St. 17.
V Gorici, dne 1. marca 1898.
Teč^XXVUI.
Vso let«.......frltl- •>¦-
četrt leta '.'..'.'...   --    ]¦->() !>.,,aiuičii.- šte.dk.- »tsti..-j» (i kr.
stv «Vv'u"i"!'i T\llv\lk\^Uv>i\\''\. iiilK-i! :-c'^
•lan ...1 S. ur.- /.junaj .i., ¦;. /.mt.-v: ..I. nedeljah pa <..l «.». <l» !¦->. u:v. Na naročila hvvr. dopiishuic uaročiiiue se m* oziramo.
»IMtniOltEf* izhaja n.-,l»i-.ii.. .»!   S..C-.-- nik.at
•S-ča    in    Prim.....<¦    - pn-lajata *   «:..ii.-i  v t..-
l.ak-.-mu S.-huar/ v Š-l-ki uli.-i mi -J«,LU-r-lU ^ Nunski uli.-i; -    v Trna v t-l...k.
SOČA

i Pipa
¦i r-
i I-'a
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št 0 v Gorici' v II. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemi jo-stranke vsak-dan od 11.
do 12. ure predjioldne.
»opisi »aj se pošiljiijo le uredništvu.
Naročnina,  reklamacije in drugo  reči, katero ne '
spadajo   v   delokrog   uredništva,   naj   so opoSilj.iio  le
npraviiišlvii.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uv\$ff'fetvo ne
. upravništvo.                  ______                 ..,r  „,    ,   <f;;{
Oglasi in poslanice ;,',;•/ j.\ so raeimijo po potit-vrstah, če tiskano 1-krat S k'r., 2-krat . 7 kr., :>,-krat « kr. vsaka vrsta. Večkrat'po pogodbi. --' večjo črko po prostoru.                      ;.-.-.., •   :.(
Naročnin« in oglase je plačati Jopo Gorica.
„GoriSka Tiskarna" A, Oalm^efe-^feka in zalaga razen   Koče. in c.Primovea- še slovansko knjižnico*4,
katera izhaja mesečno v snopičih' obse/.i.ili T. do (i pol' ter stane vsolotno 1 <.|d. .SO kr. —'Oglasi v »Slov. knjižnim so raeimijo po 20 kr. petit-vistica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
>»» Bog" in narodi ««•
Gor. Tiskarna» A. Gabršček (odgov. J. Knnpotič) tiska in zal.
Sprava na Kranjskem.
Torej vendar! Po tolikih tezkočah soj.' končno duseglu nitul obema kluboma slovenskih deželnih po-Ianecv na Kranj-kem spo-razumljenje, katero temebi n.i skupnem delovanju kranjskih Slovencev. Dve slovenski .stranki smo imeli il»r.»'«htj. lakozv.ine »liberalno« in »klerikalno*. kaU-ri sla <e pn (tirali ter ravnali med seboj oh vsaki priliki na korist kr.mj-.kijM N»-tiir<ii). Demou-tiacij nemških buršev na sluven-kiii tleh ji- bilo potreba in pit -kaud-aiov v «l<-/«>Iiifiu zboru, iia -<• ji- vzbudila končno \<\-l po-krneem l«t ila so začutili poln-bo po >pra\i. Spravo -i mi pivdočujemo \ prvi \r-li tako. «ia si- skrbi za vzajemno deiovanje v deželnem /bom in udboMi, Iit n.nl.iJj". kakor m- j»» sklnjilu. da <r izvoli .-kupni odboi. v kalen voli v-ak klub po l člene, in kar oklene vt-Oin.i I--a odbora, ve/.c v-e vl.-m* obeh kiubuv. <» čemer -e t.i odbor ne Zji-umi, o (fin m--kupno posvetujejo v-i s!oveii-ki po-l.im-i. Hb.i kluba pa morata gledali, d.i -e -časoma odpravi:«' v.-a na;»r.»lj,i v -loven-kih -Ir.tiih.di na Ki.-.i';-skem, zla-ti v v«, h  v../.uej-ds  vprašanjih.
Mi h liirt-j iiii-iim«, »U ho in (>.l --<-.laj naprej hodili -lov. po-laiifi na Kraiij-ki-m m>Ii-darnn \ \M-h nafodliiii \pra-aiijih y<Uw in i-lo pi/t / »oko v rok'. i.V -i> prav nabore poVM'iii ne /.lakaju V \>Ai podrohliejiih nioiiienlih. I'r.'iii-h.iti  mora  .-ris-da  v-ako   kokelovan.c  /.
Skupni smotri — ti naj   bodo   prvi,   ti   naj si» nresnitijo!
Kiiil.it bodo kranjski poslanci lako delovali t(-r jioleni v tem smislu tudi porof-ali o za-ed.nijih svojim volivrcm, pokaže .-e niiliv spravi: v vsili slojih slovenske družbe na Kranjske.u. Obe -tranki sla veliko z.ijiri^ili v tem o/iru, ko .-ta cepili narod na dvoje. To cepljenje ;c rodilo lieko mneiilo dvojno /.ivlji-iijo na Kranj.4vm.   J'o   me.-lih   lotevali
nismo motfli ozirali, kor sta imeli oho pcepinijof-i se stranki tam toliko poslu sami .i .-eboj, d a sla popolnoma pozabili n a S I o v e n c e i z v o n K" r a n j s k o. Polilif no življenje slovenskih ile/.el pa se ima bas osredotočili v Ljubljani, in od lam so ima razlivali na vse naše pokrajine, kakor se kri iz siva prelaka po žilah v clnij-o dele clove.ške-ja telesa. Poleni bomo Indi mi bolj vezani mi središče, Ljubljano, in golovo bo nam oh pra-
su se  .I:Ih raln*  iu  plilerikalri" in dru« dni- j vem osredotoeevauju slovenskih le/enj mog«>tt jjiV-i -kui'(> pogledal ni, in   če   sta   dva pri- I uspešnejše bojevali se proti zakletim sovražni-
-la;a lazličiuh AvattU si>re^ovorila, si lovo p:k;ila. r.-tana\],i:dasose.,riii|va v v.-eh krajih, in sicer po ivccpiu slrauk slr.iuknrsko. Tu je -laki Jiberalna" čitalnica, lam Jcalo-li-ko" bralno dru-lvo in obralno. Tu mi zabavljali duhovnikom bi  jih pitali   z znanimi
priimki, lam p.l -e je /uprl /. |cn> prcpi). vcdov.ilu iicr.i/iimnciiiti Ijiidslvu, čil.ili Jilie-r.dtie" •-.t.-uikr. T.i razkol je nplual slabo na >luvriice v obec, in upamo, da vm' te ne-prilike po sjiimvi .-.časoma nehajo. Ni h-/.adn-li. da mi morda po-lanci v uajva/.nej^ih nar.idmli točkah j.-.Iiiii. ter In le v deželnem zlmin in (idliDiu ^pora/umno pi^lopali, lo m zado-li, v-cs|iMu^|io mora odjenjiili ona li;ipeto-t i!i udiiAili -e morajo om predsodki, ki -o i-i pili .sluveu-ki uaiod na Kianjskem /.adii,e .h-i-lletjc. lioke naj m pudasta prišla-»liberalne" in Mk.itoiiskc" narodne stranke z ll.l-l.eilOlll. i\,l limlila jedno in -slo pet v političnem /.ivlicnju ter   •.!.!    rečeta:   Midva   ne
Neti« i m pp-nt-iti h- tieiia t(ke* s krai.j-kimi baroni m ^ruti. katdi dali.imiji dan p-u/V1" -lo\>*n-ke pD-lance s r-ut!i* m /. la/.iki. Dd Neon .-v par ni mč il.,br«-;M pričakovati! Njiimvi preilmki n.i Krau -kcin mi lečah >lov.-ii>k«-knii-l.-. voiu-t jih ii.itl.iko m prav tako hi....'jiir.uii.iti-i-.l.ij i iijilioiiim pot-»mii. in to po vz-i'-dii (l<-/c:u,-rM prc.U«-l:.t-ka i;i\.i»,sk<v'< ki j<- .U>j.i! pn-laiini K.>l.niu ...tličn. mu pn.-l.iM, kabili-ku-oarodn,- -trank. :: kanoniku kabi'.:ike ccrk.e. da ni t o '. i k ( ¦. "Hi,'ii. .Li hi mu od-o v ar; a i. V-• ii ¦ ¦ iiin'r'«M' ua - Kr.iii^-ke.-ii! N»*r i -e ni-i nič kori-tia k^a^-kim Sloveinein m ^ini t'idi i..' bodo. r..M„,i ;im Umvj t I.i kt» d.-:'..!:? I». -e .-prava  do-e/e.  ]>¦  juiti« i».i   -cvola.  da ^!.
ahle do- j prip.nl.iva mkaki -tranki, midva sva si jedina ker >va Slovenca. V cd.iR-li pa je iimč, y zmajM. je   n.i-a  pnhodipiM !
hi  ediiio-ii je pač nam poln-ba, po-i-h.n v    ...Mi.nijih   bmniii   ča-ih,   ko   napove, hip-ji
N..M..-I Mnv.ii.iini bo; l..i v.c; r|tl jll ko -¦ i. v kranrk-m .U/rinem /.bom diznej(v tak-• -.ibuo -ovonti.    Ivio    ve.  k...    -e   na- čiikti
tel
Mi.
obedve .-tranki popu-ii.ivi   |,-r   , n«i svii.ih -edanjii   stran kar?
litine po-t.d, h me alt /aveci ."-lovenci, poz«lrav- ' i;.imo z v-ejo ve-e! e„i t.i pivohr.it na Kranj- ; ?kem. k"r LjubL-oia in z n o KranVka mora j imeti oiio Sol i-če. od koder >> i/tekajo zdrave , politični- nii-ii na v.-e fit»\>-n-ke pokrajine, j Mi m- bojiremo ob narodnih mejah z vm> j .-i!o ]H-o!i zauri i/euim sovražnikom. I p I je n:^ i
"'"¦"•l | bo; in tem }im, ko s n ¦'»•l-v-  i  i.a-.,e.   Na   sr.-di-č
:aui s.t m ¦ni je    s,
BEM-HUIL
Roman ii čjjov Knsk'i<;vih.
AXtJLF.f?Kl SPISAL LfUVIIv WAI.LACE. Poslov. Podravski.
DRUGA KNJIGA. 1'i'isfodok liratusa.
fbaljc).
»Glej. glej. Tirza, on živi!... Vidiš ... vstal je ... vojaki um pomapija zasesti konja. Zahvaljen bodi Gospod in l!og naših očtdov. Sedaj se nimam ničesar bali, pojasnim jim, kako se je to pripetilo. Spomnim jih zaslug "'fijc-ra očeta, in nič žahpa nam ne stort. Slabo ti je, pojdi in počij si v Šotoru".
Nista pa še dospela k njemu, kar do-'i'ti na njuna ušesa tresk pod njunimi no-r-'mii razbijiiinh brun,   krič  obupa in strahu.
Juda obstane in posluša.
Srditi glasovi so se mešali z glasovi obupnih rotenj in molitve. Rimski vojsč-aki, vlomi vsi glavna vrata, so obstopili hišo od vseh stranij.
Prva Judova misel je bila bežali, toda kam ?
Tirza ga je v smrtnem strahu objela okrog vratu.
I ,
»O .'uda — kaj lo pomenja ? !k je de-j.-il.i, (opera se od so!z iu trepetajoča na vm-iii životu.
' >n je vedel, kaj lo pomenja. Glas obupa se ie razlegal z dvorišča. Tam m> morili služabnike ... In njegova mati?... .leden loh glasov ... ne ... lo ni mogoče .'... Gre ter se prepriča, toda ni treba vznemirjali Tirze.
»Ostani tukaj", reče, kolikor je mogel najmiruejse, »ter grem pogledal, kaj se godi, potem se vrnem k tebi*.
V tem hipu se znovič oglasi krič obupa. Ni bilo nikakega dvoma več. Ta glas... lo lo je glas matere.
To p.tl ga je slišala tudi Tirza.
»Ne! jaz ne ostanem, jaz pojdem tjekaj, takoj !"
„Pojdi!«  zakliče ji.
Zdirjata po stopnjicah.
N;irožnik (bastija) je bil napolncn z vojaki; z golimi meči so tekali iz sobe v sobo.
Kri se jo našima otrokoma ustavila v žilah. K steni se je stiskala tolpa žensk prose usmiljenja.
Na drugem koncu se je ženska z raztrgano obleko in razplelenimi lasmi iztrgala vojščaku iz rok.
Juda priskoči k njej.
»Mali, mati!" zakliče.
Stegnila je k njemu roke...  že se jih
kom. Potreba je še na mnogih mestih ojačili ljudstvo v narodni zavesti, potreba je, da si pridobivamo gospod arsko ueod v i s no s I, skratka. t\.i delamo za trajni blagor vseukup-
nega slovenskega naroda.....
Zdi se nam, da so bliža čas, ko se uresničijo naše že,;e, k.i|ti nova zvezda se je prikazal,i ua političnem ob/.orju slovenskem, - v L|iibljatio prihaja mu z, ki obelil poravnali prepir na Kranjskem ter uvesli življenje v nove slruge. Veiiuoin vedno nam silijo v spomin be-ede, kidere je govoril u o v i k ii e z o ^ k o f I j u h I j a n s k i v Sarajevu, m kar mislimo si, d i ho mogoče njemu pretrgali vozel prepira ua K anj.-keiii. Dal lio» !
SlovcnGi in mednarodni promet
.l/vi...... .!..,.!    1/  \l..U-«ii.li-iJ.M.
Slov c n sKii i n d u s tri ju.
(Strojni  izdelkii. Ako delim  slovensko ol.rl  od slovenske i n <l u .-t r i j e,  j>   lo  l<- |ii-omo  igranje  >. bese-(lami, kajti prav velike iiidnstiije mi niinaiiio.
V   K v ropi ho le n.alii velikih industrij, ki i.i ne erpile jrlavne»:i <l<-l:i svojih dohodkov v pre-koiii-HJii. Velikii imiiisli-ija ima naravno podlago
hvn|c   prodaji-   v prek.....<>t ju:   da   hi   mi   imeli
(••rej kako iiidiistrijo, l>i morala že davno imeli <Vje -tare /ve/.e v tlljill deželah; lil loivj lli Hel.a delati pičlima  M"oven.-keiiiii /.ajen.
V  n-tu-kili in In.-kih rok-ili je precej velike iinlu-irije na sloven-ki zein Ta velika industrija prina-a nam prav dvoiiinih kori-lij.lles je, (i.i pripade tudi ,-loveimkenni delavcu kaka (irolitina /a-liižka. ro» je, da je velika blan<.d:it. z;i uho;/!' kraje s pičlimi zemeljskimi pridelki, res je pa linli. da razjiiiioduje la industrija naše delavec, da jiii tira med soeijalno ilomokrncijo. Kraji v. veliko industrijo na Slovensk-m so po\.-o(l sr.-euiiva gnezdil neineurslva in soeijalne deiaokraeije li-r  .-kom neprcin-.igljive   trdnjave
je dolaknil, kar ga vojščak s krepkim, surovim suncem pahne v stran, da je odlelel kakor žoga.
»Držite ga. lo je on!" se oglasi za njun dobro mu znani glas.
lili je to Messala.
»Kaj! la fanlalin je zločince?" vpraša z začujenjem legionisl v bližčečem orožju.
»O bogovi!" odvrne Messala, ne poza-bivši uiti v takem položaju, poslužiti se priučenega govorniškega tona, »kaj se zgodi s trditvijo Senekovo, da človek je še le v poznih letih sposoben umoriti sovražnika. Tu ga imate. To je njegova mati, a tam sestra. Tu imate vso rodbino8.
Iz ljubezni do matere je Juda pozabil na trpko razžaljonje in prirojen ponos.
»Prosim le jaz, Juda", zaklinja ga. »Kadi spominu na najino delinstvo, na njino davno prijateljstvo, ne gubi nas... pomagaj!.."
Messala se jo delal, kakor da ga ne čaje.
»Ne potrebujete me več tukaj", reče obmivši se k legijonislom »odidem na ulico, lam se lepše zabavajo".
Proč z Jasonom, naj živi Mars!
Na lo je odšel.
»Ob uri Tvojega maščevanja, o Gospod", je molil v d ah« Juda, »stori, naj ga doseže moja roka".
liiu-odne noznaciijnosfi, gornianiznrije, ali pa iliilijaiiiziieije. .lasen račun! -¦ Ta dejstva ovirajo naš napredek pri narodni iinHvMuvHiiosti, nam torej več škodujejo nego gospodarski po-sinnez'Mkom koristijo.
Ali bo keda" mogoče ustvarili slovensko intlustrijoV ,I;iz mislim, da bodo. Našitgcogruriensi lega pri morju je naša sreča, kajti ta nam dnje precej ngodnostij, ki jih nima današnje središče avstrijske industriji' na Češkem, Moravskein in Nižje-avslrijskein. Naša bodoča industrija bo imela cenejšo pivvo/.nino in lažje komunikacije v prekoiuorje za se, in to je že nekaj.
Industrija hoče k a p i t a 1 a. Tega nimamo, se navadno pravi. To pa je le deloma res. Cnsi so inki, da je dandanes že boljše, nko iudtisl-rijsku poilvzetju z malini začnejo, kajti inozemske in prekoniorske relacije se ne odprejo mi mali, in-l>a jih je ml letu do leta iskati in razširjali. Dandanes dobri kalkulatorji navadno ne ziuV-njajo več. novih podjeljij na veliko. Začetkoma ni treba torej veliko kapitala, saj gn pozneje dobro upočeua industrija povsod lahko dobi. T.ililm kapitalu pa imam« že dandanes, izgovor lorej, da Slovencem kapitalu primanjkuje, je vsaj deloma prazen.
Nekaj drugega nam nedostaja, namreč podjetnosti. Izgovor, da Slovencem pod-jeinust ni prirojena kakor n. pr. Zidom, C.rkom in Armencem, je vsaj glede indnstrije prazna slama. Prirojena podjetnost je slepa; podjetnosl v industriji pa hoče dandanes visoke omike, ki pozna laslno pozicijo e,lede prirodnin, ki proučil va pi-ekomorska tržišča, ki zna kriličuo misliti in slro;j>o matematično računati. (Slavna naša rana je tedaj pomanjkljiva omika naših malih kapitalistov. Ne tlačimo svojih sinov samo v gimnazije! Kdor nima od doma premoženja, ne hodi v realko ali višjo strokovno >olo, on Lo vedno le hlapec v veliki industriji. Na naših malih kapitalistih je vse ležeče, (hi ti napotijo svoje sinove izključljivo !e v realke ali pa strokovne šole. To je jedina pot, ki nas more privesti do samostojne slovenske industrije.
Še nekaj. Anglež kapitalist ne pošilja svojih sinov ne v realko, ne na tehniko, njemu se zdi lo potrata časa iu brezkoristno <mnogo-vedstvo . Angležko šolstvo je seveda popolnoma različno od našega. Ce bi pa hotel to po našem povedali, bilo bi lako-le: Najprej 2 leti gimnazije ali realko, potem !• leta one strokovne šole. o kateri misli, da ho sinu glede položaja mednarodne induslrije mogla odpreti pot do in-dusirij.ilne samostojnosti, in nazadnje, kar mu je glav no, pošlje, svojega sina za -1 ali z lota v tovarno, ki dela v isti stroki, kot praktikautu Urez plače, in tu mora začetkoma prijeti z-i ročno delo kot navadni delavec. Ako hi naši nudi kapitalisti tu Angleže le malo posnemali, bi bilo nam kmalu boljše. Delo ni sramota!
Nemara legionisl ne ho  lako okruten.
»O gospod", prosi ga Juda, »ta ženska je moja mali — tudi ti imaš maler... pri-zanesi ji... prizanesi moji sestri. Bog jo pravičen, tudi on li skaže usmiljenje".
Legionisl je bil ganjen.
»Odpeljite ženski v trdnjavo!" zapove, »ne storite njima nič zalega! S svojimi glavami sle odgovorni za nju!"
Ohrnivši so k vojakom, ki so držali Juda, reče:                                         '¦''•;
»Zvcžito mu roke in odpeljite ga pa ulico. Kazen mu je že zasojena..."     , i; ','
Ilurovo* udovo so odnesli. Mala Tirza je kol prestrašeno jagnjc šla pokorno med slražo. Juda je zri za njima, ko sta zginili, si je zakril lice z rokami. Nemara je jokal... Ko je dvigni! glavo, je bilo opazili na pfvi pogled, da je v jednem hipu postal iz'• tirnima možak.
Na ulici se je odzval glas (rombe.
Na to geslo so vojščaki drug za drugim zapuščali Hurovo hišo; mnogi, boječi se, stopiti v vrsle z ugrabljenim plenom, so ga vrgli na tla, — drugi so spravljali v žepe zlato in dragocenosti.
Mater, hčerko in v.še domače so odpeljali skozi severna vrata; podrline so ovirale prehod.
(Dalje pride).
DOPISI.
Iz Ročinja. — Prva veselica pevskega in bralnega društva je imela skoro nepričakovan vspeh. Pevci in igralci so zadovoljili povsem od blizu in daleč došle poslušalce, med katerimi je bila zastopana tudi večina C. g. duhovnikov iz okolice*
Krasen spev »Nazaj v planinski raj", kateri je pel mešan zbor, je vse kaj veselo izitenrdil. Vidi se, da so pevci dobro izvež-bani m da vrlo napredujejo pod vnetim vodstvom neumornega pevovodje, g. J. Lebana.
Jedrnati in podučljivi pozdrav č. g. kaplana je segel brezdvomno vsem do srca, kajti prišel je tudi iz srca. Kdor pozna tega blagega gospoda, se ne bo čudil njegoviia besedam, polnim navdušenja za narodno stvar, ker ve, da mu je napredek in blagor ljudstva res pri srcu.
Krajevnim razmera m res primerna igra je vsem Se živo v spomimu, kar se imamo zahvaliti g. igralcem, ki so predavali svoje ulogo jako gladko, razločno in naravno. Med igralci se je odlikoval oče Koren, katerega živ iti črez vse naraven nastop bi bil v čast vsakemu mestnemu odru. Očetu Korenu se pač ne more oporekati igndišfcega daru. Sod-nijskemu biriču je smešna uloga in smeh kaj dobro pristojni, s tem je vse oživil. — Originalno vodenje snubača Grilca je vse zadovoljilo, prav tako resna beseda poročnikova. Nepričakovano dobro so igrali kmetski fantje. NaglaSevali so pomenljive besede tako dobro, da so skoro primoralt vsakega k največi pazljivosti in veselosti. Umeje se, da županova hčerka Rezika v lepi narodni noši ni zaostajala za drugimi igralci. Po ulogah so bili igralci, nekateri prav smešno, drugi prav lepo opravljeni. Stara, domača oprava nekaterih je spominjala Ročinjee na pradede, kar je splošno zanimanje le povekšalo.
Srčna hvala vsem g. sotrudnikom, ki so zabavali s požrtvovanjem vse tako prijetno in podučljivc.
Dobitki pri tomboli so vzbujali mnogo veselja in smeha; ko pa je iz lepo ozaljšane škatlje sfrčal golobček, ni se moglo občinstvo umiriti z lepa. Številk je veliko primanjkovalo. Zelo hvalevredna je radodarnosl nekaterih gospodov iz Kanala pri kupovanju številk; to priča o zanimanju za mlado bralno in pevsko društvo ročinjsko. Po končani veselici je bila prosta zabava. Slišali smo milodoneče pesni, in marsikatero veselo napitnico. Vse pa je očaral duhoviti in pesniško nadahnjeni govor č. g. Šmida iz Marijinega Celja v proslavo pevajočemu slovenskemu narodu. Ročinjci so bili vsi srečni, imeti v sv.ijs sredini tako navdušenega, milega in vrlega rojaka.
Konečno se je razšla prijetna družba z zadovoljnim smem innado, da se kmalu zopet snide v tako narodno čutečem krogu.
Vso čast in hvalo č. g. predsedniku za izredno zanimanje in skrb, s katero je vrlo vspodbnjal sodelovalce; to je gotovo največ pripomoglo, da se je prva ročinjska veselica vršila lako častno. Mora se pripomniti, da je mladina pričakovala konečno ples; a ker ni bil naveden v vsporedu in namen zabave je bil le narodno zavedati Ročinjee, naj se radi tega nihče ne obsoja, ampak z Ročinj-cem čuti, da ples ne blaži duha in srca.
f Jakob Zajec.
Jakob Zajec jk bil rojen v Plužnah pri Cerknem od prav revnih kmetskih sta-rišev. Ko je nekoliko odrastel, spoznali so takoj v njem ,brihtnega fanta", kateremu bi ne bilo potreba pozneje oprtnika nositi, ampak bi imel pšeničncga kruha v obilici. Ker je bila rojstna hiša preuboga, in so se doma dolgo pomislili, prišel je Jakob že precej v letih v šolo v Gorica.
Kot učencu na gimnaziju šlo mu je jako trdo, posebno, ker ga niso bili sprejeli v malo semenišče. Dobival je od začetka hrano pri raznih dobrotnih hišah v Gorici, in pozneje si je pomagal ludi z lastno pridnostjo, s podučevanjem. Občutil je že v zornih letih, kaj se pravi priti kot ubožec na svet, a vkljiib temu je v Soli vedno dobro napredoval. Najhujše pa ga je še čakalo.
V peli šoli vzeli so ga k vojakom in mu s tem pretrgali učenje. Moral je v Trst, kjer je služboval dve leti z uzorno marljivostjo in bil drugo ieto četovodja. Tretje leto so ga oprostili nadaljne vojaške siužbe, in mladi energični Jakob je to storil, kar bi morda kdo drugi na njegovem mestu ne bil, — poprijel se je zopet učenja. Nakupil si je knjig, se upisal kot „privatist" na tukajšnjem gimnaziju in, ker ni imel denarja a tudi časa ne, da bi podučeval, šel je domov v rojstno hišo in tam, po leti pri koscih na travniku, po zimi za pečjo pri krompirju in oblicah, ponavljal, kar"je  bil  pozabil pri
Osnoval se je odbor deveterih članov za osnovitev kmetijske zadruge, ki prične svoje delovanje z m 1 e fc a r n i c o, kakor hitro potrdi namestništvo pravila.
Z Dunaja. — (Slo venijanski koncert in ples na Dunaj i). — <Post nubila Phoebus«. Do sedaj so dunajski visokošolci navadno vsako leto napravili kako večjo zabavo. Zadnja leta pa so bile te zabave popolnoma zaspale, in sicer radi tega, ker je društvo Slovenija, katero je te veselice prirejalo, imelo skoro zmerom deficit.
Slednjič se je določilo napraviti koncert s plesom, kateri se ima vršiti 17. svečana v veliki Ronacherjevi dvorani. Sodelovati so obljubili Rusinja, operna pevka gospica Rene Radinova, koncertni vijolinist gospod Karol Jeraj, slavno »Slovansko pevsko društvo na Dunaju* in koncertni mojster gospod Matej Hubad.
Konečno se je vendar približal z upom in strahom  pričakovani   večer   17. svečana.
Točno o polu devete ure se je začel vršiti dobro sestavljeni program s prvo točko: »Z uma svillim mečem", koračnico, katero je posebno za ta večer komponoval gospod Karol Jeraj in jo posvetil društvu »Sloveniji"; igrala je vojaška godba bosn.-herceg. pešpolka št. 4. dovršeno in izbomo.
Na to nastopilo slovansko pevsko društvo je pod vodstvom gospoda Matej.. Ilubada pela se je Foersterjeva »Ljubica", h kotori točki je sledilo najbumejše odobravanje in ploskanje. V tretji točki pokazal se je gospod Karol Jeraj zopet na goslih pravega mojstra; igral je tri komade, izmed kojih je žel v obče zadnji «Tičica na drevesu« največo pohvalo, in venec, katerega mu je v zahvalo poklonila »Slovenija", je v resnici zaslužil, kakor ludi njegova sestra gospodična L. Jeraj šopek za izborno spremljevanje na klavirju.
V četrti točki nastopil je- kvartet društva »Slovenije" gg.: Jesenko, Kersnik, Juvaučič, Adamič, peli so Iaašekovo: »Strunam'' in Ipavčevo: »Savska*.
Celi kvartet je pel jako dobro in dovršeno, obče ploskanje in časlilanje bilo jim je plačilo za trud.
Za kvartetom nastopilo je pod vodstvom gospoda Mateja Ilubada »Slovansko pevsko društvo" še dvakrat in želo isto pohvalo in odobravanje.
V šesti točki nastopila je slavna operna pevka, gospica Rene Radinova, in očarala svojim krepkim in milim glasom vse občinstvo. Gospici Rene Radinovi poklonilo je društvo krasen šopek.
Po koncertu, kateri se je dovršil ob enajsti uri. pričel se je živahen ples. Ples so otvorili: gospod Mir. Juvančič z gospica Rene Radinovo, gosp. Anton Seršinovic z gospico Minko Šukljevo, g. Konrad Vodušek z gospico Ido Vepržekovo, gosp. Fran Jesenko z gospico Ivanko Koroščevo, gosp. Leo Stare z gospo Paolo Wo\vesovo, g. Fran Novak z gospico Olgo Lenochovo, g. Metod Dolenc z gospico Franjo Luzarjevo, g. Anton Nagode z grofico Ido Koziebrodsko, g. Ivan Zupan z gospico Minko Witavskyjevo, g. Fran Šuklje z gospico Maro Vepržekovo, g. Janko Kersnik z gospico Anico Miletleevo, g. Ludovik Lavtar z gospico Karolino Wowesovo. Prvo četvorko je plesalo 80 parov. — Kakor koncert vršil se je ludi
vojakih, in proučeval latinske  in grške  klasike, matematiko in zgodovino.
No, kaj takega ni šala! Toda neumorno delavni Jakob je vse premagal in prihajal je konetm vsakega tečaja k izpitom v Gorico, katere je z dobrim uspehom prestal. ! Tako je končal šesto šolo. Sedmo in osmo obiskoval je v Novem mestu in napravil tamkaj tudi najtežjo skušnjo,  zrelostni   izpit.
Kdo ne občuduje izvanredne energije, s katero je dovršil naš Zajec gimnazij? Pravijo sicer včasih »nomen est ornen", a prav pri njem izgubi ta pregovor vso \eljavo, ker Zajec se ni ustrašil nobenega, še tako trnjevega ali visokega plota, pač pa ga je preskočil vedno junaško.
Kakošna kri se pretaka- človeku po žilah, kako vse vre v njem in bruha na dan, ko ima »maturo" v žepu, to občuti in pozna samo abilurijent. Ves svet se mu zdi tako majhen, tako tesan, in ako bi bil še drugi in tretji, tudi tega upa doseči. Oh, kako poln idealov je takrat človek J
Tudi  abiturijenta  Zajca je gnalo ven, — daleč, daleč. A nočem s tem reči,  da je pri njem srce prevladovalo razum. Ne, nasprotno l Ime! je gotovo napravljen  načrt  in natanko določen  .smoter, študirati je  hotel »juristerijo". In na tem  razpotju čaka večinoma vsakega mladega  junaka  kupa  gren-kosti, ki mu  kali   veselje  in   ga   naudaja z , nekim nemirom  in  strahom.  Tako je  imel j tudi  Zajec globoko   kupo   grenkega   strupa I izprazniti; bil je poln upov  in  nad, a nje-
ples v najlepšem redu v splošno zadovoljnost in veselje. Krasni spol bil je dobro zastopan; največ je bilo «"eskih dam in Slovenk.
Udeležbr je bila velika, a še večja bi bila, da ni radi p. zgodaj končanega tečaja veliko število slo Vi. tiskih akademikov odpotovalo v domovino. Izmed posameznih gostov omeniti je posebno le: g. dvor. sv. Šuklje z rodbino, sekcijski svetnik Zavadil, dvor. svetnik prof. dr. Jagie" z gospo, vladni svetnik gosp. Zupanec iz Ljubljane, preč. gosp. dr. Sedej, monsignor Jančar, dr. Lenoch z gospo in hčerko, docent dr. Murko, prof. dr. Primožič, prof. dr. Pajfc, dr. Vepržek z rodbina, predsednik slovenskega klub::, nndporočnik v res. Pukl, več gospodov častnikov, posebno od bosanskih polkovT zastopnik bratskega društva •Triglav* g. Žižek.
Priznati se mora, da si je ta večer aka-demično društvo »Slovenija* priborilo veliko moralno zmago. — Koncert in ples dovršil se je nad vsako pričakovanje, slovenski akademiki posebno pa komite za koncert in ples je žel od vseh strani ta večer občno pohvalo in priznanje.
Sploh so trdili vsi gostje, da je bil la večer med najlepšimi, kar jih je letos doživelo dunajsko Slov.mslvo.
Vso hvalo »Sloveniji» in njenim sodelo-valeem in vsem slovanskim gostom!
Domače in razne novice.
Glas o krškem  škofu  dr. .Mahnieii.
— Ker se je baš zadnje čase pogostomu imenovalo ime krškegs škofa z razumu* prišlavki, piše nekdo v »Edinosti*: «da je sedanji škof krški na svojem mostu, da vlada najbolje razmerje med njim in pognano najodločneje narodno duhovščino v tej škofiji, in da posvetni narodni stranki ni dal Prevzvišeui do sedaj najmanjega povoda do tožeb v narodu e m p o g I e d u I
Novi okrajni šolski nadzornik v Tolminu. — Dne 9. svečana je prišel i/. Gorice v Tolmin novi okrajni šolski nadzornik, gosp. Val. K u m a r. Pravijo, da je to imenovanje le začasno in da v par letih pride že drugi, ker ima gosji, nadzornik že 115 službenih let in si z vso jiravico želi pokoja. Tako čitamo v «Slov. listu*. Mogoče ! Vendar želimo, da bi vseskozi /tiačajui g. nadzornik ostal več let na Tolminskem in ondi pomagal pomiriti po pravici razburjene duhove med uciteljstvom in prebivalstvom.
f Frane Liižuik. — Dno 20. t. m. ie umrl nagloma preč. gosp. Franc L u ž n i k, župnik v Volčah. Ker ni bil posebno trdnega zdravja, je začel bo'.,»bati ko j, ko je prišel v meglene Volče iz solnčuih Roč, in slednjič ga je pokosila smrt v 51. letu starosti. Pokojnika hvalijo, da je bil mož mehkega in občutljivega srca. Naj v miru počiva!
Premeiube pri iičiteljstvu na Goriškem: G. Ignacij Križ man ml., učitelj enorazredtiice v Gabrijah, imenovan je stalnim nadučiteljem-voditeljem na Irirazrednici v Dornbergu. — G. Anton Iv a c a f u r a postal je stalen uadučilelj na dosedanjem mestu v Šmartnem. — G. Andrej T o m a ž i č je imenovan stalnim nadučiteljem na dosedanjem mestu v Lokavcu pri Ajdovščini. - Gospod Karol M 1 e k u ž, učitelj v Plaveli. je premeščen na enoni/.rednico v Višnjevik. — G. r/anc Golija, jiolovalni učitelj v Podl.iki« Lokovec, je postal stalen tamkaj. — Gospa Leopolda K e r s n i k, učiteljica v Rihenbergu, je premeščena v Pevmo pri Gorici. (Premeščeni našlo, ijo nove službo s pričetkom prihodnjega leta). — G. Furdo V o d o j> i v e c. v Mirnem, je jiomakuen  iz i.  v I. plačilno
govi žepi so bili prazni, njegov moSnjiček suh kakor kresilna goba. A tudi to vitalno uprašanjc ga ni ustrašilo, dobil je od neke dobre duše toliko, da je imel za pot. pozvonilo je v tretje, vlak je zažvižgal in peljal Jakoba Zajca na Dunaj.
Ako bi hotel življenje jurista Zajca na Dunaju natanko popisati, napisal bi lahko celo knjigo, a knjiga bi ne bila vesela, pač pa tragična, lu pa tam do obupa. Omenim naj le nekoliko.
V Zajcu -jurislu je bila utelešena vsa beda ubogega dunajskega študenta. Takoj prvi dan, ko je prišel na Dunaj, videl je nadepolni študent strašni kontrast med idealizmom in realizmom. Videl je pred seboj samo črno temo, a niti enega žarka upanja. Tekal je okrog, pehal se je ves ljubi dan, da bi našel kje kako mesto bodisi di^isčega učitelja, bodisi pisarja v kaki pisarni: Zaman ! Pobrali so mu bili že vse drugi. Obrnil se je do različnih podpornih društev, ki so mu tudi pomagala, kolikor je bilo v njihovi moči, (posebno podporno društvo za slovenske visokošolce podpiralo ga je ves čas njegovih študij), a podpora je bila le mala, ker je bilo preveliko prosilcev. Dobival je od druge strani tako zvane »obedne znamke", s katerimi je kosil v tamkajšnji akademični »menzi", kjer se je kuhalo za silo nekaj gorkega; a tudi to je bilo le včasih in sicer zopet vsled velikega števila prosilcev. Kje je pa še večerja, da ne rečem zajutrek, kje denar za stanovanje,   ki je na  Dunaju  silno  drago,
| vrsto. -- G. Josip B a 1 i č, učitelj na slovenski šoli v Ločniku,iz 3. v 2. plačilno vrsto. — j Gospica Ida V e r g n a, učiteljica v Renčali, iz 3. v 2. plačilno vrsto. — Enemu učitelju se je dovolila stanarinska doklada letnih 00 gld., dokler ne dobi primernega stanovanja, ali ne bode uvrščen v višji plačilni razred.
Cecilijaiiskcga društva zbor bo pel sv. mašo v četrtek, dne 3. marca, ob 101/., I v cerkvi sv. Ignacija. Pelo se bo: Boegnes, j Missa angelica op 11.; vso drugo (iz maše Loqulbar) Koral; Witt, Ave Marla in Tantutn j ergo. -r- Predsedništvo vabi p. n. člane in J sploh verno ljudstvo k sv. maši.
Topničar pod vlakom. — V nedeljo J zjutraj ob 4. uri, se je vrgel eden tukajšnjih topničarjev   pod   vlak blizo   soškega mosta. I Uzrok temu nesrečnemu koraku nam ni znan. Sveže cvetko goriške italijanske  pro-svete so po deževnem vremenu zopet vidne na   poslopju,   kjer  je »Trgovsko-obrtna   zadruga".
Soeljalui odsek polit, društva ,Sloq;a" i se je sestavil ter pričel delovali. Naloga o l-seka je pospeševati gospodarsko organizacijo naroda, dajati navodila in svete za snovanje zadrug, prrejati gosjiodarske in socijalno shodi.'. -.>dsek je izvolil načelnikom g. Ivana Dermastia, kaplana v Solkanu, na katerega naj se uaslovljajo vsa pisma, namenjena socijahlomu odseku.
»Goriška ljudska posojilnica" je imela prometa od 1. jauuvarja do i2S. fe-bruvarja t. I. gld. vJl',).."} 10<k;. Torej skoraj četrt milijona!
Laška šola v Solkanu. — dijte to! »Sera" in »Gorriere" sta jiriobčila dopis iz Solkana, ki zahteva ondi nič manj in nič več nego — laško ljudsko sob! -~ Sol-i kanci se bodo smejali tej .briunui" Želji kakega Len issijoveg.i ali Muliovoga služabnika, ki čuti že tako trdna tla pod nogami, da postaja predrzen če/, vse meje! ---- Solkanci bi že znali posvetiti, da bi kar zagrni elo .. ., ako bo jmlreba . . . Predrznost.! !           »Lt*j?a Nazloualc. — Razširjanje tega
' laškega jioliliskega šolskega druMva med Lahi jo vredno občudovanja in posne-i inanja! Podružnica za jiodružuico vstaja, a vsaka tekmuje v požrtvovalnosti. To gibanje je vredno resnega opazovanja! Treba se ho tudi naši strani še resneje in tesneje združiti pod zastavo —»Slogi'" in »SoUkega d o m a".
Ni lm»dtMit(>!   -- Pnlružuici   ,Lege" v Kopru je priredila   veselico,   na   kateri se je pela tudi jiesem, ki prične: J ».d Te vere sacro silil' iiltinia sjiouda lin' ecn gioconda d« te d a s" udi. Torej i/, svetega Rima odmeva sladki odmev po   laških   pokrajinah . , .    lu   pesem konča:
E a voi, deli' anlica del mouilo Signora (— Rim --•) il plauso che incuora fedele šara."
Kaj bi rekli Slovencem, da bi enako poli o —  »stari matuški Moskvi' ? !
»Goriški Sokol". — V novi telovadnici se prav jiriiluo telovadi in sicer siste-mališki, proste vaje in na orodjih. Telovadcev je prav lepo število, da je jiostala telovadnica že (ircmajhua. Zadnjo dni je doslo i/. Prage več novega telovadnega orodja. In tako je začel naš ,Sokol* pridno goiiti tudi glavni svoj .lameli: telovadbo. Toda udov je še vedno premalo, uiti 110 jih še J ni! lu kako naj »Sokol" čdejše deluje s tako neznatnimi gmotnimi sredstvi? Posa-mičniki, ki so i udi drugod prizadeli, se morajo vsako leto žrtvovati, da društvo uspeva in izhaja! Ali »Sokol" ni v Gorici Inli važno društvo, (l\ s-i.o. zahtevali od vsakega Slo-s venca vsaj toliko podpore, kolikor znaša letna uduina J-   Prosimo   torej   slovenske   ro-
1 kje  obleka,   kje   šolske   potrebe?   Kolikokrat i se je vlege! lačen sp it na mrzlo težišče brez I upa. ali ho prihodnji   dan   kaj   boljši,   steč-! nejši od preteklega.  In ven lar je   živel   naš j Zajec:   živel je   sicer, da se Bogu   usmili, a 1 obupal   ni.   Prestal   ali    Imlje   prostradal je i prve mesece na Dunaju,   ki   so   za   vsakega ubogega študenta meseci   t*igo.   skrbi in sa-inozatajovanja. To obupno   stanje se mu  je j nekoliko i/hol.šalo, ko je dobil ustanovo goriškega dež-lnega zbora za pt vololuike. Toda ako se pomisli, da rabi visokošolec   na   Dunaju vsaj 500 gld., ako hoče celo   leto   tam živeti in redno šludirati in kolikor toliko človeško izhajati, vidi se,   da   so   ustanove   po 200 gld.  veliko   premale.   Ako   ima   študent tako ustanovo, izgubi s tem podporo raznih podpornih društev, in ako se mu ne posreči najti kje postranskega  zaslužka,  ne   more s tem denarjem ne živeti, ne umreti.
Zajec  je  dobro   vedel,   da   čaka   tudi
njega  slična usoda, ako  ostane   na Dunaju,
in storil je zopet to kot drugi   ubogi jurisli,
odpotoval je v domovino, v rojstno vas Plužue,
in študiral tam kanonsko   in  rimsko   pravo,
I ter  se  pripravljal   za   kolokvije   in   bodoči
J izpit. Izbirčni ljudje  pravijo  sicer,   da   kaša
in močnik nista dobri jedi; a bila sta dobra,
o veliko boljša, nego dunajski štiridesetdnevni
posti. Doma si je pokrepčal  Zajec  ošibkelo
telo in prihajal je koncem  tečajev  zopet na
Dunaj h kolokvijem. Da niso   trpele   študije
j pri   takem življenju,  pripisovati  je  zopet le
f njegovi nedosežni vstrajnosli,
doljube, da bi pristopili ».Sokolu«. Ne zahte-vatno od vsakogar, da nosi rdečo srajco', ali onih gld. 3*00 na leto bi pa radi videli od njega v »Sokolovi" blagajni.
Osebna doliodarlna. — Kakor znano, bodo morali od sedaj naprej vsi tisti, katerih dohodki presegajo letnih G00 gld., plačevati osebno dohodnino. Izvole se posebno cenilne komisije- za osebr.o dohodarino, in v tem ozira smo pivjeli nastopni razglas:
Objavlja se, da imeniki oseb imajočih pravico volitve in izvoljivosti v cenilne komisije za osebno, dohodnino za .tekoče., leto nastavljeni v smislu § l&l zakona od 25. oktobr.1 1896. (drž. zak. šiv. 220) bodo razgrnem na ogled v prostorih davkarskega referata lukajsnega e. kr. okrajnega glavarstva* od 2~>. febrvarja naprej in da se imajo morebitne pritožbe po § 181 gori omenjene postavo vložili v zapadni dobi o^urMrd nrf od reč ene g a datuma pri podpi-uiiPin c kr. okrajnem glavarstvu
C. kr   okrajno glavarstvo v Gorici
dne '21. IVbruvarja ts'.)s. Kdo napada ia Izziva V -- Naše nredniMvo je sprejelo poročilo, katero zopet dokazuje, kako neka so«lrrM goriških proda-jatničiiih pisacev s-ihU-nialiriio napada one, katerih ne more vidi li v (ioriri. Kvo. kar se nam poroča :
V nedeljo zvečer «em se vračal iz Trsta v (Jorico z mojim  .sopotov.dr.em, Slovencem. Ze v Tr.-ltt sva se vsedla v lli. razreda oddelek za nekadihie,   v  vagonu  novejšega sijema.   Od   Trs«a   do (5radija  sva bila popolnoma Mirna. V (it.idUču je vstopilo krdeln (okoli   1*)) <u)iir\mov,  mej   njimi sem opazil Schapla   in   se   en.g.i   Valeiili«iil/.zijevega pisarja   ter   Ir/.nega   nadzornika    Itesena. Driir'i' poznam samo po obličju. Kur so g:»-.-podje delali  v  V.igoiltl  ill  kake pesmi prepevali, ne bodeiu tukaj omenjal, ker to nimfi ni umri. L<> to moram nagias.di. da so precej začetkoma prihajali ogledovat naju v z:*pt!em oddelku,  kot   il.t  bi bila  kaki    .i/.ivdui   prikazni". Ko jih je sprevodnik  opomiil, n.ij bi v>lopili   v   prazne   oddelke, fi-r   odprl   vrata najinega   odiklka' •'<•;, naj bi u-lopili. je prijel eilen   na   vr.d.i   h-r   reke!:   ,.Oui   .-ono   dne ahimali'*. (Tnfcaj -ti dve živini). Na ta in-nIL kakor tudi potem, ko je pri Vi drn/t ler zaprl duri nama pred no-om, nisva reugovala, ker >va spoznala, da m> napadalci „prekurajžui". | Ti^eiUi v (iorico, <vu hotela iz-topili iz  va- I gona, a sfrkij sva naletela   na   -e   včjo ko-r.ijzo /'¦ takr) prekor.ijžnih gospodov pi.-afev. Ivieu   teh   se  je namreč   začel   hru-titi   nasproti svojim tovuri-em:   ,.canle,   eo-.i avle riguanlo <!' mi si-lii.ivn. lo si piglia   J>el eo!h» e lo si m« tie fuori »iell.i porla.   ma-sima itn Minile m.iseal/oiur ijeiia ,So<\;". Po teh izbruhih .-um   vvi   iztopiii    na   peron   kolodvora.    Se vedr.o ni-va n-agovala. Najkor.ižnej-i je vstopil mej o.ijii ter n.ijit -premija! do izhod.;   karih 20   metrov   venomer   vpije:   .,Figure porche della   „Soča",   giornalo   «Xice'ulr>   d' un ma-t.c.dzone, il rpiale ;u/./.a mnlfo Ia *juiele cittadina e  Ia uo:tra ne' «e civiltu. Veuile al duel!<j, >v, uvele   coraggio,   colle   pištole,   colle -(iaboh>, schiavi   porchi,   mascalzoni"   in   obrniv-i   -e proti nami :   ..Si. voi alfri dne sid<- mascal-zoni"   itd.   itd.   Pri   poslednjih   besedah,   ker osebno   prizadela, sem vpra--.il kričafa za iniv.   na   kar je   parkr.it   zarezal : ,,Sii le voi ivd.dlore della ..Soča':" Ker «>m to zanikal. tettaj je potegnil rep m izjavil, da ni mislil it a.i it s   terii bledimi žiiiti. To je najfla^al p .-'bno radi lega, ker je prih lei redar-lveni i :.¦ i;.d   g.  Schatnanek  s   -trazo, proti k.ite-v* ii.ii *v.i op pritožila, rla sva l.ii.i napadalni in   žaljena   brez   vsakega    nzrokn.   PvidevM, d.i se je k'i.sjza nasprolnikov zmanj-.da, spin petem   ..gospodom'1   vrni!   v?e    r.iz/.aiitve   z ninv-!n;i  vred ter -e podal <* spvemijevuic-iii v omnibus JIoM.i delle Po-b"-, v kateri  so hoteli go.-podje tudi utopiti,  a   ?o   bili preprečeni od redar.-lvpiiega   uradnika.   Pri-e.l^i tlo   g'.ediačue   kavai.ie.   .-cm   se   poslovil   od
spremljevalca in jo udaril- po ulici Morelli proti domu. Pred kavarno še me jo eden, menda istih gospodov, llksoval ler potem, ko sem krenil iz Glediščne ulice v ulico Morelli, sem opazil, da nekdo za menoj dirja. Bivši brez nikakega spremljevalnega orodja, in pomislivši na mnogobrojno rodbino, katero moram živeti, sem uporabil zajCevo prakso ter skozi Genernlišee zbežal proti domu vedno zasledovan. V Stolni ulici pred cerkvijo sem se ozrl ter zapazil svojega preganjalca, da je obstal pred neko prodajalnico v Nunski ulici in tako sem dospel še srečno dmnu. Ker sem ~had tri leta v GorW*'m.iiis<ii±udar še nikoli uzroka, da bi se mogel nad menoj kdo spod-tikati, sem mnenja, da je bila velika predrznost od strani gornjih „gospodov", ko so naju izzivali brez uzroka. Toliko v obvestilo onim, kateri so bili navzoči pri rabuki mv ne vedo pravega uzroka, kakor tudi v obvestilo onim, katerih se tiče.
S spoštovanjem
Josip Krmpotil. Dopis 7, (*ori>koga v »Učil. Tovarišu" z dne :»(}. februvarju n-ipadu „.Slogofc ua-roilno-poliličuo društvo v Gorici, ker ni bil letos več izvoljen v odbor gosji. Tomaž Jug, nadučitelj v Solkanu, temveč solkanski ka-pelan, preč. g. Dermaslija. Takih in sličnih dopisov proli »Slogi* je izšlo že vr-č iz jedne in i-l'' kovacnice. 1'rcdno se take reči spravljajo v javnost, bi bilo morda vendar-le prav poprej se informovati, kako reč sloji. Vzrokov k Sej preiinmibi ne navajamo, omenjamo pa, da so v odboru 2 hiv*a učitelja in J bivši naducihlj, kar menda tudi zadostuje, Pverjeni smo, da" se ra/.so.ino na^e učileljstvo vsled tega ii" "dltiji '.Slogi., kar je namen tem dopisnikom, ker dobro pozna razmere v deželi in tudi v - Slogi->.
MHralno društvo" v Nahiv/inl vabi k rednemu občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo .">. mana ob :i. popoldne v društveni sobi po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor pred-ednika. 2. Poročilo nadzornega odseka. :;. Poročilo blagajnike. 1. Volitev treh članov v nadzorni odsek /a leto is«.)S. 5. Kazni nasveti in predlogi. - K obilni udeležil vi vabi iiaiuljiidneje ča?tile zadružnike in prijatelj" zadruge.'
Hiisko-sloveiisU slovar in ruska slovnica za Slovence -ta že nekaj časa dovršena in tudi vezana, a ker vsled raznih dogovorov s sodelujočimi čiuilelji ni še določena eeiia, ga ne moremo še razpošiljati. ))elo je i/.uorno v vsakem pogledu.
Im>c se stanovanje, tri do štiri sobe s kuhinjo za slovensko rodbino v. otroci. Ponudbe je pošiljali  v iiaio tiskan:').
Iz soške doline se nekdo pritožuje v .Slov. Listu", i\d se hotel 'Suda» v Gorici, kjer so lepi pro-tori in velik salon, premalo podpira. Povod k temu je dobil o priliki zadnjega občnega zbora društva <Sloge*. — Za to kliče:  -Svoji k svojim b>
Drugo leto mu >. :iej-e, tla je stanoval zvani „ domovini* aii Sedaj je hliko ostal vs. i.iju in se   ningel   učiti
l)!!o v toliko ugod-brez[i!ačno v tako „Studeuienlic;mir. celo leto na i)u-bolj   temeljilo.   Na
(itugi strani je pa zgubil zopet gori-ko u«la :.'ivo za prvoletnike. Pričakoval je podpore lou pld.. od deželnega odbora goriškega, a U, ;'e bi! vsled tamkajšnjih žalostnih razmer zaključen predno so se mogle določili podpore. V tej sili prihitela so mu zopet podporna društva z malimi prispevki na pomoč, ludi iz naučuega mini-der-dva se ga je nekoliko podpiralo, iti spoznali so tuli celo na c dvoru njegovo potrebo in marljivost ter mu pomagali.
Da hi zamogel ložje izhajali, nakupil si je bil Zajec potrebne kuhinjske posode m kuhal si je sam večerjo: privabljal je tudi večkrat lačne prijatelje in znance k taki pojedini na makarone ali žgance, katere je znal posebno dobro pripravljati.
Tako je torej životaril Jakob Zajec na Dunaju; vkljub vsem zaprekam ni nikdar obupal, temveč odločno je vedno zrl v bodočnost. Dasi so mu bile razmere celo življenje tako neugodne, zanemaril ni vendar nikdar svojih dolžnostij in tudi državni izpit prestal je pravočasno z dobrim vspehom.
Ako smo občudovali njegovo energijo za gimnazijskih let, koliko bolj jo moramo pri njegovih študijah na Dunaju. In menda lahko rečem, da bi bil le malokateri študent v njegovih  razmerah  do Konca. vsirajal,  a
Iz Pod midca smo
letnici Jh-alnega društva omenili na kratko že zadn le še, da dopisn'>k Jako gi b r d a, da so pozneje p peli neko m dostojno pes grdo, — in želi, da bi
prejeli ". To ;
dopis o 2-t-
¦lavno-l  smo
Dostavljamo
ja fante iz P o d-
„domači zabavi"
m   in   še   to   jako
Podhrdčanje malo
jolj   potrudili po lesi vi napredka.
Martin Pove raj. krojaški mojster in trgovec na Travniku šl. 2:1 v Gorici naznanja s^viicmii občin-tvu, da po-1 jo prihodnji teden svo>g.i popotnika na deželo z novimi uzorci za pomladanske obleke. Prosi cenjene rojake z de/.-ie. t\,\ mu obranijo naročila.        70    2
Razgled po svetu.
Cesarjev jubilej. — teljsko društvo- v Ljubljai praznuje  na   slovesen   um
,Slovensko uči-i je sklenilo, da n   petdesetletnico
morda   noben   ne   lukn   napredoval   in   vse pravočasno izvršil kakor Zajec.
Še poldrugo leto in dosegel bi bil svoj tako zaželjeni smoter, dokončal bi bil svoje študije: toda bridka usoda mu ni namenila t/ya. Kakor je bilo celo njegovo življenje samo velika tragedija, tako tragičen je bil tudi konec. Da bi se odpočil nekoliko napravil je se svojii.i februarja mul izlet v se je hotel vrnili in ni zapazil k nesreči ki ga je p o p a de1 da je iz-
dela,
od trudupelnega prijateljem   rine   i';;, kioslerneuburg.   Ko   : čakal   na   kolodvoru, prihajajočega vlaka, i n vrgel s tako si l o ob 11 dahnil na most u  svojo   blago   dušo še le 2U let star.   Komu ni  zarosila solza v očesu, ko je brai v listih lo poročilo, saj ga je.   imel   vendar vsakdo rud,  nesrečnega Jakoba Zajca.
(Prihodnjič hočem opisali Zajci kot človeka, za danes naj zadoščajo te črtice iz njegovega življenja.)                               K—c.
Opomba uredništva. — Iz življenja Zajčevega lahko vsak razvidi, koliko imajo trpeti ubogi slovenski visokošolci na Dunaju. Imeli bi samo eno prošnjo do slovenskega občinstva, ki se toliko žrtvuje za slovensko deco, da bi se spominjala večkrat tudi odrasle naše clece, naše učeče se- mladine na Dunaju in v Grada. Nabirajte torej pri vsaki priliki darove v podporo slov. vi-sokošolcem. Upravnišlvo je pripravljeno sprejemati doneske.
1  raz-krajih,
isuik
vladanja presvetlega cesarja in sicer v onih dneh, ko priredi »Zaveza slov. učiteljskih društev" X. skupščino v Ljubljani. To se zgodi v počitnicah in tako bo mogoče, da se vdeleži praznovanja petdesetletnice cesarjevega vladanja slovensko učileljstvo v največjem številu.
Nadvojvod i nja Štefanija je prav nevarno bolna. Kakor poročajo, nakopala si se je influenco ler se na to že bolehna udeležila plesa pri zunanjem ministru, grofu Goliicho\vskeni, nakar je nevarno obolela.
Baron Gaiitseh  odstopi (?) — Tla
so mu sicer omajana, če pa odstopi, še ni gotovo. „Deulsche3 Volksbl.ilt* mu priporoča, naj izgim; s političnega torišča, pred svojim odstopom pa naj prekliče jezikovne naredbe, ker sicer ga čaka klavern odhod. Državni zbor se skliče dne 10. marca t. 1., ako se sprejme do liste dobe v češkem deželnem zboru adresni načrt. Se poprej pa se neki izdajo premenjene jezikovne naredbe, s katerimi bodo seveda Nemci imeli dosti opravka. S c h o u e r e r in W o 1 f slu si že pripravila načrt za razbijanje v državnem zboru, ker ima Schonerer že dve in Wolf jedno obtožnico niiuislerskega pred-s-edinka v žepu. Da si je Gaulsch še laku zvit, ta dva nemška junaka ga vendar uženela.
lMagijai. V iluslrovanem hrvatskem časopisu rProsvjel .* je objavil znani hrvatski glasbenik, Fr. S. Kuhač, zanimivo razpravo, kako je teli slavni italijanski glasbenik Giuseppo Tartiui, v svojih proizvodih nporabljr! Invatsko narodno glasbo, ler seveda prodajal slovansko blago za pristno laško. — .Mislimo, da tako plagijatovstvo ni prav na časi   našim   prijateljem   Italijanom!
Xa Ogerskeni vre. --- Agrarno-soci-jaluo gibanje na Ogerskem prouzroča od dne do dne hujše nemire, ker se neverjetno naglo širi in položaj v nemirnih kmelskih krajih je sila resen. Od več strani se naznanjajo boji med kmeti in vojaki. V Czigandti je ranjenih 27 oseb. Subotičko in zempliusko župnijo je zasedlo vojaštvo. V Perbeiijiku so umorili sodnika Vidovič.i. Kmetje so oboroženi z revolverji. Mnogo oseb so ž" zaprli. Pričakuje se objava, s katero glasi p reki »od v r.i/.nili doličirli kjer so nastali nemiri.
Kusov se   boje.            Angleški
„Murning-Pi)st" prijavlja v posebnem članku, da vozijo ruske ladije ogromne množine orožja in streliva skozi Pardaiiele v Sredozemsko morje in od lod v Vladivoslok, ler priporoča vladi, naj se upre svobodni vožnji ladij skozi Dardauole, češ, rla lo nasprotuje določbam mejuarodnih pngodeh.
FnineosKi romanopisec Zola — obsojen. — Prosluli romanopisec Krnil Zola se je zagovarjal pred pariškimi porotniki I '(¦ diiij radi svojega odprtega pisma na predsednika republike vsled lega, ker je vojaško sodišče o p r o s t i 1 o radi veleiz-dajo obloženega majorja Ks/.lerhazv-ja. Kako je doMo do le razprave in obsodile, nam ni mogoče na široko ooisovali. lifzprava proli Zo!i je posledica o »i s o d b e .-loinika Drev-fusa in o p r o stil v e majorja Kszterhazyz-ja. Deta IS'1.1. jo bil namreč obsojen na mnogoletni izgon na hudičev otok stotnik Drevnis (Zid) ''-eš, da je tujim državam v nekem pismu ( Jun-derean1-) opisal tajnosti francoske vojske, .lavno mnenje p bilo začetkoma popolnoma prepričano o Divvlusovcm izda-jalshu: pozneje, vsled raznih odkrilev, je začel del ljudstvu dvomiti, in .-iednjič. obtoževati majorju Kszlerhazy-ju, da je on pravi izdajalec, ne pa Dnvfus. Mej onimi, ki so bili mnenja, rla je Dr'\vfus po nedolžnem obsojen, iu sicer na podlagi neke skrivnostne listine, koje ni videl ne Drevfus kol obtožence, ne njegov zagovornik, je bil tudi Zola. UazkaCen, rla je vojaško sodišče, oprosti vsi Eszlcr!iazy-ja, 'potrdilo obsodbo Dreyfusovo, je napisal ojstro odprto pismo proli vojaški sodniji," v k.ueri jo je obtoževal, rla ie sorliia po z a p o v e d i. Na ukaz glavnega zapovedništva je sodnija postopala proti Zoli, ter ga spravila pred porotnike. Kaj so je pričalo v prid Zoie in proli, nam ni mogoče na kratko opisati; naglasamo pa le lo, da je piiilo na dan več velevužnih izpovedi), koje bodo ^.e' ali prej posledica, rta se Drev-fitl.iva afera' vnovič spravi pred sodišče. Zola je bil slednjič vendar obsojen" na leto rhiij zaporu, njegov založnik na 1 mesece in in oba na 3000 frankov globe. Kakor mej razpravo, tako tudi po končanju i-le, so se godile velike demonstracijo za in proli Zoli. Del Evrope simpatiznje z Zolo, del zopet proli njemu, ker da baje zagovarja žide. Po našem skromnem .mnenju, afera Drey-fusova ni še dognana, ker nI bila zadostno pojasnjena utemeljenost obsodbe.
Angleži in Francozje. — Odkar so bili Francozi leta 1882. potisnjeni od Angležev iz Egipta, čuvajo pozornejše svoje kolonije povseii, posebno pa tam, kjer imajo za sosedo Angleže. Pred nekoliko dnevi pa je kolonijidski minister C. h a m b a r 1 a i n v angležkem parlamentu naznanil, da so Francozi počeli v z a p a d n e m S u d a n u dalje prodirati ter je že nekoliko francoskih stotnij krenilo proti Sokolu, da posedejo zemljo tamkajšnjega sultana, katerega ščiti Angležka. Fruncozje so porušili s tem medsebojno pogodbo in bali se je, da nastanejo ostrejši odhošaji med Angleži iti Francozi, ako po-
slednji ne odnehajo. Vse angleško časnikarstvo jako ostro piše o tem dogodku, a Francozko pa veseli, da napreduje v Afriki, Angleži pišejo, da mora nastati vsled tega v Salisburv-jevem ministerstvu kriza, katere žrtev bi bit koionijalni minister Chamberlain.
Atentat na grškega kralja se je izvršil v nedeljo v Atenah. K sreči kroglja ga ni zadela.
Rusi in Kitajci. — Kitajska je prosila Rusijo, naj ta odzove vojne ladje iz Port-Arlura, ker se te nahajajo lam že toliko časa, da je začelo Kitajsko skrbeli, kaj to pomeni. Rusija pa je odgovorila, da morajo stati njeno ladje dlje časa, nego je prvotno mislila in tudi bi utegnilo odpotovanje teh ladij imeti slabih posledic za Kitajsko In Koreo. Kitajska se vsled -tega odgovora <><• •<---da ne bi se razvila stalna okupacija iz toga začasnega zasedanja rusko mornarice v Port-Arturu. Morda ima prav.
Program stranke Stojalovskeg«. —
Na shodu stranke Stojalovskega vTešinu na Slezkem so bile sprejete v program tq točke: Uveden jo poljščine za uradni jezik v vseli poljskih občinah vojvodinje Tošin ; nii vseh učnih zavodih bodi učni jezik poljski; v ljudshih šolah bodi učenje poljščine obvezno in državnim šolam naj se riti poljsko lice.
Podpisani naznanjajo vsem svojhn sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dno 22, februvarja t, l, umrl
JožeF Bregantič,
posestnik hi trgovec % živino v (Jor. (Vroroiu ter prosijo vse one, kateri so bili ž njim v trgovski zvezi, oziroma imajo razne račune za poravnavo, da se oglasijo,                ' *
V (Jor. (kromn, dne 28. febriiv. 1808. 72                      Jožef in Karal Brogantič,
HlinVIl,   V  illHMUl  lllillciC,
plipoini
Svoji k svojim!
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, rla sem oddal gosp. Jožefu Štolfa, posestniku v Sefcmi,
zastop in prodajo
zalogo pive iz moje pivarne v
Slavno občinstvo prosim, da se zanese na najboljšo postrežbo od moje, kakor tudi ud strani' gospoda šlolfa in da nas počasti 7. ninogobrojiiiin naročilom oziroma odjemom pive, ler da tako podpira domačo obrt.
Z odlifnim spoštovanjem
uda ni
7i-i              Simon Kukee,
108 do 3BB 4t mm -ffL?X5R i"
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih dre. pa: pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in, ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwig Oster-relcher, VIII Dcntacho gasse 8 Budapest. i>,», 10-i
Trgovina * jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici št. 11
ter podružnici na Kornu štev. 2
pii|.i.mea t»-le bl.i»o: Sladkor - kavo — rii   - mast - poper - - sveče -olje - škrob - ječmen       kavino primeso       moko
- - gris      drobne in debele otrobe -   turšico -    zob
- - sol - moko za pitanje   - kis  - žveplo     cement
bakreni vitrijol itd.          •'• 20   !«»
Zaloga pristnega dalmatinskega zganja na ds&ela
ter pristnega erncs« in belega vina.
Anton Pečenko
Vrlna ulica 8 — GORICA 41 52-S                 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja i..    .               .
vse l~aje tivslro-ogerske   monarhije litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
dom in razpošilja po železnici na sodih od 56
Speti tcijska pošlovnica
Mw HfiB v Gorici j
ao 5! «    v ulici Merelli 12 se toplo priporoča Slovencem ' Gorici in z dežele.
Razpošiljanje  blaga   le   zasebnikom!
.leden odrezek L*l.   3'b> »7- dulrtC    )
i        i M)         ,        I   "li-tne
3-10m. dolg, za-1 "^    -.-„ iz ,¦„„.
flo-tpn zajedno( .,    s-7(>      .               m'»1'
mozko obleko   I      ,j J0 iz ,(I1^1.-iv,. |    v„i„L.
stane sam«    [ ,   1 'A '¦•"» m Kamj.-     j
Jeden odtenek za iiim svioiibko obleko v\. 1<>.
Hlnj:« z.i vib"e -uknje  od jdd.   3'i'i   /m  metei
d.il|u; loden uiažeslnih   barv,   odiezki   jio   fdd.fi
in fdd.   !l"!'a:   peiuvienne   in   do^kinj.'-,   blifro   za
državne vnadnike in v>dv železnie in   za  M>dnij-ke
tabuje,   blafjo   iz   volne    (Kamjiainl   in   rlieviots.
kakor tudi blago za  uniforme  linam'ne Mi.i/.e in
žendaniieiije, itd.   Ud    iazooVib>   po   tm.uniikili
runah kot rclua in solidna poznata
T,varB?ia»aa'flai,Kiesel-Ainhof w Brnu
Uzorti zastonj in fr.inko. ToSiljalve po uzoreih. Pozor! P. n. oirinstvo opoz..rja -c pos-el.no, d.i se blago dolih a .nnojro eeneje. ako se direktno naroči ineblo pri prekupovali ih Fmna Kiesel-Amlior v Brnu (liilimi) razpoSilja v-e blago po resiii>'iiih tovarniških cenah brez dodatka ra-68          bata, kojejra krojači dobivajo.     Ki   2
Svoji k svojim! "flU
Naznanjam veleslavnenm občinstvu v Gorici in z dežele, da sem olvoril lepo urejeno
brivnico
na Travnika štev. 21,  zraven   Paternollijeve knjigarne in loterije. Obijubnje točno in hitro   postrežbo, se toplo priporočam uclani
A ii t o it P n e e 1 j, 68—2                               brivski mojster.
«8
4«
Pekovski mojster             f;
J/VKOBGEF*BEC§»
v Gorici                     jg*
ulica sv. Antona štev. 6.        |* PRIPOROČA                 !*
raznovrstno  navadno  in  najfinejše  pecivo,
kolače za birmance itd.,               'g*
katero razprodaja po starih cenah.         $$¦
Išče se družabnik
za MaivituT trp™ z železjem. -*»'
Isti mora hiti narodnjak ler imeti nekoliko tisoč goldinarjev glavnice. 2                 Prijazne ponudbe pod  «Želez.nar» upravniStvu *Soč>°.
J   več
i
BANKA „SLAVMA"
razpisuje
yfiu sliiet iitmlnil uradnikov
nT
lilfflT    \f
za   življensko  zavarovanje
proti stalni plači in proviziji.
Ponudniki naj izvolijo svoje prošnje s   prilogami nasloviti na generalni zastoj) banke   Slavijo   v Ljubljani.                     07 ',):>.
AifSiatzoit ISfeEndejSFebruar und. Marž.
|    derReihen, iO*K in der Reihe..
Bodenbeschaffenfceit:    TieflockerJ
F    reeht nahrhaft und meht friseh
Komisijske zaloge     j
Mauthnerjevih semen za zeiijail ia cvetlice
v zaprtih, oblastveno euvaiiih paketih s sodno ii|ii.s.mn
BW^ varstveno znamko ,MM$"s*WU
nahajajo   se   skoro pri   v> .*h   večjih
avstrijskih kupcih i mešanim blagom
V vsakem kraju poverjena je komisijska prodaja 80 vr-f semena za zelenjad in cvrllice samo j dni tvnlki. V krajih, kj< r ni še t k-n h zalor% s-e sprejmejo prij:ive.
Sveža, pristna semena od Ivrdke ED-MUND MAUTHNER (Kiidapest, Aii(Irassy-strasse 2-'J) sm.itr.iti se imajo te one, k|er so originalni paketi zaprti (!Si)S) in kakor ka/.c /raven stoječa ilustracija previdjeni se sliko medveda in imenom Mauthner. Svari se pred ponarejanjem.
11 52
Zaloga vsakovrstne moke.
$%%<%%^%e^^%<%*%'%*%%<%
Morelli  št. 17. v Gorici.
Velika zaloga kotlov vseh l.-rst. Baker f kockast v ploščah in kotli za žganje francoske sisteme. Škropilnice proti peronospori, zagotovljene so-lidnosti in točnosti. Sprejemljejo se vsakovrstna v koilarsko stroko spadajoča dela, kakor tudi nikliranje sabelj, dvokoles itd., in sicer vse po takšnih cenah, da se ne boji tekmovanja. Prosi se, zapomniti si ulico in številko hiše. Za obila naročila se priporoča udani
Anton Tabaj, 67 26—2                         kotlarski mojster.
0 J         Pscrhofer's Apotliefcte „Zum goldcncii Keiclisapfel*         |
A J                                         Wienf 1., Sinv'erst"asse Nr. 15.                                          I
^               J. Pserhoferjeve odvajajoče krogljice
je staroznano, lahko odvajajoče domače srciLstvo. — Te kropljtcc so iste. ki so znane oiuinslvu /..; več desetletij pod imenotn J. PSERHOFERJEVE KRIČISTILNE KROGLJICE in se iz.lelu-lujejo pristne samo v lekarni „pri zlatem državnem jabolku", Dunaj. I. Sin^erstrasse 15. — Te krogljice stanejo: 1 šk. z 15 kroglj. 21 nč., jeden zavitek 6 *k. 1 gld. 5 nč.        Ako
&e denar naprej   pošlje,   ni treba plačati  porto,   in slane:   1   zavitek  kio«-ljif t jild.   -25 nč.,  i  zavitka 2 gld. 30 nt-., 3 zavitki 3 (rld. 35 nč., i zavitki <t gld  40 nč., 5 zavitkov 5 gUL 'JO nč.. 10 zavitkov 1) gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek se ne pošilja).                       27 (5—3
Prosimo, da se izrecno zahteva 3. Pserhoferjeve odvajajoče krogtjiee
in pazili je. da ima pokrov vsake žkalljice isti podpis J. Pserhofer v rudečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline ^iS^Hfra 4rt niS- K^IA                             ffi
Trpotcev sok, t *\m*™* m kr.                         \ &*»*&*. \a»\.\^. r. „¦«.. u «m. i bm. '
Balzam za gožoi 9lek!cni" w nS- p»;ta!»« p»»*» '* "sernoterjev Dalzam za rane t ^1™.™*?. Stollov tolMrem?''««^",-«^« - okrer:TannoGMninskaponiadaLr?tf«jfer^ui,J r3St
rtserhoferfevlgrenka tinktura za želodec. S j S^Jf Ssb1 *" *
UHp* Razven imenovanih izdelkov dobivajo se Se druge tu- in iuozetnske farmacentičue specija-litete, ki so bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene ter se na zahtevanje točno in ceno pre-skrbljajo tudi predmeti, kojih ni v zalogi.
Razpošiljanja po poŠti vrSo se točno, a treba je denar naprej poslati; večja naročita po poštnem povzetju.
SHr- Pri pošiJjatvi denarja po poštni nakaznici stane porto dosti manj kakor po povzetju.
. BuliricHa,'
Otvorjenje trgeovine!
Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in % dežele, daje olvoril pri Sv. Roku, na ulici proti Št. Petru, v lastni hiši št. 30
trgovino z ji
v kateri prodaja vsakovrstno jedilno hlapo po pošteni trgovski ceni. Priporofaje se p. n. občinstvu za obila naročila se beleži z vsem spoštovanjem udani
S. 50 8 -G              Vlnccne Podgornik.
P. 37 8—1                         trgovec.
Prave in edine želodčne kapljice,
Zdravilna moč teh
kapljic  je  nepre-
kosljiva.     Teka-
pljiee uredijo redno
prebavljenje, če se
jih dvakrat na dan
po   jedno   žlieico
popije. Okropč po-
sv. Anton Pailov. kvarjoni želodec,
store, da zgine v kratkem času
omotica in životea lenost (mrtvost).
Te kapljico tudi. store\ da Človek
raji je.             t'0—7
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.   Za naročitve in  pošlljntvo pa jedino le v lekarni
Cristofolettt v Gorici.
«***»###*#############**##»####«
flCH dLeW|
Di sn priprečp vse prevare, linam ottsfej Id dilnsNcro reglslrov.iro varslvcno inamlm.
JcrJino pristen
BALZAM
(Tinktura ltalsumien)
Dobavlja s.- mi drobno  in na -1«--
b.-lo   s:mw   oblastveno   konroij..-
niiiitiu in   li^fovinskosoiliio   pnilii-
kolin.na
tovarna bal/ama
lekuruarja
A. Thierry-jo v Pregradi prlRogntcu.
Pri-ten   samo «  to Iv«,  nimIiio
registrov n no zeleno vur^tveiio
znamko.
Naj-lars-jSe. iiajp:-<'izkii:i'ii.-jM'. naj.vmj-..' in najr.-i-l-n-j5e lj...Nk« doM,:„V z.l.avdo /a pr^ie ... plj.i.'i..-I>nli. kašelj, izm »'ki-, krr v /clodcn, manjkanj)' >l.i.-!i. slab likns slabo .Iim'!-., sapo. U1<mii;.>. z;r:i-o,' vi-irov.-. Zapllost l«-lt'-:i i t ¦ 1. ?;.\ no 11,Ulj" ill vniinjii |>>m ;il><> pmli /.nl.ol.nhi. -niijti v usidi. i</-bliiii. opi-klin.uni M. Kjer ni n..k.i-iie *a|n;re. n.ir.i.''i s., naravnost z ii.i>hiv..in : Tovarna hal/ania lekarnarja A.Thh-rrv v PresrradJ
pri Kovalen. (lena  franku Za  vsako poitno   poslajo  Aviiro-Og.Tsks'
lil.  ali (J dvnjiiili" stuki.-ni.- .
V Ho
.  ¦»>
i llei
i:: k.-.
posiK-iiisil,-«. kakor falsitikalov  boili-m n.i pmllag. Z.ikt slro);«) pri'ganjal sodni
. pnlm
ScMzengelUpolheks       •,,,(Uno i>,,Istno
Ecniifolijsko mazilo
inalia^sko rajiio iz raze cen!ifclli'^. >'akrepkeJM< vlaeno mn/.Ho sedanjosti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vneiji na->prnliie!ra iieinka. Pri vseh ;,• tako starih vnanjih belili, pedali In ranali ^otov   vspeli,
j      iTftii>nnu«        Vs:0   »¦>J'":l!1J   Zbo^i.lljf   ill   •>lnj-
desATK!ERRYln     i»w l»uh-«» pn.MivoHJe.
FREGRADA             Manj  ne-.. .!v- JLalljiei   se   ne
i-..Z|.o.š.ijati: i,i«i<o>!lja se jedino !e prod poprejinjenm nakazvt ali proti povzetju zne.-ka. C>na s puAlniiii', voznim listom in za\<tjem ibl. z. -J loa.'ka."'. k. 10 vin. Svarim pred nakupovanjem nenrJiikujo."il; ponarejanj in prosim nisivnku na to pazili, da je na v.-a-kem lonekn vžag.ma zpunja varstvena znamka in lirma .Srliut/.eirel-Apotlieke des A. Tliierrv hi Pi-eirnidu*. Vsak lomVk m.>ra bili zavil v ir.vvi.tlib> za vporabo, katero ima to varstveno znanko. Po-narejalee in posnemaloe ninjej.M jedino pristnega cen-tifolijskega mazila bodenv na podla/i zakona ?.a varstvo znamk strogo joeganjal; i^to tako prodajalce falsitikalov. Kjer ni nobene zaloge, naroči so naravnost z naslovom :
Lekarna angelja varuha in tovarna balzama A. Tliierrv v Presrradi pri Koirateii. UazpoSilja se brezizjemno in pmli  poprejMvjemn" na-(»"> -'t    -J      kazn al p;oli povzetju zneska.
¦AmA^A^A^A ZaUittuuta: SIDRO. A^A^A^A^Ali
j LINIMENT. CAPSIGICOMPOS.
31
iz Richterjeve lekarne v Pragfi pripozimno kot izvrstno bol ublazujoče mazilo; za ceno 40 kr.. 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Xaj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. steklenicah z našo zaščitno znamko, s ,±Sidromu\ namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in1 vzame kot originalni Izdclol" le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno 4 2S—IS     znamko.                     m
j Riehierjeva lekarna „pri zlatem levu" ['
» PRAGI.                   kj
i