manj izrazito v blokovskih naseljih, mestnih ulicah in drugje. Zelo bom vesel, če ne Cimet pred serviranjem odstranimo. Klinčki ali nageljnove žbice so ostrejšega okusa kot cimet, vendar jih uporabljamo podobno. Tako pogosto v različne piškote mešamo mleti cimet in klinčke. Klinčki so drobni posušeni cvetni popki dišečega žbičevca, ki jih oberejo, preden se odpro. Najboljši klinč-ki rastejo blizu morja. Malim žebljičkom podobni klinčki so kot nalašč primerni tudi za zatikanje v zelenjavo in meso. Uporabljamo jih pri močnih jedeh, kot so tudi enolončnice in goste juhe. Pogosto jih pred kuhanjem zataknemo v čebulo, da jih kasneje iz jedi enostavno odstranimo. Še vedno pa najpogosteje klinčke uporabljamo za sladke jedi, sploh če sladica vsebuje tudi jabolka. V primerjavi s cimetom damo klinčkov vedno vsaj 2/3 manj, ker je njihov okus močnejši in izrazitejši in bi v drugačnem razmerju popolnoma prekril okus cimeta. Pogosto v mešanici sladkih začimb uporabljamo tudi kar-damom. Najpogosteje upora- bljamo tako imenovani zeleni kardamom, katerega plodovi se med sušenjem včasih pobelijo. V kuhinji ga uporabljamo največ pri pripravi slaščic iz krhkega testa. Posebej okusne pa so tudi sadne juhe in kom-poti, ki jih začinimo s karda-momom, včasih lahko zaznamo, da tudi kavne mešanice izboljšajo z aromo mletega kardamoma. Iz cimeta lahko pripravimo številne slaščice iz krhkega, kvašenega in umešanega testa. S cimetom pa dišavimo tudi vse vrste medenega testa, ki ga prav tako najpogosteje pripravljamo v decembrskem času. Cimetove preste pripravimo tako, da presejemo pol kilograma gladke moke, dodamo 12 dekagramov sladkorja v prahu, 1 jajce , 1 rumenjak, 1 deciliter kisle smetane, malo soli in grobo premešamo, nato dodamo še 25 dekagramov masla . Na hitro zgnetemo gladko testo, ga zavijemo v folijo in ga damo za 2 uri v hladilnik. Nato pekač narahlo premažemo z margarino, delovno površino dobro pomokamo in na njej razvalja-mo testo približno pol centimetra na debelo. Iz testa narežemo dolge trakove, na primer 15 centimetrov dolge in 1 cm široke trakove, ki jih oblikuje- mo v preste in jih položimo na pomaščeni pekač. Pečemo jih pri 200 °C 10 minut. Posebej v globoki krožnik damo 4 žlice mletega cimeta in 4 žlice sladkorja v prahu in dobro premešamo. V mešanici sladkorja in cimeta povaljamo še tople preste, nato jih položimo na mrežo, da se ohladijo. Kekse, odišavljene s cimetom in klinčki, pa naredimo tako, da 30 dag gladke moke presejemo v skledo, na sredini naredimo jamico in vanjo damo 2 žlici cimeta, 1 žličko mletih klinčkov, 15 dekagramov sladkorja v prahu, 2jajci, en beljak in zmešamo z malo moke. Nato dodamo 15 de-kagramov masla in na hitro zgnetemo gladko testo. Testo damo nato počivat na hladno vsaj eno uro. Nato ga na po-mokani delovni površini raz-valjamo za pol centimetra na debelo. Z različnimi modeli izrežemo poljubne oblike. Polagamo jih na pomaščen pekač. Pred peko jih premažemo z mešanico enega rumenjaka in eno žlico ruma. Pečemo pri 180 do 200 C10 do 15 minut. Preden ponudimo, jih po želji povaljamo v sladkorju v prahu. Vlado Pignar bo tako, saj nepričakovan glasen pok deluje hudo stresno in negativno na mnogo ljudi in prav tako na večino živali. Pri tem mislim predvsem na male živali, na pse in muce, ki živijo z nami v stanovanjih ali na prostem. Na žalost se veliko naših malih kosmatinčkov odzove na pokanje petard in raket s strahom, nemirom, drgetom, skrivanjem, tudi bruhanjem in drisko, se pravi z vsemi znaki hudega stresa, ki ima skrajno negativen učinek na našo žival. Nekateri kužki se na pokanje odzovejo z nervoznim neustavljivim lajanjem, ki je zelo moteče za lastnike in tudi za sosede. Le-ti se sicer ne bojijo in niso prestrašeni, so pa zaradi pokanja nervozni, imajo zelo povečan prag vzdražlji-vosti in se odzivajo še lep čas bolj intenzivno in burno z motečim laježem. Pogosto so v nevarnosti, ker želijo z zobmi uničiti predmet, ki poka ali se iskri. Pri tem pogosto prihaja do hudih poškodb ustne votline, ko kuža ugrizne v raketo, ki je prižgana in čaka na vzlet. Enako je tudi pri petardah, ko pes prižgano petardo zagrabi z gobcem in mu ta eksplodira v ustih. Precej lastnikov psov se v tem času sprašuje, kako lahko zaščitijo svojega psa pred stresom v teh prednovoletnih dneh. Prav je, da začnemo pravočasno razmišljati o zaščiti, saj je iskanje rešitve tik pred zdajci, npr. na silvestrski večer, prepozno in neuspešno. Najbolje je, da se lastniki psov, ki so občutljivi na pokanje in se odzovejo s strahom in paniko, posvetujejo s svojim veterinarjem, kako vrsto zaščite bodo uporabili. V uporabi so namreč sredstva na naravni bazi, to so predvsem preparati v obliki tablet in tinkture, narejene iz baldrijana, ki je naravni antidepresiv in deluje proti strahu in tesnobi pri ljudeh in pri živalih. Pomembno pa je, da ga začnemo uživati pravočasno, kar pomeni vsaj 14 dni pred pričakovanimi stresnimi dogodki. Učinki so presenetljivo dobri in povsem brez motečih stranskih učinkov zdravila. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Drug način zaščite je uporaba pomirjevalnih tablet oziroma antidepresivov, ali kombinacije obojega, in to tik pred pričakovanimi dogodki. Tu gre po večini za tabletke za ljudi in njihovo uporabo lahko pri živalih predpiše samo izkušen veterinar po predhodnem pregledu psa in obveznem pogovoru z njegovim lastnikom. Te tabletke se uporabijo do 12 ur pred omenjenimi težavami, in če so pravilno uporabljene in dozirane, lahko pes, ki je drugače plašen in prestrašen, presenetljivo dobro preživi trušč novoletne noči ali podobnih situacij. Lahko še omenim, da pomirjevalne tabletke, narejene prav za živali, niso več v uporabi, saj so imele pogosto neprijetne stranske učinke. Tu je šlo predvsem za nezmožnost gibanja psa s hkratno močno paniko, kar je privedlo pogosto do res neprijetnih situacij tako za psa kot za njegove lastnike. Emil Senčar, dr. vet. med. Kmetijska svetovalna služba Čas za vključitev v ekološko kmetovanje Ekološko kmetijstvo predstavlja obliko in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen v slovenskem kmetijskem prostoru. To je način kmetovanja, ki pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in sploh varovanju celotnega okolja. V sistemu ekološkega kmetovanja je zagotovljen tudi nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo teh pridelkov oziroma živil »od njive do krožnika« in s tem zajamčena večja varnost tistim potrošnikom, ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo. Ekološko kmetovanje obenem zagotavlja pridelavo kakovostne in varne hrane z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ker je uporaba lahkotopnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti pri tem načinu kmetovanja prepovedana, praktično ni pričakovati ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih in posledično - pri potrošnikih. Število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev oz. predelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča. V letu 1998 je bilo v kontrolo vključenih le 41 pridelovalcev ali kmetijskih gospodarstev, v letu 2009 pa že 2.096. V tem letu je že 1.853 kmetij uspešno zaključilo preusmeritveno obdobje in pridobilo certifikat, s tem pa tudi pravico do označevanja svojih pridelkov oziroma živil z uradno označbo »ekološki«. Dosedanje vstopanje ekoloških kmetij v kontrolo in povečanje ekoloških površin predstavlja stalno rast, kar se pričakuje tudi v prihodnjem obdobju. Še vedno pa se kaže nujna potreba po večjih količinah pridelkov in organiziranem nastopanju na tržišču, z osveščanjem potrošnikov in tudi pridelovalcev. V dosedanji pridelavi daleč prevladuje travi-nje oziroma živinoreja, čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah in sadju ter nemesnih predelanih, to je mlevskih in mlečnih izdelkih. Za izvajanje ekološkega kmetovanja je mogoče pridobiti tudi podporo, in sicer v okviru kmetijsko okoljskih plačil iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. Glede na zahtevnost izvajanja ekološkega kmetovanja so bile že do sedaj podpore za ta podukrep najvišje. Njive - poljščine 298,07 /ha, vrtnine na prostem 551,45 /ha, travi-nje 227,55 /ha in vinogradi, hmeljišča, drevesnice 578,92 /ha. Glede na navedeno in na vse večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških pridelkih in živilih ter vse večji obseg prometa s temi živili, ne samo v Sloveniji, temveč po vsej Evropi in ostalem svetu, ima ekološko kmetovanje, oziroma ekološki pridelovalci in predelovalci razmeroma varno prihodnost; predvsem pa veliko priložnost po večjih prihodkih in višji dodani vrednosti na svojih kmetijskih gospodarstvih. Prav tako je še mnogo neizkoriščenih priložnosti v tako imenovanem eko-turizmu oz. turizmu na ekoloških kmetijah, ki lahko pomeni dobro alternativo ali dopolnitev klasičnega turizma na kmetiji. Osnova za ekološki način kmetovanja je izvajanje nadzora in kontrol uradne kontrolne organizacije. Zato vas, spoštovani kmetovalci, tisti, ki ste, in tisti, ki želite postati ekološki pridelovalci oz. predelovalci, vabimo k prijavi v postopek certificiranja. Za dodatne informacije smo dosegljivi telefonsko ali preko elektronske pošte: 02 228 49- 33, 02 228 49 31, ekološka pridelava. Če ste se odločili, da se vključite v kontrolo, Vas prosimo, da izpolnite prijavo in jo najkasneje do 31. 12. 2010, pošljete na naš naslov: Inštitut KON-CERT Maribor Vinarska ulica 14 2000 Maribor Za več informacij o ekološkem kmetijstvu se obrnite na najbližjo Kmetijsko svetovalno službo. Lahko pokličete tudi na Kmetijsko-goz-darski zavod Ptuj na telefonsko številko 02 749 36 29, Darja Artenjak. Kmetijska svetovalna služba Ptuj Darja Artenjak, ing. kmet. - '.:".• -i-. »V ■j.:.,i-" • : Foto: A. Hohler Foto: OM Foto: ES iiftOV Utapljanje evro barke Zgodba z Irsko se zaenkrat raz' % m J pleta po pričakovanjih, saj je bilo jasno, da nacionalizacija bank oz. proračun ne bo zmogel pokriti tako velike luknje. Tako je bila sedaj Irska primorana sprejeti sveženj pomoči v višini 85 milijard EUR. Za Irsko je bilo jasno, da bo postala insolventna v sredini naslednjega leta, saj takrat zapadejo največji obroki za odplačila preteklih kreditov. Glavna težava na Irskem je enaka kot na Islandiji. Banke in njihove izgube, ki zaradi nacionalizacije pokriva proračun, so bile namreč prevelik zalogaj za državo. S podobno usodo se spopada tudi Španija, saj so španske banke talec lastnega nepremičninskega trga. Država ima poleg tega še izredno visoko, tj. 20-odstotno stopnjo brezposelnosti in visok proračunski primanjkljaj. Zaradi tega je to ekonomsko najšibkejša država v EU. Ravno v teh dneh, potem ko se je sprožil val na Irskem, pa so močno začeli naraščati tudi stroški zavarovanj kreditov Portugalski, Španiji in Italiji. Skok stroškov zavarovanja ne pomeni nič drugega kot negotovost na trgu. Po podatkih pred Irsko krizo ima le-ta okrog 850 milijard evrov dolga. Španija in Portugalska pa skupaj blizu 1,4 trilijona. Tretjino dolga Portugalske pa je tako ali tako pridobila Španija. Iz te slike je torej jasno razvidno, da državi plujeta v skupnem čolnu, le-ta pa se je sedaj začel potapljati. Največja težava torej šele prihaja, saj Grčijo in Irsko lahko še uspevamo obdržati nad vodo, medtem ko Španije verjetno ne bomo mogli. Že za Irsko smo kot država morali dati poroštvo, torej se bo dolg prenesel deloma tudi na nas, če irska ladja še bolj zaide v težave. Naslednja velika težava in neznanka pa je Italija. Država sama ima 1,4 trilijona evrov dolga. Javni dolg znaša čez 110 % in je druga najbolj zadolžena država v EU poleg Grčije. Primanjkljaj je sicer glede na ostale države nižji, vseeno pa Italija lahko zelo hitro pade na kolena. Največja nevarnost Italije pa je njen dolg do Francije, ki znaša več kot pol trilijona evrov in predstavlja 20 % BDP Francije. V Italiji pa se je, kot kaže, vsaj politika zganila. V zadnjem obdobju sem zasledil veliko zgodb, ko so naši najuspešnejši podjetniki svoja podjetja začeli seliti ali pa vsaj nove proizvodne linije odpirati v Italiji. Italija v zadnjem obdobju namreč takoj poskrbi in uredi vse potrebno, da v državo priteka svež tuj kapital. Očitno se še kako dobro zavedajo, kaj je najboljša rešitev iz krize, saj ravno tuj svež kapital iz najbolj perspektivnih podjetij obeta največ. Kako pa je pri nas? Pred kratkim smo izgubili 500 delovnih mest, ker se je država predolgo časa pogajala z investitorji! Brezposelnost pa je presegla število 103.000! Namesto da bi kapitalu, predvsem tujemu, dali v Sloveniji možnost, ga z neskončno birokracijo poklanjamo »sosedom«! Kam nas vse to pelje, si lahko vsak predstavlja sam! Kako dolgo še? Mitja Petrič Astrolog Tadej svetuje Šifra: Bodi strpna Vprašanje: Najin mlajši sin se je z novo ljubeznijo zelo spremenil. Bo tako ostalo? Odgovor: Draga bralka rubrike, dovolite mi, da vas prisrčno pozdravim in vam zaželim mir. Razpotja usode so zelo različna in zanimiva. Vsaka izkušnja v življenju lahko pomeni tudi pečat in zavezo v dobro. Največ se naučimo na lastnih napakah in na tistem, kar pomeni učenje. Ravno tako se uči tudi vajin sin. Pravilno je, da se ne vmešavate v njegovo ljubezen in zaupate v to, da bo prišel kmalu do svojih spoznanj. Tudi sami ste bili nekoč mlajši in ste hrepeneli po tem, da bi se zgodile spremembe. Z leti ste se umiri in danes bi lahko napisali knjigo. Pomembnejši je naslednji nasvet in ta se lesketa v tem, da zaposlite svoje misli in se ukvarjate s tistim, kar je resnično pomembno. Tako ugotovite pravo pot in zaupanje. Sin se bo še pilil in spreminjal in to je tudi pravilno, kajti le tako najde v sebi moč. Srečno! Šifra: Življenje Vprašanje: Zakaj je življenje igra (filozofsko vprašanje)? Odgovor: Svobodni človek pozablja nase in na svoje poslanstvo. Celo svoje življenje je tako ali drugače ujet v prostor in čas. Tu ključno vlogo lahko nastopi astrologija, ki skozi pomoč rojstne karte ozavesti, kaj je treba še spremeniti in kako. Značaj je igra usode. In ravno igra je tudi življenje, ki jo je tre- ba igrati pogumno in se boriti za vse tisto, kar je pomembno. Prioritete si postavi vsak sam - seveda je treba vključiti v vsakdan obilico dobre volje in zaupanje v moč pozitivnosti in skozi to se lahko vsak spremeni in uvidi spremembe. Morda je ujetost, ki je bila omenjena na samem začetku tega zapisa, tudi dar, ki pomaga v uresničevanju dobrega in pozitivnega. Ljudje so v lastnem bistvu radovedni in igrivi - toda življenje prinese slabo in lepo. Oboje je enakovredno in krog usode se lahko obrne tudi v vašo korist. Poti usode so zelo različne, pisane in zanimive. Pri svojem svetovalnem delu se vedno soočite z zanimivimi dejavnostmi, ki prinašajo večno učenje. Od nekdaj je človek tako materialno kot duhovno bitje. Omenjeno mora združiti globoko v sebi in najti moč. V kriznih situacijah so ljudje prepričani, da ni čas za Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. Duševno zdravje igre in da je resnost tista, ki prinese rešitev. Vsaka situacija je v življenju za nekaj dobra in prinese tudi zavezo po tem, da so spremembe nujne. Drugih ne more spremeniti nihče in lahko začne pri sebi. In če se nekdo vsak dan veseli življenja in gleda na situacije iz svetle plati in na platno vnese svetle in živahne barve. To nič ne stane, prinaša nenehno veselje in radost in tako je vse lepše. In ravno zaradi drobnih trenutkov je življenje lepo in neposredna igra. Poleg vsega se je treba umiriti in najti ljubezen v svoji duši in s tem to deliti naprej. V decembrskem času, ko se vse blešči in sveti, so mnogi ljudje osamljeni in v stiski. Naloga ozaveščenih ljudi je, da se za trenutek ustavi čas in da se pogleda, kdo in zakaj potrebuje pomoč. Obdarova- Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni! Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (16) Tibetanska knjiga mrtvih Tibetanska knjiga mrtvih ali Bardo Thodal v izvirnem prevodu pomeni "osvoboditev s poslušanjem na posmrtni ravni". Toda delo ni zgolj vodič za mrtve, podobno egipčanski knjigi mrtvih, ampak je veliko več. Avtor je indijski učitelj Padmasambhave, ki je v 8. stoletju utemeljil tibetanski budizem, znan kot lamaizem. Po izročilu je bil Bardo Thodal zapečaten s "sedmimi pečati Tišine". Ljudem je postal dostopen zato, da se odločijo, ali bodo še naprej sužnji materialnega sveta ali pa bodo presegli človeški egoizem in vstopili v duhovno življenje. V 7. stoletju je bil tibetanski kralj Songeen Gampo (617-649) poročen z dvema princesama, s kitajsko in nepal-sko, ki sta bili budistki. Avtohtona tibetanska religija se je imenovala bon in je bila animistič-ni kult, ki so ga vodili izganjalci duhov, šamani in svečeniki. Med bonom in iz Indije prihajajočim budizmom se je razvilo rival-stvo, vladarji pa so ju izmenoma jemali v zaščito ali preganjali. Kralj Sogeen je vpeljal budizem za državno vero. V uradnih listinah se budizem prvič pojavlja v času kralja Trisonga Decena (755-797). Le-ta je v Tibet povabil velike indijske guruje (učitelje) San-tarakšito, Kamalašilo in za Tibetance najpomembnejšega Padmasambhavo. Za kraljevo naklonjenost sta se potegovali dve šoli budizma: indijska, ki je zagovarjala postopno pot k osvoboditvi, in kitajska, ki je ponujala trenutno osvoboditev. Kralj se je odločil za indijsko šolo. V njegovem času so na pomenu pridobili samostani. Nasledniki kralja Trisonga so budizem kot uradno vero še okrepili. Menihi so imeli privilegiran položaj, kar je privedlo do nasprotovanja plemstva. Kralj Langdrame (838-842) je bil zagrizen pristaš bona, zato je začel preganjati budiste. Po njegovem umoru je Tibet razpadel na številne kneževine, ki so si bile nenehno v laseh. Zavladalo je brezzakonje. Budizem je bil za več kot sto let prepovedan. V tem času so pod skale, v votline in na druge težko dostopne kraje skrili številne knjige iz najzgodnejšega obdobja tibetanskega budizma, med njimi tudi Padma-sambhavo Bardo Thodal. Mnoge so bile v naslednjih stoletjih najdene. Poimenovali so jih terme ali „zakladi". Tistim, ki so jih tolmačili, pa so rekli tertoni ali „odkritelji zaklada". V 10. in 11. stoletju se je pod vplivom indijskih menihov, med katerimi je bil osrednja osebnost lama (tibetansko: učitelj) Atiša, začel preporod budizma. Duhovščina je dobila velika posestva, njihova moč je postala enaka Polsestra in zaupanje Tinka ima polsestro Nino, s katero se je srečala prvič pred tremi leti. Čeprav dolgo nista vedeli druga za drugo, sta se kmalu spoprijateljili, tako je vsaj mislila Tinka, ki ji je zaupala marsikatero družinsko skrivnost, ki pa je kmalu postala javna skrivnost. To jo je zelo razžalostilo, zato je z njo pretrgala vse stike. Za ta korak se je sicer težko odločila, vendar ni mogla drugače. Je ravnala prav? Zaupanje je med prijatelji vedno pomembna vrednota, in če tega več ni, potem se pogosto prijateljske vezi prekinejo.V Tin-kinem primeru pa gre za sorodstveno vez, ki je morda prehitro postala prijateljska in Tinka polsestre še ni dovolj dobro spoznala in ji je prehitro zaupala svoje oziroma družinske skrivnosti. Če hočeš prijatelju zaupati, ga moraš najprej dobro spoznati in ne nazadnje, prijatelj mora zaupati tudi tebi, saj mora biti to zaupanje vzajemno. Vseeno pa menim, da morda popolna prekinitev stikov ni najboljša rešitev za obe polsestri. Morda bi bilo bolje, da Tinka ohrani vsaj minimalne stike z Nino in jo postopoma boljše spoznava in šele nato odloči, če ji bo lahko zaupala tudi kot prijateljici ali ne, bolje bo spoznala njene osebnostne lastnosti in lažje bo presojala glede tega. Nek minimalni sestrski stik pa naj vseeno ima z njo. Mag. Bojan Šinko nja in tekanje po trgovinah je le navidezna sreča, ki ne prinese blagostanja. Mnogo več radosti lahko sleherni občuti, da obišče nekoga, ki je na tleh in mu pokaže nov svet, podari upanje in neguje ljubezen. Tedaj se naredi preobrazba, ko se večna tema mora umakniti belemu dne. V takšnih trenutkih se vedno zgodi nekaj dobrega in tedaj postane življenje prijetnosti. Resnica se vedno skriva na sredini. Veter sprememb bo vedno rahla sapica, ki nudi popestritev. Dnevi bežijo in hitijo po svoji poti, vsak dan je zanimiv in prinaša novosti. Ravno zaradi tega je pomembno najti notranjo moč in pogum. Izkušnje, ki jih piše življenje, je treba nesebično podeliti in razdeliti med druge in s tem pomagati prebroditi določeno obdobje. Živeti je treba na majhnih rečeh in živeti polno življenje. Tako se bodo vedno zgodile prijetne stvari in novosti. Sreča tedaj postane kot metulj, ki mirno obsedi samo tedaj, ko se človek umiri in zaupa v dobro. Želim vam paleto ugodnosti in imejte se radi. In ne pozabite: življenje bo vedno igra! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog knezom. Tibet se je spremenil v teokratsko lamaistično državo, v kateri je vladala duhovščina, na čelu katere sta bila dalajlama in praneenlama. Leta 1906 je Kitajska priznala Tibetu avtonomijo. Ko je propadla mandžurska dinastija, so se leta 1911 Kitajci umaknili iz Tibeta. Leta 1950 je Kitajska armada okupirala Tibet. Sledili sta vstaji leta 1956 in 1959, nato pa še beg dalajlame v Indijo. Leta 1964 je bil dalajlama razrešen vseh državnih funkcij. Danes pooseblja tibetansko vlado v izgnanstvu. Bardo Thodal Lame poudarjajo, da Bardo Thodal sodi v ezoterični budizem, kar ne pomeni, da je v nasprotju s kanoničnim budizmom, ampak je v takšnem razmerju do njega, kot je višja matematika do nižje, oziroma predstavlja vrh vsega budizma. Izraz Bardo pomeni "med dvema", nanaša pa se na predhodno stanje zavesti med smrtjo in novim rojstvom, medtem kot Thodal pomeni "poslušanje s srcem". "Osvobajanje s poslu- šanjem" simbolizira proces učenja, ki po lamaističnih tradicijah poteka v treh etapah: 1. poslušanje s srcem, 2. dojemanje skozi razmišljanje in 3. uporaba spoznanj skozi neposredno izkušnjo. Bardo Thodal se še danes v Tibetu uporablja kot obredno besedilo, ki ga berejo ali recitirajo neposredno pred smrtjo in med pogrebnim obredom, da se pokojna duša lažje znajde in orientira po smrti. Vendar pa to ni njen prvotni in edini namen. Pravi namen je nuditi pomoč in informacije živim, "učencem v Veliki šoli Življenja", razvoju zavesti in doseganju Velike popolnosti, ki je za Tibetance cilj evolucije človeštva. Na zahodu večina ljudi živi bodisi v zanikovanju smrti ali v strahu pred njo. Že samo govorjenje o njej velja za neprijetno in mnogi mislijo, da jo lahko že z omembo prikličejo nase. Drugi spet gledajo na smrt z naivno prostodušnostjo in mislijo, da bo smrt že sama poskrbela za vse, da po smrti ničesar ni in da zato ni nobenega razloga za skrb. Toda vse poglavitne svetovne duhovne tradicije, vključno s krščanstvom, učijo, da smrt ni konec vsega. In vse so prinesle takšno ali drugačno videnje posmrtnega življenja, ki zemeljsko življenje navdihuje z nekim višjim, svetim pomenom. Kljub njihovim naukom pa je sodobna industrijska družba podobna duhovni puščavi, v kateri strah pred smrtjo in nevednost glede posmrtnega življenja podžigata uničevanje našega okolja, ki ogroža življenje nas vseh. Pojma življenja in smrti se pri Tibetancih razlikujeta od zahodnega razumevanja. Tako smrti ne razumejo le kot konec nečesa, ampak kot ločevanje od nečesa, medtem ko je rojstvo nadaljevanje v nečem drugem. Budizem pravi, da se življenje in smrt izmenjujeta v neskončnem krogu samsare, v katerega so ujete naše duše. To nenehno rojevanje in umiranje ter prehajanje iz enega sveta v drugega nam povzroča trpljenje. Pri tem na nas deluje zakon karme ("kar sejemo, to žanjemo"), ki nas nagrajuje za dobra dela in kaznuje za slaba dela ter nas še bolj priklepa na kolo ponovnih rojstev in smrti. Bardo Thodal daje napotke, kako se osvoboditi iz začaranega kroga samsare. Opisuje tri stanja zavesti, skozi katera gre duša po smrti: 1. Či-khaj bardo - predhodno stanje iz življenja v smrt; 2. Čonjid Bardo - stanje nove resničnosti ali življenja po smrti in 3■ Sid-pa Bardo - prehodno stanje iz posmrtnega življenja v novo rojstvo na zemlji. Bardo stanja tvorijo različne vizije, ki nastajajo v zavesti posameznika. Te so rezultati notranjih procesov, izkušenj in splošnih značilnosti zavesti. Vizije iz besedila so simboli, ki opisujejo posamezne etape, skozi katere potuje človekova duša. Doživeti razsvetljenje in se osvoboditi okov utesnjene človeške zavesti, ni poglavitni cilj zgolj budizma, ampak duhovnega izročila nasploh. Nadaljevanje prihodnjič Slo POP novice Alya v decembrskih dneh trenutke preživlja v snežni idili in seveda na odru. Številne promocijske aktivnosti, povezane z aktualnim singlom Tu in zdaj ter angleško različico Say Goodbye, pa so ji prinesle tudi nekaj prometnih težav. »V Mozirju nas je tako zametlo, da nisem mogla z avtom nikamor, nekaj stvari pa sem prestavila, ker je bilo preprosto nemogoče iti na pot,« pravi pevka. »Kljub zasneženim cestam se vsako leto res veselim decembra, saj zelo rada okrašujem in se zelo rada sprehajam v božičnem času po Ljubljani, ker je tako lepo okrašena. Svojo jelko bom letos okrasila v zlati in rdeči barvi. Za razliko od prej pa se letos veselim tudi snega, saj drugače nisem najbolj ljubiteljica zime. Januarja se bom namreč verjetno odpravila na smučanje v tujino.« Sicer pa se Alya pripravlja na koncerte. Letos v decembru nastopa največ za študente. ■k-k-k Rok Kosmač v teh predprazničnih dneh predstavlja novo skladbo Ljubi me. Pesem napoveduje novi, že tretji studijski album, ki bo izšel še letos. Naslov albuma bo Prepusti se, več o njem pa bo Rok v promocijskih aktivnostih razkril prav v dneh, ki sledijo. S priznanim fotografom Markom Ocepkom se je ob koncu procesa ustvarjanja albuma lotil še izdelave novih promocijskih fotografij, ki tokrat prikazujejo Roka v zrelejši luči. Prav takšne pa bodo tudi skladbe na prihajajočem albumu. Po zelo uspešni predstavitvi na mednarodnem poletnem festivalu Sunčane skale v Črni Gori, kjer je dosegel najboljšo slovensko uvrstitev tega leta s skladbo Nevero ti, je Rok s preverjeno ekipo - aranžerjem Alešem Zibelni-kom in producentom Frenkom Novo - vse od poletja pa do mrzlih zimskih dni ustvarjal novi album. MZ Glasbeni kotiček D BTl 1 O r> -A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. BRIGITA ŠULER - ŽIGOLO ! - OGENJ 8. aMAY: - SKUPAJ 7. ŠPELA GROŠELJ - POLJUBI MOJE USTNICE 6. NINO - ŽAL MI JE 5. NUŠA DERENDA & OMAR NABER - DUŠA MOJE DUŠE 4. NEISHA - TISTE LEPE DNI 3. ZLATKO - RECESIJA 2. MIRAN RUDAN & DEEJAY TIME - NEKOČ BOM ZBRAL POGUM 1. RAAY in skupina TANGELS - ZIMSKAž Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Tist' dan v tednu Glasbeni dokumentarni film Tist' dan v tednu o skupini Big Foot Mama (BFM) podaja odgovor na vsa vprašanja, mnenja in dvome o njihovem 20-letnem delovanju. Nastajal je pod taktirko ko-producentov Benjamin Produkcije, Big Foot Mame in managamenta skupine. Film je zgodba o eni najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin, ki se je začela pred dvema desetletjema in v svojem ustvarjalnem zanosu traja še danes. Gre za film z resničnimi vsebinami, tako arhivskimi kot aktualnimi zadnjih dveh let, ko je Big Foot Mamo na koncertih spremljala ekipa Benjamin Produkcije, in predstavlja dejanski svet rock'n'roll banda. Koprodu-centi so skupino spremljali na turneji »Važno, da zadane« od razprodanih Križank naprej. V filmu seveda ne manjka zanimivih arhivskih posnetkov. "Pustiti se razgaliti na velikem platnu je hoja po robu, sploh če si glasbenik in ne igralec. Predvsem smo zadovoljni, da je ekipi v filmu uspelo za- objeti tako našo preteklost kot sedanjost, pa tudi pogled v prihodnost - najboljša nostalgija je namreč vizija za naprej," so povedali člani skupine. V filmu igrajo člani aktualne zasedbe BFM (Grega Skočir, Alen Steržaj, Daniel Gregorič, Jože Habula, Zoran Čalic), Miha Guštin, Žare Pak, Aleš Guček in Ajlan Šubic. Film ponuja odgovore na številna vprašanja. Med drugim, kako priti do prave zasedbe, ali je za uspeh na sceni potrebna sreča, zakaj je za dober rock'n'roll treba trpeti, kaj je resnica o Guštijevem odhodu iz benda in zakaj Zoki ni mogel v Sloveniji najti boljšega benda. Film govori tudi o tem, kako je skupina z dna ponovno osvojila veliki oder ljubljanskih Križank, kdo se je spomnil velikega dogodka, 15. obletnice, zakaj so BFM slovenski Rolling Stonesi, katera njihova plošča je najboljša in kaj se zgodi s človekom po 20 letih rokenrola. Foto: arhiv skupine BFM: Člani zasedbe Big foot mama v enem izmed prizorov filma Tist' dan v tednu Zanimivi so tudi prizori o tem, kaj vse se pripeti na koncerti-ranju po Sloveniji, kaj se v zao-drju dogaja pet minut, preden bend pride na oder, kako napisati komad, s katerim presežeš samega sebe, zakaj so glasbeni producenti pomembni in kako deluje mainstream rock'n'roll bend danes. Režiserji filma (scenaristi, snemalci, montažerji) Anže Verdel, Anže Petrič in Miha Čeak so samouki, člani neodvisne video produkcijske skupine Benjamin Produkcija, ustanovljene kot kulturno društvo leta 2001 v Ljubljani. Skupina je do danes producirala in realizirala več art videov, kratkih filmov, kratkih dokumentarcev, posnetkov koncertov in videospotov glasbenih skupin. O snemanju filma Tist' dan v tednu pa člani Benjamin Produkcije pravijo: "Zgodba o BFM je sama po sebi zanimiva in polna dogajanja, odlična podlaga za dokumentarni film. Izziv nam je bil pokazati, kako skupina deluje v sedanjosti, odnose med posamezniki in celoto, ki jo posamezniki tvorijo - bendom, in občutiti aktualno atmosfero rock'n'rolla na velikih in malih slovenskih odrih." MZ Filmski kotiček Paranormalno 2 Vsebina: Daniel in Kristi rodita Hunterja. Daniel ima iz prejšnjega zakona še najstniško hčerko Ali in vsi štirje srečno živijo življenje dokaj bogatega zgornjega srednjega razreda v idilični hiši v še bolj idiličnem predmestju. Kristijina sestra je Katie, junakinja prvega dela, ter njen fant, ki tudi tokrat vse snema s kamero. Poleg tega je hiša prepredena še s šestimi varnostnimi kamerami, ki nam lepo prikazujejo dnevno in nočno dogajanje, kar je naravnost odlično, saj se slabo leto po rojstvu Hunterja v njej začnejo dogajati na moč čudne reči. Zvoki, hrup, ropotajoča Paranormal Activity 2 Igrajo: Katie Featherston, Molly Ephraim, Brian Boland, Seth Ginsberg, Sprague Grayden, Micah Sloat Scenarij: Michael R. Perry po likih Orena Pelija Režija: Tod Williams Žanr: grozljivka Dolžina: 91 minut Leto: 2010 Država: ZDA posoda, vrata, ki se zaloputnejo sama in čudno škripanje stopnic. Vse skupaj gravitira novorojencu Hunterju. Videti je, da Prisotnost, karkoli je že, hoče njegovo dušo ... Paranormalno je film, do katerega je težko zavzeti jasno stališče. Podobno kot v prvem delu smo tudi tokrat deležni neke vrste resničnostnih posnetkov iz hiše, v kateri straši demon. Nadaljevanje je učinkovito formulo prvega dela zaob-jelo v celoti in je ni skušalo degradirati na svoje bistvo, ki bi ga potenciralo v nedogled, kot je to recimo zelo uspešno storila konkurenčna serija grozljivk Žaga. A ti dve franšizi (kajti Paranormalno nedvomno je franšiza, saj naslednje leto dobimo že tretji del) si ne bi mogli biti bolj različni. Tehnično sta sicer obe grozljivki, toda če ena ponuja eksplicitni eksces človeških notranjih organov, je film Paranormalno odšel v drugo skrajnost: brez glasbe, posebnih učinkov, krvi in brez pošasti, a kljub temu prestraši do kosti. Pravzaprav še bolj, saj se groza zdi popolnoma realna, medtem ko je v Žagi v domeni fantazijskega. Paranormalno se zato mojstrsko dotika našega največjega strahu: da je v naših spalnicah, kjer bi morali biti najbolj varni, nekaj Neznanega. Zgodba drugega dela se dogaja vzporedno s prvim delom in s tem prvi film tudi nadgradi, saj pojasni marsikaj. Je pa zaradi precej temeljite reciklaže formule že v drugem delu čutiti njeno utrujenost. Ritmika groze je pravzaprav popolnoma enaka, kaj več o demonu ne izvemo, zaradi enobarvnega dizajna filma, ki je prav tako do pičice prekopiran, pa imamo občutek, da pravzaprav gledamo popolnoma enak film, če ne celo isti. Problem nedoločenosti na- daljevanja je ravno v tem, da gledalca mestoma sicer uspe strahovito prestrašiti, gledan kot celota pa nekako ne premore tako močnega vtisa kot prvi del. Če po ogledu prvega dela nekaj noči niste mogli spati, boste tokrat brez težav. To ni ravno posledica slabše kvalitete nadaljevanja, temveč nasprotno: šele nadaljevanje pokaže, da je prvi del odlična grozljivka le zato, ker je bila izvirna. V drugo je formula izgubila del naboja, zato bo v tretje treba poseči za čim novim. Seveda tudi tokrat velja običajno pravilo: če ste uživali v prvem filmu, boste tudi v drugem, sicer pa se nadaljevanju raje ognite. Matej Frece Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscilty.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Ugankarski slovarček: BIHALJI MERIN = srbski književnik (Oto, 1904-1993), ČEMERKIN = ruski dvigalec uteži (Andrej, 1972-), FOGAR = tržaški nadškof (Alojzij, 1882-1971), OSSA = gora v grški Tesaliji, RENKOVCI = naselje v Prekmurju, SID = moško ime Sidney (krajše), SKALIR = kmečki voz, dira, ZAKAL = naselje pri Stahovici. enejg 'epejo 'auauy 'foisqo 'uua|/\| ¡[je^g '¡ses 'ja^s -eiu '3Aog 'viz 'ueiuo|§ue '>jAog '>jJ0 '!|e 'euy 'euejo>| 'auay 'is 'e>jss 'j||e)js 'jaiu>| '>p|ei|>ja}s 'uni naq 'Kjjozuao '|ajQ e>joo Tl-iogug 'jegoj '^uejo 'ediuej 'deuj :QNAVd000A "aJluezu)) 9) Aa^sa^ RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ SOBOTA, 18. december: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in Velike (Mateja Tomašič, Manja Kokol). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 19. december: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtič-karije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). PONEDELJEK, 20. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA . 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramida (Vladimir Kajzovar). 21.00 V živo z Maručo. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). TOREK, 21. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 AVTORADIO - z Danilom Majcnom, 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 22. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič).17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). ČETRTEK, 23. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 NAJ OSEBNOST RADIA PTUJ 2010. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PETEK, 24. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Rekreacija ob koncu tedna 11.50 Minute kulture. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Snop iz lastnega studia). Horoskop OVEN Naredili boste osebno bilanco In ugotovili, na kaj ste lahko ponosni. Na delovnem mestu bo v ospredju pogum, dobra volja in ambicije - svoje cilje boste dosegli korak za korakom. Magnetična energija vas bo označevala v ljubezni in čas bo, da izpoveste svoje občutke. Sn BIK Umetnost vam bo pomagala do osebne preobrazbe. V veliki meri vas bo sprostila glasba In osebni pogovori. Prijetno se boste počutili doma in v krogu družine. Ljubezen bo prinesla mnogo ravnovesja in čarobnosti. Učili se boste tudi od svojih otrok in čas bo, da se sprostite. DVOJČKA Teden bo minil v znamenju veselja, radovednosti in učenja. Rdeča nit v službi bo vztrajnost. Znali se boste prepustiti navdihu in se pilili v diplomaciji. Premislek v ljubezni bo izrazit. Vaše srce bo zelo ognjeno. Srečen dan bo sreda. Počasi se daleč pride! RAK Ljudje vam bodo ogledalo. S tujo pomočjo se boste dokopali do zanimivih In nenavadnih odgovorov. Čas bo namenjen magičnim spremembam na bolje. Pri tem vam bo v veliko pomoč intuicija. Zimska idila vas bodo osrečila in vam povrnila izgubljeno energijo. Zabavno bo. LEV ■Tj Združili boste svoje znanje In pogum ter ta ko zveseljem pomagali drugim. Čarobno moč bodo Imeli pogovori in znalo se bo zgoditi, da se vam bo izpolnila srčna želja. Na delovnem mestu boste morali biti premišljeni. Varujte se hitro in pozitivno bo prebrati drobni tekst. DEVICA Pred vami bo kreativen in uspešen teden. Zadeve se bodo odvijale po tisti poti, ki bo pričakovana. Vsekakor vas bo spremljala tudi dobra volja in paleta pozitivnosti. Na delovnem mestu bo čas nekoliko bolj intenziven. Ne pozabite si vzeti časa zase, za svoje prijatelje in srčnega izvoljenca. TEHTNICA Sledili boste glasu svojega srca in tako pridobili paleto ugodnosti. Na življenje bo možno pogledati iz svetle plati in najti neko ravnovesje in skladnost. Obstajala bo povečana možnost, da boste naredili prerez in rekli bobu bob. Dom bo oaza sredi puščave in priložnost za romantične izzive. ŠKORPIJON Obiskala vas bo vila pozitivnega navdiha. Moč in navdih boste čr-pall iz pozitivnosti. Na svoj način boste hodili po robu in premikali meje nemogočega. Komunikacija bo priložnost za osebno in duhovno rast. Ljubezen bo kot vrtnica, ki jo boste morali ljubeče negovati. STRELEC Nakazano bo, da boste svoje občutke ozavestili na pravilen način. V poslovnem svetu bo več priložnosti za uspeh, štela bo tako vztrajnost kot premišljenost. Ljubezen bo prinesla nekaj neravno-vesja in blokade. Toda pogovori bodo odpirali vrata do osebne sreče. Sprostite se! KOZOROG Zrno modrosti se bo skrivalo v diplomaciji. Planetne vibracije bodo na vaši strani. Vaš adut bo vztrajnost in tako boste našli pravilno pot za naprej. Slediti bo moč osebni legendi. V čustvenem življenju se odpravite naprej in odkrijte, kaj vas bo veselilo. Čas magnetične privlačnosti! VODNAR Privlačila vas bo tišina. Jasno bo, da boste nekoliko bolj občutljivi in senzrtivni za tuje vplive. Pomembno bo, da ugotovite, kaj vas veseli in kaj vam pričara ravnovesje. Čas bo minil v predprazničnemu vzdušju in tako se veselite drobnih trenutkov. Primerno bo za umetniško izražanje. RIBI Alternativna možnost sproščanja bo prepevanje veselih pesmi. Kocke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Zvezde vam bodo naklonjene v ljubezni. Spremljala vas bo tudi paleta poslovnih izzivov. Energijo boste morali usmerjati in tako prejmete tudi zanimive premike na bojje. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog RADIOPTUJ 89,8-98,2'104,3 Glasovanje za Naj osebnost leta 2010. V četrtek, 23. decembra ob 18. uri. Pred prazniki • Da bo ob koncu leta vse teklo po bontonu Osnovna pravila obdarovanja TUdi v prazničnih dneh obdarovanja je z najboljšimi nameni mogoče narediti prav vse narobe. In nekateri to tudi res naredijo. Da bi te dni razlikovali, kaj je po bontonu prav in kaj narobe, ste imeli možnost prisluhniti šaljivo-poučne-mu predavanju bontonologa Saša Županeka. Če ste ga zamudili, ste sami krivi, a smo za vas vseeno strnili nekaj najpomembnejših navodil, ki se jih dobro vzgojeni sodobniki pač moramo držati. Saša Županek nas je najprej spomnil na časovno že precej oddaljene dni, ko materialnih dobrin v naši deželi ni bilo v izobilju in sta bila čokolada Milka in pomaranča zaželeno darilo, ki se ga je obdarovanec gotovo razveselil. Sedanjost je drugačna. Komu? Danes se obdarujemo pogosto, velikokrat ne da bi se sploh vprašali, zakaj. Preprosto zato, ker to pač vsi počnejo. Definicije, komu in kdaj podarjati, ni. Sploh decembra se, po spletu zgodovinskih okoliščin, priložnosti za obdaritve kar vrstijo. In če smo od nekoga lani nekaj dobili, potem mu moramo letos nekaj vrniti in začarani pingpong z darili, ki zahteva vedno večja darila, se začne. V nekaterih krogih so to prave igre brez meja, v katerih več ko se obdarujejo, manj jim samo obdarovanje pomeni. Županek predlaga, da si pred prazniki vsekakor naredimo spisek vseh, ki jih nameravamo obdariti, pripišemo primerno darilo in količino denarja, ki ga nameravamo porabiti za posamezno darilo. Navade so pač različne in medtem ko eni obdarujejo le najožji družinski krog, bodo drugi pripravili dolg spisek. Zelo priporočljivo je darila plačevati z gotovino, saj imamo tako pregled nad potrošenim denarjem in potem ne bo januarja neprijetnih presenečenj. Račune daril je treba shraniti zaradi reklamacij in garancije. V nekaterih prijateljskih skupinah in družinah so čarobni krog obdarovanj presekali in se dogovorili, da se ne obdarujejo. To je mogoče le, če je večina sodelujočih za to zamisel in se je potem tudi vsi držijo. STOP za buteljke in bombonjere V vsakem primeru pa ne smemo izgubiti iz vida namena obdarovanja. Izraža lahko našo pozornost, ljubezen, Gradbene storitve in avtoprevozništvo ZolgerJože s.p„ Majšperk 14a, 2322 Majšperk, tel 02 795 02 50 Svojim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje In Jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2011! Se priporočamo! petka od 7. do 18. ure - sobota od 7. do 12. ure E-mail: antalic.marka@siol.net Telefon: 02 771 0337 Potrčeva 11,2250 Ptuj. Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter uspehov polno novo leto 2011. Foto: Viki Ivanuša Prekmurski bontonolog Saša Županek je natresel naročje dobrih nasvetov za prihajajoče dni. zahvalo, spoštovanje, neredko pa ljudje vidijo darilce kot nekakšno naložbo. Sploh zdravniki so deležni takšnih daril, ki znajo biti tudi kdaj nadležna, sploh če jih pacienti prinesejo decembra, operirani pa bodo šele maja in bolj kot zahvali se zdijo podobni podkupnini, se je pošalil Županek. Takšna zahvala je umestna po dogodku. Je pa zelo primerno, da prinesemo darilo, ko gremo k nekomu prvič na obisk. Zelo primeren je šopek za gostiteljico, ki naj ji ga preda moški gost. Pri tem je treba povedati, da cvetja ne podarjamo, ampak ga prinašamo. Pri tem ga držimo spuščenega navzdol ob telesu, pred vhodom pa odvijemo ovojni papir. Vsekakor pa nikoli ne smemo pozabiti na otroke. Županek predlaga, da ob takšnih priložnostih slike in buteljke raje pustimo doma, saj sodijo med nevarna in neizvirna darila. Buteljke in bombonjere namreč slovijo po tem, da krožijo, da jih obdarovani podarjamo naprej, slike pa so lahko sila nerodno darilo, saj bo darovalec pričakoval, da si bo obdarovani njegovo sliko kam obesil ... Med kandidati za obdarovanje je omenil še sodelavce, s katerimi preživimo več časa kot s partnerjem in v veliki meri prispevajo k našemu prijetnemu vsakdanu. Za koliko? To je šele občutljivo vprašanje. A se je v družinah o njem mogoče tudi dogovoriti in postaviti limit. Županek pravi, da je sprejemljiva meja tista, ko je bolj vesel tisti, ki darilo prejme, kot tisti, ki daje. Pri tem je treba upoštevati gmotni položaj. Ljudje smo po večini naravnani tako, da čutimo potrebo, da darilo v podobni vrednosti vrnemo oziroma dobimo nazaj. To je lahko za koga velik problem. Nadaljevanje na strani 27... Zahvaljujemo se vsem poslovnim partnerjem za dosedanje sodelovanje in vam želimo vesele božične praznike ter veliko poslovnih uspehov v prihajajočem letu 2011. r0Gs fotokopirni stroji RomanGrils.p. | Mestni vrh 85 | Ptuj Tel.: 02/777 83 91 | 041280 782 e-mail: rgs@ptuj.com www.develop.si print copy scan fax DEVtlOP AVTOPREVOZNISTVO Franc Zuran s.p., Formin 8 B, 2272 Gorišnica Tel. št.: (02) 740 40 77 Mobitel: 041 393 205 Družinsko podjetje, od leta 1982. Zemeljska dela | Rušitvena dela | Cestni tovorni promet Prevzem in odvoz odpadkov Dejavnost deponij, reciklažnih odpadkov Organiziranje in posredovanje na področju gradbeništva Ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih želimo svojim zaposlenim, poslovnim partnerjem, prijateljem in občanom obilo zdravja, sreče, notranje blaginje in medsebojnega razumevanja. Obenem se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in se priporočamo s svojimi storitvami še naprej. DOZA) .si isti »raj@M iP Ptuj 040/787-099 (3 simobi www.facebook.com/doza.si SREČNO, USPEŠNO IN ZDRAVO NOVO LETO 20111 K darilu vedno sodi voščilnica Kaj? Kaj naj podarim, je te dni gotovo ena najpogostejših misli. Razmisliti je treba, kaj ima nekdo rad, kakšne hobije in interese ima. Knjige podarjamo le tistim, ki res radi berejo. Posvetilo vanje lahko napiše le avtor. Če že želimo kaj napisati, lahko priložimo listič ali vizitko, z besedami, ki so zrasle na našem zelniku. Nikakor pa v knjige ne vlagamo kakšnih prepisanih tujih modrosti. Če podarjamo denar, s tem kažemo, da se ne potrudimo za obdarovano osebo, da nimamo interesa. Zato denarja raje ne podarjamo. Denar je dobrodošel v nesreči, kot pomoč v stiski, a ne kot darilo. Podarimo pa ga lahko pridnim otrokom, najstnikom, študentom iz najožjega družinskega ali prijateljskega kroga. Denar podarjamo v nezalepljeni kuverti in obvezno z voščilnico. „Darilo brez voščilnice je kot pozdrav brez nasmeha," je pre- pričan Saša Županek. Darilni bon je prav tako zelo dobra alternativa obdarovanju z denarjem. Prav nasprotno pa je ob rojstvu otroka denar prav primerno darilo. Zapakirate ga lahko kot ugodno vezavo ali začetno stanje na knjižici, nikakor pa ne smete pozabiti na lep šopek za mamico. Poklanjanje oblačil je primerno le med sorodniki, ki se dobro poznajo. Zelo nepriljubljeno je tudi podarja-nje koristnih daril, kot so me-šalnik, likalnik, sesalec, motorna žaga. Čeprav s takšnim darilom ni nič narobe, če je zraven tudi nekaj, kar bo ob-darovanega res osrečilo. Snobizem ali simbolizem? Saša Županek je prepričan, da je pri obdarovanju med Slovenci prisotnega tudi veliko snobizma: „Mož ženi celo leto ne nameni nobene pozornosti, potem pa jo poskuša mimogrede očarati z velikim darilom, brez lepega voščila in poljuba. Zelo AC CENTER trgovina in servis •lonsered Želimo vam prijetne božično - novoletne praznike. Aleksander CIGLARIČ s.p. Tel./fax: 02/ 787 66 96 Arnuševa ulica 6,2250 Ptuj GSM: 041/ 904 370 info@ac-center.si www.ac-center.si »'L m Zg. Hajdina 132b, Ptuj, Tel/Fax: 02 78 11 761 Gsnr 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: asfalti®Williams si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO, PREBOJI. DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI. ASFALTIRANJE CEST. DVORlSC Vesele božične praznike ter uspešno 2011! Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Sredstva, namenjena poslovnim darilom, smo namenili v dobrodelne namene. pomembno je, kako podarjamo, pomemben je odnos." Ni odveč povedati, da mora biti darilo tudi primerno aranžirano. Morda bi bilo lepo, če bi se z zavijanjem potrudili kar sami. Obvezno pa sodi zraven voščilnica z lastnoročnim podpisom. Če nimate lepega in čitljivega podpisa, je pri poslovnih darilih pametno dodati še vizitko. Še zlasti, če smo pred kratkim napredovali, postali vodja, magister ali kaj podobnega, kar je zabeleženo na vizitki. Na voščilnico pritisniti žig podjetja je neprimerno. Prav tako poskrbimo, da pri voščilu za poslovne partnerje ne bodo reklamni prospekti z vsemi mogočimi številkami podjetja, elektronskimi naslovi in podobno. Voščila ob koncu leta je treba poslati 14 dni pred iztekom leta, za tujino pa tri tedne. Vedno bolj popularne in praktične so voščilnice po elektronski pošti, čeprav so prazniki ob izteku leta po Županekovem mnenju zaslužijo več pozornosti. Še vedno je precej ljudi, ki se odločajo za klasične voščilnice po pošti za svoje prijatelje. Pametno je narediti seznam prejemnikov in si vzeti dovolj časa, če jih bomo ustvarili sami. Izbrati je treba debelejši, kvaliteten papir, jih napisati ročno, po možnosti z lepopisom. Primerno je, da uporabimo lastne misli in voščila ter da se podpiše vsa družina. Popularno Foto: Martin Ozmec je tudi pošiljanje SMS-voščil, kar pa se Županeku ne zdi ravno idealna možnost. Kako? Pogosto se pojavi tudi zadrega, kako podariti. Pri podarjanju, čeprav vemo, kakšna je priložnost, se vedno najprej pove voščilo, nato poda roka, morda poljub in nato preda darilo. Za vse dame, ki jim je vsiljivega poljubljanja ob takšnih priložnostih že pošteno zadosti, pa je Županek razkril tudi učinkovit trik. Če ne želimo poljuba, preprosto postavimo eno nogo dvajset centimetrov naprej in tako sli-nežu poljub onemogočimo. Če gre za uradno priložnost z več dobitniki, je treba pri vseh uporabiti enak protokol, še posebej, če so prisotne kamere. Obdarovanec se je dolžen Spoštovane občanke in občani! Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti in smisel prihodnosti. Naj zablestijo tudi ob božiču in v Novem letu 2011! Župan občine Žetale Anton Butolen l.r. za darilo zahvaliti, ga odpreti in pokukati v voščilnico. „Najhuje je, ko vam darilo, ki ste ga iskali tri dni po vseh trgovskih centrih, obdaro-vanec odloži neodprto, češ, zadaj pa gremo jest. Jaz pa sem se zanj trudil in bi rad videl reakcijo na obrazu ljube osebe," je zadrego slikovito ponazoril Županek. Seveda pa je situacija drugačna, če je gostov veliko. Takrat se lahko darila odprejo po glavni jedi, lahko pa ostanejo zaprta. Voščilnice ob darilu so pomembne tudi zato, da v takem primeru sploh vemo, kaj nam je kdo podaril. Pri večjem številu daril namreč lahko sicer samo sklepamo. Pa tudi zato, da se zahvalimo. Primerno je, da napišemo pisne zahvale. V trenutku, ko prejemamo darilo, pa je besedica „hvala" povsem dovolj. Pri nas je zelo razširjeno zelo neprimerno in odvečno tarnanje o tem, da tega ne bi bilo treba in da se je darovalec „dal preveč koštati" in podobne popolnoma neprimerne izjave. Saša Županek je še svetoval glede obleke na praznovanju. Če gremo v hotel, je primerno, da se svečano oblečemo. Pa tudi doma naj gostov ne pričakamo v trenirki. Pa še na nekaj je opozoril. Nikar svojih gotov ne sezuvajte, ker gotovo na zabavo nihče ne bo prišel direktno z njive ali blata. Ob tej neprijetni slovenski navadi se Županek vedno znajde z besedami: „Rajši me slecite kot sezujte." Viki Ivanuša Í3DCTXDCQ Duo Finančno računovodske storitve in podjetniško svetovanje d.o.o. Osojnikova 3, 2250 Ptuj Tel.: 02 779 80 11, fax: 02 773 0451 www.simam.si,¡nfo@simam.si Vredni ste najboljše storitve ! Ob božično - novoletnih praznikih želimo občankam in občanom prijetno praznovanje, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje, ter se priporočamo tudi v bodoče. Cenjenim strankam, prijateljem in ljubiteljem živali želimo miren Božič ter srečno novo leto. lir m [SIN D trgovina in servis tovornjakov Rogozniška c. 34, Ptuj Tel.: 02/788 09 11 ► prodaja nadomestnih delov za tovorna in ind. vozila, ► pregledi tahografov, ► servisiranje tovornih vozil, tahografov, viličarjev in ostale mehanizacije. (-¡/sem našim stiankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in jim želimo miien tei slečno novo leto zon. ) živinozdravniška ambulanta, d.o.o. !Lza "v^ % ^ tí ^ Cirkovce 50,2326 Cirkovce Tel: (02) 789 01 70, tel/fax.: (02) 789 01 71 E-mail: kriza@siol.net Dežurni telefon: 041 640 466 J Vesel božič ter srečno, uspešno in zdravja polno 2011. Maribor • Alfi Nipič prepeva že skoraj pol stoletja Silvestrski poljub je nekaj posebnega Čeprav jih ima že krepko čez 60, jih lepo skriva, saj je še vedno veder, nasmejan in predvsem odličen pevec. Če je treba, mimogrede postavi na noge celo dvorano. Kako tudi ne, saj prepeva že skoraj pol stoletja in z občinstvom zna takoj vzpostaviti pristen odnos. Njegova »življenjska univerza« pa so bile kavarne. Ko smo „totiga veseliga Štajerca" Alfija Nipiča pred dnevi poklicali na njegov dom v rodno Jarenino ter mu čestitali ob delovnem jubileju, 48-letni-ci profesionalnega prepevanja, je bil pred nedeljskim kosilom malce presenečen, a iskreno vesel: „Joj, kaj ste se res spomnili? To ste me pa presenetili. Kako hitro čas beži. Hvala, da ste se tega mojega jubileja spomnili, moram reči, da ste edini med mediji. Res je, v moji delavski knjižici je med prvimi zapisan datum 5. decembra 1962 in spomnim se, da sem tedaj pričel profesionalno prepevati v hotelu Triglav v Kopru. Sicer sem že tudi pred tem prepeval po mladinskih plesih in z Bertijem Rodoškom, ampak s petjem sem se pričel profesionalno preživljati leta 1962 in to počenjam z velikim veseljem še danes." Torej bo vašega prepevanja kmalu za pol stoletja. Zagotovo boste leta 2012 ta jubilej dostojno proslavili? „Vsekakor, že sedaj se nekako pripravljam na svoj zlat pevski jubilej. Kar precej skladb se je nabralo v teh petih desetletjih in želim si, da bi ob jubileju izdal nekakšno spominsko kompilacijo s čim več svojimi glasbenimi uspešnicami. Malo mi bo težko, saj je meni osebno pri srcu skoraj vsaka, ki jo pojem, ampak skupaj s prijatelji in glasbeni strokovnjaki bomo poskušali izbrati nekaj tistih, bilo to obdobje moj kavarna faks." Prav posebej zanimivo je moralo biti drugo obdobje, ki ste ga preživljali z Avse-niki... „To je bilo zares pestro in zame zelo plodno ter delovno obdobje, to so zares izredno lepi in nepozabni spomini. Z ansamblom bratov Avsenik sem prepotoval ves svet in neverje- tno je, kako prisrčno smo bili povsod sprejeti. To je obdobje mojih najlepših spominov. Teh dobrih 19 let pa je bilo zame tudi zelo napornih, saj včasih nisem vedel, ali sem bolj mu-zikant ali šofer, kajti na mesec sem prevozil od 5000 do 7000 km. In to je za človeka velik napor, saj smo se vozili s svojimi avtomobili po širni Evropi, največkrat pa v Nemčijo." Foto: Fotoučilnica Alfi Nipič v prazničnih dneh najraje zapoje Silvestrski poljub. Alfi Nipič je bil rojen 17. septembra 1944 v Mariboru. Od rane mladosti je prepeval popularno zabavno glasbo. Med drugim je pel v duetu z Neco Falk. Leta 1974 je skupaj z Jožico Kališnik začel prepevati v ansamblu bratov Avsenik. Tam je prepeval vse do konca delovanja Avsenikov v začetku devetdesetih let. Kmalu zatem je ustanovil svoj ansambel narodno-zabavne glasbe Alfi Nipič in njegovi muzikanti oziroma na nemškem govornem področju Original Oberkreiner Alfi. Njegova največja uspešnica je Silvestrski poljub, ki jo lahko slišimo ob vsakem novem letu. ki so občinstvu še posebej pri srcu, ki ostajajo v ušesih." Od kavarniške do samostojne kariere Skoraj dvajset let ste prepevali z legendarnimi Avse-niki in to je bilo zagotovo pestro in delovno obdobje, ki je pustilo lepe spomine. „Z Avseniki je bilo luštno in obenem naporno. Moram reči, da sem imel v svoji pevski karieri tri prelomna življenjska obdobja. Prvo obdobje imenujem kar kavarna faks, drugo je bilo nepozabno obdobje z Avseniki in tretje obdobje je moja sa- Želimo vam, da v letu, ki prihaja, izkoristite vse tiste prave trenutke tako v vašem osebnem kot v poslovnem življenju. Želimo vam srečno, zdravo in zadovoljno leto 2011! Vaša Zavarovalnica Maribor Življenje gre naprej in mi z vami MLEKARSKA ZADRUGA PTUI Z.0.0. Ormoška cesta 29 2250 PTUI Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 M/P Mlekarska zadruga Ptui z.o.o. Naj bo novo leto polno sanj in domišljije, naj dobre želje združi v zvezde, srečo sonce naj oblikuje, vas s cvetovi upanja obsuje. Vsem poslovnim partnerjem in našim članom se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se tudi v letu 2011 priporočamo. mostojna pevska pot, kjer sem želel dokazati - in verjamem, da sem to tudi dokazal - da tudi sam zmorem in znam prepevati ter osvajati srca občinstva." Zakaj pa kavarna faks? „Ker sem v prvem obdobju, dobrih 12 let, prepeval po raznih kavarnah, in to vsak dan, razen ob dnevu mrtvih ne. V zimskem obdobju sem prepeval bolj na Štajerskem in po Sloveniji, čez poletja pa bolj ob morju, od Kopra do Dubrovnika. Tedaj sem se te prijetne, a obenem precej naporne pevske obrti šele prav učil, in ker je to učenje v glavnem potekalo po kavarnah, pravim, da je ¿A(ašim zvestim, strankam, se za izkazano zaupanje iskreno zahvaljujemo in se veselimo vaših obiskov v letu, ki prihaja. M Želimo vam besel božič ter srečno in uspešno novo leto! KMETIJSI KMETIJSKA LOVRENC ODKUPI Vsak dan od 81 Foto: M. Ozmec Ob letošnjem 80-letnem jubileju je legendarnemu Slavku Avseni-ku med prvimi čestital Alfi Nipič. Tudi po letu 1990, odkar nadaljujete samostojno pevsko kariero, ste precej delavni in na glasbenem področju uspešni. „Potem ko smo z Avseniki prenehali, sem ustanovil svoj ansambel in od tedaj nadaljujem pevsko kariero kot Alfi in njegovi muzikanti. Moram reči, da je tudi to obdobje precej plodno, saj sem v tem času posnel že več kot 200 zabavnih skladb ali popevk, če hočete. In ravno zadnjič sem v enem od pogovorov ugotovil, da moje pesmi prepeva že tretja generacija Slovencev. Ja, verjetno bi počasi moral že prenehati, ampak si pravim takole: dokler duša hoče in telo zmore, bom še prepeval. Petje je moje življenje. Zame je največje veselje, ko stopim na oder pred polno dvorano navdušene publike. Še lepše pa mi je potem, ko to publiko postavim na noge, ko vse zapleše in se veseli, ko je vzdušje na nivoju." Nam lahko zaupate, kje boste prepevali na silvestr- sko noč? „Moram reči, da se mi bo po dolgem času letos uresničila moja dolgoletna želja, da bom zadnji dan v letu prepeval na mojem Pohorju, to bo na zasneženih Kopah. Na prvi dan novega leta pa bom prepeval na silvestrskem plesu v hotelu v Slovenj Gradcu. Moram reči, da najraje pojem na plesiščih, zame mora biti prava „štimun-ga", ki jo mora narediti sam pevec. Vse mora biti veselo, ljudje morajo plesati, da so potem od veselja utrujeni, da zabavo še dolgo pomnijo." Štiri desetletja Silvestrskega poljuba Med vašimi najpriljublje-nejšimi skladbami je na prvem mestu Silvestrski poljub. Se spomnite, kdaj in kako je ta skladba nastala? „To je bilo pa res čisto slučajno. Šlo je za neko televizijsko silvestrsko oddajo. Bilo je 8. decembra leta 1970 ali 71, ko Foto: M. Ozmec Alfi s svojimi muzikanti zelo rad zapoje tudi ptujskemu občinstvu, saj so, kot pravi, ta pravi Štajerci. me je po telefonu poklical mojster Jože Privšek in me vprašal, ali bi za silvestrsko oddajo zapel njegovo skladbo. Seveda sem z veseljem privolil in tako me je čez nekaj dni povabil v studio 14, kjer mi je skladbo prvič zaigral kar na klavir. Moram reči, da sem bil sprva malo presenečen, saj sem za silvestr-sko vzdušje pričakoval nekaj hitrega, bolj poskočnega, zaslišal pa romantično in umirjeno melodijo. A me je kmalu prevzela in res je, danes je med mojimi najpopularnejšimi." Lahko bi rekli, da skoraj ne mine novoletna zabava brez silvestrskega poljuba, vašega ali pravega. „Ha, ha, ha, brez pravih ne gre, če je seveda vzdušje dovolj romantično in če preskočijo iskrice. Ampak ta moj Silvestrski Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www. kgz-ptuj .si VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2011, VAM ŽELIMO DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGAZAVODAPTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS. V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJSKI SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU. NAJ BO LETO, KI JE PRED NAMI BREZ NARAVNIH NESREČ, VREMENSKIH NEPRILIK, S POSLUHOM IN ZAUPANJEM DO DOBROT, KI JIH PRIDELUJEMO V NAŠEM DOMAČEM KMETIJSTVU. Restavracija ... kjto boifo i/ ptifetkeM atitbudu, dobno počutili Našim cenjenim gostom želimo lepe božične praznike, novo leto 2011 pa naj prinese zdravja in medsebojnega razumevanja. Vabljeni na Silvestrovanje v restavracijo Pan v Kidričevo z glasbeno skupino Navihanke. Rezervacije na tel.: 02/ 7990 396 poljub je res že po kakih petih letih postal prava praznična uspešnica, saj so jo že tedaj ljudje na plesišču množično prepevali. Človek ne more verjeti: po približno 10 letih so me že kar sredi maja ali junija ob kakem nastopu prosili, naj zapojem še tisto silvestrsko. Takoj sem vedel, da mislijo na Silvestrski poljub. In ko sem jih vprašal, zakaj bi to skladbo prepevali sredi poletja, sem dobil odgovore, da zato, ker je to moja najlepša skladba, ali pa, ker jo tako lepo in čutno zapojem, največ pa jih je omenilo, da zato, ker imajo nanjo lepe in nepozabne spomine, ker so se ob njej prvič zaljubili ali počeli še kaj lepšega. Kajti mnogi so se potem resnično tudi poročili in ni jih malo, ki mi še danes pišejo, da je moj Silvestrski poljub kriv za njihovo srečno ljubezen, za srečen zakon ali pa celo za naraščaj. Ne boste verjeli, mnogi so prav zaradi tega svojim otrokom, ki so bili plod Silvestrskega poljuba, dali ime Silvester ali Silvestra. Dobil sem že tudi pismo s fotografijo in pripisom: 'To je naš mali Silvester, ki je bil spočet ob vašem Silvestrskem poljubu tega in tega leta.' Skratka, res je, ta praznična skladba, ki jo prav te dni pogosto slišimo tudi po radijskih valovih, je mnogim zlezla pod kožo.« Vas na to pesem vežejo kakšni posebni osebni spomini? „Hm, ko sem bil pred leti na turneji po Avstraliji, me je v Melbournu prijetno presenetil nek domačin, ki je bil poročen s Slovenko, saj me je Člani društva Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice vam želimo blagoslovljene božične praznike in obilo sreče v letu 2011. vabimo vas, da v novem letu obiščete GRAJSKO klet NA ptujskem GRADU, kjer boste ob ogledu filma o vinsko turistični cesti srednje slovenske gorice lahko poskušali najboljša vina naših članov! _ 8. pozdravil s „Hallo, mister Silvester!" Seveda sem mu pojasnil, da nisem Silvester, ampak Alfi, on pa je kar naprej govoril: 'Ne, ne, vi ste zame mister Silvester, zato ker tako lepo zapojete Silvestrski poljub, zelo radi jo poslušamo.' Sicer pa tudi sam menim, da je Silvestrski poljub moja največja uspešnica, saj se vrti vsako novo leto, včasih že od začetka prazničnega decembra do poznih januarskih dni. Vrtijo jo na vseh radijskih in televizijskih postajah, o njem je posnetih več verzij in tudi videospotov, radi pa jo prepevajo tudi drugi pevci slovenske zabavne glasbe." Sicer pa poleg Silvestrskega poljuba Alfi z veseljem prepeva še številne druge svoje velike uspešnice. Mednje zagotovo sodijo Poljane, dom prelepih dni, Vem, da tiho spiš, Bog te živi, Ostal bom muzikant, To nežno cvetje, Moja sanjarjenja, Mladi, kot smo nocoj, Rad bi prebujal se s teboj, Vračam se domov; pa malo bolj vesele: Štajerska se veseli, Hula hula, moj kuža, Heja hoja, Hej, dekle, medtem ko ob nedeljah pogosto slišimo tisto v duetu z Neco Falk - Kako sva si različna. Pa seveda številne druge, ki jih zna najbolje zapeti Alfi Nipič. In zagotovo ima vsaka od njih, tako kot Silvestrski poljub, svojo zgodbo in svoje spomine. Naj še dolgo zvenijo in naj jih poje tako, kot jih zna zapeti samo on, Alfi Nipič - doživeto, iz dna srca in z velikim veseljem, kot to počnemo vsi pravi Štajerci! M. Ozmec T M Prešernova 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net D INVEST d •(hO. Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve Družba TMD invest, d.o.o. želi cenjenim strankam in poslovnim partnerjem prijetne božične praznike, v letu 2011 pa veliko poslovnih uspehov, osebne sreče in zdravja, hkrati pa se zahvaljuje za zaupanje in dobro poslovno sodelovanje. Iščete svoj stil Nina gre na praznično kosilo Nina Vindiš je doma iz Podlehnika, stara 19 let, študentka predšolske vzgoje. Prosti časa večinoma preživi v družbi s fantom, rada se sprehaja in druži s prijateljicami. Želi si uspešno dokončati študij in čim prej najti zaposlitev. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila mama. V kozmetičnem salonu Neda so pri Nini, ki se je prvič srečala s kozmetičarko, ugotovili mešani tip kože. Predstavili so ji pomen vsakodnevne nege kože, pri čemer je zelo pomembno, da jo opravljamo s kvalitetnimi preparati, ki so od kože do kože različni. Kožo so ji površinsko očistili, priporočili pa so ji tudi globinsko čiščenje, ki jo njena koža glede na tip nujno potrebuje. Zelo skrbno pa jo bo morala ščititi tudi v zimskem času. V frizerskem salonu Stanka se je Ninine nove pričeske lotil mladi frizer Aleš Valen-ko. Da so njene lepe obrazne poteze prišle bolj do izraza, ji je lase precej skrajšal. Skupaj sta se odločila za asimetrični graduirani paž z intenzivno, a ne preživo rdečo barvo. KOLEKTIV SALONA iBOSKO in zemxo Finneftsevo z Slomškova 22 10 % popust v decembru 3 Vizažistka Minka Feguš se je pri Nini odločila za nekoliko bolj poudarjen make up. Najprej je izenačila ten kože s kremnim pudrom, veke je obrobila s temnim senčilom, ki ga je na notranjih delih prekrila še s svetli-kajočim senčilom. Poudarila je še obrvi in trepalnice, v rdečkastem tonu je obrobila ustnice in nanje nanesla glos. Z mareličnim senčilom pa so še bolj zasijale ličnice. „Najdaljša noč v letu se hitro približuje. Začenjajo se razne prednovoletne zabave in zaključki leta, na eno izmed teh smo poslali tudi današnjo izžrebanko akcije Iščete svoj stil Nino. Kaj obleči na takšne zaključke, ki se lahko začnejo že v popoldanskem času, je zelo pogosto vprašanje. Prav vsaka od nas si takrat želi biti malo drugačna kot druge dni. Tudi ko se takšne zabave prevesijo v noč, si težko predstavljam, da bi si drznile nadeti kakšno pravo večerno toaleto, saj je tega premalo že takrat, ko to načeloma zahteva dresscode. Ne vem Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nina prej ... ... in pozneje sicer, zakaj bi nam moralo biti nerodno priti lepo urejene tudi na službeno zabavo. Nini sem glede na njeno mladost izbrala zelo funkcionalno džersi obleko z aktualnim živalskim tiskom v odtenkih črne, sive in srebrne barve. Obleka je tako po materialu in obliki primerna za različne postave in različne priložnosti. Nino bomo danes poslali na pozno popoldansko prednovoletno kosilo. V izbrani seksi obleki ni ostal neopažen prav noben Ninin ženski atribut. K obleki se AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA Z NOVO ODŠKODNINSKO ASISTENCO Se vam je že zgodilo, da ste bili udeleženi v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec druge zavarovalnico? Ste vedeli, kaj morate storiti? Ste za povrnitev škode, ki ste jo utrpeli, porabili veliko časa in odvečnih poti? Z novo Avto odčkodninsko asistenco AS si odslej lahko v primerih, ko je škodo povzročil zavarovanec druge zavarovalnice, zagotovite hitro in kakovostno uveljavljanje odškodninskega zahtevka na enem Varno, srečno in zdravo 2011. modra Številka ((C* 080 1110) www.adriatic-slovenica.si mestu, pri Adriaticu Slovenici. Kot nogometašu Zlatku Dediču, lahko Adriatic Slovenica tudi vam prihrani odvečne poti in skrbi. Pa naj gre za škodo na odbijaču vašega avtomobila ali za uveljavljanje odškodnine zaradi udarca v koleno, ki ste ga utrpeli ob prometni nesreči. In 5e več! Vaš osebni skrbnik vas bo obveščal o reševanju odškodninskega zahtevka in za vas uredil vse, da bo odškodnina izplačana kar najhitreje. Mar ni to dober temelj za sklenitev novega prijateljstva? AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group lepo podajo elegantni črni škornji z višjo peto, saj so vremenske razmere v teh dneh zelo nepredvidljive in so škornji skorajda edina prava izbira. Nina bi se lahko za takšno priložnost pri svojih rosnih letih prav gotovo odločila za čisto drugi stajling, ampak vsak takšen trenutek je treba izkoristiti in se prepustiti spremembam. Nikoli ne vemo, kdaj bo prišel trenutek, ko ne bo šlo drugače, mi pa ne bomo na to pripravljeni. Nina se lahko brez težav kdaj pa kdaj Foto: Črtomir Goznik Nina v svečanem oblačilu in s klobukom iz modno-razstavnega ateljeja Sanje Veličkovič, škornji so iz Alpine že spogleduje z eleganco, za vsakodnevne obveznosti pa gotovo še ni čas, da bi iz omare izločila svoja oblačila športnega sproščenega sloga," je Ninino preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovič. V kozmetičnem studiu Olimpic je za Ninino sprostitev poskrbela Tamara Galun. Deležna je bila masaže hrbta. Kot študentka večino časa sedi, s sedenjem se pojavljajo vozliči, ki povzročajo bolečine hrbta. „Z masažo smo povečali pretok krvi v mišicah in povečali nastajanje hormonov serotonina, hormona sreče. Za učeče se ljudi, je masaža še posebej priporočljiva, saj pomaga tudi pri koncentraciji," je še povedala Tamara. MG OBČINA GORIŠNICA Želim vam vesel Božič, novo leto pa naj bo pot dobre volje, ljubezni in zdravja. Življenje je potovanje za katerega nihče ne dobi zemljevida. Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid. Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po čudovitih poteh življenja. Srečno voznfo vletu2011 vam Zeti skupina Petov^a avto Prodaja novih in rabljenih vozil, tehnični pregledi, mehanična in karoserijska delavnica, www.petovia-avto.si Praznične zapovedi • Krasimo smrečico in stanovanje Kakšne barve bodo prazniki? Pri okraševanju novoletne smreke naj nas vodijo predvsem osebni okus, stil vašega doma in zadnji trendi. Letos poznavalci prisegajo na modno kombinacijo srebrne, vijolične in modre, naraven videz v zeleni, rjavi in bež, igrivi kombinaciji bele in rdeče v norveškem stilu in seveda tradicionalni rdeče-zlati. Naraven videz smreke je med najelegantnejšimi. Lahko je umetna, še lepša pa je naravna. Lučke v tem stilu so lahko barvne, predvsem pa naj bodo tople barve. Okrasimo jo z naravnimi venčki in živalcami -vevericami, ježki, sovicami ... Dodamo ji seveda tudi bunki-ce - rjavo-zlate in letos modne zelene. Ljubitelje elegance bo zagotovo navdušila srebrno-vijolič-na-modra kombinacija bunkic in okraskov, ki bo na smreki najlepše zažarela v kombinaciji z LED-diodami in hladno svetlobo. Smreko okrasimo tudi s širšim tekstilnim trakom, svilenim cvetjem ter bunkami v srebrni in vijolični barvi. Poleg klasičnih okraskov lahko na veje smrek dodamo kozarce za šampanjec - vejo preprosto ovijemo okrog peclja. Najbolj igriva je rdeče-belo okrašena smreka; prav zato je primerna tudi za otroške sobe. Nanjo damo različne figure. Okrasimo jo z gobicami, je-lenčki, snežaki, namesto špice na vrh damo Božičkovo kapico. Tudi majhni okvirji, v katere smo vložili domače fotografije, in igrače v rdeči barvi bodo prijetna dopolnitev. Zagotovo pa bo svoje mesto še vedno našla tradicionalna rdeče-zlata kombinacija; smreko okrasimo z bunkami, svilenim cvetjem in veliko okraski. Bunke lahko na vejo pritrdimo tudi tako, da na žičko v grozd namestimo po več bunk naenkrat. Vedno kombiniramo tri različne - mat, sijaj in velikost v isti barvi. Lahko jih navežemo na daljšo vrvico in ovijemo okrog smreke . Oglejte si modne trende in izberite najljubšega! Kakšne barve bodo leto- igrivost ali čar tradicije. Pri okraševanju doma naj nas vodijo predvsem osebni okus, stil našega doma in zadnji trendi. Letos poznavalci prisegajo na modno kombinacijo srebrne, vijolične in modre, naraven videz v zeleni, rjavi in bež, igrivi kombinaciji bele in rdeče v norveškem stilu in seveda tradicionalni rdeče-zlati. Vedno pripravimo v istem stilu, kot je novoletna smreka, še ostale okraske in pogrinjek na mizi - v izbrani barvni kombinaciji so torej tudi prt, nadprt, dekorativne blazine ... Na mizo lahko postavimo več svečnikov različnih velikosti - na dva damo višje sveče, na ostale pa namesto sveč bunki-ce ... Lahko položimo venček, zanimiv in prijeten dodatek pa je tudi večja prozorna stekle- na vaza, kvadratna ali okrogla, kamor damo bunkice in LED-lučke. Čas praznikov je zagotovo tisti pravi, ko lahko zares izži-vimo svojo domišljijo in si pričaramo svojevrstno praznično vzdušje. Vabljeni v vam najbližji Merkurjev trgovski center, kjer si izberite svoje najljubše barve in motive letošnjih praznikov! Katja Kozina USTVARJAMO VARNEJŠO L« vam želi vaša i H NO LETO 2011 jrovalnica Triglav, d.d., Območna enota Maribor. šnji prazniki? Trendi narekujejo naravno eleganco, moden sijaj, otroško triglav DUCATUS d.o.o. družba za gradbeništvo, trgovino, promet, posredništvo in storitve Dežno pri Podlehniku 5a, 2286 Podlehnik Tel /fax: +386 2 768 3820 GSM: 041 343 936 040 292 040 el. naslov: ducatus.d.o.o@gmail.com knm DEMIT FASADE Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje. SREČNO NOVO LETO 2011! § RENAULT Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto. Zahvaljujemo se jim za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Avtohiša Terbuc d.o.o. Dornava 116/b- 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080 Foto: KK Foto: KK Strokovnjaki svetujejo • Nega kože pozimi Ali uporabljate pravo kremo? Ne morete najti prave kreme za kožo na obrazu, stalno preizkušate nove, ker ima dekle, ki kremo reklamira, tako sijočo polt? Pri izbiri kreme naj vas ne prepriča prijateljica ali oglas, ampak le strokoven nasvet kozmetičarke. Kar nekaj vprašanj glede nege ostaja vedno odprtih. Kdaj je treba ali pa se začne uporabljati krema proti staranju, kakšen je v resnici vaš tip kože, mar res potrebujete celotno kozmetiko od enega proizvajalca? So dražje kreme res toliko boljše od cenejših? Zaradi prenasičenosti trga oz. poplave kozmetičnih novosti, preparatov in metod, kaj uporabiti, kdaj in kako, so ljudje zmedeni. Tip kože Kožo si pozorno oglejte s povečevalnim ogledalom. Če se vaša koža sveti in je opaziti mnogo razširjenih por, imate gotovo mastno kožo. Če se sijaj pojavlja le na T-predelu (čelo, nos brada), imate mešano kožo. Če pa imate večkrat občutek zategnjene kože in preveč gub, potrebujete le zelo hranilno nočno kremo. Seveda pa je zelo pomembno, da v okviru svojega tipa kože prepoznate tudi različna stanja, ki so lahko posledica vremenskih razmer (sonce, mraz, veter), nepravilne prehrane ali pomanjkanja tekočine v telesu, stres, premalo spanja ... Vsekakor je izbira preparatov in krem odvisna od stanja kože vsakega posameznika. Na splošno pri negah obraza koži dovajamo vlažilne in Foto: Črtomir Goznik Kozmetičarka Silva Čuš hranljive snovi, ki jih koža potrebuje, strankam pa priporočamo in predlagamo ustrezne kozmetične izdelke za nego kože doma. Največ napak naredimo prav z izbiro kreme. Ker ni pravih rezultatov, kupimo spet drugo kremo in tako se začne začaran krog, saj je ravnovesje kože zaradi nepravilne izbire kreme porušeno. V našem salonu so zelo priljubljene enourne vitaminske nege obraza, s katerimi izboljšamo videz oz. stanje kože. Zimski čas je resnično težko obdobje, tudi za kožo. Pred vplivi mraza ni obvarovana nobena koža v nobenem starostnem obdobju. Zunanje nizke temperature, pretopli notranji prostori, suh zrak, razna seva- SLIKOPLESKARSTVO IN IZOLATERSTVO Franjo Tolič s.p. S 25-letnimi izkušnjami izvajamo in obnavljamo vse vrste slikopleskarskih del ter vse vrste izolacijskih fasad. Pri svojem delu uporabljamo tudi stare slikopleskarske tehnike. Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel Božič ter zdravo in zadovoljno Novo leto 2011! Medribnik 3,2282 Cirkulane, GSM: 041 / 508 - 796 nja, kemični vplivi proizvodov idr. lahko vplivajo na hitro izsu-šitev kože in neprijetne, dolgotrajne posledice. Prizadete so lahko razne kožne strukture, fiziološke aktivnosti in biokemični procesi, ki kožo ohranjajo v dobrem stanju. Čeprav ima vsaka koža ne glede na tip svoj prag tolerance, potrebuje v zimskem času potrebno zaščito. Vso pozornost moramo usmeriti v varovalno nego, ki vsestransko ščiti kožo pred izgubljanjem vlage, maščobe in hranilnih snovi. Varovalna oz. zaščitna nega je v kozmetiki dobra nadomestna nega, ki s svojimi preparati nadomešča izgubljen kožni gradbeni material in ji s tem omogoča proces samoregulacije in obnavljanja. V tem kontekstu lahko govorimo o popolni negi, ki je individualno prilagojena. Kako do zimske zaščitne oz. varovalne nege? Poznati moramo svoj tip kože po kozmetični klasifikaciji, oceniti stanje in definirati potrebe. Nato izbrati prave preparate in definirati način uporabe. Za pomoč se obrnite na svojo kozmetičarko, saj so le-te usposobljene, da prepoznavajo različna stanja kože. V decembru podarjamo bralcem in bralkam Tednika brezplačen test kože, ob katerem podamo navodila za nego kože doma. Vse od enega proizvajalca? To naj bi veljalo, saj naj bi izdelki istega proizvajalca vsebovali sestavine, katerih učinek se dopolnjuje. Običajno s tem tudi odmislimo tveganje za morebitno draženje kože. Vendar vse to tudi ne drži, saj so nekateri strokovnjaki mnenja, da je to le marketinška poteza. Vsekakor pa z uporabo linij istega proizvajalca odmislimo oz. odstranimo tveganje za morebitno draženje kože. Dejstvo je tudi, da nekatere sestavine, ki se nahajajo v kremah različnih proizvajalcev, nikakor ne gredo skupaj. Samo pomislite, koliko različnih sestavin MONTAZA OGREVALNIH, VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV Aleš Horvat s.p. Pobrežje 158,2284 Videm pri Ptuju telefon 02 746 45 71, gsm 041 639 797 e-mail: mit@amis.net Vesel božič in srečno novo leto 2011! - različnih kozmetičnih proizvajalcev v obliki kozmetičnih izdelkov nanesemo dnevno na kožo?! Naštejmo izdelke, ki so najpogosteje oz. dnevno uporabljeni: milo, mleko po tuširanju, odstranjevalec očesnega make-upa, čistilno mleko, tonik, dnevna krema, nočna krema, serum za obraz, serum za okrog oči, tekoči puder, suhi puder, maskara, svinčnik za obrobo oči, senčilo za oči, rdečilo, šminka oz. lip glos, parfum, krema za roke, krema za stopala, geli oz. pomirjevalna sredstva po depilaciji ... No, kaj menite, našteli smo jih 20? Še svojemu avtomobilu ne privoščimo tolikšne pestrosti različnih proizvajalcev, pa gre le za tekoče vzdrževanje naših strojev. Koža pa je živ organ! Vsekakor pa je pri tej pestrosti pomemben rok uporabe kozmetičnega proizvoda, ki je označen na embalaži s simbolom odprtega lončka. Kdaj začeti z dragimi kremami proti staranju kože? Ta odločitev naj bi bila individualna. Začeli naj bi okoli tridesetega leta, čeprav nekatere začno že mnogo prej. Vendar uporaba težkih krem proti staranju pri dvajsetih in nekaj čez sproži ravno nasproten učinek, saj lahko naredi vašo kožo zelo problematično. Razlika je tudi med kremami, ki preprečujejo staranje kože in tistimi kremami, ki polt gladijo. Seveda pa je tudi tu pomembno, da upoštevate svoj osnovni tip ter trenutno stanje vaše kože. Pomembna je predvsem zaščita kože pred UV-žarki ter redno čiščenje kože. Priporočam uporabo kvalitetnih čistilnih sredstev, zanje odštejte več kot običajno, saj nam uporaba kvalitetnih čistilnih sredstev (mleko ali gel ter tonik ali losion) doprinese tudi do 50 % nege. Ko ni rezultatov Ker vam nova krema ne da takojšnjega rezultata, si zelo kmalu spet kupite novo. Za prave rezultate je treba počakati. Koža za popolno obnovo potrebuje kar trideset dni. Da pridete do začetnega rezultata, morate isto kremo uporabljati vsak dan. Če predvidenih rezultatov tudi po uporabi kreme ni v nekaj tednih, potem jih gotovo tudi ne bo in takrat je čas za izbiro novega izdelka. Zdrava koža zahteva posebno ljubezen Zato je pomembno, da za svojo kožo dobro skrbite. Redno jo čistite in hranite z ustreznimi kremami. Pomembno je, da redno (enkrat tedensko) izvajate piling. S tem odstranite odmrle kožne celice, na površje pa pridejo nove. Očistite svoj mobilnik z dezinfekcijskim robčkom. Bakterije z mobilni-ka lahko povzročijo nastanek mozoljev na obrazu! Redno si umivajte roke in se z njimi čim manj dotikajte obraza. Jejte veliko sadja in zelenjave ter pijte veliko vode. V drogeriji povprašajte po rdečilu za lička, ki vam najbolje pristaja. Z rdečilom dodate svojemu obrazu zdrav, svež videz. Seveda ne pozabite nabaviti tudi nekaj bleščic za divje praznične zabave. Silva Čuš, predavateljica kozmetične nege «S O nj rt - vu." ' e 'te Foto: Viki Ivanuša Na razstavo so postavili predvsem aktualne, božično obarvane izdelke. Domava 59,2252 Dornava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: info@zerox.si fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic www.zerox.si Foto: Viki Ivanuša Uporabniki nenehno ustvarjajo nove zanimive izdelke, od katerih imajo mnogi svoje že vnaprej znane kupce. Foto: Viki Ivanuša Irena Oblak, vodja OE Center za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji nja naših uporabnikov in vnašamo vsebine, kot so izobraževanje odraslih. Uporabniki sami odločajo, kateri tečaj ali seminar želijo obiskovati, ponudba je pestra s področja prometa, računalništva, prve pomoči, skrbi zase, socialnih veščin, ki jih je treba utrditi. V Ormožu je zelo priljubljena oblika ples, saj so ustanovili folklorno skupino, s katero se zelo radi predstavijo, s postavitvijo Kak je luštno blo so prisotni na številnih prireditvah. Umetniško pa se izražajo tudi v literarnih delavnicah z Davidom Bedračem," je povedala Oblakova. Nagrada za delo, glede na sposobnosti in pridnost, lahko znaša od 10 do 60 evrov mesečno. Uporabniki živijo doma ali v institucijah, za prevoz na delo pa imajo organiziran kombi, ki jih pripelje. Poskrbljeno je tudi za malico. Prisotni v življenju in dogajanju kraja Uporabniki se poskušajo čim bolj vključiti v življenje in dogajanje v okolju. S svojo prodajno stojnico so bili prisotni tudi na sejmu Kovito, na Dobrotah slovenskih kmetij. Prostovoljci VDC že tretje leto hodijo v Center za starejše občane Ormož, kjer izvajajo projekt medgeneracijskega druženja pod naslovom Drug drugemu smo potrebni. Na Ljudski univerzi Ormož so obiskovali računalniški tečaj, so redni bralci Knjižnice Franca Ksavra Meška, radi izmenjujejo izkušnje z ormoškimi ribiči pri bližnjem ribniku, zelo radi pa tudi tedensko obiskujejo F-fitnes, kjer so dobili donirane vstopnice. Ob podpori se vključujejo tudi v različne zunanje zapo- slitvene aktivnosti - v okviru Mladinskega centra Ormož so se vključevali v različna sezonska opravila - trganje grozdja, sajenje zelišč, okopa-vanje. Predvsem pa se radi družijo, si pripravijo kakšen izlet ali piknik. Letos so izvedli tudi petdnevno letovanje uporabnikov v Umagu. S številnimi dejavnostmi poskušajo uporabnike motivirati tudi k aktivnemu delovanju v društvih v kraju, kjer živijo, ter k skrbi zase in za druge. Viki Ivanuša družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta Za skupine pripravimo menu po vaši želji. W 02 788 00 28 V Napoved vremena za Slovenijo Danes dopoldne bo v vzhodni Sloveniji še delno jasno, drugod bo oblačno. Popoldne bo na zahodu pričelo snežiti. Snežilo bo tudi na Obali. Do večera se bo sneženje razširilo na večji del Slovenije. Ob morju čez dan pihal jugo, ponoči pa bo zapihala zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo jutri od od -8 do -2, v alpskih dolinah in planotah Notranjske do -15, najvišje dnevne od -4 do 0, na Primorskem do 2 stopinji C. Trčila v 10-letno deklico 11. decembra okoli 12.15 je 19-letna ženska iz okolice Slovenske Bistrice vozila osebni avtomobil Renault clio po Čopovi ulici v Slovenski Bistrici iz smeri Slomškove proti Ljubljanski ulici. Pri tem ni vozila s takšno hitrostjo, da bi lahko vozilo ustavila pred oviro, ki bo jo glede na okoliščine lahko pričakovala. S prednjim desnim delom vozila je kljub zaviranju in umikanju v levo trčila v 10-letno peško, ki je z njene desne strani prečkala vozišče izven prehoda za pešce. V prometni nesreči je bila peška hudo telesno poškodovana in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v UKC Maribor. Policisti bodo zoper voznico podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Trčenje pri hajdinski deteljici 12. decembra okoli 8.15 je 33-letni moški iz Ptuja vozil osebni avtomobil Audi A4 iz smeri Zgornje Hajdine proti Ptuju. Izven naselja Spodnja Hajdina, kjer vozišče poteka v ravnini in kjer vozišči ločuje dobro vidna neprekinjena ločilna črta, je zapeljal levo, na nasprotno vozišče, kjer je z levim prednjim bočnim delom vozila trčil v zadnji levi bočni del osebnega avtomobila Ford focus, nato pa še v osebni avtomobil Peugeot 206, ki sta ju iz nasprotne smeri pripeljala 55-letni moški iz Hrvaške in 26-letna ženska iz okolice Ptuja. V prometni nesreči je bila voznica hudo telesno poškodovana, 33-letni voznik in trije sopotniki v peugeotu pa lahko. »Praznično« razpoloženi v prometu 10. decembra ob 20.15 so policisti Policijske postaje Ptuj na Kidričevem ustavili 44-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,02 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. 7. decembra ob 16.30 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Osluševcih ustavili 46-letnega voznika kolesa. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,13 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. 7. decembra ob 16.30 so policisti Policijske postaje Ptuj v Trnovski vasi ustavili 44-letne-ga voznika kolesa s pomožnim motorjem. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,47 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. Zasegli ukraden BMW 11. decembra ob 16.10 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali 40-letnega državljana Bolgarije. Ob kontroli osebnega avtomobila BMW 520 D avstrijskega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo v začetku leta odtujeno v Španiji. Policisti so vozilo zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin bodo policisti zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Vlom V noči z 8. na 9. december je neznan storilec vlomil v gostinski lokal v Dražencih. Iz notranjosti je odtujil cigarete in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 1500 evrov.