Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2010 2$<«7.12 11 irska Ri.,.,oa) [mn] [BANKAKOPER ^7 AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group COBISS Avtocenter uoaic Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si | \ @ BANKA KOPER ^ V I I Adri; ^3 V / Zavarovalna ( •! i ^ ^ 1 ^ Ilirska Bistrica Letnik XVIII, št.: 237 g junij 2010 e? Cena 1,80 € m TISKOVINA z POŠTNINA PLAČANA C/3 PRI POŠTI — 6251 IL. BISTRICA. TRNOVO Pojasnilo krajanom, občanom, svetnikom, nadzornemu odboru občine in državi "7e veliko tega seje pisalo po Z—časopisih, zato smo se tudi mi - upravičenci do vračila vlaganj - odločili, da se oglasimo in javnost seznanimo z aroganco in nespoštovanjem zakonodaje s strani, še vedno našega, župana g. A. Šenkinca. Občina je prejela vračilo za upravičence vlagatelje v PTT omrežje: - za Podgrad 24.9.2007 - 383,-016,00 EUR - 4.788 EUR na upravičenca -za Račiče 19.11.2007-49.227 EUR na upravičenca Šele leta 2008 smo izvedeli, da so ta sredstva na Občini. Izplačilo upravičencem je bilo izvršeno maja, junija in julija 2009 in to po 400 EUR na upravičenca. Pred izplačilom smo imeli sestanek z županom in veljaki KS Podgrad, kjer se ni bilo mogoče nič dogovoriti. Ob koncu sestanka je župan g. A. Šenkinc izjavil: »Jaz vam dam 400 EUR, kdor se ne strinja, naj se pritoži.« In do tega je tudi prišlo. Ta sestanek je bil samo farsa, saj je župan že pred dobrim mesecem, pred tem sestankom, dobil sklep sveta KS Podgrad, da se oškodovancem izplača samo 400 EUR. “1 ____________________________ Svet KS ni kompetenten niti odgovoren za izdajo sklepa in župan ga ne bi smel upoštevati! Sodu je izbila dno izjava v Primorskih novicah in tabela o delitvi sredstev enim več, drugim manj oziroma kako se je zazdelo vsemogočnemu županu g. A.Š. - ter članek v Delu, kjer celo izjavlja, da ne bo spoštoval odločbo sodišča niti inšpekcij in da dokler bo on župan Podgrajci tega denarja ne bodo videli! Ravno tako je bil seznanjen s strani Ministrstva za gospodarstvo - direktorat za elektronske komunikacije, da mora KS oziroma lokalna skupnost izkazati upravičenost do vračila in poslati dokazila. Do današnjega dne občina ni dala Ministrstvu nobenega odgovora. Sprašujemo se kje so svetniki in nadzorni svet občine, do sedaj je imela občina cca. 40.000 EUR stroškov katere je plačala? Verjetno iz davkoplačevalskega denarja. Apeliramo na svetnike in nadzorni svet, da v kolikor župan ravna po svoji glavi - pameti, naj tudi osebno odgovarja za nastalo škodo. Še pojasnilo občanom kako je potekala investicija v tel. omrežje: KS Podgrad je verjetno edina v naši občini, da je imela vsaka vas svojo pogodbo in ponudbo s strani tedanje PTT. Vse to je vodil tedanji predsednik KS Podgrad g. Anton Gvardjančič, za vas Podgrad s pomočjo g. Vladimirja Jagodnika in pokojnega Jožeta Staniča. Ko je prišel čas za vlaganje zahtevkov za vračilo vložkov v tedanje PTT omrežje ni bilo dokumentacije nikjer. Na srečo vaščanov je g. Anton Gvardjančič imel en izvod, ki ga je odstopil KS Podgrad. Izračun za vračilo so ponudbe in pogodbe s tedanjim PTT. Vsa dela smo izvajali sami kar lahko potrdita A. Gvardjančič in V. Jagodnik. Izjave župana, da je vojska izvajala zemeljska dela in Piama investirala so velika laž. Vojska je izvajala zemeljska dela med vasmi Kozina - II. Bistrica in Kozina - Mune, Piama pa je omogočila kreditiranje preko vzajemnega sklada. Vse ostalo je samo natolcevanje in kraja, saj tistih 400 EUR, ki nam je bilo nakazano so samo obresti od skupne vsote v kolikor je župan ravnal gospodarno! Upravičenci vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, Podgrad, 21.6.2010 ______________________________rt. politika: REZULTATI REFERENDUMA ms družba: OBLETNICA ^trasu® šport: 3. BISTRIŠKI TEK 7 GSM CENTER debi Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FvOTOI^FIMANjlE R0NEDEUEK- PETEK 8”-12™ in 15™-19™ SOBOTA 8”- 12” rTDZABEST PAKET - PAKET POVEZANI ■ INSTANT INTERNET od 15 do 30 let starosti VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV SlEAM W CERKVENIK MA F»I_AC«J * sveže ribe * zamrznj$j*ej-ibe * školjk.-... * “bacahfin b[an&y * konzerve \AK§KJ Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 OBMOČNO ZDRUŽENJE ILIRSKA BISTRICA VAS VABI NA KRVODAJALSKO AKCIJO V PONEDELJEK, 2. AVGUSTA 2010 0D7.D013.UBE NA GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA Prosimo, če s seboj prinesete osebni dokument. SKUPAJ REŠUJEMO ŽIVLJENJA! mum 7 DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TEL/FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Mudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02/7200 340 www.interles.si info@interles.si HI-TECH BLEIPREI PROFIL 7 - komorni ey*tem ELEGANCE MD 8.0 irs^ir linterlesl tLBNARTj I Slovenija I Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart OKNA m VRATA m SENČILA m ZIMSKI VRTOVI PVC *** LES ^ *** _J ALU inUtttn Celoviti Izvajalski inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE NE PREZRITE - UVODNE BESEDE Mala zgodba mag. Milena Urh • Nepremičninski agent, ki se trudi prodati stanovanje v novi soseski v Bistrici, razlaga kupcu: »Povem vam po pravici: to čudovito stanovanje ima tudi nekaj slabosti. Južno od njega je bioplinarna, zahodno tovarna z izpusti, severno pa smetišče.« Kupec pa zaskrbljeno: »Ja, kakšne so sploh njegove prednosti?« »Vselej veste, od kod piha veter«, resno odgovori agent. To, da vemo od kod veter piha pa je zelo pomembno, saj prihajajo vetrnice ponovno v prvi plan. Po nekaj letih zatišja je Agencija RS za okolje potrdila veljavnost okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno Volovja reber, še tistega iz leta 2006. Soglasje je bilo izdano za 33 vetrnic, gradnjo 20-kilovoltne kabelske povezave, novih povezovalnih poti, razdelilne transformatorske postaje (RTP) Volovja reber in 110-ki-lovoltnega povezovalnega daljnovoda RTP Ilirska Bistrica - RTP Volovja reber. Agencija je morala postopek za okoljevarstveno soglasje ponoviti zato, ker je upravno sodišče razsodilo, da ima Društvo za opazovanje in proučevanje ptic pravico, da je stranka v postopku pridobivanja soglasja. Društvo se bo na novo odločbo pritožilo in čas bo pokazal ali se bodo vetrnice pri nas vrtele ali pa ne. Ob tej že dolgoletni zgodbi, ki pa ni edina, mi pada na pamet mala zgodba, ki mi jo je poslala ga. Ines in če si jo boste natančno prebrali, boste ugotovili da drži: To je zgodba o štirih ljudeh, imenovanih: VSAKDO, NEKDO, KDORKOLI, NIHČE. Opraviti je bilo treba neko pomembno delo in VSAKDO je bil prepričan, da bo to NEKDO storil. KDORKOLI bi bil to lahko storil, vendar NIHČE ni. NEKDO se je nato razjezil, ker je bilo to delo za VSAKOGAR. VSAKDO pa je mislil, da bi lahko KDORKOLI to naredil, toda NIHČE ni dojel, da VSAKDO tega ne zna in ne bo storil. Končalo se je tako, da je VSAKDO obtoževal NEKOGA, ker NIHČE ni storil, kar bi KDORKOLI lahko naredil. Dočakali smo poletje in počitnice, ki smo jih nekateri nestrpno pričakovali, stanovalci ob »Jurčkovi« z zanimanjem spremljamo gradbena dela in željno čakamo nov asfalt. Odpočite si od vsega napornega in dobro zajemite sapo, saj je zanimiva jesen pred nami. ODDAJAMO SOBE IM APARTMAJE OPATUA - PODRI - PUZEV RREG - možnost parkiranja - terasa - 00385 91905 84 34 Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,80 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov X Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. / PODELJENA PRIZNANJA Proslava ob 30 letnici Policijske uprave Postojna in Dnevu policije Z. K.... Svečanosti, ki je bila v Kulturnem domu v Postojni 17.6. 2010, so se poleg aktivnih policistov udeležili tudi upokojeni delavci policije, predstavniki veteranske organizacije Sever, predstavnik Generalne policijske uprave, delegacija Policijske uprave Primorsko - Goranske iz Reke, drugi vabljeni gostje in predstavniki lokalnih skupnosti. Direktor policijske uprave Iztok Štucin je v svojem nagovoru izpostavil prelomne dogodke v 30. letnem delovanju policijske uprave. Čestital je dobitnikom priznanj policije in se zahvalil vsem nekdanjim in sedanjim zaposlenim za njihove prispevke k varnosti. Svoj nagovor je zaključil z besedami, da se moramo tisti, ki smo tukaj in zdaj zavedati, da maksima »služiti in varovati«, ki nedvomno povzema bistvo vsega, kar naj policija počne v odnosu do občanov, državljanov, do uporabnikov naših storitev, ni le floskula, ampak je naše poslanstvo, oziroma naša usoda. Zbrane sta nagovorila tudi vodja Operativno komunikacijskega centra policije na Generalni policijski upravi Franci Koncilja in gostitelj, župan občine Postojna Jernej Verbič. V kulturnem programu so sodelovale mlade članice Baletnega društva Postojna, člani notranjske folklorne skupine Torbarji in člani jeli spominske znake policije za policijskega orkestra. Program je dolgoletno delo v policiji ter zlate, povezoval Dušan Geržina, ki je pre- srebrne in bronaste ščite policije za bral tudi poslanico generalnega di- uspešno delo. Gostje in upokojeni rektorja policije Janka Gorška. delavci policije so prejeli priložnost- ni CD ob 30 letnici Policijske uprave Na prireditvi so policisti pre- Postojna. Iz naše občine je bronasti ščit za dolgoletno sodelovanje s policijo na področju državne meje prejela enota Zavoda za gozdove. Za uspehe pri širjenju varnostne kulture so bronasti ščit policije prejeli Jelka Rutar iz PMPJelšane, Robert Toman in Robert Brozi na iz PP Ilirska Bistrica ter Alojz Albert Felicijan iz PMP Starod. Srebrni ščit policije za dolgoletno uspešno delo je prejel pomočnik komandirja PMPJelšane Robert Žagar. Zlati ščit policije za dolgoletne razvojno raziskovalne prispevke v policiji pa je prejel komandir PMPJelšane Zlatan Kovačevič. OBMOČNO OBRTNO-PODJETi m. r y Obvestilo Obveščamo Vas, da od 1.5.2005 deluje na Območno obrtno-podjetniški zbornici v Ilirski Bistrici e-Vem točka, v sklopu katere nudimo s.p.-jem in gospodarskim družbam celovito, brezplačno pomoč pri ustanavljanju s.p. ali d.o.o. ( pooblastilo za primere denarnega plačila kapitalskega vložka). Podjetniki in gospodarske družbe lahko na enem mestu poleg registracije uredijo tudi oddajo davčnih podatkov pred pričetkom opravljanja dejavnosti, zaprosijo za izdajo identifikacijske številke za DDV, uredijo prijavo v zdravstveno zavarovanje,... vse spremembe, pooblastila (tudi za vse vrste gospodarskih družb:d.o.o., d.d., javna podjetja...). V sklopu programa nudimo osnovno in delno specialistično, brezplačno svetovanje ter organiziramo brez- =r- - *pE OBRTNO-PODJETNIŠKA B > Z.....B O.RN I C A SLOVE N j"J'E plačne delavnice. Po pooblastilu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije vodimo Obrtni register in vse upravne postopke povezane z njim, kar pomeni, da lahko s.p. in gospodarske družbe uredijo tudi vsa opravila vezana na Obrtni zakon na sedežu Območno obrtno-podjetniške zbornice v Ilirski Bistrici. Novost letošnjega leta je, da od 25. maja 2010 dalje, na podlagi pogodbe sklenjene z RZZZ OE Koper, izvajamo tudi svetovalne intervjuje za iskalce zaposlitve ( preveritev poslovne ideje pred samozaposlitvijo). Priporočamo se za sodelovanje in Vas lepo pozdravljamo. Sekretar OOZ: Alenka Penko V_________________________ J Informacije o društvu in cepilnih mestih najdete : :: na novih spletnih straneh društva WWW.kala.Si. Društvo »Tvoj telefon« vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informacije : tel 05 720 1 720, od ponedeljka do petka, od 08. do 20. ure. Bistrica, za 3 glasove razlike, glasovala PROTI 6. junija so se po naši državi odprla volišča za glasovanje na referendumu o uveljavitvi arbitražnega sporazuma. Pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško se je podpisalo 86 poslancev. Najvišja volilna udeležba je bila v volilnih enotah Ljubljana-Center (nekaj več kot 47 odstotkov) in Ljubljana-Bežigrad (okoli 45 odstotkov), sledijo enote Postojna in Kranj (okoli 43 odstotkov), Celje in Novo mesto z okoli 40 odstotkov, v enotah Ptuj in Maribor pa seje referenduma udeležilo nekaj več kot 37 odstotkov volilnih upravičencev. V volilni enoti Postojna je največ volilnih upravičencev za sporazum glasovalo v Izoli (70,34 odstotka), kjer je bilo tudi največ podpornikov sporazuma v državi, proti sporazumu pa je največ volivcev glasovalo v Ajdovščini (60,61 odstotka). Za primerjavo: na lanskih evropskih volitvah je bila 28-odstotna udeležba, marca 2003, ko so volivci odločali o vstopu Slovenije v EU in Nato, je bila volilna udeležba 60-odstotna, parlamentarnih volitev leta 2008 pa seje udeležilo 63-odstotkov volilnih upravičencev. Izid glasovanja za celotno Slovenijo je bil sledeč: Pri referendumu je glasovalo št. glasov odstotek Oddanih glasov 726987 Neveljavni 5544 0,76 % Za 371848 51,54% Proti 349595 48,46 % Kako smo pa glasovali Bistričani pa si poglejte v tabeli. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA ILIRSKA BISTRICA REFERENDUM - ARBITRAŽNI SPORAZUM 6.6.2010 Štev. kraj VOLILNI GLASOVALI ZA PROTI vol. volišče IMENIK Glasovalo % neveljavne veljavne 1 OŠ A.Ž. nil ska Bistrica 745 283 38 2 281 186 95 2 Levstikova 740 344 46 0 344 214 130 3 OŠ D.K.n.B. 748 293 39 0 293 192 101 4 Glas. Š.I1.B. 704 304 43 3 301 148 153 5 Gasilski dom 776 266 34 2 264 140 124 6 Jasen 228 93 41 3 90 31 59 7 Vrbovo 262 106 40 1 105 30 75 8 V rbica 136 63 46 3 60 24 36 9 Jablanica 135 68 50 2 66 20 46 10 Kuleževo 219 89 41 2 87 42 45 11 Trpčanc 119 61 51 0 61 23 38 12 Zabiče 268 94 35 1 93 29 64 13 Podgraje 228 96 42 0 96 26 70 14 Sušak 76 39 51 0 39 27 12 15 Novokračine 211 107 51 1 106 86 20 16 JelŠane 265 141 53 0 141 99 42 17 Dolenje 176 72 41 1 71 31 40 18 Veliko Brdo 99 93 94 13 80 21 59 19 M. Bukovica 142 80 56 1 79 32 47 20 Koseze 309 134 43 0 134 71 63 21 V. Bukovica 188 81 43 0 81 33 48 22 Dol.Zemon 412 166 40 4 162 111 51 23 Gor.Zemon 105 45 43 1 44 32 12 24 Pavlica 44 40 91 0 40 28 12 25 Starod 43 31 72 4 27 7 20 26 Podgrad 512 212 41 3 209 102 107 27 Podbeže 82 53 65 1 52 18 34 28 Račiče 139 71 51 1 70 22 48 29 Sabonjc 74 48 65 1 47 12 35 30 Hrušica 255 120 47 1 119 35 84 31 Progarje 324 129 40 0 129 68 61 32 Prclože 57 28 49 1 27 14 13 33 Zajelšjc 53 50 94 0 50 14 36 34 Tomi nje 98 28 29 0 28 11 17 35 Harije 258 111 43 0 111 39 72 36 Rečica 399 151 38 1 150 35 115 37 Ost. Brdo 83 31 37 0 31 11 20 38 Jan. Brdo 20 20 100 0 20 4 16 39 Kilovče 45 29 64 2 27 17 10 40 D .in G.Bitnja 101 101 100 15 86 49 37 41 Rat. Brdo 32 31 97 0 31 19 12 42 Prem 134 57 43 2 55 34 21 43 Celje 51 45 88 3 42 17 25 44 Smrje 103 43 42 2 41 23 18 45 Topole 290 107 37 1 106 45 61 46 Mereče 68 44 65 0 44 17 27 47 Podstenje 60 36 60 0 36 9 27 48 Šembije 225 113 50 1 112 59 53 49 Knežak 425 198 47 3 195 95 100 50 Bač 382 161 42 1 160 60 100 51 Koritnice 146 54 37 2 52 30 22 901 Predčasno v. 154 3 151 103 48 997 Pošta-SLO 5 0 0 5 4 1 950 Invalidi 0 Glasovi vključeni OMNIA in v volišča na DKP, pošta-tujina 970 OMNIA, DKP 0 998 POŠTA TUJINA 70 0 70 50 20 999 Posebni imenik 1462 SKUPAJ 13.256 5.489 41,4 88 5.401 2.699 2.702 1, 60 49, 97 50,03 VNESENI 54 KOLUMNA »Moč« nad malimi ljudmi Vojko Tomšič, Jasen ••••• V zadnjem Snežniku sem pisal o »moči« tako občinskih, kot državnih inšpektorjev nad malimi ljudmi.To seveda popolnoma drži. Sem pa storil krivico Šimetu, ko sem napisal, da je državnemu lenuhu Trevenu uspelo porušiti črno gradnjo pred zavojem proti Piami. Po pregledani dokumentaciji namreč ta objekt ni bil črna gradnja v celoti, temveč le del. Šime ima papirje za mobilni bife, tako, da je imel legalno priključeno vodo, elektriko, in telefon . Če bi bil bife v celoti črna gradnja vseh teh priključkov nebi imel. Prav tako mi je Šime povedal, da je bil neustrašnemu Trevenu v veliko pomoč, podobno nekoristen birokrat z upravne enota Ilirska Bistrica, Vinko Rolih. Prepričan sem, da omenjena dvojica »junakov« ne bo ničesar ukrenila, predvsem pa nobenega kaznovala za nasipanje na ulici Nikola Tesla (cesta Lesonit - Tuš, nasproti Primorja). Za takšen obseg nasipanja zakon predpisuje gradbeno dovoljenje, vendar ga ta deponija nima. Daleč od tega, da bi trdil, da to nasipanje ni potrebno. Še kako je potrebno. Pa ne danes, temveč pred sedmimi, osmimi leti, tako, da bi danes na tem prostoru stali proizvodni obrati. Nedopustno pa je, da občina ali Primorje zasipajo na črno. Brez papirjev. Kot da imamo dve državi. Eno za malega človeka, drugo za velike barabe. O dvoličnosti občine sem pisal že veliko. Naj omenim še eno. Za domačega avtoprevoznika, ki je želel pridobiti dokumentacijo za parkirišče, je občina naračunala več deset tisoč visoko nadomestilo za komunalno priključitev. Ta ista občina je oprostila plačila komunalnega prispevka podjetju Javor, ki naj bi na Baču zgradil dodatne proizvodne prostore. To je seveda prav, da občina pomaga gospodarstvo. Narobe je le to, da ta občina pomaga predvsem gospodarstvo od drugod, medtem, ko naše domače gospodarstvo dobesedno uničuje. Tako je Šenkinc že v celoti uničil gradbeništvo nizkih gradenj. Vse pCIDIIfJCV investicije občine izvajajo podjetja od drugod, od katerih nima naša občina nikakršnih koristi. Torej namen občine oziroma Šenkinca ni bil pošten, pomagati gospodarstvo, temveč osebno sebičen. Pomagati predvsem sebi. Splošno znano je namreč, da Šenkinca pri kandidaturah finančno podpirajo predvsem postojnska podjetja. Seveda poleg podjetja Hosting d.o.o.. Da pa je ironija še večja, se je Šenkinc tokrat spravil skupaj z direktorjem Javorja Komac-em, ki je približno enakih sposobnosti kot Šenkinc. Nikakršnih namreč. Zato seje v zelo kratkem času pokazalo, da Javor na Baču ne bo gradil ničesar. Še več. Celo obstoječo proizvodnjo bo ukinil in začasno preselil na Pivko. Zakaj začasno ? Preprosto zato, ker Javor pod vodstvo popolnoma nesposobnega direktorja Komca nima nikakršne prihodnosti. Prav tako, kot podjetje Šenkinc d.o.o., nima nikakršne možnosti za preživetje pod vodstvo Šenkinca. Vendar je med koncema obeh podjetij velika razlika. Šenkinc bo namreč zapravil svoje, to kar mu v vseh teh letih ni uspelo zgraditi v spodobno podjetje. Komac pa bo zapravil žulje mnogih generacij, ki so Javor ustvarjale. Pa seveda ni sam kriv. 1 Nedopustno pa je, da občina ali Primorje zasipajo na črno. Brez Kriva je država, ki po zakonodaji in spoštovanju zakonov ni in še dolgo ne bo na nivoju Evropske unije. V ostalih državah EU, ne moreš postati prvi mož podjetja, če si pravkar uničil podjetje. Tako je Komac lansko leto spravil v stečaj Liko iz Vrhnike. Kot primer naj navedem Avstrijo, kjer Komac nebi mogel opravljati vodstvene funkcije 7 let. Prav tako je nedopustno, da podjetja kupujejo druga podjetja brez denarja, kot npr. TOM, ki je kupil Javor. Takšni primeri so tudi v Ilirski Bistrici. Tako je podjetje Viator Vektor brez enega centa kupilo podjetje Transport. Iz tega seje največ naučil Bubnič, ki je nato na enak način, brez denarja odkupil podjetje Transport iz Ilirska Bistrice. Seveda s špekulativnimi nameni, saj je prve mesece vodenja Transporta gospa Bub-ničeva izkoristila pooblastila in dala garancijo podjetju svojega moža, čeprav je vedela, da kredita ne bo mogel plačevati. Čas je to potrdil,saj OMW prodaja transportovo parkirišče. Naj tudi te lumparije primerjam z tujino. Z Italijo, ki je v bistvu jug EU. Za podobne finančne transakcije je direktor podjetja Parmalatte, od prvega dne preiskave v zaporu. Čeprav je podjetje vodil preko dvajset let in ima 71 let je dobil 20 let zapora. Pri nas je ravno nasprotno. Direktor in glavni lastnik Viatorja, Pavček je celo predsednik Gospodarske zbornice, medtem, ko Bubniči lahko pričakujejo kakšno občinsko priznanje. Odgovorni minister za gospodarstvo Lahovnik pa veselo kokodaka, vendar od njega še ni padlo nikakršno jajce. - sprejet nov rebalans proračuna 33. seja seja Občinskega sveta Ob-• čine Ilirska Bistrica je bila 27. maja in po sprejetju dnevnega reda, ter potrditvi zapisnikov ter realizacije sklepov so svetniki postavljali pobude in vprašanja. Barbaro Kogovšek je glede smučišča na Sviščakih zanimalo, kako poteka reševanje in kakšen je plan za prihodnjo sezono, če se bo dalo v najem samo za eno leto ali je planirano za več let skupaj. Dejan Baša je dal je pobudo, ki jo je naslovil na Direkcijo RS za ceste, in sicer da popravijo cesto pri Lesonitu, pri prvi hali. Stanislav Prosen je povedal, da je v zvezi s porabo električne energije prebral, da se uvršča Ilirsko Bistrico in delno Divačo med največje porabnike električne energije za gospodinjstva in komunalo. Zanimalo ga je, če se bo to kaj uredilo, saj je škoda, da plačujemo določena svetila po vaseh, kijih ne rabimo. Roberta Širclja je zanimalo, kolikšna je cena zidu pred občinsko stavbo, dal je pa tudi pobudo, da odbor za stavbna zemljišča ponovno obravnava zadevo v zvezi s parcelo 1031/2 k.o. Mereče in sosednje parcele 49, 195/2 ter da se celovito obravnava to območje, da se ugotovi, kakšna je volja vaščanov glede teh parcel in da se zaustavi prodajo parcele 1031/2, dokler se to ne obravnava in upošteva. Vladimir Čeligoj je dal je pobudo, da se za eno od prihodnji sej OS zbere celoten zbir projektov, ki so se letos izvedli na ravni občine, tistih, ki se izvajajo in glede na to, da so do konec meseca junija in v jeseni razpisi za čezmejne programe Slovenija - Italija, Slovenija - Hrvaška in da se bomo na te prijavljali, tudi te. O tem naj se informira OS in obenem o vsem kar je bilo do sedaj izvedeno. Pri posameznih projektih naj se navede tudi: od kje so bila sredstva in koliko, čeprav je to v rebalansu navedeno. Naslednje njegovo vprašanje se je nanašalo na onesnaževanje okolja Fantoni Lesonit. Ta tovarna je pred dvema letoma prešla na novo tehnologijo. Takrat je direktor Barzazi obljubil civilni iniciativi, da bo tovarna delovala bistveno čistejše. Smo pa priča velikim problemom glede onesnaževanja okolja v smislu emisij, velikega ropota, šumov, v zadnjem času tudi velikega smradu, predvsem v nočnem času ter ob sobotah in nedelja. V imenu civilne iniciative je predlagal, da župan na prihodnjo sejo OS povabi zakonitega predstavnika podjetja Fantoni Lesonit, ki bi prišel pojasnit te stvari, pa ne samo pojasnit, ampak povedat rešitve. Tovarna se je zavezala, da bodo te rešitve bile, kljub temu, da so bile dane besede in podpisan dogovor med podjetjem Fantoni Lesonit in civilno iniciativo, do danes tega podjetje ni izpolnilo. Ado Babriš je glede na to, da se bližajo volitve in zaradi racionalizacije stroškov predlagal, da občinska uprava skupaj z vodjami političnih strank in list prouči možnost, če bi se v mestu in večjih krajih postavilo enoten velik pano, kjer bi bili obešeni plakati vseh strank in list. Danilo Pugelj je dal je pobudo, da ko bo v zvezi s stečajem Stanovanja d.o.o. (gospodaril s 1000 stanovanji od tega 160 stanovanji v lasti občine) znanih več dejstev, ugotovljeno dolžniško - upniško razmerje, ugotovitve stečajnega upravitelja, da se to problematiko obravnava na občinskem svetu. Anton Frank je dal pobudo glede ceste pri Zalčih in meni, da je skrajni čas, da se to cesto realizira. Mislil je, da se bo to kasneje preplastilo, pa kaže, da temu ni tako. Dalje pobudo Direkciji RS za ceste, da se cesto pre-plasti. Branka Počkaj je vprašala, zakaj se Komunalno podjetje- odgovorni za vzdrževanje vodovoda ne potrudijo in uporabnike obvestijo ko nameravajo opravljati vzdrževalna dela, saj so 17.5.2010 popravljali dotrajano vodovodno cev in so bili prebivalci Račič brez vode. S strani Elektro Primorska - vzdrževanja so bili obveščeni, da bodo stare žarnice, ki so v uporabi ponekod po vaseh v javni razsvetljavi pred koncem leta zamenjali. Zanimalo jo je ali so na Občini o tem obveščeni in ali bodo posamezne vasi morale same poskrbeti za zamenjavo ali je Elektro Primorska dolžna to storiti sama. Imela je tudi pripombo glede obnove ceste med II. Bistrico in Podgradom, ki poteka s krajšimi prekinitvami od oktobra 2009. Zanima jo ali bi lahko vsaj malo več ur dnevno delali, da bi delo pripeljali h koncu. Bernarda Oblaka je zanimalo kdaj se bo začela II. faza čistilne naprave na Baču, kdaj se bo rušilo tri hiše sredi vasi Bač in zanimalo ga je, ali je res, da se tovarna Javor Bač zapira. Igor Batista je v zvezi z rekonstrukcijo ceste pri Zalčih predlagal, da se aktivira strokovnjaka s tega področja, ki bi ocenil umestnost del, ki se ne delajo že več kot pol leta. Predlagal je, če lahko občinska uprava spelje postopek proti nekomu, ki dela grozno škodo in predlagal, da umaknejo table in semaforje, ker ne delajo nič Rok Jenko je vprašal kdaj bodo obravnavali končno poročilo za Prešernovo ulico. Zanimalo ga je tudi, od kje je zrasla ideja za zamenjajo tlakov pod kaskadami občinske in bančne stavbe. Ti tlaki so bili postavljeni še za časa Italije, stari so blizu 100 let in ni bilo nobene potrebe po njihovi menjavi, saj niso bili do te mere poškodovani in tudi dvom je ali bomo uspeli dobiti oziroma naročiti identične tlakovce. To sprašuje tudi zato, ker ta investicija ni bila predvidena, ampak gre za neko investicijo ob izrednih dogodkih. Vsaj sam se ne spominja, da bi bila investicija menjave zidu in tlakovcev načrtovana s strani nekih razvojnih načrtov, kar je občinski svet obravnaval. Opozoril je še, da z balkona komunalnega podjetja že nekaj časa visi reklamni pano za privatnega proizvajalca oken iz logaške občine. Zanimalo ga je, v kateri postavki in koliko bo zapopadena postavka reklame oziroma pobiranje najemnine za reklamo iz tega naslova. Zanimalo ga je tudi, ali drži informacija s katero razpolaga, da so se s strani zveze združenja borcev obrnili na župana in občinsko upravo z vprašanjem ozirom vlogo, da se postavi spomenik Karlu Maslu na Hribu svobode in da so naleteli na negativen odgovor, zaradi česar je pozneje ta spomenik postavljen ob bok Janku Premrlu Vojku in Finku Tomažiču v Koprskem pristanišču oziroma je otvoritev tega spomenika izvedla Občina Koper in župan Popovič. Zanimalo ga je, kje trenutno poteka uzurpacija občinskih zemljišč s strani družbe Primorje. Nanaša se na odlaganje zemljine ob Ulici Nikole Tesle, pa verjetno še kje drugje. Ali so zdaj v rebalansu proračuna zapopa-dene najemnine ali odškodnine za to podjetje, ker posluša očitke občanov, da ima ta izvajalec zelo na široko odprte roke za svoje početje na terenih, ki so v lasti Občine Ilirska Bistrica. Glede na reakcije zveze združenja borcev in občanov Občine za ponovno vrnitev imena Jožefe Maslo v ime bistriškega vrtca, je dal pobudo, da se ponovno obravnava akte vrtca in ime Jožefe Maslo vrne v ime vrtca Ilirska Bistrica. Svetniki so v nadaljevanju obravnavali predlog o zagotovitvi prostih mest v vrtcih Občine. Pri imenovanjih so izdali pozitivno mnenje k imenovanju Milana Dekleve za ravnatelja Osnovne šole Rudolfa Ukoviča Podgrad, soglašali so z imenovanjem Vojka Mihlja za direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Ilirska Bistrica za mandatno obdobje od 01.09.2010 do 31.8.2014. Za predstavnike Občine v svetu zavoda Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica so imenovali: Branko Počkaj, Igorja Štembergerja, Mitjo Škerlavaja in Ivana Simčiča za mandatno obdobje 5 let. Ker je Jadranki Čosič prenehal mandat kot članici odbora za stavbna zemljišča, stanovanjske zadeve in poslovne prostore, zaradi spremembe stalnega bivališča so potrdili Andreja Nuncija za novega člana tega odbora do konca mandata tega OS. Pri 7. točki so obravnavali in sprejeli nov Odlok o ureditvi in varnosti v cestnem prometu v Občini. Po premoženjsko pravnih zadevah pa so obravnavali poročilo o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Kot zadnjo točko so obravnavali Odlok o rebalansu proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2010 - II, ki si ga lahko v celoti prebereta na http://www.ilirska-bistrica.si. KMETUSKOGOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Novice iz KGZS napisala Jerica Potočnik, za objavo pripravil Ton jo Janežič • Nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri DZ RS na temo ukrepov za zaščito čebel Predsednik KGZS Ciril Smrkolj in direktor KGZS Igor Hrovatič sta se 8. junija v Čebelarskem domu v Lukovici udeležila 11. nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem zboru RS. Odbor je na nujni seji obravnaval problematiko čebelarstva v Sloveniji in ukrepe za zaščito čebel. V KGZS si želijo natančnih informacij ozaskrbljujočih podatkih Čebelarske zveze Slovenije o propadu čebel in podpirajo povečanje strokovnih analiz ter raziskav na celotnem področju kmetijstva, predvsem reševanja neposrednih težav in iskanja primernih tehnoloških rešitev. Ciril Smrkolj, je na seji povedal, da po podatkih Veterinarske uprave Republike Slovenije ni nobenega dokaza, ki bi potrdil, da je za izginjanje čebel kriva uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS). KGZS meni, da mora Slovenija pri pridelavi, če želi biti prehransko varna, uporabljati tudi sodobne tehnologije, vključno s FFS. Samo tako je namreč možno doseči cilje kmetijske politike kot so kakovostna, varna in cenovno dostopna hrana, čim višja stopnja samooskrbe oziroma prehranske varnosti, trajno povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom ob hkratnem upoštevanju načel varstva okolja ter ohranjanja narave. Doseganje teh ciljev vodi k uresničevanju gospodarske, prostorske, ekološke in socialne vloge kmetijstva. KGZS se zaveda pomena izobraževanja in usposabljanja uporabnikov FFS. Izobraževanja uporabnikov teh sredstev lahko tako izvajajo le za to pooblaščene institucije, ki morajo pridobiti koncesijo in vseskozi izpolnjevati pogoje iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitofarmacije. KGZS preko tečajev seznanja izvajalce varstva rastlin s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin, vrstami in varnim ravnanjem s FFS. Ostali uporabniki FFS pa so pridobili to znanje v okviru srednješolskega in visokošolskega izobraževanja. Na seji Upravnega odbora KGZS tudi kmetijski minister Dejan Židan 17.6.2010 je v prostorih KGZS potekala 16. seja Upravnega odbora. Seje so se poleg članov UO KGZS udeležili tudi predsedniki Območnih enot KGZS in direktorji KGZS-Zavodov ter s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) minister mag. Dejan Židan, državna sekretarka mag. Tanja Strniša ter Marta Hrustel Majcen. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je v uvodnem delu seje predstavil aktivnosti, ki jih vodi KGZS v zadnjem mesecu. Kot je povedal, je KGZS skupaj z ostalimi nevladnimi kmetijskimi organizacijami uspelo, da so skupne pobude glede problematike obdavčenja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, predvidenih spremembe pokojninskega sistema na osnovi kmetijske dejavnosti ter enakopravnosti pri uveljavljanju pravice do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj obravnavali tako na seji Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem svetu kot tudi na seji Državnega sveta. Ciril Smrkolj je članom UO KGZS povedal, da je na sestanku 16. junija ministra za finance dr. Franca Križaniča seznanil s problematiko obdavčevanja kmetijske dejavnosti in ga pozval,-da podpre prizadevanja za znižanje davčne osnove za leto 2009 na način, da ta ne bo presegala dejansko doseženih dohodkov iz kmetijske dejavnosti in da podpre prizadevanja KGZS za čim prejšnjo uveljavitev sistemskih zakonodajnih rešitev na področju obdavčevanja kmetijske dejavnosti. Pobudo KGZS je na sestanku podprl tudi minister mag. Dejan Židan. Minister za finance dr. Franc Križanič je sprejel dogovor, da bodo v okviru Ministrstva za finance poskušali najti način, da bi zniža- li davčne obremenitve manjšim kmetom in bodo ponovno preverili izračune povprečnih zneskov subvencij na hektar. Minister mag. Dejan Zidan je v drugem delu seje med drugim predstavil ustanovitev dveh novih služb v okviru MKGP, in sicer službe za javne službe in službe za podporo živilskopredelovalni industriji. V nadaljevanju je predstavil tudi delo novega Sveta za kmetijstvo in razvoj podeželja, in izrazil zadovoljstvo, da je mesto podpredsednika sprejel prav predsednik KGZS Ciril Smrkolj. Minister je zagotovil, da bo mnenja sveta upošteval v največji možni meri. V predstavitvi svojega dela je podprl akcijo za obstoj Ljubljanskih mlekarn v slovenski lasti in se zavzel za zmanjšanje administracije v delovanju institucij kmetijskega sektorja. Ministru so prisotni na seji postavili kar nekaj vprašanj. Največ se jih je nanašalo na problematiko škod po divjadi, kmetijskih zavarovanj, financiranja priznanih rejskih organizacij in nizko samooskrbo. Minister na vsa vprašanja ni odgovoril, saj je šele pred kratkim prevzel funkcijo ministra, se bo pa z vsemi problematikami seznanil, in kot je zagotovil, bo nanje podal tudi odgovore. Namen izvoza ni nič drugega kot financiranje uvoza Dejan Ujčič...... To bo prvi del poletne reformne trilogije, ki ji bo sledil sklop lokalnih for. Reforme so sedaj jako popularne, bodisi da si za ali proti. Ampak, ostavimo na trenutak našu dragu Sloveniju, in se podajmo širše v svet. Ko gre razprava o vrstah sprememb in čemu so potrebne, se velja vedno najprej zazreti v širše okolje, v primeru Slovenije to pomeni ne Evropo, tu smo v istem čolnu, ampak svet. In kakšen je svet danes? Ob slovenski osamosvojitvi se je zgodil še en skoraj tako pomemben dogodek. V globalno tržno ekonomijo so se vključile Kitajska, Rusija, Indija, Indonezija, če omenim le največje. Kmalu so Zahod (s Slovenijo vred) preplavili vsi mogoči izdelki po nizkih cenah. Hkrati seje zgodila tudi tehnološka revolucija z informacijsko-komu-nikacijsko tehnologijo, ki je v praktično vseh panogah zvišala produktivnost, v večji ali manjši meri. Ob povečanju povpraševanja po surovinah, ki so po definiciji omejena dobrina, zdaj pa so prej revne države ustvarile dovolj bogastva, da so si stotine milijonov ljudi lahko privoščile avtomobile, hladilnike in mobilne telefone, so, sicer z zamikom, začele rasti cene surovin, tudi hrane. A najprej, okrog leta 2000, je bila "globalizacija" bolj ozek fenomen, kitajski robi navkljub. Čez tri četrtine svetovne trgovine je potekalo med razvitimi državami, večina kapitalskih tokov ravno tako, trgovine med državami v razvoju je bilo malo, svetovna ekonomija je bila organizirana tako, da so države v razvoju zalagale s surovinami in potrošniškimi izdelki zahodne kupce. No, kupljeno je treba tudi plačati. V ZDA je bilo to tako, da je država ljudi obdavčila manj, kot je potrošila, razliko pa si je sposodila od Kitajcev in Arabcev, ki so plačali z denarjem, ki so ga zaslužili pri poslovanju z ameriškimi potrošniki. Nemčija je ohranila svojo industrijo z visoko dodano vrednostjo in je tudi kreditirala Američane, a ne vlado, temveč bolj potrošnike, sicer posredno, s finančnimi naložbami. Model držav kot so Španija, Grčija, Slovenija, Francija, je bil model visokih davkov, ampak še višje porabe z redistribucijo. Model seje razlikoval od ameriškega vtem, da so Američani pustili ljudem denar v žepu, v Evropi pa so ga politiki prerazdelili po žepih ljudi. Učinek je bil enak. Poraba je presegala ustvarjeno. Za posladek je bila finančna liberalizacija in centralne banke z nizkimi obrestnimi merami po prehladu gospodarstva leta 2001. Učinek je bilo rajanje, ki seje pri nas nekako pokrilo z vlado Janeza Janše. Zahodne države so torej ves čas vodile politiko spodbujanja gospodarstva. Denar je bil poceni, inflacije pa kljub temu ni bilo. Rasle so cene nepremičnin, krediti so bili lahko dosegljivi. In potem je prišla »največja gospodarska kriza v zadnjih osemdesetih letih«. Sedaj, ko se je polegel prah po kolapsu finančnega sistema in gospodarskem šoku, ki mu je sledil, se pravzaprav kaže, da gre pri tej krizi za dolžniško krizo Zahoda. Ker so vodile zahodne države pro-tikrizno politiko tudi v času gospodarskega vzpona, je bil edini možen odziv na krizo enormno povečanje zadolženosti. To samo po sebi sicer ni katastrofa. Brazilci, Kitajci in Arabci bodo brez težav posodili, če bo treba. Obresti na ves ta dolg pa nikakor niso zanemarljiv znesek. Sposojanje za tekočo porabo, in del zadolževanja je vsekakor mogoče pripisati temu, je samo odlaganje bolečih ukrepov. Dlje, ko to odlašanje traja, bolj boleči so končni ukrepi, s skrajno možnostjo demontaže socialne države. To sicer ni zelo verjetno, bolj verjetna je nesorazmerna porazdelitev bremen na prihodnost. Prihodnje krize ne občutimo, prihodnjega varčevanja (še) ne izvajamo. Pa dobro, taka je pač očitno naša kolektivna odločitev. Pa je res? Ali pri razpravi o spremembah operiramo z dejstvi ali lepimi željami? Občutek imam, da mnenjski voditelji v Sloveniji na tem področju gojijo nekatere hude iluzije. Še več, sumim, da gledajo na svet, kot da bi bilo leto 1975. Nekako instinktivno so ostali neuvrščeni. Temu pa so dodali še prevelik vpliv ameriške levičarske intelektualne srenje, ki vidi vir vsega zla na tem svetu v svoji domovini. Težava z enim in drugim je predvsem v tem, da nima dosti zveze z realnostjo. Bom podal najprej nekaj dejstev. Irak je oddal koncesije za izkoriščanje nafte francoskim, italijanskim, ruskim, indijskim, kitajskim in ameriškim podjetjem. Koncesijska dajatev je 90 %. Toliko zadržijo zase. Američani pa so šli v Irak zaradi nafte, kajneda. Med desetimi največjimi naftnimi družbami na svetu sta samo dve iz razvitega sveta. Ostale so saudske, malezijske, brazilske, ruske, kitajske, vse v državni in ne zasebni lasti. Ampak svet pa obvladujejo zahodne (zlasti ameriške) multinacionalke, kajneda. Kitajska, in zadnje čase tudi Indija ter celo Brazilija, na veliko hodijo po Afriki in njihove državne firme sklepajo pogodbe za rudnike, nahajališča nafte, celo ogromne kmetijske površine najemajo. Vseeno jim je (Kitajcem) za človekove pravice ali pravice delavcev. Važen je dostop do surovin in dobiček. Ampak problem so seveda zahodne multinacionalke. Svet je v resnici postal multipolaren, gospodarska, in s tem tudi vsa druga moč, se po deviaciji, ko je bila nesorazmerno na strani Evrope in njene mladice Estados Unidos, vrača tja, kjer je bila prej, v Azijo. To je povrnitev zgodovine v normalo po petsto letih odklona. V svetu namreč obstajajo velikanske socialne razlike. Na enem koncu imate Američane, Evropejce in še nekatere, na drugi pa Afriko. In vse vmes. Kar gledamo, so tektonski premiki v distribuciji bogastva in moči na tem planetu. To sicer ni zero sum game, torej ni vsak dobitek enega izguba drugega, ni pa tudi win-win situacija, tisti, ki imajo največ, bodo nekaj izgubili. Kaj pa je pravzaprav tisto, kar status Evrope na tem svetu razlikuje od statusa Afrike? Zagotovo to ni vojaška moč, ker je nimamo. Dvomim, da so to institucije in pravila, ker so drugi globalni igralci čisto zadovoljni s svojimi, čeprav so morda njihovi podaniki v nekaterih primerih manj. Kar daje Evropi status je njeno relativno bogastvo v primerjavi z drugimi. Še več, kar daje Evropi notranjo kohezijo in, v končni fazi, mir je njeno bogastvo in, kar je še pomembneje, relativno enakomerna razporeditev le-tega med vse ljudi. Torej bi nam morala biti ekonomska konkurenčnost vrednota. In gospodarska dinamičnost imperativ. Sicer se nam bo začel življenjski standard hitro zmanjševati. Zelo hitro se lahko zgodi to. V dvajsetih letih smo od vzhodnoevropske province prišli med 30 najbogatejših držav na svetu. Kje bomo čez dvajset let, pa se odločamo danes. Mislim, da v Sloveniji v resnici sploh ne obstaja resnična javna debata o tem, kje smo. In kakšno zvezo ima z nami to veliko geopolitično mešanje kart? Veliko. Direktno na denarnice. Nov gospodarski red nam je doslej prinesel nižje cene proizvodov, ki jih delajo zlasti v Aziji. Prinesel je pa tudi okus prihodnosti. Se še spomnite velikega povečanja cen bencina in hrane pred nekaj leti? Polovico povečanja je sicer izhajalo iz »nacionalnega interesa«, torej gospodarske strukture, ki ni naperjena v maksimalno povečanje blagostanja največjega števila ljudi. Drugi del pa je izhajal iz preprostega dejstva, da se za omejeno količino nafte in hrane peha več ljudi. Bil je posledica tega, da sije lahko stotine milijonov ljudi več kot prej privoščilo kakšen zrezek in tri obroke na dan. Srednjeročni trend je jasen. Cene energije bodo rasle. To ne pomeni samo dražjega bencina. Ker so različni energenti do neke mere zamenljivi, to pomeni tudi dražjo elektriko, drva (če nimate lastnih), premog, plin. To pomeni manj denarja za druge stvari. To je neizogibno. Da niti ne govorim o tem, da so praktično vse cene povezane z ceno nafte, ker je, če nič drugega, blago treba transportirati. Nevarnost inflacije, torej. Pri nas še toliko bolj, ker gospodarska struktura omogoča hitro prelaganje stroškov na končnega uporabnika. Sporna podražitev odvoza smeti v Bistrici je lep primer tega. S cenami hrane je podobno. Vi sicer lahko jeste kruh iz Slovenije, ampak to ne pomeni, da se vas cena pšenice na svetovnem trgu ne tiče. Vi sicer lahko subvencionirate kmete, ko so cene nizke, a to ne pomeni, da bodo oni vas, ko bodo visoke. Pozabite! Še subvencij si ne bodo pustili vzeti. Trenutno svet sicer beleži rekordne letine, pa še nedavno je bil na robu ekonomske katastrofe, zato teh učinkov sedaj ni videti. Že čez leto, dve al' tri, je lahko vse drugače. In trikrat lahko ugibate koga najbolj prizadenejo povišanja cen hrane in energije. Seveda tiste z nizkimi dohodki. Naša gospodarska mašina peša. Ni rasti, nezaposlenost raste. In za to ne moremo več kriviti VVall Streeta, Nemčija in ZDA beležita kar visoke stopnje rasti izvoza, na primer. Po mojem skromnem mnenju je zaključek, da je težava v tržnem gospo- darstvu in rešitev v redistribuciji in državi, za Slovenijo in Evropo napačen. Slovenija res ima kapitalizem, a to je državni kapitalizem, kapitalizem privilegiranih podjetij, kapitalizem monopolov in cehov. Pri nas imamo akutno pomanjkanje tržne ekonomije in ne preveč nje! Socialna država in dinamična ekonomija se prav nič ne izključujeta, prav nasprotno, druga je pogoj za prvo. Sliši se veliko besed. Kar pa se vidi, je pa samo povečanje potrošnje in zadolževanja države, višanje davkov, branjenje pridobljenih pravic, brez vprašanja, kod se bo vzelo, pomanjkanje osnovne pravne varnosti (recimo glede prejemanja plačila za delo), komunistično retoriko in podobno mlatenje prazne slame. Bomo videli, kako se bo končalo. Ni pa prav, da nas imajo za osle. Naj navedem le en primer. Ob razpravi o zakonu o malem delu se je predsednici študentske organizacije reklo, da bo ta zakon povzročil nelojalno konkurenco na trgu dela. Nova ureditev, ki omejuje količino in vrednost malo obdavčenega dela bo torej pomenila nelojalno konkurenco delavcem, sedanja ureditev, ko so na študentskih napotnicah v nekaterih primerih ljudje leta zaposleni za poln delovni čas, pa je ne?! Gledam po cesti in nikjer ne vidim nobenega z oslovskimi ušesi in repom. Zakaj nas torej imajo za osle, če to nismo? Bistrica postani zelena vsem prijazna Igor Kartic. V Ilirski Bistrici se bomo morali odločiti ali bomo v Globovniku dovolili postaviti Regijski center in odlagališče odpadkov - v nadalje RC. Glavni argumenti nasprotnikov postavitve RC so, da bo RC znižal cene nepremičnin, da bo hrupen, da bo kazil pogled na naturo, da bo onesnažil zrak in da Globovnika že ne damo. Raje pa si poglejmo dejstva. V Globovniku, vsi vemo kakšen je, verjetno ne bo šel nihče zidat vile. Drugič je Globovnik, kar že oddaljen od Trnova in Gabrja. Poglejmo si situacijo v drugih slovenskih mestih. Koliko je blizu mesta Luka Koper? V Novem mestu je Revoz v mestu samem. Povsod so ti objekti bolj moteči za prebivalstvo ter so tudi nedvomno večji, kot naj bi bil RC. Poglejmo raje konju v zobe. V Ilirski Bistrici so cene nepremičnin že tako nizke, da bo kakšno delovno mesto več prej oživilo nepremičninski trg, kot da bodo zaradi tega cene nepremičnin padle. A me res hočete prepričati, da bi v primeru, propada Revoza v Novem Mestu cene nepremičnin poskočile? Ko smo imeli debato na Vidmu o tem, je ista skupina ljudi zagovarjala izgradnjo avtoceste do Ilirske Bistrice hkrati pa je nasprotovala izgradnji regijskega centra za predelavo odpadkov.Torej kako naj razumem, da isti ljudi, ki hkrati trdijo, da bi RC tako kazil podobo mesta, četudi bi stal v luknji imenovani Globovnik, po možnosti tako, da bi bil tem manj viden, a avtocesta pa seveda bi ostala očem nevidna. Da o logičnosti debat o hrupu ne izgubljamo časa. In tu ponovno plane na dan še lokal nacionalizem nekaterih, ki trdijo, naj vsaka občina za svoje smeti poskrbi sama. Mi Bistričani ne bomo nekakšna smetarska služba celotne Primorske. Hkrati pa mnogo Bistričanov hodi za trebuhom za kruhom delat v bližnje in daljne kraje, a se ne sprašujemo ali mogoče ne odžiramo kruha lokalnemu prebivalstvu. Čudi me, zakaj se Bistričani ne branimo sprejet električne energije iz Šoštanja in NEK Krško. Pravzaprav, če bi upoštevali standarde, ki jih navajajo nasprotniki umestitve RC v Globovnik, potem lahko v Sloveniji ukinemo vso industrijo in gremo živet v srednji vek. Takšne centre se postavlja že povsod v razvitem svetu. V Švici najdemo takšne centre tudi blizu smučišč. Torej, če je za Švicarje ta stvar dobra, zakaj ne bi bila tudi za nas? A ni ekologija težnja, k čim večji količini recikliranih in ponovno uporabljenih odpadkov. In ravno zato, kot ekolog zagovarjam idejo, da se ta center zgradi. Zaradi tega bo zrak v Ilirski Bistrici bolj čist, saj se ne bodo več smeti prosto razkrajale na deponiji v Jelšanah, ampak se jih bo večina reciklirala. Sem pred kratkim gledal na Discovery Science Channel oddajo z pomenljivim naslovom Eco Tech: Zero Waste - Eko tehnologija: Nič odpadkov. V oddaji so predstavili nove tehnologije, ki bi nam omogočile 100% predelavo odpadkov. A vsaka ta nova zero vvaste tehnologija je zahtevala tudi svoj RC, saj vsaka tehnologija potrebuje prostor. V takšnih idejah jaz vidim prihodnost. Odpadki v visoko tehnoloških družbah vse bolj postajajo dobiček ne pa izguba. Ko smo imeli debato o tem centru v Domu na Vidmu, je kolega sogovornik iz društva Kras S.O.S. Marjan Gojrup dejal, da so pri nasprotnikih umestitve RC prevladovali bolj čustveni kot razumski argumenti. Se strinjam. Z uporabo logike, vsak petelin ima svoj kup gnoja zagotovo ne bomo prišli daleč in takšna logika, nas zagotovo ne bo pripeljala do Zero VVaste. Če sem ironičen imamo trenutno v Ilirski Bistrici bolj anti zero vvaste tehnologijo Jelšane, a upam in verjamem v to, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Sedaj imamo Bistričani priliko, da postanemo bolj prijazni do narave in da s tem še kaj zaslužimo. Naj še enkrat ponovim, kar sem že rekel. V visokotehnoloških družbah so odpadki postali vir zaslužka. Lahko se še iskreno vprašamo, česa se Bistričani tako bojimo? Čistejšega okolja, novih delovnih mest ter novih sodobnih tehnologij? Prav malo čudno mi izpade ta navezanost na naš Globovnik. Klimatske naprave Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 04 7 830 867. Svet se vrti vse hitreje, klimatske spremembe pomikajo toplotne pasove vedno bolj proti severu. Slošno povišanje temperatur in toplotni ekstremi zahtevajo od nas prilagoditev v bivalnih in delovnih prostorih. Na voljo so različne možnosti, klimo uporabimo le v skrajnem primeru, saj moramo - poleg nakupa in vzdrževanja - plačevati tudi stroške elektrike. Toplotno udobje v prostorih zagotavljamo z ogrevanjem in hlajenjem na 22°C. A to ni vsa "znanost", saj k ugodju prispeva tudi temperatura notranjih površin obodnih sten, vertikalna porazdelitev toplote, hitrost in izmenjava zraka ter zračna vlaga.Ta zna biti zelo problematična - pokaže jo plesen - zato ponovimo, da zimsko sušenje perila in "botanični vrt" ne sodita v stanovanje. Omenjeni fizikalni parametri morajo biti v primernem sorazmerju in uravnoteženi s konstantno človekovo temperaturo 37°C. Tudi o izmenjavi zraka v ogrevalni sezoni smo že pisali. Optimalno in brezplačno prezračujemo skozi okna, kijih na stežaj odpremo 3 x na dan za 2 - 4 minute. S prepihom dosežemo hitro izmenjavo zraka, izgubimo pa del toplote. Zato se vse bolj uveljavlja prisilno prezračevanje z rekuperacijo toplote odpadnega zraka, ki se tako vrača nazaj v prostore. Na ta način tudi učinkovito reguliramo vlago, saj je vzdrževanje optimalne vlažnosti zraka med 45 in 55 % pogoj dobrega počutja. Presuh zrak vplova na dihala, prevlažen povzroča plesen na toplotnih mostovih. To je danes ena od največjih tegob slovenskih stanovanj, uspešno jo odstranimo ali vsaj zmanjšamo po obisku pri energetskem svetovalcu. Energetski svetovalci priporočamo ceneno in učinkovito zaščito pred poletnim pregrevanjem stavbe. V prvi vrsti je to dovolj debela (20 - 40 cm) termoizolacija na obodu stavbe, kvalitetna senčila na oknih in nočno ohlajanje prostorov skozi odprta okna, na katerih so obvezni komarniki. Če to ni možno, si lahko pomagamo s klimatsko napravo. Oglejmo si osnovna priporočila, da se bomo pri nakupu, montaži in uporabi klimatske naprave pretehtano odločali, ne pa obžalovali nedomišljenih rešitev. Zato pazljivo izberemo potrebno moč, mesto montaže, njeno velikost in obliko ter zahteve za vzdrževanje. Potrebno moč klimatske naprave določa potreba po ohlajanju enega ali več prostorov. Izračun in montažo naj naredi strokovnjak, sami pa jo izračunamo tako, da prostornino južnega prostora pomnožimo s količnikom 32, prostornino severnega pa s količnikom 25. Iz tega izhaja, da za južni prostor 30 m2 in višino 2,5 metra zadostuje naprava z močjo 2,4 kW. Naprava naj ima energijski razred A, saj je razred B za 8% bolj potraten, C in ostali še več. Po možnosti izberemo invertersko, ki porabi 10 - 30% manj energije. Invertersko klimatsko napravo lahko v prehodnih obdobjih ali celo pozimi uporabljamo tudi za toplozračno gretje (Hj^SVET prostorov. ENERGETSKO svetovanje Klimatsko napravo montiramo tako, da je zunanja enota s kompresorjem čim bliže notranji in zaščitena pred soncem. Pri zunanji enoti rešimo tudi odtok kondezira-ne vlage, ki se izloča pri ohlajanju zraka. Notranja naj bo nameščena tako, da izpuh hladnega zraka ne bo neposredno vplival na stanovalce. Izpostavljenost hladnemu zraku je moteča in neprijetna, v daljšem obdobju lahko škoduje zdravju. Prav tako jo ne postavimo v bližino gospodinjskih aparatov, ki oddajajo toploto. To namreč zazna termostat, zato klima deluje tudi, ko je v prostoru že primerno hladno. Ne naredimo opisanih napak. Zato je obisk pri energetskem svetovalcu »obvezen« pred vsakim posegom. Pokličite 041 830 867 in si privoščite razkošje dobrih, praktičnih in brezplačnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo, termo-izolacijo, menjavo oken, prenovo podstrehe, izbiro energenta, prezračevanje, odpravo plesni, sanacijo dimnika, regulacijo sistema CK ter subvencije in kredite. Še vedno vas čaka v »petek in svetek«, dopoldne, popoldne ali zvečer - poleg brezplačnega svetovanja - brezplačna sijalka, ki vam jo poklanjata družbi Elektro Primorska d.d. ter HSE d.o.o., kot nosilec kampanije. PROBLEMATIKA Kdo bo uredil okolico nekdanje PP? Z. K. Stanovalci soseske v Rozmanovi 24 se sprašujemo kdo bo poskrbel za okolico nekdanje policijske postaje? Zelenica ob zgradbi je nepokošena, neurejena in kvari videz mesta! Zgradba je kot nam je znano v občinski lasti in lastnik bi bil dolžan poskrbeti tudi za okolico. Ko smo nekoč županu predlagali, da bi se na zelenici uredilo parkirne prostore s tlakovci, med katerimi bi še vedno lahko rasla trava, saj je vozil vse več in stanovalci nimamo kam parkirati je bil njegov odgovor kratek, naj si pač parkirišča zagotovimo sami. Seveda je to nemogoče, saj stanovalci nismo lastniki omenjene zelenice. Tako je ostalo pri tem, da je iz zelenice nastalo črno neurejeno parkirišče, na katerem ponekod trave ni, spet drugje pa je visoka že skoraj meter. Ta nesrečna zelenica sedaj ko že skoraj leto dni ni pokošena, zelo kvari videz sicer dokaj urejene ulice. Čas bi že bil, da lastniki zemljišča poskrbijo vsaj za košnjo, če že drugega nočejo in s tem vsaj malo poskrbijo za zgled kraja. Mesto Ilirska Bistrica namreč ni le občinska stavba ali pač! Nasvidenje v naslednji vojni... Valenčič Matija, Gregorčičeva 7 A.... Dragi bralci nikdar si ne bi mislil, da vas bom moral zapustiti, globoko se vam opravičujem. Ampak, da ne boste mislili, da sem se ustrašil UDBE, nisem se jo bal v prejšnjem sistemu in ne bojim se je v današnjem. Zakaj bom to storil? Ker ne maram,da mi nadlegujejo družino, sorodnike, prijatelje, znance - to ne bi bilo pošteno do njih, zakaj bi bili oni obremenjeni z mojo miselnostjo in bi bili nadlegovani. Morda par »CEPCOV« bo veselo tega članka, ampak tako in tako jih nisem nikdar imel za mar. Zadovoljen sem bil, kadar so me somišljeniki ustavljali po Bistrici in mi dajali podporo, verjemite mi, bilo jih je mnogo, kajti ljudje razmišljajo isto kot jaz, samo javno tega ne povejo, jaz sem si vsa ta leta to upal. Ampak povejte mi, dragi moji, kako se ti ljudje počutijo zvečer, kadar pridejo domov, pa naj si to bodi izvršilni,represivni, sodni,organ, politična golazen? Kako se počutijo, ko vedo, da kar so počeli preko dneva niso počeli prav, da v srcu mislijo drugače, ampak to morajo početi, zaradi, ne vem česa. Morda zaradi tega, ker jim nekdo pritiska pištolo na tilnik, morda zaradi koristoljubja, morda zaradi profita...nikdar jih ne bom razumel. Berem danes članke v časopisih, s temi ljudmi smo si včasih stali z ramo ob rami, danes mi pa naklada take, da mi gre na kozlanje, poznam ga v dušo. V BILEČI sem mu preskrbel vse kar je bilo mogoče,danes se on šopiri in laže, kaj je vse on počel za kokoško, razen tega, daje švercal orožje, pa še tega ni vedel po kateri cesti preko gozda, sem mu jo moral jaz pokazati. On je danes heroj, jaz nisem nič. Neka budala mi danes naklada, da ne more preživeti s 3200 evri - to presojo prepustim vam. Ostali lahko preživimo in mi budala razklada, da nimajo samo 400 evrov, da so jim povečali na 500. DRAGI BRALCI, NAJ VAM BODO BOGOVI NAKLONJENI, KAJTI TA DRŽAVCA VAM NI. Ne pustite se imeti dolgo časa za norca, kajti čas se izteka, kmalu bomo pred Devdelijo, na meji z Grčijo. Morda nam bodo šenkali 300 milijonov evrov, kakor smo jih njim. Kakor je rekel Lincoln: »Nekaj časa imaš malo ljudi za norce, dolgo časa imaš polno ljudi za norce, ves čas pa ne moraš imeti vseh za norce.« - konec citata. Pa še ena njegova izjava iz govora, če bi se politika reševala s hrabrostjo, bi bili danes INDIJANCI v Beli Hiši, tako pa so danes v REZERVATIH. Iz tega se moji dragi nekaj naučite ,Lincoln ni bil MONA. Nekoč že pred davnimi časi je rekla naša slavna Bistriška pesnica Maksa Samsa, to so SLADKE PREVARE. Upam, dragi moji, da jim vi ne boste nasedli. NE FRAK IN NE TALAR, SLOVENSKI NAROD NAJ Sl PIŠE SODBO SAM. - in ne mi vlačit Joškota Jorasa iz naftalina, pred vsakimi volitvami, kajti to so že stari ŠTOSI, dobite kakšnega drugega, temu nihče več ne verjame kako se meče v potok in ga rešujejo bratje HRVATI, poln kufer ga imajo naši in njihovi. Edini ki ima od njega korist ima STARMAN.... Tako pa se razidimo v miru, ostanite mi v cvetju, morda se v bližnji prihodnosti še kdaj slišimo oz. čitamo, pisati se bom ustavil, govoriti pa ne. Še enkrat vam polagam na srce ne pustite se zavajati. Pa naj vas opozorim bojite se nekega »grbovca«, katerega jaz ne poznam, tudi UDBA se mi je opravičila zaradi njega, da me je pač morala aretirati, zaradi tega IDIOTA, ker je pač njihova dolžnost, ampak proti bedaku se ne moraš bosti. Rad bi ga spoznal, seveda če ima toliko jajc. Govorijo mi kdo je to, ampak jaz ga ne poznam, rad bi se pa srečal z njim. Saj to so polinteligentni ljudje ,na stopnji razvoja šimpanza. Saj jaz sem dolgo časa zagovarjal Danikena, da smo ljudje bili prineseni iz vesolja, zdaj pa se bolj nagibam k Darvvinu, da ste postali iz OPIC, imamo žive dokaze. ZDRAVSTVUJ TOVARIŠ SMRT FAŠIZMU SVOBODO NARODU AVTOPREVOZNIŠTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Kan Uutav S.P. PRODAJA * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm * ODKUP NA PANJU Objava Obveščamo vse svoje poslovne stranke in druge zainteresirane osebe, da je podjetje PLASTIKA RENKO, Darko Renko s.p., Male Loče 3, 6244 Podgrad, davčna številka SI30689538, v začetku aprila 2010 začelo postopek za preoblikovanje oz. prenos imenovanega podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo, ki se bo zaključil predvidoma do julija 2010, in sicer s sklepom pristojnega sodišča o prenosu podjetja na novo družbo. Srečanje krvodajalcev in prostovoljcev v Opatiji OZ RKS Ilirska Bistrica..... Opatija, 12. junij 2010 »Dolgoletno sodelovanje, izmenjava znanj in izkušenj obeh organizacij Rdečega križa, čeprav razdeljenih z mejo, nas bogati in spodbuja k temu, da dokažemo, da smo vredni in dostojni načel, ki jih zagovarja naša organizacija, in sicer načelo humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, neodvisnosti, prostovoljstva, enotnosti in univerzalnosti. potisnjenost na rob družbe in socialno izključenost! Število tistih, ki so že izkusili kakršnokoli obliko revščine in se z njo soočajo, žal narašča. Ljudje v stiski potrebujejo in pričakujejo pomoč za preživetje in človeka dostojno življenje. To so brezposelni, revni, žrtve nasilja, žrtve vojn, elementarnih nesreč, brezdomci, begunci otroci in mladostniki s težavami v odraščanju, osamljeni starejši ljudje, kronično sti in potrebe človeka po drugem človeku kot človeku, kot delo za svet in za nas same.« Dokler obstaja takšna solidarnost, obstaja tudi upanje za skupnost in človeštvo. Danes je z nami veliko prostovoljcev, ki se jim iskreno zahvaljujemo za ves trud in požrtvovalnost, z željo, da bi tudi v bodoče nesebično pomagali tistim, ki nas potrebujejo. Seveda pa ne smemo pozabiti na tiste, ki dajejo del sebe za druge. In ravno humanost sodi med najpomembnejša temeljna načela Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Biti humanitaren je dobro, odgovorno, etično in dragoceno! Vimenu humanosti in v želji pomagati najšibkejšim, najranljivejšim in socialno izključenim, si Rdeči križ s stotinami in tisoči prostovoljcev dnevno prizadeva lajšati življenjske stiske. Revščina ima veliko obrazov, največkrat skritih in prikritih. To pomeni, daje prepogosto brez bivališča, da primanjkuje denarja za prehrano, oblačila, obutev, za šolanje otrok itn. Velikokrat to pomeni tudi bolni, telesno in duševno prizadeti, itn.. Skrb za vse te ljudi, ki nas potrebujejo je vsakodnevna skrb naše humanitarne organizacije, ki združuje in povezuje številne prostovoljce, ki jih motivira hotenje pomagati drugim, druženje in občutek pripadnosti, ponotranjena dolžnost pomagati drugim, osebnostna rast in razvoj skozi pomoč drugim, motivirajo jih cilji naše organizacije, izkustveno učenje, možnosti usposabljanja in izobraževanja in še bi lahko naštevali. Nekdo je zapisal:« Prostovoljno delo je neposredni izraz solidarno- To so naši dolgoletni krvodajalci, ki darujejo svojo kri in rešujejo življenja drugim. Njim namenjamo zahvalo iz vsega srca. Vedno znova smo veseli, ko ugotavljamo in pregledujemo, kaj vse smo naredili in komu smo pomagali. Čaka nas še veliko dela! Prepričanje, da bomo vedeli, znali in zmogli pomagati tistim, ki nas potrebujejo, nam utrjujejo številne prostovoljke in prostovoljci, krvodajalci, darovalci, donatorji, mentorice in mentorji po šolah in drugi, ki sodelujejo z nami.« DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA mmmm Brezplačno svetovanje Obveščamo vas, da s tem tednom (14.6.2010) pričenjamo z izvajanjem brezplačnega svetovanja za pripravo projektov, ki jih bo za vse zainteresirane izvajalo podjetje NEC Cerknica. Svetovalno podjetje je bilo izbrano na javnem razpisu, svetovanje pa bo opravljalo po predhodnih najavah vsak drugi in četrti torek ali četrtek v mesecu in sicer: - Za občino Postojna se bo svetovanje izvajalo ob torkih med 9,00 in 14,00 uro (lokacija svetovanja bo določena ta teden, o tem vas bodo obvestili svetovalci) - kontakt svetovalca: Maja Mahne - 031 800 228, maja@nec-cerknica.si - Za občino Pivka se bo svetovanje izvajalo ob torkih med 9,00 in 14,00 v prostorih Krpanovega doma v svetovalni pisarni - kontakt svetovalca Tina Mahne-031 578418,tina-@nec-cerknica.si - Za občino II. Bistrica se bo svetovanje izvajalo ob četrtkih med 9,00 in 14,00 uro v prostorih LAS na občini II.Bistrica - kontakt izvajalca Tomaž Stojanovič - 031 408 754, tomaz@-nec-cerknica.si Zaradi boljše izkoriščenosti svetovalcev je potrebna predhodna najava, ki jo lahko posredujete direktno svetovalcu ali pa tudi na naše kontakte. Svetovalci vam bodo posredovali informacije o tekočih razpisih in novostih s tega področja ter izvajali individualno svetovanje tako, da se lahko svetovanci pripravijo za uspešno prijavo na razpise, poseben poudarek pa bo tudi na pripravi izvedbenih projektov za prijavo na sofinanciranje Leader. Delavnica za vse zainteresirane kandidate za sredstva Leader bo predvidoma v torek 20.7.2010 ( o tem vas bomo obvestili naknadno) - problem je namreč še vedno v tem, da niso znani pogoji za pripravo izvedbenih projektov za leto 2011. So pa objavljeni novi razpisi s področja kmetijstva, tako da je pričetek svetovanja v tem trenutku izjemno aktualen. Skratka - vabljeni k sodelovanju in uporabi svetovalnih storitev Aleš Zidar POMEMBNO OBVESTILO ZA GOSPODARSKE DRUŽBE! Na podlagi 3. odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu ( Ur.l. RS št. 56/99 in 64/01) in Pravilnika o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu ( Ur.l. RS. Št. 136/2006) za podjetja, ki so zavezana usposobiti zaposlene za izvajanje prve pomoči, kot pooblaščena organizacija za izvajanje programa usposabljanja za prvo pomoč obveščamo, da izvajamo 8-urne tečaje prve pomoči za gospodarske družbe. Vabimo vas, da se prijavite na naši številki 041 233 194 ali 05/ 711 0790, kjer boste dobili podrobnejše informacije. OZ RKS Ilirska Bistrica Zaključena akcija KOVANEC ZA SOŠOLCA V STISKI! V sodelovanju z osnovnimi šolami in Društvom prijateljev mladine smo zbrali 1.100 €, ki smo jih že namenili mladi družini, ki je prezgodaj izgubila očeta. Vsem, ki ste sodelovali v akciji se zahvaljujemo v imenu družine, ki je prejela vašo pomoč. OZ RKS Ilirska Bistrica Pe/ji*aji% m morje! Ste kdaj sploh pomislili, da tudi v Sloveniji živijo otroci, ki jih starši ne morejo peljati na morje? Da marsikateri starostnik niti za en dan ne more okusiti blagodejnega vpliva morske klime? Peljimojih na morje! Pomagajmo, da bo 500 otrok in 100 starejših iz socialno šibkejših okolij lahko preživelo teden dni morskih počitnic v letoviščih Rdečega križa Debeli rtič in Punat na Krku. Le s skupno pomočjo bomo otrokom in starostnikom omogočili brezplačno letovanje in pričarali nepozabne počitnice. Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 03100-1234567891, sklic 00-937030 ali pa pošljite SMS z besedo MORJE na 1919. Vnaprej hvala za vašo dobrosrčnost, pozornost in podporo. www.rks.si/morje Pokrovitelj akcije: NLB® Podjetji Mobitel in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeti križ Slovenije Vrednost SMS sporočila je 1 €. Tudi letos jih skupaj peljimo na morje! DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 moj prijatelj - 42.000 članov) želela vsem predstaviti kako se ljudje na različne načine ukvarjajo z živalmi ter kako pomemben je odnos človek-žival. Zato sta na dogodek povabila različne goste, ki so tudi veliki ljubitelji živali. Izvedeli smo lahko več o Kinolo- nos do živali je odgovoren le človek sam!« in poudarili so, da s takim zavedanjem nebi prihajalo do nasilji s strani psov. »Potrebujejo le ljubezen, toplino in našo pozornost.« je zaključil predstavnik kinološkega društva Marko Šenkinc. Zaradi bolezni so na žalost bili odsotni predstavniki Zavetišča Horjul, ki so bili kot »matično« zavetišče povabljeni na dogodek. »Zal so vsi prostovoljci zboleli in sem jaz edina, ki lahko danes opravi delo v zavetišču. Verjamem, da se bomo lahko še kdaj v prihodnosti srečali!« je povedala predstavnica Maja. Prišla pa je predsednica Obalnega društva proti mučenju živali Andrea Bogataj - Krivec, kije bila odziva zelo vesela in dodala: »Problematika zapuščenih psov je izredno velika, vse več jih je. Upam, da ste tukaj na bistriškem koncu bolj pridni!« Tudi tokrat smo v njenih očeh opazili žalost, ko je bilo govora o zapuščenih živalih, saj nikakor ne razume takega dejanja človeka, ki se živali reši kot kupa smeti. Najbolj pričakovani gostji, predvsem med mladimi, sta bili udeleženki šova SLOVENIJA IMA TALENT Amadea in njena psička Bora. V Ilirsko Bistrico je Amadea prišla z mamo Alenko in vse navdušila s svojo preprostostjo in kančkom sramežljivosti. Povedala nam je predvsem nekaj več o samem športu in disciplini s frizbiji. »Doma imamo skoraj 400 frizbijev!« je povedala Amadea in dodala, da sta z Boro nedvomno najboljši prijateljici. Amadea že pri mladih letih dosega velike uspehe in se udeležuje tekmovanj po celem svetu. S seboj je pripeljala tudi 4-mesečno psičko Asto, ki je prav tako že navdušena nad frizbiji. Za vrhunec so na travniku za staro glasbeno šolo Amadea, Bora in Asta pokazale nekaj svojih spretnosti in navdušile vse prisotne! Zbrane sta med samim dogodkom ganila dva videoposnetka, zavetiščem. Dogodek se je za vse obiskovalce zaključil s pogostitvijo in posebnim druženjem ter spoznavanjem ob sproščenem klepetu. Dobri 2 uri trajajoč dogodek je obiskalo tudi veliko pasjih kosmatincev in nedvomno je vsakemu pustil poseben pečat. Organizatorji obljubljajo, da to ni zadnje srečanje in da že razmišljajo o novem dogodku, ki ga bodo pripravili jeseni. Zahvala gre soorganizatorju - Klubu študen- tov občine Ilirska Bistrica za veliko HOW SHOW Na prijeten sobotni poletni večer seje mnogo pasjih ljubiteljev in prijateljev živali zbralo v prostorih stare glasbene šole v Ilirski Bistrici, saj je skupina Pes moj prijatelj pripravila že drugi HOW SHOVV. V sodelovanju s Klubom študentov občine Ilirska Bistrica je dogodek tokrat privabil veliko število obiskovalcev (bistveno večje kot na prvem dogodku, ki je potekal v Kopru). »Veseli smo, da ste se zbrali v takem številu, saj dogodek v taki obliki in s takšno tematiko pripravljamo prvič. Glede na odziv, pa nedvomno ne zadnjič!« je povedala predstavnica kluba. Na srečanju sta organizatorja Mitja Čehovin in Tilen Pajek (Facebook skupina Pes ki ju je Pes moj prijatelj pripravil v minulih mesecih in prikazujeta problematiko zavrženih in tavajočih živali ter možne načine pomoči gostoljubje in odlično pripravljen dogodek. Nedvomno pa tudi vsem, ki so dogodek obiskali in prispevali veliko prostovoljnih prispevkov, ki bodo namenjeni Obalnemu zavetišču za zavržene živali. Hovv how pozdrav do naslednjega HOW SHOW-a! škem društvu Ilirska Bistrica, ki ima dolge korenine delovanja na tem področju. Njihova dejavnost je predvsem gojiti odnos do živali in preprečiti neželena nasilja oziroma neprijetne situacije, ki lahko v tem odnosu nastanejo. »Za od- NOVOSTI IZ SAMOSTANA »Naloga vodstva v naši duhovni skupnosti je, da pospešuje naš človeški in krščanski razvoj, življenjsko moč našega skupnega življenja ter učinkovitost našega apostolskega služenja.« (iz redovnih pravil) Mednarodno srečanje Pripravila s. Martina Radež •••• Zadnje dni maja 2010 je v trnovskem samostanu že drugič potekalo srečanje sester, ki so odgovorne za vodstvo v evropskih provincah. Tako so bile tukaj sestre iz Avstrije, Češke, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske in seveda iz Slovenije. V taki zasedbi se srečajo enkrat na leto, vsakič poskrbi za pripravo in vodenje srečanja druga provinca. Sestre poročajo o stanju v provincah, skupaj načrtujejo, vse pa poteka v molitvenem vzdušju, kjer pri skupnih molitvah in pri svetih mašah pride do izraza tudi vseh šest različnih jezikov. Uradna jezika v Evropi sta za našo kongregacijo angleščina in nemščina, zato je na mednarodnih srečanjih prisotnih tudi več prevajalcev. Različnost kultur in jezikov je bogastvo Evrope, pa tudi ovira za medsebojno direktno sporazumevanje. Letošnje srečanje je bilo posebno, širše zastavljeno, ker je bilo povezano tudi s srečanjem glavnega vodstva, ki deluje v Rimu. Vanj so izvoljene predstavnice iz severne Amerike - v to področje še spadajo tudi Afriške dežele, južne Amerike in Evrope. Glavno - generalno vodstvo mora enkrat v petih letih, kolikor traja en mandat, opraviti vizitacijo po celotni kongregaciji. Po končani vizi-taciji vsakega večjega področja pripravijo poročilo, posredujejo svoja opažanja in podajo predloge. Že v času ustanavljanja reda je bi. Mati Terezija Gerhardinger skrbela za to, da so sestre med seboj povezane, edinost je bila zanjo bistvenega pomena za obstoj novo nastalega reda. Prav mednarodno povezovanje je tisto, ki nam pomaga ohranjati to medsebojno povezanost. Res, da je jezik lahko velika ovira, je pa toliko bolj lahko močna nebesedna govorica in nebesedno sporazumevanje. Eden takih pripomočkov sta glasba, pesem in ples. To so na srečanju dokazali otroci iz folklorne skupine OŠ Antona Žnideršiča in trio Volk. Sestram iz drugih dežel smo želele po- nuditi tudi nekaj iz naše doline, iz doline reke Reke. Kulturni večer s plesom, petjem in inštrumentalno glasbo otrok in odraslih so sestre in prevajalce zelo navdušili. Prijetno vzdušje tega večera je prineslo v sestankovanje sproščenost. Da jim je bilo res všeč, so potrdile ponovne zahvale ob poslavljanju: „Hvala za kruh (otroci so ga delili v okviru svojega programa) in za glasbo!" Ena zadnjih nalog na srečanju je bila tudi določitev kraja za prihodnje leto. Zopet so izbrale Ilirsko Bistrico, kar potrjuje, da se v tem okolju dobro počutijo. Med občinskimi nagrajenci tudi študentje Klub študentov Ilirska Bistrica, ki vsak mesec za svoje člane in tudi širšo lokalno publiko, organizira številne aktivnosti, je bil eden izmed letošnjih občinskih nagrajencev. Študentom je Občina Ilirska Bistrica namenila bronasto občinsko priznanje, na kar je vodstvo kluba zelo ponosno. Slovesna predaja plakete je potekala na proslavi ob občin- skem prazniku. Mladim pomeni omenjena pozornost veliko spodbudo za delo v prihodnje. Aktivisti bistriškega kluba študentov se veselijo dejstva, da so njihova prizadevanja in aktivnosti pri občanih opažene ter pozitivno sprejete. Zavedajo se pomembnosti lokalnega delovanja in kot obljubljajo bodo tudi v prihodnje s ponosom in polnim zagonom skrbeli za bistriško mladino ter vse ostale mlade po srcu. Polje, kdo bo tebe ljubil KETŠD Alojzij Mihelčič V imenu skladateljevih sorodnikov sta položila venček g. Andrej Gombač ( desno) in g. Miro Mikeln (levo) na temo »Osebne znamke in javne prireditve«, iz zbirke člana društva g. Vojka Čeligoja. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom Občine Ilirska Bistrica in JSKD Slovenije ter ilirskobistri-ške izpostave. Vsem, ki ste si vzeli čas in nedeljsko popoldne preživeli skupaj z nami, iskrena hvala ( opravičujemo Zemon; papirnici in knjigarni DZS; Tiskarstvu Vertis, Jože Verko s.p.; uslužbenkam pošte 6251 Ilirska Bi-strica-Trnovo; g. Vojku Čeligoju, ga. Mariji Barbiš,ga. Gordani Fatur, družini Ujčič-Majcan in društvu ŽePZ Prem (posebej ga. Danici Pardo, ga. Silvi Šajn, gdč. Meti Kirn in g. Vilku Majeriču). INSTALACIJE PVC OKNA - VRATA - SENČILA 040 620 540 Ob zaključku je zadonela pesem »Polje, kdo bo tebe ljubil.« V nedeljo, 20. junija smo v Harijah obeležili 130-letnico rojstva slovenskega skladatelja Alojzija Mihelčiča. Alojzij Mihelčič se je rodil 3. marca 1880, mami Ruščovi ( Gombač, Harije) in očetu Kočanovemu Leta 1919 se je preselil v Celje, ustanovil močan pevski zbor, se včlanil v Glasbeno matico in postal član njenega odbora. Predvsem pa se je posvetil trgovskemu poklicu, saj je odprl veletrgovino z vinom. Postal je tudi župan celjske okolice, Na mestu, kjer je nekoč stala Kočanova hiša, sedaj Harije 45 (Gumni, družina Kožar), so vaščani Harij leta 1980, ob 7 00-letnici skladateljevega rojstva, postavili spominsko ploščo. ( Mihelčič), v skromni s slamo kriti Kočanovi hiši. Mati mu je kmalu po rojstvu umrla, oče pa je zaradi prezadolženosti hišo prodal in se izgubil po svetu. Skrb nad Kočanovimi otroci je prevzel vaški župnik, kateremu je Alojzij ministriral v cerkvi sv. Štefana, v Harijah. Duhovnik je kmalu opazil Alojzijevo veliko nadarjenost za glasbo, zato ga je začel pošiljati v uk k Martinu Zadniku, nadučitelju v Trnovem, ki ga je učil igranja na klavir in glasbeno teorijo. Ko je župnik dobil službo v drugem kraju, je poskrbel za Alojzija in ga poslal v Ljubljano na orglarsko šolo, kjer seje poleg igranja na orgle in klavir učil tudi glasbeno zgodovino in teorijo, liturgijo, kompozicijo in koralno ter figuralno petje. Prvo službo organista je dobil v Štangi pri Litiji leta 1897 in pozneje služboval kot organist v različnih krajih, Šmarju pri Ljubljani, Metliki,... Pred prvo svetovno vojno je postal nadzornik organistov in cerkvenega petja v semiški dekaniji in župan Metlike. Leta 1912 so ga izvolili za poslanca v kranjski deželni zbor, kjer je zastopal novomeški in črno-meljski okraj. leta 1931 pa ravnatelj celjske podružnice Vzajemne zavarovalnice. Leta 1935 so ga izvolili za župana mesta Celje, tri leta pozneje pa za narodnega poslanca. Na senatorskih volitvah je bil leta 1938 izvoljen za člana senata, leto pozneje pa je postal podpredsednik jugoslovanske skupščine Kraljevine Jugoslavije. Mihelčičeva glasbena zapuščina je zelo obsežna, saj obsega čez 430 skladb, od tega 296 cerkvenih. Mnoge od posvetnih so tudi ponarodele, med njimi zagotovo najbolj znana »Polje, kdo bo tebe ljubil«, po kateri smo poimenovali prireditev ob 130-letnici skladateljevega rojstva. Prireditev je sovpadala zzaključ-kom XXIX. Občinske revije pevskih zborov in skupin, ki seje z zadnjim, tretjim koncertom iztekla v nedeljo v Harijah, kar zagotovo ni naključje, saj so prav člani MePZ Alojzij Mihelčič leta 1982 dali pobudo in organizirali prvo občinsko revijo ter jo za tem še štirikrat zapovrstjo ponovili v Harijah. Nedeljski program, ki ga je vodila gdč. Andreja Boštjančič, so sooblikovali Brštulin banda Harije, PS Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica, Hrušiški fanti, Bistriške škuorke, PS Vasovalec, skupina pevk, ki je zapela Mihelčičevo Pastirico ( pesem, ki so jo med NOB prepevali z nekoliko spremenjenim besedilom in je bolj znana kot Za vasjo je čredo pasla) ter Žeja n s ki kantaduri iz sosednje Hrvaške. O delu in življenju skladatelja je spregovorila članica društva KETŠD Alojzij Mihelčič ga. Alenka Penko. Predstavnika sorodnikov g. Andrej Gombač ( Gombač, Harije) in g. Miro Mikeln ( Mihelčič) sta na pročelje nekdanje Kečanove hiše ( sedaj Gumni, družina Kožar, Harije 45) položila venček, združeni pevci pa so pod vodstvom skladateljevega osebnega znanca, zborovodja g. Alojzija Boštjančiča, prireditev na predvečer sv. Alojzija, zaključili s skupno pesmijo Polje, kdo bo tebe ljubil. Ob tej priložnosti je harijsko društvo Alojzij Mihelčič izdalo priložnostno publikacijo in spominsko razglednico, člani Filatelistične sekcije Primorskega numizmatičnega društva iz Ilirske Bistrice pa oseb- ANOSCh Janez Janc s.p. Kešetovo 10,1420 TRBOVLJE Tel.: 05 / 904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT - tende - žaluzije - rolete Mihelcicevi potomci no znamko s portretom Alojzija Mihelčiča, priložnostni poštni žig s skladateljevim podpisom, ki ga je uporabljala pošta 6251 Ilirska Bistri-ca-Trnovo 19. junija 2010, pa tudi spominsko kartico, ki bo lahko dopolnila obe poštni izdaji in omogočila pripravo »maksimum karte«. V vaškem domu Harije je bila na ogled tudi filatelistična razstava se zaradi pomanjkanja prostora). Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi prireditve, posebej ga. Anici in g. Rajku Kožarju, Avtoprevozništvu Robert Hrvatin, s.p., ga. Mileni Vičič in ga. Milici Samsa iz Harij; podjetju Plama-PUR, d.d. , Podgrad,Pavlovim (Kocjančič) in llijovim (Primc) izTominj; KS Harije (g. Jursinoviču); Mizarstvu Janez Rojc s.p., Dolnji Kovačič Stojan s.p. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clfc vie|mann / TV GALEJA NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne -Ljubljana v sredo 17. avgusta 1881 - Šolske stvari . Po »Novicah« zapisal Vili Gombač • Prestave najlepših himen sv. cerkve. Poslovenil J.Bilc Slovensko cerkveno slovstvo se je zopet za lepo delo pomnožilo. Naš mnogocenjeni pesnik gosp. Janez Bilc akoravno telesno boleha in le redkokrat maševati zamore je vedno čilega duha in na literarnem polji neutrudljivo delaven. Dovršil je prestavo cerkvenih himen, kolikor jih ima brevir »proprium sanct.« , »rituale« Labac.in »missale Rom.« . Med njimi - kupaj jih je 150- so nekatere res krasne poezije. Držal seje prestavljavec pri vseh pesmih mere originala zato, da bi se po napevih, po katerih so se do zdaj v latinskem jeziku prepevale, tudi v slovenskem prepevati mogle. Čeravno sodbo o dovršenem prevodu posameznih pesem veščemu peresu prepuščamo, moramo vendar radostni to konstatirati,da je gosp. Bilc obogatil cerkveno naše slovstvo z darom, na katerega smemo Slovenci ponos- ni biti. Zavoljo tega bi bila po naši misli ta prestava kaj pripravna, da bi jo bili naši romarji o svečanosti sv. Cirila in Metoda sv.očetu poklonili. Da se to od slovenske strani ni zgodilo, je prestavljavec - naj nam ne zameri - nekoliko sam kriv, ker je v svoji ponižnosti uže zadovoljen, da je lepo delo dodelal. Kar pa nismo storili v tem oziru Slovenci, so storili čestitelji J.Bilčevi na Hrvatskem. Iz zanesljivega vira vemo, da je mno-gospoštovani O. Ludovik, gvardijan na Reki, 23.junija poslal tri iztise prestav v Modeneško bukovezni-co, od dodar so krasno vezani 28. junija došli v Rim. Ondi bivši romar, prečastni provincijal reški O. Avguštin jih je izročil monsignorju Črnčiču, kanoniku pri sv.Jeronimu (Colleg. Illyricum), ki je oddal en iztis svetemu Očetu in enega vladiki Strossmajerju. Sveti Oče Leon so delo kaj radostno sprejeli . Zato Vam, prečastiti slavni Rečani, srčna hvala, da ste se tako prijazno spomnili našega Janeza! Velecenjenemu prestavljalcu želimo pa, da bi svoj blagi namen, ki ga je vodil pri težavnem delu,v najobilnejši meri dosegel. V to svrho naj bi pridno segali po Bilčevih »prestavah« slovenski skladatelji, ki najdejo v njih za vsak praznik v letu Božji službi primernih klasičnih poezij. Preberali naj bi jih pa tudi omikani Slovenci v svoje prepričanje, kako krasne cvetke je rodila sv.katoliška cerkev, ki je bila, je in ostane mati lepih umetnosti. 5. SLOVSTVENE STVARI - Glede na okolnost, da so literarna ineglasbena dela pokojnega mojega očeta Miroslava Vilharja tako redka postala in da se nekoja v nobeni knjižarnici več ne dobo-do, ni samo popolnem upravičena, temveč tudi jako nujna potreba, da se omenjena dela rešijo pogube potom nove izdave.Ker sem se jaz namenil, vsa dela svojega očeta urediti in skupno izdati, popolnega gradiva pa pri roki nimam, pozivam najuljudneje vsa slovenska društva, vsa uredništva slovenskih novin in pojedine osobe, da mi k nabiranju manjkajočih mi del pripomorejo. Manjkajo mi naslednja dela: 1. Koledar, a ko se ne motim, za leto 1851., v katerem so bile tudi mnoge pesni; 2. Koledar, pod imenom »Sloga« (okolo 1862), v katerem je bila med drugim šaloigra »Slep ni lep«; 3. Koledarček (okolo 1869) malega formata, v kojem so bili mimo druge tvarine tudi teksti mnozih uglasbenih pesni; 4. Politični časnik »Naprej« , v kojem so bile nekatere pesmi, kakor tudi vsi oni časniki, za kojeje pokojni pisal; 5.Pesni njegove, tiskane pri R.Milicu; 6. Gledaliških iger III. In V. snopič; 7. Po dramatičnem društvu v Ljubljani izdani igri: »To sem bil jaz« in »Strijček«; 8. Rokopis, »Slike poslancev«, koji je valjda v rokah gosp. Dr. Bleivveisa; 9. Četiri gledališke igre, drame in šaljive igre, k oj e hrani v rokopisih slavno dramatično društvo v Ljublani; 10. Mnoge uglasbene pesni, ki jih pojedina društva v rokopisih imajo. Mimo navedenih del bode po moji misli še mnogo druzih v rokah po-jedinih osob in njegovih prijateljev, ko j e ovim potom naprosim, da mi jih prepustijo. Ker sem si prevzel, v o vi h dveh prazninskih mesecih delo dokončati, je moja iskrena želja, da se slovenski rojaki in čestitelji mojega očeta pobrinejo, da omejena manjkajoča dela kakor hitro mogoče prejmem. Kar se tiče glasbenih del, nadejam se, da mi sl. »Glasbena matica« svoje pomoči ne bode odrekla. F.S. Vilhar - ravnatelj gradske glasbene škole v Karlovci Kmetijsko predavanje in še marsikaj druzega Za objavo pripravil Jožef Šlenc ••• Prem 24. junija.*) Preteklo nedeljo dne 18. maja imel je tukaj na Premu deželni popotni učitelj kmetijstva, vrli gosp. Ernest Kramar, kmetijsko predavanje. Dasiravno bile so ta dan v bližnji okolici razne cerkvene slovesnosti, v Knežaku sv. misijon, v Podstenjah in na Ostrožnem brdu pa cerkveni shod, katerih se je tudi od tod veliko število ljudstva udeležilo, bil je vendar pri vsem tem tudi naš kmetijski shod prav dobro, obilno številno obiskan in zastopan; vseh udeležencev bilo je do nad 200 ljudi. Razun domačih, za napredek vnetih in uka-željnih gospodarjev opazovali smo med udeleženci kmetskega shoda radostnim srcem tudi več zunanjih p. n. gospodov in naprednih posestnikov. Naj mi bode dovoljeno, drugim v posnemo tukaj njihova imena navesti. Tile so: gosp. Ju raj Štrucelj, c. kr. okrajni sodnik; Aleksander Ličan, trgovec, župan, posestnik in obrtnik; Ivan Tomšič, oče, obrtnik in posestnik; Ivan Tomšič, sin prvega; Josip Valenčič, c. kr. poštar in posestnik; Josip Špilar, posestnik in oštir, — vsi iz Ilirske Bistrice; Jakob Ferjančič, duh. pomočnik; Martin Zarnik, nadučitelj; Ivan Okorn, učitelj, — vsi iz Trnovega; E. Vilhar z gospo, veliki posestnik na Kalcu; Alojzij Domicelj , c. kr. poštar, trgovec in posestnik iz Zagorja; J. Šabec, trgovec in šmiheljski župan od sv. Petra; Hrabroslav Legat, učitelj v Košani; Leopold Dekleva, posestnik in obrtnik ter vrhovni župan košanskih občin; J. Dekleva, sin iz Buj; Matija Ambrožič, Jakob Valenčič in Pavle Renko, posestniki in obrtniki iz doline Reke. Vsem tem gospodom naj bode s tem iskrena in srčna zahvala za nam izkazano čast in spodbudni izgled tukaj izrečena in zabelježena. Ker je bila udeležba za tukajšnji kraj res velika in obilna, se ni moglo pod streho zborovati, nego na prostem, namreč na prav pripravnem prostoru v prijetni senci sadnega drevja na zeleni trati tukajšnje stare grajščine, kar bilo je res vse skupaj prav naravno, zanimivo in za opazovalca mikavno. Okoli 3/4 na 4. uro popoludne prične zborovanje —oziroma predavanje — vrli popotni učitelj g. E. Kramar z prijaznim pozdravom udeležencem ter izreka radost in veselje nad tako obilno udeležbo, ker s tem so najbolj pokazali, da so za napredek in zboljšanje kmetijstva resnično zavzeti. Da je bil ta shod tako mno-gobrojno obiskan, gre v prvi vrsti zasluga tukajšnjemu visokočasnemu gospodu, župniku Antonu Žgurju, kateri je z navdušeno besedo bil osem dni prej ljudi domače fare k temu spodbudil, kakor tudi gospodom županom tukajšnje fare, kateri so ta shod ljudem še posebej po hišah bili naznanili in jim prigovarjali, se ga obilno udeležiti. Vsem tem za trud in prizadevanje, a zunanjim gg, udeležencem pa za čast in spodbudni izgled izreče g. Kramar v kratkih besedah najtoplejšo in preiskreno zahvalo. Na to pojasni on na kratko svrho in namen enacih kmetijskih shodov, kakeršni so v drugih, glede racijonalnega napredka v kmetijstvu naprednih krajih in deželah uže zdavno v navadi in so zelo važni, ker k pravemu razvoju in napredku veliko pripomorejo. Ko je bil s takim primernim uvodom pri kraji, prične pretresovati nekatere posamezne stroke kmetijstva prav po domače, popularno in lahko umljivo. Naj prvo omenil bil je nekoliko o sadjereji, katera je pa pozneje še enkrat med razgovorom na vrsto prišla. Glede te opazil je, da je tukaj dobra, ker se vsak pripravni prostorček s sadnim drevjem nasadi, kar se pa po drugih krajih mile domovine le prepogosto pogreša. Vendar je pa pri svojem dvodnevnem opazovanji tukajšnjih krajnih in kmetijskih razmer tudi pri sadjereji še nekoliko napak zapazil, radi katerih se ta še tako ne rentira, kot bi se mogla, katere naj bi se pa popolnoma odpravile. Te napake so: pregosti nasad na stalnem mestu, premalo in prepovršno snaže-nje drevja in pa popolno opuščanje gnojenja tistemu. Ilustriral je potem na kratko omenjenih napak slabe nasledke ter pokazal, kako bi se dale naj lože in izdatno odpraviti. Potem se prične razprava o domači živinoreji. Glede te pravi g. Kramar, da se more in da tukaj še precej koristnega izvršiti ter kraju primerno pri vsej pomanjkljivosti sedaj obstoječih glavnih pogojev živinoreje — tudi izdatno in koristno napredovati. Najprej govori o hlevih, kakršni ne smejo in kakršni pa morajo biti, da bodo živini primerna in zdrava stanovanja. Kar je za človeka dosti prostorno, čisto, visoko in snažna ter suho stanovanje, to je živini pravilni in dobro napravljeni hlev. A ko se pa v hlevu kmeti- jam primerno število goved imeti hoče, mora biti tudi zadosti dobre in zdrave krme, kakršne se pa tukaj na brežinastih travnikih gotovo v primerni meri pridelovati ne more, ker je v tak namen dotični prostor sploh na vse strani premalo obsežen, na katerem se za goveda sladko seno prideljuje. Temu bi se dalo pa s tem precej dobro v oko m priti, da se bolj oddaljene njive, katerih obdelovanje za poljske pridelke posestnikom skoraj več stroškov kot dohodkov prizadeva, z deteljo lucerno obsejejo, katera, o pravem času pokošena, daje prav dobro svežo in tudi suho govejo krmo, a to pa v obilni meri, ker se da vtem po podnebji ugodnem kraji na leto po večkrat nego drugod, kositi. Nekatere mlake ob vodi, katere dajo sedaj kislo travo za konjsko seno, dale bi se z malimi stroški osušiti in v travnike, ki bi dajali sladko travo, za govejo krmo spremeniti. Tu je treba le po legi in mokroti primerno šte- vilo zadosti globokih jarkov proti glavnemu odtoku napraviti, pa bi se nepotrebna voda poizgubila. Ti jarki bili naj bi z debelim kamenjem zadelani in pokriti, da se tako nobena ped zemlje brezkoristno ne zgube. Tudi kislo konjsko seno se da dobro za govejo krmo s tem prirediti, da se z razno žitno slamo pomešano skupaj v rezanico poreže, potem popari in nekoliko se slano vodo poškropi, kar daje živini tečno in redilno hrano, katero prav rada je, a se po nji tudi dobro redi. (Konec prih.) *) Prav lepa hvala za mično obširno poročilo, katero smo Vam naznanili že zgubljeno; k sreči se je vendar našlo. Uredništvo. VinKmetijske in rokodelske novice Leto: 7 882, letnik 40, številka 32 * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net z ustanovnimi člani Literative Intervju Kraj: klet Nejca Mršnika (Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 1). Prisotni: Nejc Mršnik, Luka Butinar, Rok Smrdelj in član kulturnega društva Zgbljena legija Aleksander Borenovič. Interviuvala: Patricija Dodič, članica Literarnega društva Ilirska Bistrica, sicer avtorica pesniških zbirk Pet minut blaznosti (2009, Literarno društvo Ilirska Bistrica) in Črno obrobljene oči (2009, društvo Vilenica). Čas: 9. maj (nekoč Dan zmage) 2010, okrog 16.00 (pred sestankom vseh nastopajočih ob prvi prireditvi društva Literativa, 28. maja 2010 ob 19-ih z naslovom Novim zmagam naproti, v sodelovanju z Literarnim društvom Ilirska Bistrica in JSKD Ilirska Bistrica. Patricija Dodič: Od kod ideja, da ustanovite novo društvo? Zanimivo je to, da se ne zavezujete samo eni umetnosti, torej ne gre samo za literaturo, ampaktudi za glasbo...? Rok Smrdelj: Sam sem se najprej včlanil v društvo Zgbljena legija in sem še član oz. član tistega, kar je še od društva ostalo. Po mojem pri društvu ni več neke produktivnosti; bile so ideje, vendar ni prišlo do njihove realizacije. Ker me je pomanjkanje produktivnosti oz. akcije nekoliko oviralo pri aktivnostih, sem začel iskati ljudi, s katerimi bi lahko uresničil drugačne cilje. In tako mi je nekega dne prijatelj Mršnik omenil, da je v srednji šoli pisal sonete, kar me je presenetilo in hkrati razveselilo. Dobila sva se v prostorih Zgbljene legije in prebral mi je, kar piše. Zazdelo se mi je, da je človek, s katerim bi se dalo marsikaj ustvarjalnega narediti. Mršnik je takrat predlagal, da bi naredili društvo, o čemer seje že veliko pred tem menil z Lukom Butinarjem. Nejc Mršnik: Ja, pravzaprav sva midva imela v mislih bolj glasbeno sceno, pripravo koncertov in podobnega. Rok Smrdelj: Sam sem se nagibal k ustanovitvi literarnega društva, vendar nas je v začetku pravzaprav družila glasba (sam sem igral kitaro, Nejc igra kitaro, Luka poje). No, tudi to, da vsi trije pišemo poezijo. Zakaj lastno društvo? V Ilirski Bistrici sicer že obstaja literarno društvo, obstaja tudi Mladinski klub Nade Žagar (MKNŽ), vendar se ne eni ne drugi ne toliko dotikajo ciljev, ki smo si jih zadali. Želimo si večje ustvarjalne intenzivnosti. Patricija Dodič: Zakaj meniš, da se obstoječa društva v Ilirski Bistrici ne ukvarjajo toliko s tistim, kar bi si želeli vi mlajši? RokSmrdelj:Že nekaj časa opažam, da gre pravzaprav za nekakšen sindrom stagnacije. Obstajajo posamezniki, ki bi naredili karkoli, vendar so preveliki idealisti in vse tisto, kar bi nastalo, bi nastajalo nad oblaki. Že v samem začetku si postavljajo prevelike cilje, ki jih nato ne morejo uresničiti. Radi bi to spremenili, ponudili morda kaj več. Vsi trije se zavedamo, da je zabava eno, delo pač drugo. In tudi to je stična točka, ki nas - med drugim - povezuje. Patricija Dodič: Torej, če sem prav razumela, je prvobitna ideja ustanovitve društva povezana z aktivacijo mladine oz. »drmanjem« stagnacije, ki jo občutite v vašem kraju? Rok, Nejc, Luka: Točno tako. Patricija Dodič: Od kod društvu ime Literativa? Nejc Mršnik: Ideja je skupna. Gre za ime, ki predstavlja literaturo in alternativo. Izdajali bomo razna glasila - zaenkrat ostajamo še pri Večerni debati, kasneje bo najbrž novo glasilo. Namen imamo organizirati razna literarna srečanja, večere, delavnice in podobno. Drugi cilj, zelo pomemben, je poiskati prostor, v katerem bi društvo delovalo. Pomemben je zato, ker bi na ta način imele mlade bistrške glasbene skupine v njem lahko vaje za svoje nastope. Ime torej združuje alternativno in literarno vejo. Literatura-alternativa. Imamo tudi svojo logo, ki je tesno povezan z imenom in bodočim delovanjem. Avtor loga je Gregor Godec. Predstavlja knjigo kot besedno umetnost, ki je skozi zgodovino lahko zanetila, ali prilila kapljo na ogenj na marsikaterem področju in ravno tak učinek je se je odvijal na področju rokenrola. Tudi glasba lahko na nek način zaneti ogenj. Kitare predstavljajo glasbo in alternativo, knjiga literarno umetnost, oboje pa zaneti ogenj, zato je nad obema ogenj. Patricija Dodič: Začetni oz. ustanovni člani ste vi trije. Kakšne cilje ste si v statutu postavili, kaj vas bo izzivalo, kakšno vizijo ima društvo, kakšni so kriteriji za izbiro članov? Luka Butinar: Vizija društva je narediti naredi nekaj koristnega. V društvu je dobrodošel vsakdo z voljo do dela in z dobrimi idejami. Delo že, vendar pospremljeno z veseljem do dela, sicer celotna zadeva nima nekega pravega smisla. Vsakdo, ki se bo hotel včlaniti, bo na nek način »preizkušen«. Naj ne zveni kot grožnja, ker ni tako mišljeno. Želeli bi si le zares narediti dober izbor članov, da bi v društvu lahko soustvarili nekaj kvalitetnega. Pomembno je medsebojno povezovanje, najsi bo preko besede ali preko glasbe. Rok Smrdelj: Zelo pomembna nota je delo, volja do dela. Nejc Mršnik: Zaenkrat o kakšni članarini še nismo razmišljali, ker nas je za trenutno premalo. Ko bo članov več, bi uvedli tudi članarino, ki bo predvsem zagotovitev intenzivnega ustvarjanja in delovanja. Naš cilj ni imeti npr. sto članov, ki bodo neaktivni, temveč imeti morda deset članov, ki bodo resni in bodo delovanje društva sooblikovali kvalitetno. Na področju glasbe poznam veliko takih, ki ne vlagajo v kvaliteto. Torej: najprej je potrebno dobiti primeren društveni prostor, ga ponuditi glasbenikom in literatom za vaje, delavnice, večere in koncerte ter delati in se obenem družiti. Prijetno s koristnim, kot rečejo. Rok Smrdelj: Morda je potrebno omeniti še to, da mladina odhaja iz domačih krajev, najsi bo zaradi službe ali drugačnih obvez. Morda je eden izmed ciljev tudi ta, da mlade motiviramo, da najdejo tudi tu, v domačih krajih, nekakšno zavetje. Obenem bi Literativa nudila svetovanje, kako napisati pesem, kako jo morda uglasbiti, kako uglasbiti instrument, kako ga igrati navsezadnje in podobno. Patricija Dodič: Rok, ti se ukvarjaš s šolo, z urednikovanjem, pridobivanjem sponzorjev, zbiranjem »razno-rancij« in še marsičem drugim. Kako ti vse to znese in ali ti kdo stoji ob strani ob tako aktivnem delovanju? Rok Smrdelj: Že pri trinajstih sem izdal rodoslovno glasilo Od korenin do vej, kjer sem opisal družinsko drevo mojih prednikov z zgodbami in foto- grafijami. Do letošnjega leta so mi ob strani stali starši, vendar glede na to, da se s temi stvarmi ravno ne ukvarjajo, ni bilo neke objektivne povratne informacije, debate, nasveta, predlogov. Lahko so me le pohvalili - ali obratno. Trenutno mi ob strani stojijo Nejc Mršnik, Luka Butinar, Aleksander Borenovič in seveda ti, Patra. Z vami se lahko pogovarjam o tem in onem - na nek način smo na isti valovni frekvenci. Gre za štiri ljudi, ki mi pomenijo luči ob poti, ja, tudi »gnja-važo« o tem, kako kaj napisati ali izreči ali temu podobno. Že kot otrok sem bil hiperaktiven, od tod morda tudi vsa energija, ki jo premorem danes. Izredno meje motivirala mama, za kar sem ji neizmerno hvaležen. Najbolj pomembna pa se mi zdita trdo delo in seveda organizacija časa. Imam pa še področij, na katerih sem poleg literature aktiven, in sicer zgodovina, družba, sociologija, sistemi - kar bo najbrž smernica za nadaljnji študij. Patricija Dodič: Nejc, ti si en »miks« vsega, vsaj kolikor sem te uspela v tem kratkem času spoznati. Ekonomist, sonetist, glasbenik, romantik, divjak, kaj še? Kdo si pravzaprav? Nejc Mršnik: Lahko rečem, da živim dvojno življenje. Tudi meni trenutno stojijo ob strani osebe, ki jih je poprej omenil Rok, tu prisotne. Ob strani mi stojijo glasbeni kolegi v obeh bendih, v katerih igram, Svinc'n' Purfl in Empron (v slednjem je Luka pevec), v veliko pomoč mi je obenem prijatelj Peter Jenko iz Kopra. V srednješolskem obdobju sem verjel, da sem naravoslovno nadarjen, nakar sem ugotovil, da se motim. Nastopilo je obdobje t.i. rokenrola, kjer sem p....do konca in seveda zabluzil. Prej ali slej boste imeli možnost poslušati kantavtorski komad »Kako sem zabluzu« (gre za konceptualno avtobiografsko plato, ki se mora še zgoditi). 5 strani družine so obstajala velika pričakovanja, kijih seveda v petih letih nisem izpolnil. Dobil sem službo in na nek način »padel« v finance, kar me popolnoma zanima in v čemer uživam. Je pa res, da nisem človek s kravato in gvantom, čeprav me lahko tak način oblačenja in nošnje karakterno predrugači (od tu prej omenjena dvojnost življenja). Sem pa nekje v sebi čisti kontra. Ko pridem iz službe, grem v klet, v kateri se nahajamo trenutno, začnem igrati, nato pa se posvetim ustvarjanju avtorskih pesmi. Morda se spet posvečam literaturi tudi zaradi »težaka« Roka (cit. Sori, Rok, in itak punu ti hvala©). Takrat šolanja nisem dokončal, ker je bilo moja zadnja skrb, ga pa nadaljujem zdaj in nekoč kasneje mislim nadaljevati izobraževanje na ekonomski fakulteti, ker je to tisto, kar me tudi zanima. Patricija Dodič: Kdo pa je Luka? Tebe najmanj poznam, pa se kar sam malce predstavi. Luka Butinar: Že od malih nog predvsem in prvenstveno živim za glasbo. V slabih trenutkih sem v njej našel neke vrste tolažbo, napolnila me je z novo energijo. Poslušam največ metal, a tudi ostalo. V očeh mnogih sem neke vrste upornik. Ja, no, živiš, všeč ti je, držiš se tega in to je to. Delaš zase, za svojo dušo. Sicer pa pišem reportaže iz koncertov, recenzije zgoščenk predvsem metal skupin za Rock Hard revijo. Veliko obiskujem koncerte, veliko sem naokoli, ker mi je spremljanje glasbe nadvse všeč. Lahko bi rekel, da za to živim. Patricija Dodič: Kako nastajajo vaše avtorske pesmi? Luka Butinar: Nastanejo pač. Včasih se ga mal nacuckaš in pride ideja. Ampak to ni pogoj za nastajanje pesmi, seveda ne. In tudi pesmi o alkoholu imajo globljo sporočilnost od navidezne. Npr. učil sem se za izpit iz italijanščine in evo ti. Pesem nastane »v šusu«. Italijanščina pa kot navdih©. Nejc Mršnik: Pri meni je drugače. Iz službe pridem v klet. Vem, da se ne vrti vse samo okoli ljubezni in alkohola. In potem začnem razmišljati, kaj me moti. Nekega dne sem se odpravil na jezero - tam imam namreč čoln, in med veslanjem sem se nekaj jezil na propadle veze in napisal pesem »Babe zoprne«. To je le primer. Včasih se mi utrne melodija iznenada, zaigram na kitaro in nato napišem besedilo. Pesem Svet animiranih čudes je nastala na tak način in v njej želim povedati, da človek potrebuje odmik, a iz odmika se lahko kadarkoli vrne, če želi. Pesmi pišem v slovenščini in poudarjam morda bolj vsebino kot glasbo. Angleščine ne obvladam najbolje in rad pišem v slovenskem jeziku. Konec koncev pesem lahko prevedemo. Vsebinsko in glasbeno se mora vsekakor dopolnjevati. Rok Smrdelj: Imam več lokacij pisanja. Prva je narava: Grad Feistritz, slap Sušeč. Slap, ptiči, mir. Prinesem si podlogo, pisalo in pišem. Spoznavam samega sebe. Zmotijo me lahko le ljudje. Druga lokacija je zvečer v sobi. Tretja lokacija je kakršnakoli zabava. Takrat si shranim nastali verz v telefon, si ga doma prepišem, predelam in to je to. Patricija Dodič: Aleksander, ti si tu kot »zunanji opazovalec« in lahko rečem »človek s kilometrino«. Kaj meniš o ustanavljanju novega društva? Aleksander Borenovič: Najprej glede ljubezni, če smem pripomniti: Roka najbolje poznam in občutek imam, daje petelinček, ki maha s krili in lovi naokrog krilca, medtem ko mi Nejc in Luka delujeta bolj umirjeno, vendar saj veste... mirna voda bregove dere;). Kar pa se društva tiče: zdi se mi skrajni čas, da se ustanovi nekaj drugačnega in intenzivnega. Nikoli nisem bil proti konkurenci, tudi v stari Zgbljeni legiji ne, kjer bi naj bila prioriteta dana teatru in kjer so bile prisotne lahko naenkrat tri, štiri skupine. Vse skupaj meje izredno zadovoljevalo in me polnilo z ustvarjalno energijo. Priznam, da meje kasneje, pri mlajši generaciji »zgbljencu« motilo predvsem to, da so se šli nekateri igrice s popravki, če se lahko tako izrazim. Hodilo se je samo ravno, ne desno ne levo. Medtem ko je »stara Legija« imela širok spekter delovanja in to čutim ponovno pri društvu Literativa, kar mi je zelo všeč. Rok Smrdelj: Obadva s Patro bosta tako ali tako povabljena, da v društvu sodelujeta kot člana. Ali vezna člena. Patricija Dodič: Hvala za povabilo, Rok, in z veseljem. Kaj pa, če pričakovanja rodijo drugačne rezultate, kot ste sijih začrtali? Nejc Mršnik: Pri vsaki stvari se »stopniči«, torej se jo počasi gradi. Če preskakuješ nekaj stopnic hkrati, se zgodi, da telebneš in padec je lahko močan. Nasprotno, če padeš npr. iz ene stopnice, lažje preživiš. Zavedamo se tega in nikakor ne mislimo že v začetku »zalaufati na hard«. Aleksander Borenovič: Menim, da bo vrhunec delovanja društva šele čez kakšno leto. Patricija Dodič: Kako boste živeli z dejstvom, da se na vas pa vendarle morda nekega dne prilepi prepoznavnost? Rok Smrdelj: Najlepše je biti prepoznaven po delu, v katerem neizmerno uživaš. Nejc Mršnik: Ne obremenjujemo se s tem. Aleksander Borenovič: Pozitivno je to, da imajo posamezniki v tem dru- štvu močan smisel za samoironijo. Luka Butinar: Sam sodelujem pri skupini Empron in všeč mi je ravno to, da preko glasbe in besedil lahko izražamo svoje mišljenje, svoja sporočila in če bo to tisto, kar nas bo naredilo prepoznavne, dobrodošlo. Patricija Dodič: Ali se zavedate, da boste - če bi hoteli biti tisto, kar ste - morali iti skozi številne ovire, da bi lahko ohranili sebe? In morda za konec zaključno misel, posvetilo, morda poslanica...? Luka Butinar: Vse stvari, ki jih počneš, jih počneš iz veselja. Brez veselja je učinkovitost manjša in naveličanost hitrejša. Če ti je do neke stvari, jo zagrabiš in jo »sfuraš« v tem stilu dalje. Rok Smrdelj: Dejstvo je, daje treba delati, imeti energijo. Poudaril bi tudi spoznavanje sebe, kar je v življenju najtežje. Biti, kar si, in početi tisto, kar ti je v veselje. Lepo je mešati odtenke, četudi se pri kakšnem od njih zmotiš. Zavedam se, da bodo na poti ovire, vendar mora biti človek močan in trden v svojih izbirah in odločitvah. Vsak po-sameznikje edinstveno bitje in svoj dar in možnosti mora izkoristiti popolnoma ali vsaj, kolikor je v njegovi moči. Aleksander Borenovič: Rok ali z nadimkom Fortinbras (poimenovan po glavnem junaku neodigrane igre) je sodeloval pri najmlajši Legiji, med člani, ki so bili stari od petnasjt do osemnajst let. Prva dva meseca ni bil opazen, je pa opazovalec. Marsikdo si je najbrž mislil, da je asocialen in nemotiviran, čeprav je v resnici Rok čisto drugačen. Potreboval je čas za asimilacijo in proste roke. In morda bi bilo potrebno - za takratno realizacijo zadev pri Zgbljeni legiji - imeti še nekaj podobnih Rokov. Na žalost je bil Rok le eden. Pri ostalih ni bilo potrpljenja, ali so dajali prioritete postranskim projektom, medtem ko se je Fortinbras osredotočil na tisto, kar je bilo najbolj pomembno in se oddaljil od Zgbljene legije. Neka podobna vnema je bil začetek moje ustvarjalne poti z Dejanom Ujčičem. Ampak sčasoma postaneš krhek in tu p©, vsaj pri naju je bilo tako. Nejc Mršnik: Sam sem doživel ogromno vzponov in padcev. Ko se ti ponudi priložnost za uspeh, na kakršnem koli področju življenja, jo pograbi z obema rokama in jo ne izpusti za nobeno ceno. Luka Butinar: Vsi trije imamo nekaj skupnega, izkušnje, pa tudi ostalo. Vse nas močno povezuje in trudimo se, ali bolje, trudili se bomo, da bi kaj lepega naredili tudi za ostale. Želim si, da bi društvo »zalaufalo na puno«. Radi bi pokazali ljudem, da ni vedno in vse le »jaz, moj, mene, jaz«. Aleksander Borenovič: »Sveti trije kralji« (Rok, Nejc in Luka) so ekipa, ki ima zagotovo predispozicije, da ji uspe uresničiti zadane cilje. Vsak posebej prekipeva od navdušenja in strasti, brez katerih pri dobrih stvareh v življenju ne gre. Patricija Dodič: Hvala, fantje, in veliko uspeha in sreče- z moje strani pa najbrž s strani še mnogih drugih simpatizerjev. Srečno in novim zmagam naproti, torej. Ilirska Bistrica, 9. maj 2010 zaključek okrog šestih zvečer. DVOJNA DIOPTRIJA Titove vuvuzele Jožko Stegu 0r e d \ uradnim Ti-t o v i m rojstnim dnevom (25 maj), so na televiziji že v drugo predvajali francoski dokumentarni film Titovi duhovi, kjer so brez kakih ideoloških ali čustvenih obremenitev skušali iz zgodovinskih drobcev sestaviti njegovo podobo, ki se precej razlikuje od tiste, ki so si jo nekateri ustvarili o njem. Ob tem je prišlo na dan ozadje njegove širo-kogrudnosti in samozavesti, ki je v precejšnji meri temeljila na izdatnih vsotah denarja, in sicer menda 20 milijard $ "nepovratnih" ter podobno vsoto ugodnih posojil, ki jih je uspel izsiliti od zahoda na račun "neuvrščenosti" svoje države, ki je v tistih časih predstavljala pomemben varovalni tampon med obema blokoma. Stari lisjak je to uspešno tržil ves čas svoje vladavine. Ne gre mu zameriti, če si je s tem denarjem financiral tudi svoje številne državniške pohode po svetu in osebno razkošje v domačih predsedniških rezidencah, pač pa, ker ni poskrbel za svoje nasledstvo, kar bi vsak moder vladar, ki mu je kaj do obstoja svoje države, vsekakor naredil. Če bi njegovi podaniki vsaj po njegovi smrti "skrenuli z njegovog puta," na katerega so se v svoji slepoti zaklinjali in se raje lotili reševanja nakopičenih gospodarskih problemov ter mednacionalnih napetosti v državi, bi morda s takojšnjim sklicem mirovne konference o delitvi Juge (tudi piranskega zaliva) dosegli njeno mirno razdružitev, tako pa so razum preglasile nacionalne strasti in popeljale njene narode v medsebojno klanje za etnična ozemlja, ki so segala v sosedov prostor. Najbolj ironično je to, da kdo še zdaj postavlja Titov čas in način vladanja za vzgled sedanjim državnikom, kar daje sklepati, da se nismo ničesar naučili iz pretekle zgodovinske lekcije, da se v njej nič ne ponavlja, razen slabih vedenjskih vzorcev in neuresničenih iluzij, zaradi katerih po nepotrebnem teče kri. Skrajni čas je torej, da pospravimo preteklost in spomine tja, kamor spadajo (v arhive) in se lotimo urejanja sedanjosti, kar je pogoj za uspešno prihodnost naroda in države. Če je njena podoba v dveh desetletjih samostojnosti morda že malce zbledela, potem je čas za drugo republiko, kar pa ni - kot nekateri zganjajo krik - pozivanje k rušenju obstoječe družbene stavbe, ampak po mojem vabilo k obnovitvi njene zunanjosti, kot tudi preureditvi tistih prostorov v njej, ki ne ustrezajo sedanjim potrebam. V tem času je namreč nekaterim stvarem že potekla uporabna doba, zato je smotrno, da se jih zamenja, tako kot recimo v hiši kako pogosto uporabljano kljuko ali ploščice, ko se začnejo po določenem času luščiti. Za ta dela pa ne rabimo revolucionarjev, ne herojev, ampak dobro usposobljene gradbenike v političnem smislu. Pogledi na to, kaj je treba preurediti, so lahko različni, kar je čisto normalno v pluralni družbi, pomembno je, da najdemo skupno zamisel. To pa ne pomeni prisilne enoumne enotnosti, ki seje v preteklosti vselej izkazala za pogubno, kadar je neka politična ideja postala državna ideologija, oziroma že kar religija, kot se je dogajalo z marksizmom, kjer se ni smelo na glas niti podvomiti o kakih oblastnih že na daleč vidnih zgrešenih odločitvah, zato pa je njegov koncept vodenja države končal kot je, ker ni bilo nikogar, ki bi javno zaviral ali skušal preusmeriti v prepad drseči voz. Na to mora nekdo opozarjati, če ni druge možnosti, preko uličnih zborovanj, kar jeza državo in davkoplačevalce neprimerno ceneje, kot pa izvedba posvetovalnega referenduma, za katerega ni nobenega zagotovila, da bo kljub morebitni večinski potrditvi sploh bil upoštevan...Res je, da se na ulici ne more sprejemati zakonodajnih odločitev, se pa na ta način skrajša njihova pot do vladnih ušes, kadar se v parlamentu namerno delajo gluha za pripombe in predloge opozicije o kaki pomembni zadevi. Nihče se ne plaši, če sindikati grozijo s protestnimi zborovanji, kadar jim delodajalci ali država krajša pravice, zato ni razloga, zakaj bi morali zganjati paniko, ko recimo eden od opozicijskih vodij omeni, da bo spravil ljudi na ulico, če se vlada v doglednem času ne loti reševanja nastalih problemov. Resnični razlog za strah pred "ulico" je naraščajoče socialno razslojevanje družbe, ki lahko pripelje do spontanih verižnih socialnih nemirov, če vlada ne uspe vzpostaviti učinkovitih vzvodov nadzora ter pravične porazdelitve bremen krize na vse sloje prebivalstva. Ni kapital ali kapitalizem kot tak kriv za naraščajoče socialne razlike, temveč potuha s strani države, ki mu gleda skozi prste, kjer ne bi smela, recimo pri pobiranju davkov, ko delavci šele ob odpustu izvedo, da jim podjetje kar nekaj let ni plačevalo prispevkov v pokojninsko blagajno, čeprav jih je pri plačah obračunalo. Davčno sito, ki ima očitno prevelike zakonodajne luknje, bo potrebno vsekakor zožiti na tako mero, da bo kaj denarja na njem ostalo za razvoj, kot tudi gašenje krize, ki ne kaže, da bo tako kmalu popustila.. Boh do prihodnjič SLIKARSTVO 3. likovna kolonija Podtabor, 5, junij 2010 V soboto, 5. junija je v Podtabru pri Šembijah potekala likovna kolonija, ki jo je organiziralo Likovno društvo Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice. V goste so tudi letos povabili člane Društva likovnih ustvarjalcev iz Postojne. Dvanajst ljubiteljskih slikarjev je ta dan upodabljalo čudovite motive, ki jih v tem kraju ni malo. Vsa umetniška dela bodo proti koncu leta razstavili na prodajni razstavi, izkupiček od prodaje pa bo bil namenjen VDC Koper - enoti Ilirska Bistrica. Društvo, ki mu predseduje slikar Rajko Kranjec, je kolonijo organiziralo že tretjič, prejšnji dve sta bili na Mašunu. Izvedbo so materialno podprli posamezni člani društva, podjetje Irbis d.o.o. iz Kosez, Grafična delavnica Bor in Okrepčevalnica Knafelc iz Knežaka. Misel o knjigi... Mark Haddon, Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa Prevedel Vasja Cerar, Založba Mladinska knjiga, 2004 Patricija Dodič.. "Avtizem je WHO (World Health Organization) klasificirala kot razvojno motnjo, ki izhaja iz osrednjega živčnega sistema. Diagnozo se lahko postavi z upoštevanjem specifičnih kriterijev okvare sposobnosti družbene interakcije, komunikacije, zanimanja, domišljije in aktivnosti. Vzroki, simptomi in zdravljenje avtizma so še vedno zaviti v oblak nejasnosti. V Slovenijije na žalost literature o avtizmu veliko premalo ali skoraj nič. Prav tako se o avtizmu dolgo časa skoraj nič ni vedelo, saj je bil ta pojav izredno redek. Avtistični otroci so navadno dobili nepravilno diagnozo in so bili obravnavani po programih, ki niso bili zanje primem, ali pa sploh niso bili obravnavani. V svetu beležijo enega avtističnega otroka na 166 rojstev, pogostost pojava avtizma je narasla za več kot 1000% v samo enem desetletju! V Sloveniji natančne statistike niso znane, se pa zagotovo približujejo svetovnim statistikam. Ena prvih in redkih literatur pri nas je zagotovo knjižica dr. Alenke Vojske Kušar, matere avtističnega otroka in zdravnice, ki opisuje avtizem pri svojem otroku, "(vzeto iz spleta). Morda nekoliko kasneje o tem, zakaj današnjo misel začenjam s tako resnim uvodom. Naj morda o avtizmu napišem še to, da obstaja kar nekaj definicij, ki so na nek način skušale zajeti v nekaj točk, za kaj pri avtizmu sploh gre. Morda le nekaj informacij tistim, ki o tem premalo vemo: avtistični otroci so nesposobni vzpostavljati odnos z ljudmi tako kot ostali, imajo motnje govornega razvoja, izjemen mehaničen spomin, ponavljajo besede, vprašanja, zamenjujejo zaimek, pri hranjenju imajo pogosto motnje (moti jih določena barva, vonj, okus), v sebi čutijo velik odpor do sprememb, želijo si enakosti, bojijo se določenih zvokov ali so z njimi obsedeni, navadno ne zdržijo očesnega kontakta, če ga sploh dovolijo, imajo dober kognitivni potencial, imajo trajno moten emocionalni odnos do ljudi, patološko so zaposleni z določenimi predmeti ali njihovimi značilnostmi, imajo nenavadne perceptualne funkcije, anksiozna stanja, navadno imajo težave pri druženju z vrstniki, bojijo se dotikov in nežnosti, včasih so agresivni ali tudi avtoagre-sivni, ne morejo se vživeti v drugo osebo, vsebina govora je motena, ponavljajo aktivnosti in imajo ozke in bizarne interese. Navadno se avtizem pojavi v zgodnjem ali srednjem otroštvu. Natrosila sem nekaj informacij, povzetih iz člankov na spletu. Zakaj pišem o tem, vam najbrž ni posebej potrebno poudarjati. In tisto, kar je izredno pozitivno - pred letom ali dvema je bila knjiga izbrana kot maturitetno gradivo pri angleščini, kar dokazuje, da morda kakšna pot v šolskem sistemu tu in tam pa vendarle ubira pravo, smer. Glavni junak mladinske knjige je Christopher Boone, star 15 let, 3 mesece in 2 dneva. Je avtist. Za vsakdanja življenjska opravila potrebuje veliko več energije in časa kot običajen človek. Zna našteti vse države sveta in njihova glavna mesta in vsa praštevila do 7507. Matematiko nasploh obvlada. Ker je logična. Rad ima rdeče avtomobile. Kadar se zjutraj mimo njegove hiše pripeljejo trije rdeči avtomobili zaporedoma, pomenijo dober dan, ko pripeljejo trije rumeni, je dan slab in Christoper navadno tiči v kotu in ne govori, renči ali gleda v tla. Ne mara, da se posamezne vrste hrane na krožniku med seboj dotikajo. Tudi njega se ne smejo dotikati. Kadar ga želi oče objeti, stegne prste v pahljačo, nato se dotakneta s konicami prstov. Ne ve, kdaj so ljudje okrog njega jezni, razen takrat, ko kričijo. To zanj pomeni, da so jezni. Tudi drugih čustev ne pozna. Ne mara novih krajev. Pomeni mu preveč informacij hkrati. Ima odličen spomin. Nov kraj je zanj prvovrstna težava, ker se mora celoten kraj na nek način naučiti znova. Rad ima točen čas in detektivske romane, kakršen je v neki meri tudi ta. Ne mara rumene in rjave, ob njih mu je slabo, v kakršni koli obliki se pojavita, naj bo to v hrani, ali kako drugače. Ne mara pesniških metafor in šal, ker jih ne razume. Ne mara sprememb v vsakdanjem življenju. Zgodba se začne z umorom psa na sosedovem dvorišču in ker je Christopher ljubitelj psov, hoče razrešiti uganko, kdo je psa umoril. O tem seveda napiše detektivko, pri kateri mu pomaga Siobhan, učiteljica na posebni šoli za avtistične otroke. Christop-herjeva pripoved se večkrat zaplete v pojasnjevanje obrobnih dogodkov, v preiskavi pa pride na dan marsikaj, česar Christoper ne bi smel izvedeti. Pa mu vendarle uspe razrešiti ne samo to uganko, temveč kar nekaj njih. Gre za odlično napisan roman, za katerega je avtor romana, Mark Haddon, prejel več nagrad, med drugimi VVhitbread nagrado v dveh kategorijah - za odrasle in mladino. Avtorje rojem v Northamptonu 1.1962. Študiral je angleško književnost in nekaj let delal kot vzgojitelj duševno prizadetih. V Oxfordu živi z ženo in sinom Alfijem. Piše otroške knjige in tv scenarije, zanje je dobil nagradi BAFTA in Smarties. Ne morem si kaj, da ne ob vsem tem dodam še svoj preblisk. Roman je hkrati vesel, žalosten, pretresljiv, globok in še bi lahko iskala besed. Predvsem pa strese zato, ker se le malokdo od odraslih zaveda, koliko bogastva je v otrocih in v mladih, dokler so zdravi, lepi, divji, takšni, kakršni pač mladi in otroci morajo biti in so. Nenehno najdevamo v njih napake in si želimo, ali kar zahtevamo, da bi bili taki in onaki in da bi zaključili to in ono, kar morda marsikomu od odraslih ni uspelo. Ne vidimo pa oči in v njihovih očeh cel svet in svetove in ja, iskrenost brez laži. Takšni so otroci in takšni so mladi. Večina njih je krasnih in čudovitih. Pa če so zdravi, ali manj zdravi, ali pa hudo bolni. Neradi se izneverijo tistemu, kar so. In če se, se največkrat zaradi odraslih, ali tistega, kar jim odrasli dajo ali ne nudijo v pravi meri. Morda bi se morali veliko več učiti od njih in jih nehati nenehno kritizirati. Priporočam knjigo v branje - nedvomno ne bo zamujeni ali izgubljeni čas. Veliko zdravja voščim čisto vsem in veliko dobrega branja do prihodnjič LITERARNI VEČER Novim zmagam naproti, odmevno in raznoliko Patricija Dodič.... V petek, 28. maja je Frape bar gostil zanimivo druščino nastopajočih in poslušalcev, ki se nedvomno na prireditvi še zdaleč niso dolgočasili. Nasprotno. Da mladost ne končuje vedno na stopnicah in sanjavo zre skozi okno, je pokazalo približno trideset nastopajočih, ki so popolnoma navdušili pretežno mlajše občinstvo, med katerim pa ni manjkala tu in tam kakšna osivela glavica. Večer sta organizirala novonastalo kulturno-umetniško društvo Li-terativa in Literarno društvo Ilirska Bistrica, idejni vodja celotnega večera pa je bila Patricija Dodič-Patra, sicer članica Literarnega društva, ki je kasneje tudi sama predstavila tri »mlade« pesmi iz zbirke v nastajanju. Odlična moderatorja Rok Smrdelj, ki je v programu nastopil tudi z avtorskima pesmima, in simpatična Dragica Markovič, sta navdušeno publiko popeljala skozi Dan mladosti v času »bivše Juge«, ko so po celotni takratni državi potekale razne športne prireditve, proslave, petje, recitali, štafete in podobno. S prireditvijo so praznik želeli obuditi v smislu delovanja mladih na kulturnem področju z idejo »boj za aktivno mladino«. Predstavili so se številni mlajši in starejši ustvarjalci na glasbenem in literarnem področju. Obenem je petkova prireditev pomenila odskočno desko in premiero novopečenemu kulturno-umetniškemu društvu Literativa - društvu, ki si bo prizadevalo za razvoj literature in alternativne glasbe v domačem mestu in okolici (o ciljih in ostalem si lahko več preberete v intervjuju z ustanovitelji društva). Prvi so nastopili simpatični in odlični člani skupine Jst sm forti z vodjem Silvom Čelharjem in člani Jožico Čuček, Jano Derenčin, Danijelo Kristan, Mitjem Kristanom, Iztokom Penkom, Matjažem Manku-čem in Davidom Smrdeljem. Prvič so se javnosti predstavili pred letom na predstavitvi pesniške zbirke Pet minut blaznosti v piceriji Tomex. Prijazni gostiteljici Lidiji iz Frape bara so namenili uvodno avtorsko pesem in nadaljevali z avtorskimi in drugimi skladbami skozi celoteo večer. Med drugim so na eno izmed Giovanottijevih pesmi uglasbili eno izmed Patrinih pesmi in ji tako pripravili izredno presenečenje in veselje. Da Aleksander Borenovič ostaja zvest svoji nagajivo-humorni duši in kratkim, a intenzivnim sporočilnim pesmim, ni bilo potrebno posebej poudarjati, saj jez njimi požel salve smeha in aplavzov. Svojo pljučno kapaciteto je pokazalo nekaj »pomodrelih:) članov Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica, Andraž Butinar, Damjan Kalc, Aron Montani in Ajda Novak. Če je kdo, ki se rad pritožuje nad žensko naravo, je to zagotovo nezadovoljni mož. Da pa le ni vedno nezadovoljen samo poročen moški, je izvirno skozi pesem povedal Luka Butinar, eden izmed ustanoviteljev Literative. Njegove pesmi so najbrž sprovocirale marsikatero slušateljico, a ravno provokacija in samoironija sta srž njegove poezije. Članica Zlatega čolna iz Sežane in bistrškega literarnega kluba Brigita Grmek nam je predstavila dve ljubezenski, saj je ljubezen nedvomno tista, ki je budila duha tudi na omenjeni večer. Sledil je nastop Vrbovškega angelčka, Martine Žorža in mladega, obetavnega Roka Smrdelja (enega izmed ustanoviteljev novega društva), ki je nekoliko »okrcal« šolski sistem. Da bi ne pozabili na glasbeni utrinek, nam je odlična pevka Eva Sluga, ob spremljavi kitaristov Roka Sile in Erika Čeboklija, zapela dve skladbi. Nejc Mršnik, predsednik novega društva in prvi, ki seje po prireditvi opogumil preplesati plesišče, je prebral nekaj svojih sonetov, obenem pa zaigral skupaj s Špelo Logar, Aljažem Rolihom, Jernejem Brvarjem in Martinom Verbanacem uglasbeno avtorsko pesem Poslopje preteklosti. O ljubezni do sočloveka in ljubezni kot enosti je brala nadebudna Maja Turkovič, ki je marsikomu potrkala na vest o tem, kaj je zares vrednota in kaj ne in jo bo mogoče slišati posebej na Premskih srečanjih, 27. junija. Večer je poleg zaključne zakuske za vse in Patrinih »hand-made« daril za nastopajoče bogatila tudi stojnica, na kateri je Marjana Logar prodajala različne knjige Literarnega društva Ilirska Bistrica in mladinsko-literarno glasilo Večerna debata. Pri organizaciji prireditve so društvoma pomagali: finančno - predsednica Literarnega društva Helena Rosa, pri tisku vabil, plakatov in financah Območna izpostava JSKD z Igorjem Štem-bergerjem, Občina Ilirska Bistrica pri uvrščanju prireditve v kulturni sklop Premska srečanja, Nina Rolih z grafičnim oblikovanjem vabil in plakatov, Lidija Bubnič, lastnica Frape bara z odstopom prostora in donacijo pijače, ilir-skobistriški taborniki (RSR) z odstopom miz in klopi, babice, ki so poskrbele za zakusko in Marjana, ki je knji-gice prodajala. Vsem gre velika in izredna zahvala, obenem zahvala Patri za idejo, Acotu za podporo, Butkotu za fizikali-je in akcijo, Nejcu za urejanje vse mogoče dokumentacije, ki je bila potrebna pri organizaciji večera, in Roku ter Dragici za odlično vodenje večera. Neizmerna hvala vsem nastopajočim, recitatorjem, glasbenikom, skratka vsem za podporo in udeležbo na prekrasno uspelem večeru. Pa še nekoliko manj uradna verzija: ker težko pišem o sebi v tretji osebi, »/coo da nista nije bilo«, moram, ja, moram dodati še nekaj besed. Morda se marsikdo vpraša, kaj imam sama od vsega tega, saj bi se naj dandanes nič več ne delalo zastonj. Ja, pa se. In iz duše tudi. Da se da, je dokazala na tem večeru celotna ekipa nastopajočih, ki je hkrati sceloma zorganizirala celotno prireditev, prepleteno z veliko dobre volje in ogromno srčnostjo. Je že res, da sem dala idejo in teh imam v rokavu še nešteto, a brez tako odlično utečene skupine prekrasnih ljudi, bi sama ideje ne mogla izpeljati. Zato neskončna, neizmerna hvala vsem za lepe besede, za udeležbo, za podporo in za to. da ste z nami delili pravzaprav tisto, čemur je bil večer namenjen: lepemu in dobremu hkrati. Ker to je tisto, kar si želim. In če se ideje, ki bruhajo iz mene, uresničijo, in to še skupaj s čudovitimi ljudmi, je to zame najpopolnejše plačilo. Če pa človek, ki se takega večera udeleži, ne vedoč natančno, za kaj gre, obenem uživa in odide ob koncu z nasmehom do ušes, si boljšega ne morem želeti. Hvala Rok, Nejc, Luka, hvala vsem v Jst sm forty, še posebej Silvotu, hvala Aleksander, Brigita, Martina, Maja, hvala Poslopju preteklosti, Evi in njenim fantom, čudoviti Lidiji in naj vam zgodbe, ki vam jih prinašajo angeli, odmevajo še dolgo v srcu. Hvala vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali, ki ste bili tam in z nami delili smeh in plosk in petje in tišino in ples in vse lepo, ki naj traja in traja. Vabljeni še kdaj in »gaudeamus igitur juvenes dum suuuuumus« (ali kako je že šla:) -ostanimo mladi in sončni v srcih in srečno pot Literativi in vsem z moje strani. MePZ Tabor Kalc 1869 med najboljšimi Avtor: Jernej Biščak, Foto: Igor Štemberger. Na nedavnem ocenjevanju pevskih zborov v ilirskobistriški občini je MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak z zahtevnim izborom skladb ohranil mesto v najboljši kategoriji. Izvrstni dosežek potrjuje, da je zbor pod strokovnim vodstvom mlade zborovodkinje Katje Bajec na pravi poti, hkrati pa je dosežena raven spodbuda za nadgrajevanje kakovosti tudi v prihodnje. Čeprav smo pevsko sezono 2009/2010 v domačih krajih zaključili z nedavno občinsko revijo v Ilirski Bistrici, pa se že neutrudno pripravljamo na njen 4-dnevni »podaljšek« v tujini. Bogat repertoar skladb in slovensko pesem bomo pevci in pevke sredi julija predstavili v Srbiji, kjer bomo na povabilo Društva Slovencev Kula nastopili na Festivalu Vršac. O ŠOLSKI CENTER POSTOJNA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Šolski center Postojna Cesta v Staro vas 2, Postojna vabi k vpisu v izredni študij POSLOVNI SEKRETAR STROJNIŠTVO GOZDARSTVO IN LOVSTVO za študijsko leto 2010/11 Višješolski programi študentom omogočajo večjo izbirnost in mobilnost v slovenskem in evropskem izobraževalnem prostoru. Z usmerjenostjo v praktično izobraževanje, pa pridobite potrebne izkušnje že med samim študijem. Za vse informacije glede študija in vpisa smo vam na voljo na telefonski številki: 05/ 721 23 30 in elektronski pošti: vs.postojna@guest.arnes.si Informacije o programih dobite tudi na naši spletni strani: www.vspo.si AKCIJA AKCIJA AKCIJA /^rqgl\ tik Itak IRENA KOŽMAN ,.P. 6250 IL. BISTRICA, Cankarjeva 8 tel/fax: 05/71-45-059 fQALo/0 POLETNA KOLEKCIJA A0 USNJENE JAKNE ? Regijski zmagovalec »TEKMOVANJE ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE« Za zobozdravstveno preventivo in vzgojo, Mizgur M. Pia Pred 25. leti smo v Sloveniji začeli z akcijo »TEKMOVANJE ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE«. Namen le-te je, da otroka naučimo skrbeti za redno in pravilno higieno zobovja in dlesni. Tekmovanje je bilo nominirano med 7 najboljšimi preventivnimi programi na svetu. Zobozdravstvena preventiva in vzgoja danes dosega zavidanja vredne uspehe. Preventivni pregledi zob za triletni-ke odpravijo strah pred zobozdravnikom, predvsem pa prispevajo k skrbi za lastno zdravje zob in dlesni v zgodnji mladosti. V tekmovanje so vključeni učenci od 1.R do 5.R osnovnih šol. Preventivna sestra razloži potek akcije, njen pomen in kako jo izvajamo. premažemo z gelom, ki vsebuje fluor - zaščita pred kariesom. Program se izvaja celo šolsko leto. Ob koncu leta izberemo rezultate čistosti, jih posred ujemo v Koper, nato pa v Ljubljano na Stomatološko sekcijo. Najboljši razred osnovne šole v regiji, ki dosega do 105 točk postane regijski zmagovalec . Občina Ilirska Razrede obišče enkrat mesečno - nenapovedano in kontrolira čistost zob in dlesni, ter podeli ocene v obliki žigov.Tako se začne tekmovanje med razredi in šolami. Nato umijemo zobe in jih želiramo ali Bistrica je bila v desetih letih že trikrat regijska zmagovalka. Letos so učenci 5B razreda OŠ Dragotina Ketteja z razredničarko Tomažič Mirjano dosegli 104 točke in tako postali regijski zmagovalci. Ker zobozdravstvena preventiva in vzgoja nima dovolj denarnih sredstev, smo že mislili, da se zaključne prireditve ne bomo udeležili in odšli po zasluženo nagrado, vendar sta nam g. Vojko Mihelj direktor ZD Ilirska Bistrica in Občina Ilirska Bistrica odobrila sredstva za prevoz v Ljubljano. Okoli 3000 otrok vseh osnovnih šol iz Slovenije seje 27.05.2010 zbralo v Hali Tivoli, na prireditvi »Tekmovanje za čiste in zdrave zobe«. Sprejeli so nas »lurupiji«. Imeli pa smo tudi izredno čast, saj nas je osebno pozdravil ljubljanski župan, ter z nami poklepetal in nas pohvalil. Učenci so bili navdušeni nad prireditvijo, ter podelitvijo nagrad in daril. In na koncu smo vsi skupaj zaplesali in zapeli z Damijane Golavšek. V imenu zobozdravstvene preventive in vzgoje in učencev 5B razreda OŠ Dragotina Ketteja se zahvaljujem Občini Ilirska Bistrica in Zdravstvenemu domu Ilirska Bistrica, ker sta nam omogočila prevoz in udeležbo na končni prireditvi v Ljubljani. Z letošnjo akcijo in doseženimi rezultati sem zelo zadovoljna. Upam, da bomo v naslednjem šolskem letu nadaljevali s preventivno vzgojnim delom in bili še bolj uspešni. Zahvaljujem se vsem ravnateljem, učiteljem, vzgojiteljem, ki ste prispevali in motivirali učence k izvedbi preventivnega zobozdravstvenega programa. Rezultati razredov ostalih OŠ: OŠ DRAGOTINA KETTEJA 5B razred 104 točke razredničarka Tomažič Mirjana OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA 5A razred 99 točk razredničarka Dekleva Sonja OŠ R.UKOVIČA PODGRAD 5 razred 87 točk razredničarka G rij Suzana OŠ PODGORA KUTEŽEVO 2 razred 87 točk razredničarka Štemberger Marica OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK 5 razred 85 točk razredničarka Ivančič Janja OŠ R. M. BRKINCA PREGARJE 5 razred 71 točk razredničarka Logar Lucija OŠ JELŠANE 4 in 5 razred 64 točk razredničarki Kompan R. in Pirih N. Uspešen zaključek leta Ravnatelj, Laszlo Balazs, prof.. Učenci Glasbene šole II. Bistrica so uspešno zaključili šolsko leto 20-09/2010. Predstavili so se na treh zaključnih nastopih. Na nastopu učencev solistov, 2. junija 2010 so nastopili učenci instrumentalnega pouka in petja. Zaključni nastop godalnega in pihalnega orkestra je bil 9. junija 2010. Učenke in učenec baletnega oddelka so se 22. junija 2010 predstavili z zaključnim nastopom Aliča v čudežni deželi. Učencem in učiteljem čestitamo za uspešen potek zaključnih nastopov. Kmetijski krožek OŠ Podgora Mentorica Tamara Urbančič. V letošnjem letu je pričel delovati kmetijski krožek tudi na OŠ Podgora. Kmetijski krožek deluje pod okriljem Društva za razvoj podeželja. Obiskuje ga 20 učencev od prvega do šestega razreda. Učenci so zelo pridni, skupaj smo uredili gredico zdravilnih zelišč za šolo in približno 20 m2 velik zelenjavni vrt na katerem raste vsega po malem od paradižnikov do lanu. Spo- znavali smo tudi domače živali ter se naučili kuhati čaj iz bezga, kamilic, mete, melise... Spekli smo tudi jajca z meto iz našega zeliščnega vrta, ter pripravili skoraj dva litra sirupa iz smrekovih vršičkov. Devetnajstega junija smo skupaj z OŠ Košana in OŠ Dragotin Kette odšli na strokovno ekskurzijo na Kmetijski inštitut Slovenije, obiskali smo tudi živinorejski obrat biotehniške fakultete v Logatcu ter posestvo grad Prestranek. Dr. Jelka Vozlič in dr. Vladimir Meglič sta nam izčrpno predstavila delo na kmetijskem inštitutu ter nam omogočila ogled večine laboratorijev ter rastlinsko gensko banko! Dogovorili smo se za sodelovanje in že v septembru bomo z učenci postavili našo razstavo fižola na kmetijskem inštitutu. Na obratu BF v Logatcu smo si ogledali zanimive živali: bike cikaste pasme, avtohtone ovce belokranjske pramenke, pa še druge pasme ovac in goveda. Na Gradu Prestranek pa so se učenci seznanili s konji in se tudi preizkusili v jahanju. Dogovorili smo se, da se bomo redno dobivali tudi med počitnicami (kdor bo imel čas, seveda) in obdelovali naša dva vrtička. Hura!_____________________________________________ Nika Lilič, 4.b, OŠ AŽ. Naš pevski zbor, ki ga vodi učiteljica Elena Sedmak, seje z nastopom na reviji Naša pomlad uspešno uvrstil v skupino najboljših primorskih otroških zborov! Občinska revija je potekala 24. marca v dvorani Doma na Vidmu.Tam smo zapeli štiri pesmi, med njimi tudi Opomin, s katero smo se pridružili letošnjemu projektu o bontonu. Zaključni nastop za pevske zbore, ki so se prebili naprej, je potekal 27. maja v mali dvorani osnovne šole v Pivki. Ob nastopu je Radio Koper posnel pesmi, ki smo jih prepevali: slovensko ljudsko Vandrovc je privandrov, Prebudil seje rano (Potepuški dan) VVolfganga Amadeusa Mozarta in Jaz imam posluh avtorja Matevža Goršiča. Na radiu bodo predvajane v mesecu septembru. V letošnjem šolskem letu smo zapeli na šestih nastopih. Nazadnje smo sodelovali tudi na prireditvi v počastitev občinskega praznika. Na pevske vaje hodimo zelo radi, saj se vedno naučimo kakšno lepo in zanimivo pesem. Za redno obiskovanje vaj smo nagrajeni z nalepkami, ob koncu leta pa s sladoledom ali zanimivim izletom. V letošnjem letu se nam je pridružilo še nekaj pevcev. Veseli smo jih, saj nas je še lepše slišati. Upamo, da bomo tudi v prihodnje radi hodili k vajam, prepevali in bili še tako uspešni kot v letošnjem letu. Ob odprtju prenovljene šole v Jelšanah Mednarodno leto biotske Nika Stock..... Jelšane imajo dolgo in bogato šolsko tradicijo. Začetki šolstva segajo več kot 200 let v preteklost, osnovna šola pa obstaja že 160 let. Ker se področje vzgoje in izobraževanja skupaj s tehnologijo zelo hitro razvija, stari šolski prostori in oprema že dolgo niso več ustrezali našim potrebam. V današnjem tako hitro spreminjajočem se svetu in času so učitelji predvsem usmerjevalci učencev k ustvarjalni uporabi množice znanj in informacij, ki jih učenci dobivajo v šoli in zunaj nje. Da bi lahko sledili zahtevam sodobnega pouka, so našim potrebam prisluhnili tudi na Ministrstvu za šolstvo in šport in na Občini Ilirska Bistrica. 10. junija 2010 so minister Igor Lukšič, ravnateljica Branka Špende Mandič in župan Anton Šenkinc prerezali trak ter tako uradno odprli po 30 letih ponovno prenovljeno in dograjeno osnovno šolo z enoto vrtca. Skupaj z novimi prostori smo pridobili še varno šolsko igrišče, dvorišče, postajališče za šolski avtobus in parkirišče. V kulturnem programu smo sodelovali prav vsi učenci in učite- lji, vrtčevi otroci z vzgojiteljicama, mešani pevski zbor in tamburaši iz Jelšan ter harmonikaška skupina Veseli Dolenjci. Ob tej priložnosti pa smo izdali tudi zbornik, posvečen šolstvu na Jelšanskem. Za vse nas je to tako dolgo pričakovano odprtje izredno pomembna pridobitev, ki nas zavezuje, da bomo še naprej kvalitetno opravlja- li svoje delo - učitelji poučevanje, a učenci učenje. Zahvaljujemo se Ministrstvu za šolstvo in šport, Občini Ilirska Bistrica, KS Jelšane in Novokračine, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Jelšane, ki nam je za leto dni odstopilo svoje prostore, ter vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri projektu prenove in prireditvi. Prvenstvo v atletiki Vesna Boštjančič, učiteljica športne vzgoje........ V sredo, 19. maja 2010 seje 24 daljino), Škrab Nina učencev in učenk OŠ Dragotina (9. mesto v suvanju Ketteja preizkusilo na posamičnem področnem prvenstvu v atletiki na stadionu v Postojni. Pod vodstvom učiteljice Marice Širca so tekmovali v različnih atletskih disciplinah. Učenci mlajše kategorije so našo šolo zastopali v šprintu na 60 metrov, teku na 300 in 600 metrov, skoku v daljino in višino ter metu vorteksa. Učenci starejše starostne kategorije pa so se preizkusili v šprintu na 60 metrov, teku na 300 in 1000 metrov, skoku v daljino, suvanju krogle ter metu vorteksa. krogle), Matija Čeligoj (9. mesto v teku na 300 metrov).Trije naši učenci pa so dosegli odličen rezultat, saj so se zavihteli na stopničke: Urška Jenko (3. mesto v šprintu na 60 metrov), Andraž Furlan (3. mesto v teku na 600 metrov) in Alen Firm (1. mesto v suvanju V deseterico najboljših v Notranjski regiji so se uvrstili: Nik Po-klar (8. mesto v metu vorteksa), Aleks Malečkar (5. mesto v skoku v krogle). Vsi tri tekmovalci so le za las zgrešili uvrstitev na državno tekmovanje. Iskrene čestitke vsem tekmo- valcem, ki so zastopali našo šolo na šolskem športnem tekmovanju v atletiki! raznovrstnosti Učenci in mentorica Nada Šircelj, OŠ AŽ ..... V juniju smo na OŠ Antona Žnideršiča zaključili izbirni predmet rastline in človek. Ker je letošnje leto posvečeno ohranjanju biotske pestrosti, smo na šoli postavili stalno razstavo divjih orhidej, kukavic, ki rastejo na kraških travnikih nad Ilirsko Bistrico. Suhi travniki so izredno pestri po številu rastlinskih in živalskih vrst. V mesecu juniju postanejo cveto- če preproge. Iz naše krajine žal izginjajo, saj se te zelene površine hitro zaraščajo, ker jih kmetje ne kosijo več. Kukavice že drugo leto popisujemo in spremljamo njihovo pojavljanje na določenih rastiščih. Te cvetoče lepotice je naša učiteljica Nada Šircelj fotografirala. Fotografije smo razstavili na šoli in 17. junija je ravnateljica Karmen Šepec razstavo odprla. Pri postavitvi je sodeloval pedagog Frane Dolgan. Poleg šole so stalno zbirko finančno podprle Kraške lekarne Ilirska Bistrica, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Ogled hiše eksperimentov Novinarski krožek OŠ Pregarje... V okviru tehniškega dne, ki je potekal 25. 5. 2010, smo učenci in učenke OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje odšli v Ljubljano. Najprej smo se sprehodili do Hiše eksperimentov, tam pomalicali in odšli noter. Preizkusili smo se v lovljenju ravnotežja, ulegli smo se na posteljo iz žebljev, poslušali smo slovenska narečja, videli, kako iz-gleda svet v spiralah, naredili velike balone in kemijski eksperiment s plini. Nato smo se odpeljali na ogled jedrskega reaktorja v Podgorico blizu Ljubljane. Tam nam je vodič predstavil, kakšne poškodbe lahko povzroči sevanje, nekaj fizikalnih poskusov, imena žarkov in delovanje reaktorja. Bilo namjezelozani-mivo in poučno, saj smo za kratek čas pokukali v svet znanosti. Spoznali smo, da je lahko tudi zabaven, če je učencem predstavljen na privlačen način. Mladinski odsek PD Snežnik Ilirska Bistrica vabi na Z/. MCadtMsfy gorniški taGoc * :#< \ > ZaviŠMca 2010 Ib. 1. -31.7.2010 S Dodatne informacij e: - pri mentorici planinske skupine na vaši šoli - po telefonu: Andrej Novak (041 S04 920) - po e-pošti: pdsneznik@grriail.com - na medmrežju; www.pd.snezniK.si Čena osemdnevnega taborjenja znaša 125 €. V okviru tabora bo izveden tečaj planinske šole. Kaj Še čakaš, pridruži se nam! Pozdrav počitnicam Učenci in učiteljice 7. in 2. triletja ••• V torek, 15. junija 2010, smo učenci in učitelji 1. in 2. triletja OŠ Dragotina Ketteja v Domu na Vidmu pripravili zaključno prireditev. Navzočim smo pokazali le delček tega, kar smo se naučili v tem šolskem letu. Pripravili smo več različnih točk. Predstavili smo se s petjem, plesom in dramatizacijami ter prisluhnili vtisom petošolcev o letošnjem šolskem letu. Zapeli in zaigrali smo tudi v angleškem jeziku. Tako smo uspešno sklenili to šolsko leto. Vsem skupaj želimo brezskrbne in prijetne počitnice. Srečanje partizanskih učiteljev Primorske Andreja Jaksetič, 8. razred OŠ Podgora Kuteževo. V soboto, 12.6.2010, so se na OŠ Podgora zbrali partizanski učitelji Primorske. Najprej so imeli strokovni posvet, nato pa je sledila prireditev v atriju šole. Zbrane je pozdravil g. Darij Dujmovič, nagovorili pa so nas ga. Mirjam Vrh, ravnateljica OŠ Podgora Kuteževo in VVE, g. Rudi Celin, predsednik krajevne skupnosti Kuteževo, g. Lado Čeligoj, predsednik OZZB za vrednote NOB II. Bistrica, ga. Aliča Prinčič-Rohler, predstojnica Zavoda RS za šolstvo in ga. Alenka Kovšca, državna sekretarka na MŠŠ. Skozi kulturni program, ki smo ga pripravili učenci in učitelji šole, sta nas vodili Marija Uljan in Urška Celin. Najprej so se predstavili otroci iz vrtca, nato je na oder stopil pevski zbor in zapel nekaj partizanskih pesmi. Sledili so učenci gledališkega kluba s skečem o kurirčku. Nikakor pa program ne bi uspel brez folklorne skupine. Predstavil se je tudi pevski zbor bivših učenk in sedanjih učiteljic. Ines Šestan je recitirala pesem partizanske učiteljice Makse Samsa. Za popestritev so poskrbeli še harmonikarji: Matic Hrenovec, Andraž Ličan, Blaž Uljan in Luka Zadnik. Zaključni govor je imel g. Lojze Bizjak, predsednik Skupnosti partizanskih učiteljev. Za konec sta Darij Dujmovič in Dimitrij Grlj vodila zbrane v petju venčka partizanskih pesmi. Valeta na OŠ Dragotina Ketteja Učenci OŠ Dragotina Ketteja..... V ponedeljek, 14. junija 2010, se je od osnovnošolskih klopi poslovila še ena generacija učencev. Ob tej priložnosti so se deve-tošolci sprehodili do starega dela mesta in ponedeljkovo popoldne popestrili z glasbo in s plesom. Za starše, sorodnike in učitelje so pripravili zanimiv program. Predstavili so se s petjem in verzi. Poleg tega so s peščico različnih šal poskrbeli, da so se gostje nasmejali. Ravnateljica je učencem podelila priznanja in pohvale. Teh je bilo veliko, saj so učenci pridno tekmovali in predstavljali šolo na različnih področjih. Od 32 učencev bi 9. razred z odličnim uspehom zaključilo 9 učencev. Najuspešnejši učenec vtem šolskem letu je bil Andrej Maljavac, ki je dosegel najvišje ocene pri vseh predmetih. Ob koncu so devetošolci ključ, ki so ga celo leto skrbno varovali, predali bodočim učencem zaključnega razreda. Po zaključenem uradnem delu smo se skupaj posladkali in poklepetali. Obisk VDC-ja Učenci in mentorica krožka Prostovoljstva. V petek, 18.6.2010, smo se učenci prostovoljci iz Osnovna šole Dragotina Ketteja s svojo mentorico odpravili na obisk v Varstveno delovni center. Navzočim smo se predstavili s kratkim programom, v katerega smo vključili petje, igranje in ples. Ob koncu smo za dobro voljo in veselje še vsi skupaj zapeli. Sledilo je druženje ob piškotih, ki smo jih spekli in obdarovanje s papirnatimi nageljčki, ki smo jih ravno tako sami izdelali. Tudi člani in zaposleni v VDC-ju so nas prijetno presenetili s sladko gostijo in pijačo. Pred odhodom so nas popeljali še skozi delovne prostore in nam tako nekoliko podrobneje predstavili svoje delo. Nad videnim smo bili navdušeni in tako eni kot drugi že nestrpno pričakujemo naše Tehniški dan Katarina Škrlj, foto Darja Šenkinc ••••• V četrtek, 3. 6. 2010 smo pod vodstvom Slavice Makoter imeli učenci od 6. do 9. razreda tehniški dan. Spremljale so nas tudi: učiteljica Nina Močilnikar in Jožica Šajn, ki so skrbele za red in disciplino vred z učiteljico Slavico. Najprej smo se odpeljali z avtobusom do Podtabra, kjer smo si ogledali tamkajšnjo steno, pod katero izvira potok Podstenjšek, cesto, ki je iz časa Rimlja- nov in vodi skozi predor do Šilentabra. Povedali smo tudi nekaj o reki Reki, ki je najdaljša in najbolj znana ponikalnica klasičnega Krasa. Ogledali smo si Ilirsko Bistrico, bolj podrobneje Hodnikov mlin, slap po imenu Sušeč in povedali nekaj o bivši tovarni testenin Pekatete. Veliko novega smo izvedeli tudi o žagarstvu, lesonitu, ribogojnici ... Skratka, to je bil zadnji tehnični dan 9. razreda.Veselilo meje, da smo si ogledali znamenitosti v domačem kraju in sama priznam, da sem izvedela veliko novega, pa čeprav je to v Ilirski Bistrici. Dan parka Škocjanske jame Darja Kranjc, Katja Fedrigo in Jana Martinčič, Foto: Jan Gombač, Darja Ivančič, Matej Skubic Jamski praznik - »Belajtnga« 30. maj Ne, vreme Belajtngi res ni najbolj naklonjeno, se je pa vsako leto usmili. Kdo ve zakaj. Bo že res, da se na strani privržencev praznika menda borijo sam sv. Kancijan in tovariši, ki godujejo 31. maja. Njim v čast smo tudi letos praznovanje začeli v cerkvi sv. Kancijana s slavnostno mašo. Iz soja karbidovk in sveč v soj električnih luči, ki so v jami prvič zasvetile leta 1959, se je pod budnim očesom vodnikov letos sprehodilo okrog 1200 obiskovalcev, med katerimi je bil tudi minister za okolje in prostor, dr. Roko Žarnic z direktorji vseh slovenskih parkov, ki so se pri nas mudili na delovnem sestanku. V vaseh je obiskovalce pričakalo praznovanje s Pihalnim orkestrom Divača, na stojnicah pestra ponudba pridelkov in izdelkov s Krasa, Brkinov, Kočanije in Košanske doline, harmoni-kaško udejstvovanje Čotnika mlajšega in Grandove Tanje ter še marsikaj. Letos so sodelovali: ekološka sirarna Mahne iz Tater, Radi voj Vidmar iz Prvačine s češnjami, Zeliščarska kmetija Hribar iz Kuteževega, sadjarska kmetija Morelj iz Buj, kmetija Tomažič iz Tater, čebelarka Almira Bernetič iz Rodika, vinar Marko Pupis iz Tomaja, družinska kmetija Štemberger iz Vrbice s kozjim sirom, kamnosek Tomaž Avsec iz Kala pri Pivki in kovač Janez Globočnik iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je dogajanje popestril s prikazom kovanja. Zelo pomemben pečat so prireditvi dale članice Društva kmetic sežanske regije, ki so z bogato ponudbo kulinaričnih dobrot in zabavnim spremljevalnim programom pranja perila po starem ob zvokih harmonike poskrbele za živahno vzdušje na trgu v Škocjanu. Z obiskovalci so se tu družili še predstav- niki Društva pridelovalcev kraškega brinjevca in brkinske slivovke, Društva Štirna s Kala pri Pivki in Turističnega društva Škocjan v čigar prostorih je bila na ogled postavljena dobro sprejeta razstava »Sledovi kolarstva v Škocjanu: Orodje Jožeta Deleža - Žvnkou'ga«, ki je nastala iz zasnove študentov 2. letnika Oddelka za dediščino na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Njen namen je bila predstavitev dela nekdanjega utripa Škocjana skozi zgodbo o šolanem tolarskem mojstru, kot enem od predstavnikov škocjanskih obrtnikov. Na ogled je bilo tudi njegovo orodje in izdelek - materialne priče njegovega delovanja. Mlajšim in mladim po srcu je bilo najbrž najzanimivejše dogajanje na trgu v Matavunu. Pihalni orkester Divača je glasbeno začaral trg s prijetnim programom. Učenci Osnovne šole Bogomirja Magajne iz Divače so predstavili svoje pridobljeno strokovno znanje v sklopu projektov »Pustimo sledi v kamnu« in »Pastirske hiške« ter povabili obiskovalce, da tudi sami poprimejo za delo in preizkusijo trdnost zgrajene kamnite hiške. Učiteljici iz divaške podružnične osnovne šole Vreme sta obiskovalce izzvali z izdelavo in olepšavo ptičjih krmilnic za zimske dni. Gimnazijke tretjega letnika podjetniškega modula Šolskega centra Srečka Kosovela iz Sežane, so predstavile svoj zmagoviti projekt »Čjšpe internacional« s katerim so osvojile zlato priznanje na tekmovanju Več znanja za več turizma v organizaciji Turistične zveze Slovenije in pokazale, kako je mogoče na igriv in zabaven način združiti pridelovalce sliv in slivove izdelke iz celega sveta. To pa še ni bilo vse. Letos se nam je prvič predstavila tudi divaška enota Varstveno delovnega centra Koper s projektom V deželi bajk in pripovedk v okviru katerega so ustvarjali na temo pripovedk iz knjig Škocjanski kaplanci in Brkonja Če-Ijustnik.Sami so ustvarili domišljijski lik škrateljna in oblikovali replike nakita iz 4. stol. pr. n. št. najdenega v Škocjanu. Enota VDC Sežana je predstavljala replike J'ko-p i n o v e g a skednja. Za najmlajše obiskovalce je poskrbel prijazen sladoledar Igor Lovrečič iz Pobegov ter domačinke z uslužbenkami JZ PŠJ - Darja Ivančič, Marija-liza Fajdiga, Alenka Hrib in Katja Fedrigo, ki so z otroci izdelovale venčke iz ivanj- ščic, kamenčkale, pekle, mlele in kuhale »kafe« ter ponujale »šebeso« (napitek iz bezga) in p roj o z domačim mlekom. Otroci in odrasli so lahko delali milnate mehurčke in risali s kredami. Ob 14h je domačinka Vilma Žnidarčič na Vncko-vem ognjišču najmlajšim in mladim po srcu pričarala Šembiljino stvarjenje Škocjanskih jam. V muzejskih zbirkah JZ PŠJ v Škocjanu je bilo poskrbljeno za vodene oglede. Možen je bil tudi ogled cerkve. Ja, in ko so se v Matavunu na turnirju v škrovanju ravno napenjale mišice in ostrili pogledi za tretje mesto, so sv. Kancijan in tovariši popustili, ulil se je dež in tekmovanja je bilo zaradi mokrega travnika konec. Tako so se odločili tekmovalci. Letos so bile to štiri eki- pe: matavunsko-ležeška naveza (Igor Gombač, Matjaž Škrlj), Nakelca (Bojan Škamperle, Jernej Babuder), Goričana (Mirko Martinčič, Jože Požrl) in Parkov-ca (Črtomir Pečar, Tomaž Smerdelj). Dogodek se je po sili razmer zaključil s pridihom razočaranja tekmovanja željnih športnikov. Zamujeno bo potrebno nadoknaditi prihodnje leto, morda še s kakšno ekipo več. Vreme pa ni ponagajalo karta še m Pr' Betanci, kjer je s konkurenco pometla fameljsko-vremska naveza Aljoša Grandič - Jure Štok in dokazala, da ji v briškoli letos ni bilo para. Drugo mesto sta osvojila Matavunca Sandi Fedrigo in Damjan Žnidarčič. Na nehvaležnem tretjem mestu pa se je znašel kozin-sko-dekanski dvojec Andrej Cerkvenik - Marko Jerebica. Sledilo je druženje ob zvokih Navihanih Lisjakov v Gostilni Mahnič na informacijskem centru parka Škocjanske jame, kjer smo si organizatorji mirili živce, polnili želodčke in se sproščali s plesom. V imenu koordinacijske skupine prireditve tudi letos izrekamo zahvalo sodelujoči ekipi domačinov za pripravo prireditvenega prostora, krasitev cerkve, usmerjanje prometa in delo z najmlajšimi. Pripravo prizorišča je letos zaznamovala vožnja mlajev s čisto pravo konjsko vprego, ki bi si gotovo zaslužila več pozornosti. Hvala tudi mladi reporterski skupini, ki je vestno beležila dogajanje, da se sedaj lahko kitimo z njihovimi fotografijami. Hvala župniku Tomažu Kodriču za darovano mašo. Hvala Dragu Krešu za sponzorstvo in zaključno pogostitev. Hvala Betancu in Vncku, ki sta v svojih prenovljenih domačijah obiskovalcem ponudila pijačo in jedačo. In nenazadnje seveda, hvala vsem zaposlenim Parka Škocjanske jame in študentom, ki so pomagali pri usmerjanju, varovanju in vodenju obiskovalcev v jami in muzejskih zbirkah ter pripravili najlepšo osvetlitev Paradiža doslej. Hvala domačinom, članom TD Škocjan in uslužbencem PŠJ za pomoč pri postavitvi razstave o kolarstvu. LK LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o. PROGRAMU UU LITRSKIH SAMOKOLNIC SMO V LETU 2010 DODALI Sl PROGRAM 4U IN LITRSKIH SAMOKOLNIC SAMOKOLNICA TA KMETIJSTVO, DOM IN VRT 1661 OTROŠKA SAMOKOLNICA MINI-MAKI SAMOKOLNICA TA VRTIČKARSTVO IN OTROŠKO ICRO 46L Čajanka- tea party Učenci in mentorica, OŠ Dragotina Ketteja. 'Learning English is fun. Učenje angleščine je zabavno'Tako pravijo učenci, ki obiskujejo krožek začetne angleščine. Letos so z angleškim programom, že tretje leto zapored, polepšali popoldan staršem in vsem obiskovalcem čajanke, ki so jo pripravili skupaj z mentorico. V skoraj enournem programu so se predstavili učenci od prvega do tretjega razreda ter učenci petih razredov. Starše so navdušili s plesnimi, gibalnimi, pevskimi točkami ter igro. Vsi nastopajoči in obiskovalci so si postregli s pravim čajem in slastnimi piškoti. Obisk Groharjeve hiše_________________________________ Ines Šestan in Danjela Špeh, 9. razred. V ponedeljek, 14.6.2010, smo imeli učenci predmetne stopnje OŠ Pod-gora Kuteževo kulturni dan v Groharjevi hiši na Sorici. Že navsezgodaj smo se odpravili na pot in se vozili tri ure. Ko smo prispeli, nam je učitelj CŠOD predstavil hišo in na kratko dela Ivana Groharja. Nato smo odšli v glasbeno učilnico, kjer smo spoznali zelo veliko tolkal, na vsa smo tudi poskusili za- igrati. Na koncu nas je učitelj spremljal na harmoniko in naredili smo pravi tolkalni orkester. Bilo je res zanimivo. Za tem smo pomalicali in se odpravili v slikarski atelje, kjer smo narisali risbo. Na njej je bilo jabolko, vaza in pinja. Vsi smo se zelo zabavali, saj je bil učitelj zelo prijazen. Slike smo odnesli s seboj in jih v šoli razstavili. Za tem smo si ogledali še muzej z reprodukcijami Groharjevih slik. Avtobus nas je že čakal in utrujeni smo se posedli po sedežih ter se odpeljali domov. Dan je bil zelo zanimiv in poučen. BREZA daa Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica, gsm: 031 644 242, 041 457 125 - daj Mav -'iMAJBVJ V. -MdaHAM. / i [uunuvm -u/vmvi 4 - 'VKE V DZ. Libumia Trgovina in storitve d.o.o. Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija tel.: +386 5 71 01 060 gsm: +386 41 860 306 V apartmajskem naselju Terme Čatež vam nudimo apartma s kartami za kopanje za 4-5 oseb. Pokličite: 041/860306 TELES a. X Ilirska Bistrica z_ r N m® DIGITALNA TV [EOffl ° WMs) TELEVIZIJA + TELEFON / ' . m&m 16,00 € na mesec Tešilo TELEVIZIJA + INTERNET + TELEFON Od 26,00 € na mesec Več informacij na www.teles.si ali /žgi gl@ ^TCOCD TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© ‘omsffliL&s Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 LETNE PRESITE 0DEJE4 * VZGLAVNIK art. TINE! v ■ '"»--g/-..... / . > * POSTELJNIJNA > NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. ( ' Dolenje 2a, 05 / 788 6010 \ koliSterovtA) pmdaia vozii °p£l 05/788 60 09 V pe Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 VELIKA PONUDBA AVTOPLAŠČEV IN ALU PLATIŠČ preverite na www.gume-kalister.si * POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE * Merjenje ispušnih plinov * Optična nastavitev podvozja POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL OPEL© delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. _______t ___________________________ ,_____, _ _ _ ___________________________________________________________________________________________________________ od 19:00 do 21:00 Delovni cas: Delavnik mn Sobota ................ | Nedelja in prazniki od 7:00 do 19:00 Dežurstva Delavnik Sobota od 19:00 do 21:00 Nedelja in prazniki s Rdeča kapica nekoliko drugače Marina Grilj, vzg., Barbara Maljevac, pom. vzg., Vrtec pri OŠ Podgora Kuteževo. Letos smo se v vrtcu Podgora Kuteževo odločili, da bomo družinski dan s starši praznovali nekoliko drugače. S pomočnico sva najprej skušali ugotoviti, česa staršem in otrokom v današnjem času primanjkuje. Ugotovili sva, da starši zelo malo časa preživijo z otroki, ker so obremenjeni in zasedeni zaradi službe. Družinski dan sva poskušali izkoristiti za izvedbo aktivnosti, pri katerih bi se lahko otroci skupaj s starši sprostili, se razgibali ter ob igri »Rdeča Kapica« preživeli nekaj lepih trenutkov. Dan naj bi bil sestavljen iz kratke igre«Rdeča Kapica nekoliko drugače«, ki bi jo odigrali starši, kratkega kulturnega programa, razgibavanja na šolskem igrišču s starši, tekmovalnih iger, uživanja ob hrani z žara ter umirjanja ob glasbi. Odziv na druženje je bil zelo pozitiven, saj se je družinskega dne udeležila večina staršev, še posebej so bili vabila veseli ostali družinski člani. Srečanje je potekalo v šolskem parku pred vrtcem v prijetnem in živahnem vzdušju. Starši so aktivno sodelovali ter tako dali zgled otrokom. Ob zaključku smo ugotovili, da lahko, če si le močno želimo, upočasnimo kazalce ter naredimo nekaj dobrega zase in svoje otroke. Sklenili smo, da ponovno druženje ponovimo še kdaj. NAŠI NAJ MLAJŠI Izlet v bazen V vrtcu II. Bistrica smo prepričani, da se bo zgodnje vključevanje otrok v različne športne dejavnosti, veselje in doživljanje ugodja ob športnih aktivnostih zagotovo odražalo tudi v načinu življenja v naslednjih starostnih obdobjih. Športne navade in pozitiven odnos do gibanja namreč s časom postanejo sestavni del človekove osebnosti in njegovega sistema vrednot. In v ta namen smo se starejše skupine podale z avtobusom v Žusterno. Tam je plavanje potekalo pod strokovnim vodstvom učitelja plavanja Uroša Jenka. Otroci so bili navdušeni me pa tudi. dipl. vzgojiteljica Erika Iskra Tomažič, OŠ A. Žnideršiča, enota vrtec Igramo se v peskovniku Prihaja poletje, čas, ko se otroci najraje igrajo na prostem z mivko, vodo in drugim naravnim materialom.Tudi otrokom iz skupine Piki, najmlajšim v bistriškem vrtcu je igra v peskovniku najljubša. Mivko mešajo z vodo, sejejo, odtiskujejo modelčke v neskončnost pa jo nalagajo, presipavajo iz ene kangljice v drugo. Majhen peskovnik si morajo deliti še z dvema skupinama otrok. Sedaj ne bo več tako. Ob koncu šolskega leta so nam starši pripravili presenečenje - dobili smo nov peskovnik. G. Andrej Bergoč zelo dejaven kot starš in predsednik sveta staršev je dal pobudo, da igralo izdela sam. Tajev, Lucijin in Katjin očka so se odzvali za pomoč pri postavitvi. Otroci iz skupine Piki, Čebelice, Ribice ter vzgojno osebje smo neizmerno hvaležni za pridobitev, ki bo služila za ustvarjalno igro generacijam otrok. Maja, Nija in Ivanka, OŠ A. Žnideršiča, enota vrtec novem Uspešen zaključek Pregarskih Pikijev Skupina Piki iz vrtca Pregarje je šolsko leto zaključila z izletom v Podbeže. Ogledali smo si male živali družine Kinkela in iskali skriti zaklad. Ne boste verjeli, našli smo ga, se ga razveselili in ga poizkusili. Čisto na koncu je v naš vrtec priletela čebelica Maja, nas razveselila ter nam povedala veselo novico, da novo šolsko leto pričnemo v novih, večjih prostorih. Vsem skupaj želimo lepe počitnice in novih moči za novo šolsko leto. Otroci s Preg arij ter Romana in Anita. Kongres za mlade Besedilo: Sidonija Mozetič, Fotografije: Olga Knez, Borut Peric. V petek, 4 junija, popoldne seje v naravoslovnem centru Parka Škocjanske jame veliko dogajalo. Skupaj z učenci mreže šol parka je bil organiziran prvi kongres mladih raziskovalcev biosfernega območja Kras. Učenci osnovnih šol dr. Bogomirja Magajne iz Divače, Dragotina Ketteja in Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice in Podgore, Kuteževo so na kongresu predstavili svoje projektne naloge, ki so jih, pod vodstvom mentoric Nade Šircelj, Vere Frank, Anice Brožič in Mirjam Trampuž, izdelovali čez leto. V večini primerov so mlade raziskovalke in raziskovalci poglobljeno predstavili eno izmed dreves, ki rasejo v njihovi okolici, nekatere je zanimalo podnebje, spet drugi so se posvečali divjim orhidejam. Kongres je s pozdravnim nagovorom pričela direktorica PŠJ dr. Gordana Beltram, nato pa je s krajšim predavanjem nadaljeval strokovni udeleženec kongresa, dr. Mihael J.Toman, profesor na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Mladim udeležencem kongresa je nazorno povedal, kaj pomeni biti znanstvenik in raziskovalec, na koncu pa je podal tudi strokovno oceno predstavljenih projektov. Ob koncu kongresa je bilo poskrbljeno tudi za zanimiv glasbeni zaključek. Kako je narejen in kako zveni instrument didžeridu je vsem zbranim predstavil Aljaž Gorup. Izlet v Verono Urška Celin, 8.razred OŠ Podgora. V soboto, 5.6. 2010, smo s članicami pevskega zbora OŠ Podgora in OŠ Antona Žnidaršiča iz Ilirske Bistrice odšle na izlet v Verono. Na pot smo se odpravili že v zgodnjih jutranjih urah. Po nekaj urni vožnji smo končno prispeli. Ogledali smo si drugo največjo akropolo v Italiji in se po starem tla- kovanem trgu odpravili proti Julijinemu balkonu. Tam smo napisali nekaj ljubezenskih želja ter se počasi zopet odpravili proti avtobusu. Odpeljali smo se proti ZOO Safariju, kjer so se živali prosto sprehajale. Obiskali smo še živalski vrt. Videli smo živali, ki so nam bile že znane pa tudi nekaj novih. Veseli in polni novih doživetij smo odšli proti domu. d.o.o. SVEŽI KRUH, BUREK, KROFI, SLAŠČICE w Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.ojN! ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si \/ 'K TV'V 1 cS' - so 30. junij 2010 ZGODILO SE JE, ZGODILO SE BO Renesančna skupina Lonca Irena Hrvatin. Premski grad seje 6. junija 2010 premaknil za en dan v preteklost. Postal je prizorišče srednjeveških plesov, dvobojev in srednjeveških stojnic. Grof Devinski je namreč praznoval svoj rojstni dan. Med drugim si je z grajsko gospodo ogledal tudi plese skupine Lonca iz Škofje Loke, ki nas je s plesom, glasbo in z oblačili popeljala v čas renesanse. Ko sem gledala in poslušala njihove poskočne korake, se mi je zazdelo, da se le-ti izmenjujejo kot prave "matematične formule". S predsednico njihovega kulturnega društva, gospo Marjeto Lešnjak sva imeli kratek pogovor, v katerem mi je predstavila njihovo delovanje in organiziranost. Gospa Marjeta, letos vas ponovno vidimo, kako plešete grofu Devinskemu. Zanima me, od kje prihajate, od kdaj obstaja vaša skupina, ki navdušuje publiko z renesančnimi plesi? Naša skupina Lonca (ime izhaja iz prvotnega imena za Staro Loko iz 10. stoletja) obstaja že od leta 2004, samo kulturno društvo pa je nastalo leta 2006 v želji po organiziranem delovanju. Kakšna je glavna naloga društva, oziroma zakaj skupina oživlja in ohranja prav renesančne plese? Glavna naloga društva je obujanje plesov preteklih stoletij, da se ne bi to bogato plesno izročilo pozabilo. S svojimi nastopi se predstavljamo širši javnosti po krajih v Sloveniji, pa tudi v nekaterih izven meja. Kdo so člani vaše renesančne skupine? Člani Lonce smo ljubiteljski plesalci, ki redno vadimo v dveh skupinah: v otroški skupini plešejo deklice stare od 8 do 16 let, odraslo skupino pa sestavlja pisana druščina mladih po srcu. Ko vas človek gleda, se mi zdi, da plešete po "matematičnih formulah", ki jih morate imeti ves čas plesa v mislih; torej mora biti koncentracija na vrhuncu. Kako se naučite teh korakov, kdo ja vaš strokovni vodja? Umetniški vodji obeh skupin sta Irena Bevk in Gregor Krajnik. Učita nas sliko za sliko, osnovne korake moraš povezati, ponavljati. Res moraš vse imeti v glavi. Napak si ne smemo privoščiti. Vaje imamo vsak četrtek. Vodji pripravljata glasbo renesančnih skladateljev, hkrati sta tudi avtorja, scenarista, režiserja, scenografa,... Od kod vam viri, ki danes omogočajo poustvarjanje starinskih plesov? Naš trenutni repertoar se naslanja zlasti na nekaj znanih del o plesu, ki so nastala v obdobju evropske renesanse. To so: • knjiga Orchesographie iz leta 1589, v kateri je francoski duhovnik Jehan Ta-bourot pod lažnim imenom Thoinot Arbeau opisal plese, ki so se plesali v 16. stoletju; • zbirka The dancing master, ki je imela več dopolnitev in popravkov. Prva verzija je izšla leta 1651, zadnja pa leta 1728. V njej je glasbeni založnik John Playford zbral angleške podeželske plese; • knjigi italijanskega plesnega mojstra Fabritia Carosa: II Ballarino (iz leta 1581) in Nobilta di Dame (iz leta 1600); • knjiga Le Gratie d'Amore, katero je napisal Cesare Negri leta 1602. Tako lepe srednjeveške obleke in čevlje nosite, kje jih dobite oziroma kupite? Ne kupujemojih. Kupimo blago in potreben material, damo šivilji, ki vse ukroji po slikovnem gradivu, saj se tudi po zunanjosti poskušamo približati času, ki ga predstavljamo. Razmišljate, da bi uvedli "žive glasbenike", ki bi vas spremljali? Seveda, morda kar kmalu, stvar je že v dogovarjanju. Gospa Marjeta, najlepša hvala vsem članom skupine Lonca za lep nastop, vam pa se zahvaljujem tudi za pogovor in nasvidenje drugo leto na Premskem gradu. Velja? . ii-rorriiimA PARK RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h BREZNASNEGRE!_________ Kerglci otvorili predvajanje svetovnega prvenstva Kongresna in turistična agencija Fibula iz Radovljice je na gospodarskem razstavišču v Ljubljani organizirala oglede vseh tekem svetovnega nogometnega prvenstva 2010 na velikem zaslonu. Ogledov so se udeležili številni Ljubljančani, saj pravimo, da je nogomet potrebno gledat v družbi. Če pa je še velik ekran in dobro ozvočenje, potem pa se tako ali tako človek počuti kot da je ob zelenici. Uradna otvoritev vsega dogajanja se je zgodila v petek 11.6. 2010 ob 19.30 uri. Na odmeven nastop ob otvoritvi dogajanja je Kerglce izpod Ahca povabila generalna ma-nagerka omenjene agencije ga. Elizabeta Topolnik. »Navdušena sem nad vašim nastopom, sedaj mi je jasno zakaj potujete v Avstralijo« so bile njene prve besede, ko so Kerglci prišli z odra za nastopajoče. Vezi so se torej vzpostavile, ga. Elizabeta pa je Kerglcem obljubila nadaljnje sodelovanje z agencijo Fibula in še več podobnih in morda še bolj odmevnih nastopov. V prijetnem pogovori je Liza (tako jo kličejo prijatelji) fantom zaupala, daje navdušena planinka, zato sojo kavalirji takoj povabili na skupen naskok na Snežnik. Kerglci so tokrat ime občine Ilirska Bistrica ponesli v Ljubljano, naslednja velika cilja pa sta Avstralski mesti Melbourne in Sydney, kamor fantje potujejo pred božičem, do takrat pa imajo v planu posneti še CD zgoščenko. Z. K. IZ GIMNAZIJE ILIRSKA BISTRICA Denar sveta vladar? Denar že od nekdaj za ljudi pomeni vir preživetja. Kot že vsi vemo, pa na začetku obstoja ni imel iste vrednosti kot jo ima sedaj. Na začetku so imeli ljudje namesto denarja blagovno menjavo, kasneje je denar postal menjalno sredstvo, prvi pa so denar, oziroma kovance oblikovali v Mali Aziji, pred približno 2600 leti. Ker se nam je zdela predpisana tema Denar na tekmovanju Srečanje srednješolskih raziskovalk in raziskovalcev novejše zgodovine izredno zanimiva in aktualna, smo se dijakinje 3. A Gimnazije Ilirska Bistrica, Ana Klarič, Nika Bratovič in Martina Štemberger, pod mentorstvom profesorja sociologije in filozofije Gorazda Brneta, odločile, da pod drobnogled vzamemo še vedno aktualno gospodarsko krizo in raziščemo odnos ljudi do denarja v času pred in med gospodarsko krizo. Našo raziskovalno nalogo smo naslovile Primerjava odnosa do denarja pred in med finančno-gospodarsko krizo 2008/09 med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju v Republiki Sloveniji. Ker raziskovalna naloga temelji na sociološkem vidiku, smo si zastavile temu ustrezno hipotezo: Odnos ljudi do denarja v javnem in zasebnem sektorju se je zaradi finančno-gospodarske krize spremenil. Našo raziskovalno nalogo pa ne bi mogle narediti, če nam zaposleni vzasebnem in javnem sektorju svojih mnenj ne bi izrazili v anketah. Na podlagi anket in hipoteze smo za lažje razumevanje naše naloge izvedle štiri primerjave. S pomočjo teh primerjav, pa smo prišle tudi do ključnih ugotovitev. Ugotovile smo, da se odnos denarja med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju ni spremenil, ter da ljudje ne poskušajo storiti ničesar, da bi se krize čim prej znebili. Na podlagi teh ugotovitev, pa smo morale svojo hipotezo ovreči, saj seje izkazala za napačno. Ne glede na vse ure, ki smo jih zapravile za izdelavo naše naloge smo se izredno zabavale in se ob tem tudi veliko naučile. Naš trud pa je bil bogato poplačan tudi z drugim mestom, ki smo ga dosegle na omenjenem tekmovanju. Razpisana tema, tj. denar, je pritegnila tudi dijaka 1. A razreda, Svita Larisa, ki se je odločil, da bo ravno tako sodeloval na tem tekmovanju, in sicer pod mentorstvom profesorice zgodovine Sonje Počkaj Škrlj. Ker se sam ukvarja z numizmatiko, seje odločil, da se bo raje osredotočil na estetski videz kovancev na območju bivše SFRJ med letoma 1918 in 2010, zato je svojo raziskovalno nalogo naslovil Kovanci na območju bivše SFRJ med 1918 in 2010. Svojo raziskovalno nalogo o kovancih na območju bivše SFRJ je kronološko razdelil na pet glavnih delov, vsak pa se geografsko deli dalje. V prvem delu je Svit podrobno opisal monetarne razmere na bivšem jugoslovanskem področju pred letom 1918. V drugem je podrobno prikazal in opisal unifikacijo denarnega sistema po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države SHS. Tretji del je prikazal okupatorjevo dezorganizacijo bančnega sistema kraljevine Jugoslavije, v četrtem pa je orisan razvoj jugoslovanskega gospodarstva in financ po drugi svetovni vojni, vključno z ob- dobjem galopirajoče hiperinflacije. V petem, zadnjem delu, so opisane denarne razmere po razpadu socializma v Vzhodni Evropi. Tudi Svit si je za lažje razumeva j e postavil tri hipoteze. Prva seje glasila: Iz podob na kovancih lahko razberemo politično ureditev posamezne države. Izredno zanimiva hipoteza, ki si jo je postavil je bila, da je najlepši kovanec, ki je bil v uporabi na prostoru nekdanje SFRJ zlatnik Kraljevine SHS za 20 dinarjev. Zadnja hipoteza pa seje glasila: Zaradi številnih prednosti ljudje raje uporabljajo evro, toda kot valuta jim je bil ljubši tolar. Uvodna hipotezo je potrdil, saj so bili na vseh vrednejših kovancih držav z monarhično ureditvijo na eni strani njihovi vladarji, na drugi strani pa grbi ali različno zapisane nominalne vrednosti kovancev, imena držav in podobno. Drugo hipotezo je ovrgel, saj je na podlagi anket, ki sojih reševali dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica ugotovil, da je v skoraj 30% dijakom najlepši evrski kovanec. Zadnjo hipotezo pa je Svit potrdil na podlagi ankete, ki jo je izvedel na forumu Numizmatičnega društva Slovenije. S svojo raziskovalno nalogo, pa je tudi on na prej omenjenem tekmovanju dosegel odlično tretje mesto. Članek bi zaključile še z nekaj mislimi o denarju. »In denar je kot gnojilo, ki je dobro samo, če se ga raztrosite« (Francis Bacon). A prava mera je tako kot povsod, potrebna tudi pri denarju. Zato je Charles de Secondat Montesguieu modro zaključil: »Vrednost denarja je treba poznati: razsipneži ga ne poznajo in tudi ne skopuhi.« Pa še za pokojnino naj skrbim? Gregor Grmek, ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana, www.ilirika-dzu.si. Vsak, ki dela in je vrsto let delal, si zasluži dostojno pokojnino. Glede na to, da je demografska struktura v Sloveniji vse slabša in imamo vedno več starega prebivalstva, se verjetno marsikdo sprašuje, kakšna bo njegova pokojnina. Glede na to, da je finančna luknja v pokojninski blagajni vsako leto večja, se negotovost glede pokojnine le še povečuje. Tako bo verjetno moral v prihodnje vsak poskrbeti bolj za svojo pokojnino kot do sedaj. Kaj to pomeni, lahko na hitro dobimo predstavo, če pogledamo recimo britanski ali ameriški pokojninski sistem. V teh dveh državah poskrbijo za pokojnine nekaterih javnih uslužbencev, v principu pa lahko izplačujejo pokojnino tudi ostalim, vendar je to le za zagotavljanje socialne varnosti. Dejansko pa mora vsakdo za svojo starost poskrbeti sam, kar je običajno izvedeno na dva načina: Vsako podjetje, kjer je zaposleni delal, vplačuje določen znesek za posameznika v določene sklade ali pa podjetje da denar zaposlenemu in ta si sam ureja pokojninsko varčevanje. Slednje pri nas s strani države ni stimulirano, vendar za to lahko že sedaj vsak poskrbi sam. V splošnem je to izvedljivo tako, da posameznik vsak mesec nekaj privarčuje. Eden izmed načinov, kako ta privarčevan znesek še oplemenititi, je denimo, večini najbolj poznana oblika varčevanje (oz. vezava denarja) na banki. Drug način pa so lahko vzajemni skladi. Vzajemni sklad kot oblika varčevanja je primerna za vlagatelje v primeru, če vlagajo manjše zneske (npr. nekaj deset, sto evrov mesečno). To pa zato, ker z relativno majhnim vložkom vlagatelj postane lastnik razpršene košarice delnic, s tem pa se izogne morebitnim težavam, ki se lahko zgodijo posameznim podjetjem. Seveda vsakega pred odločitvijo zanima, kaj lahko pričakuje od donosov na banki in v vzajemnih skladih? Zakaj pa bi nekdo sploh vlagal v delnice? Na daljše obdobje so se delnice izkazale kot bolj donosne v primerjavi z recimo bančnimi depoziti. Tako je bilo mogoče od leta 1871 do danes v povprečju z ameriškimi delnicami zaslužiti okrog 10 odstotkov na leto, medtem ko je A— rp ~>7 nn \ ^— PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net / IZDELAVA NA EKOSOLVENTNEM TISKALNIKU BREZ OMEJITEV COMMERCE Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel: 05 / 71 00 320 fax: 05/71 41 124 e-mail: sneznik@kabelnet.net ■ LOGOTIPOV ■ PLOŠČE ZA GRADBIŠČA ■ PROTIPOŽARNE NALEPKE • OZNAČEVANJE PROSTOROV - NALEPKE ZA KMETIJSTVO ■ NALEPKE ZA STROJEGRADNJO - NALEPKE ZA VARSTVO PRI DELU ■ TALNA GRAFIKA ■ POSLIKAVA VOZIL ■ TRANSPARENTI ■ SVETLEČI REKLAMNI NAPISI I^ILIRIKA ) donos državnih obveznic (katerim so po donosnosti približno enaki tudi bančni depoziti) znašal okrog 5 odstotkov na leto. Podobno so se kot bolj donosne v povprečju na leto izkazale tudi delnice v Zahodni Evropi. Tam so delnice tudi v povprečju na leto pridobile pet odstotnih točk več kot varnejše naložbe (državne obveznice in bančni depoziti). Če predpostavimo, da delnice v povprečju pridobijo na leto deset odstotkov vrednosti, bančni depoziti pa pet odstotkov (kjer pa je donos bolj stalen za razliko od delnic). Vendar pa je vlagatelj pri delnicah zaradi višjega tveganja nagrajen za dolgoročnejše lastništvo delniške košarice. Če bi recimo vlagatelj vsak mesec (nadaljnjih deset let) namenil za varčevanje 50 evrov in bi imel vzajemni sklad deset odstotno donosnost, bi vlagatelj naslednjih dvajset let prejemal mesečno nekaj več kot sto evrov dodatne pokojnine. Če pomnožimo mesečni vložek, se pomnoži tudi mesečna renta. To pomeni, če bi vlagatelj mesečno vlagal sto evrov, bi ob istih predpostavkah vlagatelj prejemal 200 evrov vsak mesec naslednjih dvajset let. GOSTILNA s prenočišči m 14 irr Ema Deželak s p ' Dolenje 64 6254 Jelšane... tel.: +386 (0)5 / 71 42 648 I GSM: +386 (O) 41 / 747 657 m VINŠEK .ijlft*:***’ KRONIKA______ POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.5.2010 DO 15.6.2010 Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 17 kaznivih dejanj in sicer 7 kaznivih dejanj tatvine, 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, 2 kaznivi dejanji vloma in ogrožanja varnosti, ter po 1 kaznivo dejanje goljufije, zatajitve, ponarejanja denarja in povzročitve lahke telesne poškodbe.. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli in obravnavali 13 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vsem kršiteljem so bile izrečene globe, po končanem postopku pa so bili izročeni hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali tudi 5 kršitev javnega reda in miru, od tega so obravnavali 3 kršitve na javnem kraju in 2 kršitvi v zasebnem prostoru. V navedenem obdobju so policisti PP Ilirska Bistrica 1 osebi zaradi kršitve javnega reda in miru odredili pridržanje, ter ji izrekli ukrep prepoved približevanja določenemu kraju oz. osebi. Prav tako so policisti v navedenem obdobju eni osebi zasegli manjšo količino prepovedane droge in zaradi kršitve uvedli hitri postopek. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 11 prometnih nesreč, v 8 prometnih nesrečah je nastala samo materialna škoda, v 3 prometnih nesrečah pa so udeleženci utrpeli lahke telesne poškodbe. Obravnavali smo tudi 3 poškodovanja osebnih vozil na parkirnem prostoru, 7 primerov povoženja divjadi in 1 povoženje bika na železniški progi. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 1 kršitelja, enemu kršitelju pa smo zaradi večkratnih kršitev cestnoprometnih predpisov zasegli motorno vozilo. POSEBNA OPOZORILA! Z neizogibno hitrostjo se nam približuje začetek turistične sezone. Zaradi navedenega, vse udeležence v cestnem prometu pozivamo, da upoštevajo cestnoprometne predpise, se na pot odpravijo prej in so v prometu strpni do drugih udeležencev. Prav tako pozivamo vse občane k samozaščitnemu ravnanju v času, ko bodo zdoma. Kaznivih dejanj bo manj, če je manj priložnosti za storilce kaznivih dejanj, zato pozivamo vse občane in občankam, da se samozaščitno obnašajo, tako da ne puščajo vidnih znakov, da niso prisotni, da ne zastirajo oken z temnimi zavesami, roletami ipd. Več o samozaščitnem obnašanju si lahko občani tudi podrobneje ogledajo na spletni strani www.policija.si. MALI OGLASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Oddam stanovanje v Jelšanah, nasproti pokopališča. Novogradnja, 50m2, vse- Ijivo septembra. Info 051 346 340;_____________________________________________ Ugodno prodam skoraj nova hladilnik z zamrzovalnikom Candy in pralni stroj Bosch (3 kg).Info: 040640206;__________________________________________________ V najem ali prodajo dam enosobno stanovanje, adaptirano, z opremo ali brez v II. Bistrici; info: 041 637 165;_____________________________________________ Dvosobno stanovanje, adaptirano v okolici II. Bistrice dam v najem; info: 041 637 165;_______________________________________________________________________ Na Bazoviški 4a oddamo poslovne prostore - nekdanja avtošola Breza; info: 031 644 242;___________________________________________________________________ Na otoku Krku oddamo garsonjero; info: 031 837 981_________________________ Pomagam v gospodinjstvu, ugodno; 070 364 880_______________________________ Uglaševanje in popravilo pianinov in klavirjev z enoletno garancijo. Cena 40 EUR, Mirč-041391704.___________________________________________________________ Inštruiram italijanščino, lektoriram diplomske naloge, 040378888, Patricija; Jože Brenčič s.p. INŠTALATER ENERGETIK Kettejeva ul. 4, Ilirska Bistrica, e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408 VZEMITE DRŽAVNI DENAR IN PRENEHAJTE PLAČEVATI OGREVANJE __________NAU DeDietrlchO SOLARNI SISTEMI 150 €/m _________________Er3 WVterm PEČI NA POLENA 1.500 € ____________E3 VflLHER PEČI IN KAMINI NA PELETE 2.000 € ____________TOPLOTNE ČRPALKE ZA SANITARNO VODO 250 € TOPLOTNE ČRPALKE E3 šffEBEmfRON SApvo 1.000 - 2.000 € KDOR MISLI PAMETNEJE, TA SE GREJE NAJCENEJE i RD Bistrica organizirala prestižno tekmo Od 4. do 6. junija je na jezeru Mola potekalo Državno prvenstvo v LKO 2010 - Lov krapa z obtežilnikom.Tekmovanje šteje za kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki potekajo koncih naše dežele - na Slivniškem, Gradiškem, na Moli in na Šmartinskem področju. Skupni seštevek da zmagovalca in potnika na svetovno prvenstvo. Ekipe štejejo dva člana in eno rezervo. Lovi se 48 ur neprekinjeno. Vse ribe se nato izpustijo. Na odlično pripravljeni tekmovalni trasi na Moli je tako sodelovalo 13 ekip iz cele Slovenije, prve tri ekipe pa so imele v svojih vrstah tudi žensko predstavnico. Ulovili so skupno 216,85 kg rib oziroma 59 komadov. Največji ulovljeni krap je tehtal 12,50 kg. Uvrstitve so bile sledeče: 1. Brežice-48,700 kg, 2. Kranj - 43,950 kg 3. Novo Mesto - 25,400 kg 4. Vrnika - 23,700 kg 5. Dolomiti 21,900 kg RD se zahvaljuje svojim članom in drugim, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in organizaciji tekme, tekmovalci, ki pa so bili prvič na jezeru Mola so bili navdušeni nad lepoto in se bodo še vrnili na ribolov. TAPETNIŠTVO ŽELE/F== Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05 757 15 32, tel/fax: 05 757 31 74 Salon: Trgovski center Spar Pivka, Postojnska 18 a tel.: 05 757 06 43,tel/fax: 05 757 16 44 e-mail: tapetnistvozele@siol.com, www.tapetnistvo-zele.com ROKOMET mmm Članska ekipa rokometašic po enajstih letih dečki zasedli 3. mesto. V soboto, 5. junija smo se, kot vsako leto, spomnili pokojnih rokometašev naše občine in izvedli " Ličanov memorial ". Udarili sta se ekipi bivših rokometašic in rokometašev našega kluba. Najpomembnejši dogodekpa se je zgodil v soboto, 5. junija ob 20,00 uri. Prvič po petnajstih letih nam je uspelo sestaviti žensko člansko ekipo, sestavljeno iz igralk, vzgojenih v našem klubu, ki bo v sezoni 2010/ 2011 tekmovala v 1 .B državni ligi. V soboto so odigrale prvo prijateljsko tekmo proti ekipi RK Zvezda Logatec. Veseli smo, da so občani Ilirske Bistrice pokazali velik interes za to tekmo in upamo, da bodo ekipo bodrili skozi vse leto. Glede na to, da je šola končala, želimo vsem našim članicam in članom, od najmlajših, članov krožkov, mini rokometa, deklic in dečkov, kadetinj in članic in vsem ljubiteljem rokometa, da preživijo lepe in zanimive počitnice in da se ponovno srečamo in uživamo v rokometu. Zapisala: G. Grubič ••••• Za članicami, člani in vodstvenimi organi ROKOMETNEGA KLUBA ILIRKA BISTRICAje uspešno športno leto, saj smo zaključili tekmovanja v državnem prvenstvu v vseh prijavljenih kategorijah, izpeljali kadrovske spremembe in planirane akcije. V mesecu maju smo izvedli redni občni zbor RK Ilirska Bistrica, ki je bil hkrati tudi volilni, saj smo dobili novo vodstvo na čelu s predsednico kluba Gordano Grubič. Poskrbeli smo tudi za promocijo rokometa, saj nas je 24. maja 2010 obiskal slovenski reprezentant, naj- boljši strelec vseh časov v tej reprezentanci in igralec RK Celje Pivovarna Laško, ALEŠ PAJOVIČ. Najmlajše rokometašice in rokometaši so se družili z Alešem, tekmovali in dobili praktične nagrade. Obljubili so si, da se kmalu zopet srečajo. V počastitev občinskega praznika " 4. junij" smo organizirali tradicionalni, letos že 11. mednarodni turnir v rokometu, kateri je potekal 5. in 6. junija v športni dvorani pri OŠ A. Žnideršiča. V soboto so tekmovale ekipe v kategoriji deklic, kjer je naša ekipa zasedla odlično 3. mesto v močni kategoriji, saj so med ostalimi tekmovale tudi državne prvakinje v tej kategoriji, ekipa RK Kranj in pa ekipa iz Hrvaške - RK Rab. V nedeljo so tekmovali dečki, kategorije mlajši in starejši, kjer so ravno tako v obeh kategorijah naši KARATE Turnir mladih KIMON 2010 2010, ki je potekal v športni dvorani MORS v Ljubljani. Na turnirju je sodelovalo 135 tekmovalcev iz 12. karate klubov. Tekmovanja so se pod vodstvom trenerke Špele Muha udeležili tudi mladi bistriški karateisti, ki so osvojili naslednje rezultate: samezno, letnik 1995-1996 je slavila URŠKA JENKO, ki si je tako okrog vratu nadela še drugo zlato medaljo. V kategoriji kihon ippon kumite (dogovorjeni sparing) pri dečkih, letnik 2000-2002, pa je LUKA SA-MOKEC osvojil 3.mesto. Iskrene čestitke vsem dobitnikom! Shotokan karate klub Muha Špela Ilirska Bistrica. V soboto je karate klub Kimon iz Ljubljane organiziral turnir mladih Kimon V kategoriji kate ekipno, dečki letnik 2000 in mlajši, so fantje v postavi JAKA BLOKAR, ŽAN JENKO in MARKO PRIMC osvojili 3. mesto. V kategoriji kate ekipno, deklice letnik 1998-1999, so dekleta v postavi NIKA BLOKAR, TEJA JENKO in AJŠA TOMŠIČ BAZINA osvojile 2. mesto. V kategoriji kate ekipno, dekleta in fantje letnik 1993-1997, so URŠKA JENKO, ANITA JANEŽIČ in TEJA JENKO premagale vse nasprotne ekipe in tako osvojile 1 .mesto. V katah posamezno je pri deklicah, letnik 1997-1999, 6.-3. kyu, TEJA JENKO osvojila 3.mesto. Pri deklicah, letnik 1997-1999, 2.-0. kyu, je tudi ANITA JANEŽIČ osvojila 3.mesto. V kategoriji, dekleta v katah po- ATLETIKA________ Uspešen zaključek Vesna Boštjančič ••••• Mladi atleti in atletinje Tekaškega društva Bistre so svojo tekmovalno sezono zaključili z mladinskimi teki na daljših razdaljah. Po zaključku Notranjsko krške lige, kjer so se preizkusili v atletskih disciplinah, ki zahtevajo hitrost, moč, eksplozivnost in vzdržljivost, so se v zadnjih treh tekmah letošnje sezone preizkusili v vzdržljivostih tekih na 300, 600,1200 in 2000 metrov. Na Petelinjskem teku, 29. maja je tekmovalo 9 mladih atletov, izmed katerih sta se Lea Morano in Noemi Smajla povzpeli na stopničke, saj je prva osvojila 3. mesto, slednja pa 2. mesto v svoji konkurenci. Udeležili smo se tudi Knežkega teka, ki so ga domačini organizirali 5. junija na Ma-šunu. Izmed 6 naših tekmovalcev je bila najbolj uspešna Lea Morano, ki je v svoji konkurenci osvojila 3. mesto. Seveda pa je bila najštevilčnejša udeležba na našem 3. Bistrškem teku, ki je predstavljal tudi zaključek atletskih treningov in napovedal bližajoče se poletne počitnice ter počitek za naslednjo tekmovalno sezono. Podrobnejše informacije o Bistrškem teku in rezultatih si lahko preberete na spletni strani Tekaškega društva Bistre. Dan bistriškega tenisa 2010 V soboto 22. maja je za uvod v novo teniško sezono Tenis klub II. Bistrica priredil Dan bistriškega tenisa 2010. Ideja se je porodila na letošnjem občnem zboru. S tovrstno prireditvijo, ki naj bi postala tradicionalna, se sledi ciljem delovanja kluba in izvajanju programa dela za letošnje leto. Ena osnovnih nalog pri tem naj bi bil poudarek delu s članstvom in popularizaciji tenisa v širšem okolju. Namen prireditve je bilo srečanje s tekmovanjem in druženje vseh generacij članov kluba, staršev otrok in ljubiteljev tenisa. In res seje tega dne zbralo skupaj več kot 60 udeležencev, od tega 25 otrok, precej njihovih staršev in odraslih članov kluba. Prireditev je sovpadala z Dnem slovenskega tenisa, ki gajev Ljubljani istega dne priredila Teniška zveza Slovenije. V krasnem pomladnem dnevu, sicer s kratko pomladansko ploho, ki pa ni preveč zmotila dobrega vzdušja, seje uspešno odvijala predstavitev in druženje vseh generacij članov teniškega kluba. Z zaključnim finalom turnirja dvojic seje zavlekla krepko v polnočni čas. Vsem vabljenim, ki se vabilu niso odzvali je tako lahko žal za zamujenim dogodkom. Teniško znanje so najprej prikazali udeleženci šole tenisa in mladi tekmovalci v tekmovanjih, ki so potekala v naslednjih kategorijah: - MINI začetniki s sodelovanjem 5 udeležencev, zmagovalec Marko Hreno-vec - MINI tenis s 4 udeleženci, zmagovalec Luka Samokec - MIDI tenis s 7 udeleženci, zmagovalec Leon Batagelj - Starejši otroci, Šampanje turnir dvojic, z 9 udeleženci, zmagovalki sta bili Kristina Šlosar in Maja Udovič Tekmovanja pa so se zaključila s'Šampanje'turnirjem dvojic rekreativcev, ko je loparje prekrižalo 17 rekreativnih igralcev, članov kluba, zmagovalca sta bila Leo Jenko in Joško Iskra. Mlajši udeleženci so poleg medalj oz. pokalov prejeli tudi nagrade sponzorjev Babolat in Strunca. Druženje je bila dobra prilika za izmenjavo mnenj med starši in odraslimi člani ter spodbuda za realizacijo nalog, ki klub čakajo v tem letu. Ena najpomembnejših je nedvomno ureditev klubskih prostorov, saj so ti za normalno delo kluba neobhodno potrebni. NOGOMET Uspešna sezona za nogometaše Nogometni klub Ilirska Bistrica, se je skupaj z igralci, trenerji, starši in predsednikom Tomažem Ribičem uspešno prebil do konca sezone. Vsi skupaj, so v soboto 19. junija organizirali zaključno druženje na nogometnem stadionu. Med seboj so se pomerili igralci U-8, U-10 proti U-12 in skupna ekipa mladih proti staršem - očetom seveda. Mame so ocenile, da nima smisla igrati, saj mame vedno zmagajo. Selekcije kluba so v tej sezoni igrale tako: Selekcija U-12 je igrala v Primorski ligi in se uvrstila na 5 mesto. Selekcija U-10 je igrala v Primorski ligi in se uvrstila na 3. mesto. Selekcija U-8 je igrala turnirski sistem novo ustanovljene Primorske lige. Mladinska ekipa je nastopala v enotni Primorski ligi in zasedla 7 mesto. Članska ekipa je igrala uspešno v Primorski ligi in dosegla lep uspeh 3. mesto. Po koncu sezone sta se poslovila od aktivnega igranja Tomaž Gržina in Alen Rojc. Organizirala sta poslovilno tekmo na katero sta povabila vse igralce s katerimi sta igrala in se potila skupaj v dolgoletni nogometni karieri. Vabilu se je odzvala večina povabljenih. Po zaključku tekme se jima je predsednik kluba in vsa članska ekipa zahvalila za ves trud in čas, ki sta ga v vseh letih vložila v igranje za NK Ilirska Bistrica. U-12 Stojijo od leve:Baša Matija,Poklar Žiga,Tomažič Mitja, Stopar Jadran-trener,Furlan Andraž,Poklar Žan, Čepijo: Žnidarič Blaž,Možina Patrik,Ribič Matevž,Logar Nejc,Ribič Jaka, Šprohar Sebastjan, Vičič Žan U-10 Berginc Jože-trener, Sedmak Tevž, Lavrenčič Denis, Krebelj Jurij, Ribič Tomaž-predsednik, Jenko Žan, Urh Vladimir, Dorčevič Alex, Bizjak Lovro, Janežič Matjaž U-8 Stojijo: Udovič Rihard-trener, Straže Gašper, Anže Skok, Rok Čekada, Aljaž Dujc, Mai Gantar Sopar, Boštjančič Anže, Stopar Jadran-trener, Žan Durdevič, Aleks Ronzzulo, Leo Žunič, Čepijo: Jožko Berginc-trener, Sanabor Klej, Kreševič Simon, AnzelcJaka, Udovič Žan, Sedmak Jakob KARATE Članice tretje Shotokan karate klub Muha Špela Ilirska Bistrica. Karate zveza Slovenije je s pomočjo tehničnega organizatorja Karate kluba Polzela, v nedeljo, 6. junija v športni dvorani na Polzeli, organizirala Državno prvenstvo v ekipnih katah in ekipnih borbah za vse starostne kategorije. Na tekmovanju je nastopilo 142 ekip iz 38 klubov. Pod vodstvom trenerke Špele Muha so se tekmovanja udeležile 2 ekipi Shotokan karate kluba Muha Špela iz Ilirske Bistrice. Dekleta v postavi NIKA BLOKAR, ANITA JANEŽIČ in TEJA JENKO so nastopile v kategoriji kate ekipno, starejše deklice, vendar so svoj nastop zaključile po prvem kolu. Članska ekipa v postavi SAŠA ŠTEFANČIČ, DORIS BRNE in MAJA KAPLAREVIČ - na sliki pa so med članicami v nastopu za finale po tesnem izidu 2:3 v prid ekipi iz Velenja na koncu osvojile 3. mesto. Iskrene čestitke! KARATE 3. karate klubska tekma V petek, 28.5.2010, je v telovadnici osnovne šole Dragotina Ketteja v organizaciji Shotokan karate kluba Muha Špela Ilirska Bistrica potekala 3. KLUBSKA TEKMA. Vsi nastopajoči so lahko svoje znanje pokazali v treh disciplinah, in sicer v TEHNIKI, prikazu osnovnih karate gibov, v SPARINGU, prikaz osnovnih tehnik s partnerjem ter v KATAH, prikazu tehnik v točno določenem zaporedju. Mladi karateisti so odlično nastopili in osvojili naslednje rezultate: TEHNIKA začetniki 1. mesto DJELLZON ŠOPA 2. mesto DANE SIRK 3. mesto ALEKSIS IGNATOVSKIS 3. mesto AMADEJ NEMEC TEHNIKA rumeni, oranžni 1. mesto JAKA BLOKAR 2. mesto MARKO PRIMC 3. mesto NUŠA VALENČIČ 3. mesto LUKASAMOKEC TEHNIKA zeleni, modri 1. mesto AJŠATOMŠIČ BAZINA 2. mesto TEJA JENKO 3. mesto NIKA BLOKAR SPARING začetniki 1. mesto DANE SIRK 2. mesto DJELLZON ŠOPA 3. mesto NIHADA AHMETAŠE-VIČ 3. mesto ROK ČEKADA SPARING rumeni, oranžni 1. mesto ŽAN JENKO 2. mesto LUKA SAMOKEC 3. mesto JURE JURIČ 3. mesto JAKA BLOKAR KATE začetniki 1. mesto DJELLZON ŠOPA 2. mesto NIHADA AHMETAŠE-VIČ 3. mesto ALEKSIS IGNATOVSKIS 3. mestoTIMON BUBNIČ KATE rumeni, oranžni 1. mesto MARKO PRIMC 2. mesto LORI ZADNIK 3. mesto JAKA BLOKAR 3. mesto ŽAN JENKO KATE zeleni, modri 1. mesto TEJA JENKO 2. mesto NIKA BLOKAR 3. mesto AJŠA TOMŠIČ BAZINA V skupnem seštevku za najboljšega tekmovalca tekme je 1. mesto osvojil DJELLZON ŠOPA, 2. mesto si je prislužil MARKO PRIMC in 3. mesto je osvojil JAKA BLOKAR. Vsem nastopajočim iskrene čestitke! Zaključek uspešne sezone V petek, 11.06.20-10,je vtelovadnici na osnovni šoli Dragotina Ketteja potekalo še zadnje dejanje Shotokan karate kluba Muha Špela za sezono 2009/2010. Vsi člani kluba so ta dan opravljali zaključni izpit oziroma izpit za višjo stopnjo. V komisiji, ki je strogo opazovala vsak gib posameznika so bili: predsednik komisije Klemen Stanovnik, ter dva člana Matija Matijevič in Špela Muha. Karateisti so morali na izpitu pokazati vsa potrebna praktična znanja, " ' .z. ki jih je dobro vedeti in poznati pri ukvarjanju s kateri koli športom ter praktični prikaz karate tehnik. V treh sklopih, in sicer v TEHNIKI, SPARINGU in KATI so nastopajoči nabirali točke, ki jih je komisija na koncu preštela in spremenila v ocene. Vsi kandidati, ki so v vseh treh sklopih dosegli pozitivno oceno so tako opravili izpit in s tem pridobili višjo stopnjo. S tem dejanjem smo v klubu uspešno zaključili tekmovalno sezono in jo okronali s kar nekaj odličnimi rezultati ter tako zasluženo zaplavali v svet počitnic! Čestitke vsem! Novi organizatorji GHD Ferrari llirskobistriška gorsko-hitrostna dirka je dobila novega organizatorja. Na zadnji seji upravnega odbora krovne zveze AŠ2005 so sprejeli odločitev, da bo gorsko-hitrostna dirka v Ilirski Bistrici dobila novega organizatorja. To bo društvo SA-I, ki stoji tudi za organizacijo rallyja Saturnus. Dirka v Ilirski Bistrici bo letos potekala šele konec avgusta in ne več v tradicionalnem zadnjem julijskem koncu tedna. Za spremembo naj bi, neuradno, stalo tudi dejstvo, da se bližajo odločilne sodbe pri civilnih tožbah ponesrečenih gledalcev leta 1998, ki so bile vložene proti organizatorju in vpletenemu dirkaču Martinu Črtaliču. http://rally.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=2357 \___________________________________________________________________J Albis-Horvat & CO Pohorska 34, 2311 Hoče Tel./Faks 02-6185-863 GSM 041-408-591 že 18 let v suhomontažni gradnji Montaža gips plošč: mansardni stropovi z izolacijo, spuščeni stropovi, design stropovi, predelne stene, zidne obloge, po sistemu: RIGIPS PLAČO KNAUF GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 /328 746 e-mail: gciskra@volia.net -UfiH j, a. 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust rta določene artikle DOSTAVA NA DOM NIZKE GRADNJE ™M, Jj več informacij pri našem zastopniku: GSM: 041 688 665 m 0 rcB VZGOJA IN PRODAJA OKRASNIH RASTLIN ® SVETOVANJE IN NAČRTOVANJE BIVALNEGA OKOUA a UREJANJE OKOLJA a UREJANJE GROBOV 1LKA Ulica 7. maja 19, 6250 Ilirska Bistrica Tel/fax: 05/714-13-72 20%POPUST NA ZIMZELENE RASTLINE ZA ŽIVE MEJE m 08 - 12 0 0 0 13 - 17 SOBOTA 08" - 13' na tel. št. 041 / 567 882 lahko pokličete od 7 do 20 ure pomT NA ZIMZELENE RASTLINE ZA ŽIVE MEJE L A -T Tornado 50-letnica Katarina Škrab, avtor slike Mladen Iskra •« Športno društvo ljubiteljev terenskih vozil Tornado z naslovom v Novokračinah deluje že eno leto. V preteklem letu smo se udeleževali različnih srečanj in tekmovanj s terenskimi vozili po Sloveniji in tudi na sosednjem Hrvaškem. V letošnjem letu smo se tudi mi aktivno začeli pojavljati kot organizatorji in soustvarjalci prireditev povezanih s terenskimi vozili. 17. aprila smo sodelovali na čistilni akciji Očistimo Slovenijo, dodeljeno nam je bilo področje na Mali Bukovici, kjer smo odstranili kar nekaj avtomobilske pločevine. Odzvali smo se povabilu Slovenske vojske na dan odprtih vrat v Pivki 8. maja 2010 in se udeležili tudi vožnje s terenskimi vozili na tankovskem poligonu, 27. marca 2010 smo organizirali krajši road book, 29. maja 2010 pa smo se kot častni gostje udeležili občnega zbora ORC Šavrini in s tem izrazili podporo novonastalemu društvu v Slovenski Istri. 5. junija 2010 smo v počastitev praznika naše občine pripravili Turistično vožnjo Brkini 2010. Tega srečanja se je udeležilo lepo število terenskih vozil iz klubov iz primorske, gorenjske, dolenjske in sosednje Hrvaške. Vozila so začela vožnjo izpred bara Kudra, na placu pa smo se pridružili zboru starodobnih vozil Moto kluba Bistre in skupaj odpeljali panoramsko vožnjo po Ilirski Bistrici. Turistična vožnja Brkini 2010 je vsebovala 3 pomembne turistično promocijske postanke, katere smo želeli predstaviti našim udeležencem. Tako je bil naš prvi postanek pri gospodu Bogdanu Ljubiču na Mali Bukovici- postregel nam je z značilno domačo jedjo krompirjem v zevnci ter prikazal kako se kisa zelje. Naslednji postanek je bil na gradu Prem, kjer nam je gospod Branko Grahor s Smrj demonstriral kuhanje brkinske slivovke- katero smo tudi poizkusili. Naš tretji postanek na poti je bil na Turnu, kjer se gospod Franjo Penko ukvarja z ovčjerejo. Za pokušino nam je pripravil mlad ovčji sir in svežo skuto. Vožnjo smo nadaljevali skozi Podstenjšek v Šembije, pod Milanko skozi gozd v Vrbovo, kjer smo naše druženje zaključili v piceriji Kudra. Športno društvo ljubiteljev terenskih vozil Tornado se v sklopu izvedbe Turistične vožnje Brkini 2010 zahvaljuje vsem sponzorjem, zlasti našim gostiteljem. Zahvala gre tudi gospodu Oleniku na Premu, ker nam je odstopil prostor za parkirišče. Cilj in želja nam je, da postane turistična vožnja Brkini tradicionalna, z leta v leto z večjo udeležbo. Namen je predvsem druženje ljubiteljev terenskih vozil ter predstavitev raznih znamenitosti naše občine. Občina Ilirska Bistrica ima namreč veliko lepot in dobrot, ki jih lahko ponudi obiskovalcu, naše društvo želi na svojstven način del tega predstaviti drugim in tako poskrbeti za promocijo občine. Mladi gasilci v Pustolovskem parku na Bledu Peter Sedmak, Foto: Roman Zadel V soboto 19. junija smo kneški gasilci, kot nagrado za redno in vestno oa°Sl! obiskovanje gasilskega krožka, odpeljali naše mlade gasilce na izlet v Pustolovski park na Bled. Odhod izpred gasilskega doma je bil v zgodnjih jutranjih urah, saj smo morali biti na Bledu že pred deveto uro. Po prihodu ob vznožje žičnice smo se z njo zapeljali do parka, kjer so nas prevzeli usposobljeni inštruktorji, nas seznanili z opremo, njeno uporabo ter posebej opozarjali na lastno varnost ob premagovanju različnih ovir. Po uvodnih besedah in navodilih pa so si mladi gasilci z velikim navdušenjem dali duška na različnih plezalnih elementih, kijih ponuja park. Gasilski mentorji in starši smo jih s tal budno spremljali in bodrili. Po uspešno premaganih ovirah je sledila še okrepčilna malica ter spust s sanmi po poletnemu sankališču, ki je vsem dvignil raven adrenalina v krvi. Nekoliko utrujeni vendar nasmejanih obrazov smo se nato odpeljali proti domu. Izlet bo tako otrokom, kot tudi nam mentorjem, ostal v zelo lepem spominu in že se oziramo za novimi dogodivščinami za vztrajne udeležence gasilskega krožka. Društva Slovencev v Parizu Magdalena Svetina Terčon. Eno najstarejših slovenskih društev v tujini je Društvo Slovencev v Parizu, ki je 13. junija 2010 obeležilo 50-letnico delovanja. Društvo uspešno vodi Ana Stegu Vičič, po rodu iz Prema pri Ilirski Bistrici. V dvorani Slovenskega doma v Chatillonu se je zbralo kakih 200 udeležencev iz Francije, predstavniki šestih društev: ATSO, JADRAN, NANOS, TROURAINE-SLOVE-NIE, Društvo prijateljev katoliške misije v Merlebachu, predstavniki društev iz Belgije, Naš dom in France Prešeren, Slovenija v svetu iz Slovenije, kije izročilo častno priznanje društvu. Na povabilo predsednice je na tej pomembni prireditvi košček domovine predstavilo Kulturno društvo Kraški šopek iz Sežane. Kulturni program so poleg voditeljiceNataše Vičič povezovale prav pevke omenjene skupine, ki so pred kratkim izdale zgoščenko ljudskih pesmi s Krasa, folklorna skupina je zaplesala dva spleta, godci so zabavali obiskovalce tudi po formalnem delu druženja. Predsednica KD Kraški šopek Neda Lah je obiskovalcem namenila nekaj pozdravnih besed. Obiskovalce je nagovorila pesnica in predsednica Združenja književnikov Primorske Magdalena Svetina Terčon. Ob tej priložnosti je prebrala še svojo pesem Sonet domovini. Prav tako je svojo pesem prebrala slovenska pesnica iz Reimsa Mateja Bizjak Petit, ki je pred kratkim gostovala tudi v Sežani, kjer ima korenine. Gostujoča skupina je v Parizu izročila dobrote Krasa, teran - darilo posameznih vinarjev - in pršut - prispevek podjetja Kras, posredovala pa je tudi voščilo župana Občine Sežana Davorina Terčona. Poleg nastopajočih so na tradicionalnem shodu Slovencev obiskovalce počastili še akademik dr. Boštjan 2ekš, minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kije ob tej priložnosti društvu izročil dve častni priznanji; društvu in predsednici, dr. Janez Šumrada, veleposlanik RS v Franciji, Miro Petek, predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci po svetu ter gospod Kamin, žup-nik-delegat za Slovence v Franciji. Program je s pesmijo obogatila mlada lirična pevka Sheherezade s svojo učiteljico Lilijano Novak. Pevka je, med drugim, zapela pesem, katere besedilo je napisal pokojni Vili Stegu, sicer brat predsednice Ane Stegu Vičič, ki je bil zdomski duhovnik do leta 1989, uglasbil pa ga je Jože Trošt. Ob tej priložnosti je izšel zbornik o 50-letnici delovanja Društva Slovencev v Parizu, ki ga je uredila in pripravila predsednica društva Ana Stegu Vičič, predstavila pa Špela Trdina. V Zborniku je popisana pot društva od začetka pa do danes, z namenom, ki ga je uvodnih besedah jasno izrazila v urednica: »Trdno upam, da ta nova stran knjige ne bo ostala nepopisana in da se ne bo kot iztrgan list iz lepe knjige utopila v vrtincu neznancev. Prav tako na tem mestu izražam upanje, da bo ostalo jedro, ki bo slovensko izročilo ohranjalo kot celoto, se pravi tudi z duhovno razsežnostjo.« Da ima društvo pred seboj še dolgo pot, dokazujejo otroci, mlada recitatorja Noemie Petit, Loik Thiriet in Alexandre Radigue, ki je na klavirju zaigral nekaj narodnih pesmi. Formalni del prireditve seje zaključil z rezanjem torte. Neformalno druženje, prepleteno s slovensko besedo, pesmijo in plesom seje nadaljevalo do večernih ur. Vsi so občutili verze primorskega pesnika Alojza Gradnika »Srce pa klilo bo, kot klije seme«, ki so si ga gostitelji izbrali za geslo ob tako pomembnem jubileju. VETERINAR SVETUJE Pojatveni ciklus pri govedu razmišljanja W - ■ :■ ■ ■..■» Barka je pristala. Gašper Baša, dr.vet.med...... Že dalj časa se pojavljajo težave z brejostjo pri govedu, posebno pri tistih živalih ki se jih umetno osemenjuje. Zato bi na kratko opisal sam spolni ciklus pri govedu in možne vzroke za neuspeh pri osemenjevanju. Govedo so celoletno poliestrič-ne živali, kar pomeni da spolni ciklus traja celo leto, neodvisno od letnega časa (krajšanja ali daljšanja dneva). Spolni ciklus pri govedu traja 21 dni (varira lahko od 18 do 23 dni) in se deli na 4 dele Estrus ali pojatev je za lastnika živali najpomembnejši in najkrajši del, traja približno 18ur. Med pojatvijo žival za-skakuje druge živali, muka več kot običajno, se ob drgnjenju po hrbtu usloči, pade ji mlečnost, iz vulve se izceja bistra pojatvena sluz. Seveda pa dolžina ciklusa varira od 18 do 23 dni. Estrus ali pojatev se deli na aktivno in pasivno fazo. V aktivni fazi krava v pojatvi zaskakuje druge živali v čredi, v pasivni fazi pa druge živali v čredi za s ka kujejo njo, le ta pa se pusti zaskakovati.Tu se pojavi problem pri živaih, ki so privezane v hlevu, saj teh za n kov preprosto ne morejo izraziti, zato se orientiramo po ostalih znakih (mukanje, padec mlečnosti, usločenje, pojatvena sluz). Približno 45% krav ima dva dni po pojatvi krvav izcedek iz vulve. To pomeni, da smo pojatev spregledali ali zamudili, hkrati pa koristna informacija za sledenje ciklusa saj bo žival čez 19 dni verjetno v pojatvi. Pogosto je žival v pojatvi 11 dni po prejšnji pojatvi. To se zgodi, ko se v funkcijo vključi še drugi jajčnik, žival pa je v tem času povsem na mestu pripuščati. Nekatere krave ne izrazijo nobenega znaka pojat-ve in je pri njih skoraj nemogoče odkriti čas primeren za osemenitev. V teh primerih se poslužujemo hormonskih preparatov, s katerimi spravimo žival v pojatev neglede na to v katerem delu ciklusa je in jo nato pripuščamo. Toda tu se pojavlja vprašanje ali je po tem pripustu žival ostala breja in kako ugotoviti ali je čez 21 dni ponovno v pojatvi. Tu je rešitev le v preverjanju brejosti na roko ali s pomočjo ultrazvoka. Pri preverjanju brejosti na roko lahko to storimo od 3 meseca brejosti, z ultrazvokom pa že od 38 dneva dalje, vendar se prakticira pregled 42 dan ko je krava na srečo breja ali pa je v drugi pojatvi po osemenitvi in jo takrat ponovno pripuščamo. Naj na tem mestu še omenim, da je z ultrazvokom mogoče pri kobilah preverjati brejost že od 18 dneva dalje. Pogosto se pojavljajo vprašanja, kot so koliko mora biti stara telica ko jo prvič pripuščamo, koliko časa po telitvi naj se kravo pripušča, kdaj je najugodnejši čas za osemenitev. Telica naj bi bila ob prvem pripustu stara 14-16 mesecev ali ko doseže dve treti ni teže odrasle živali. Če sejo pripušča prezgodaj se žival ne razvije in ne doseže teže in okvirja kot bi ga sicer pojavljajo pa se tudi težave zaradi težkih telitev. Telice se prav zaradi težjih telitev osemenjuje s semenom bikov rjave pasme ali pasme limuzin, saj so novorojena teleta teh pasem v povprečju manjša. Idealen čas za pripust krave je približno 60 dni po telitvi, saj se v tem času žival sama, še posebno pa njeni spolni organi pripravijo za ponovno brejost. Če se pojatev pojavi prej kot v dveh mesecih, le to izpustimo in žival pripuščamo naslednjo pojatev. Če se pojatev ne pojavi v dveh mesecih, se lahko odločimo za uporabo hormoskih preparatov, s katerimi spravimo žival v pojatev. Najpogostejše vprašanje, ki se zastavlja je, kdaj v pojatvi je najprimernejši čas za umetno osemenitev. V tem primeru nikakor ne gre hiteti. Z umetno osemenitvijo namreč nekoliko skrajšamo pot ki jo morjo semenčeca prepotovati do svojega cilja, hkrati pa pride do ovulacije proti koncu pojatve. Tako je idealen čas za osemenitev 16-20 ur po začetku pojatve; če recimo opazite začetek pojatve danes popoldne je idealen čas za pripust jutri zjutraj ali dopoldne. Če j e osemenjevanje kljub upoštevanju vseh zgoraj naštetih ukrepov po več poskusih neuspešno se lahko poslužujemo še zdravljenja z izpiranjem maternice. Če je le to neuspešno lahko če je le mogoče kravo pripuščamo pod bika. Upam, da bo z napisanimi nasveti in razlago čez 9 mesecev na svet primukal kakšen teliček več. Neta ••••• Barka je pristala ob majhni mehiški vasici, kjer je bil ameriški turist postrežen z okusno pečenimi ribami, ki jih je pripravil mehiški ribič. Ko jih je pojedel ga je vprašal koliko časa je potreboval, da jih je ujel. Ne preveč, mu je odgovoril Mehičan. Zakaj pa nisi ostal na morju dalj časa in jih ujel več, radovedno sprašuje Američan. Mehičan mu je odgovoril, da je tako majhen ulov čisto dovolj za potrebe njegove družine. Američan sprašuje naprej: Kaj pa delaš v preostanku časa? Mehičan mu odgovori: Ja to je tako: veliko spim, malo ribarim, se igram s svojimi otroki, si vzamem siesto s svojo ženo, zvečer se dobim s prijatelji, popijem kako pijačo v njihovi družbi, kjer pojemo in igramo kitaro. Imam krasno in popolno življenje. Američan seveda ne odneha in pravi: Imam MBA s Harvarda, lahko ti pomagam. Začni več ribariti in presežek rib prodaj, dodatni denar vloži v nakup večjega čolna. In kaj potem, vpraša Mehičan. Zaslužil bi dodatni denar, s katerim bi kupil še večji čoln, kasneje bi kupil večjo barko in na koncu ladjo, kasneje bi imel lahko že celo floto ladij. Ne boš rabil prodajat ribe posrednikom, ampak bi jih neposredno sam tovarnam ali pa bi lahko imel celo sam svojo tovarno. Ko bi bil enkrat tako uspešen bi se lahko preselil v Mexico City, Los Angeles ali pa kar v New York. Od tam bi upravljal svoje veliko podjetje. In koliko časa bi potreboval za to, vpraša Mehičan. Dvajset ali petindvajset let, odgovori Američan. In kaj potem? Potem, no prijatelj moj, potem pa bi postalo res zanimivo, z nasmehom odgovori Američan. Ko bi tvoje podjetje postalo zelo uspešno, bi pa lahko kupoval in prodajal delnice, ter potem s tem zaslužil milijone! Kaj, milijone, res....in kaj potem, vpraša Mehičan. Ja, vidiš, prijatelj moj, potem pa bi se lahko upokojil, zaživel v majhni vasici ob morju, dolgo bi spal, se igral z otroki, ujel tu in tam kako ribico, si vzel siesto s svojo ženo, zvečer pa užival v petju in pitju s prijatelji. Nauk zgodbe je: Vedi, kam greš v življenju....morda si že tam. Vir: Avtor neznan V zgodbah in pravljicah je neprecenljivi čar zapleta in razpleta življenjskih situacij v katerih se nam razkriva rešitev ali pa sprejemanje tega kar nas v življenju toka. Predvsem pa, da se v njih prepoznamo kot liki, ki aktivno sodelujemo vtem čudežnem svetu nenehnih sprememb. Na stranski tir dajmo našo neuklonljivo resnost in svoj prav in svet se nam bo razodeval tak kot v resnici je poln prijetnih vonjav, barv in prijaznih ljudi. radio capris dobra družba _____ Tel.: 05/71412 07 Mob.: 041/424 974 OKREPČEVALNICA TRNOVO Posebna. Odlična. 3.Bistriški tek Razvrstitev absolutno do 20. mesta Moški 3. Bistrile! te vvww.fdbi5frc.org SEte ... V . J DJ, foto DJ in Ivan Kovačič... V soboto, 26. junija, je Tekaško društvo Bistre na Črnih njivah in na zdaj že dobro uveljavljeni 10-kilometrski progi izvedlo 3. Bistr-ški tek. Če smo si prvega zapomnili po veliki vročini, drugega po kratkem dežju, ki je tekače opral na začetku si bomo tega po plohi, ki seje vsula po koncu članskega teka, k sreči pa kmalu odvihrala drugam, tako da smo lahko najboljšim lahko že na suhem podelili medalje, pokale in nagrade. TD Bistre je, tako kot že lani, organiziralo cici tek, mladinske in članski tek. Mladinskih tekov se je udeležilo 55 deklic in dečkov, vseh skupaj pa je bilo enkrat več kot lani. Na startu so se zvrstili tisti najmlajši, ki so morali teči z rokico v očkovi roki, pa do mladink in mladincev iz zadnjega razreda osnovne šole. Poleg 13 domačinom smo gostili mlade tekače iz AD Posočje, TK Kobarid, AK Pivka, OŠ Dobravlje, AK Rudar Trbovlje, TD Burja Vipava,Tekaške šole Živko, ŠD Hotedršica, ŠD Tabor Žiri in iz Prijavna služba: prijave, informacije, srečke, vrečke. Tekaške šole Živko. Otroci so prejeli praktične nagrade in sladoled. Zadnji so se pomerili tekači člani. Teka se je udeležilo 130 tekačev, Nekaj sekund pred startom ob 7 7. uri 16 manj kot lani, konkurenca pa je bila dobra tako pri fantih kot pri dekletih. V moški konkurenci je teklo 97 tekačev, med njimi 17 domačinov, najhitrejši pa je bil Jernej Šemrov, ki je sicer tekel v kategoriji do 24 let. Progo je pretekel v 36 minutah in desetih sekundah. Štiri minute pa je bil od njega počasnejši najhitrejši Bistričan oziroma Preme Boštjan Kerma mestu v absolutni m. abs. št štev Priimek in Ime Letnik kat Kraj / klub čas Zaost. abs. 1 1456 Šemrov Jernej 1993 Moški A (do 24 let) ŠD Hotedršica 00:36:10.1 00:00.0 2 1320 Vojska Marko 1976 Moški C (30 do 34 let) AD Posočje 00:36:30.0 00:19.9 3 ' . 583 Grobelšek Marko 1972 Moški D (35 do 39 let) Magroma 00:37:17.5 01:07.4 4 5 562 1392 Stanič Ivan Albreht Borut 1969 1992 Moški E (40 do 44 let) TK Albona Extreme Moški A (do 24 let) ŠD Hotedršica 00:37:56.9 00:38:36.9 01:46.8 02:26.8 6 1171 Petrovčič Robert 1958 Moški G (50 do 54 let) AK Pivka 00:38:47.7 02:37.6 7 ; 627 Ljubas Dejan 1983 a ec oo Triathlon klub Rival Moški B (25 do 29 let) 00:39:30.0 03:19.9 8 1413 Krvina Srečko 1979 Moški C (30 do 34 let) ŠKD Vrh 00:39:36.1 03:26.0 9 10 1145 1457 Abram Marko Štor Aleš 1970 1971 Moški E (40 do 44 let) AK Pivka Moški D (35 do 39 let) Ajdovščina 00:39:45.5 00:39:56.4 03:35.4 03:46.3 11 12 13 11111 14 617 1312 558 1364 : Kerma Boštjan Ličen VValter Marič Blekič Ivan Mikuž Robi 1977 1967 1963 1976 Moški C (30 do 34 let) Prem Moški E (40 do 44 let) ŠD Kraški tekači Moški F (45 do 49 let) AK Kastav-Maraton Moški C (30 do 34 let) ŠD Hotedršica 00:40:11.6 00:40:42.8 00:40:46.9 00:40:59.4 04:01.5 04:32.7 04:36.8 04:49.3 15 16 580 561 Iskra Tilen Marič Blekič Dario 1991 1988 Moški A (do 24 let) KK Piama - pur Moški A (do 24 let) Pasjak HR 00:41:30.0 00:41:42.9 05:19.9 05:32.8 17 1195 Tavčar Cveto 1952 Moški H (55 do 59 let) ŠD Tabor Žiri 00:41:44.5 05:34.4 18 19 1343 1196 Kerkoč Matjaž Rodica Stojan 1971 1965 Moški D (35 do 39 let) TD Burja Vipava Moški F (45 do 49 let) ŠD Kraški tekači Sežana 00:41:48.0 00:42:038 05:37.9 05:53.7 20 1354 Kralj Stanislav 1970 Moški E (40 do 44 let) Matick 00:42:09.0 Ženske nanni, ki je progo pretekla v 40 minutah, najhitrejša Bistričanka oziroma Dobropoljčanka je bila Katja Rutar s časom 50 minut in 54 sekund. Na svidenje junija leta 2011! m. abs. Št. Priimek in Ime Letnik kat Kraj/klub čas Zaost abs. 1 581 Bonanni Valentina 1971 Ženske C (35 do 44 let) Trieste 00:40:27.9 00:00.0 2 587 Da Forno Daniela 1968 Ženske C (35 do 44 let) Atletica Cadore , 00:41:46.0 01:18.1 3 560 Alberini Suzana 1976 Ženske 8(25 do 34 let) Rijeka 00:42:34.9 02:07.0 4 1131 Lipušček Sergeja 1966 Ženske C (35 do 44 let) Idrija 00:43:50.0 03:22.1 5 1404 Kotar llijaš Jana 1970 Ženske C (35 do 44 let) Arctur Projektiva 00:45:16.5 04:48.6 6 1460 Bele Kristina 1974 Ženske C (35 do 44 let) Pivka 00:45:55.7 05:27.8 7 "'V;! 1217 Simčič Helena 1973 Ženske C (35 do 44 let) DLT Filipides 00:46:09.0 05:41.1 8 1211 Bošnjak Zorka 1977 Ženske B (25 do 34 let) ŠD Hotedršica 00:48:30.5 08:02.6 9 559 Miloševič Ivana 1983 Ženske B (25 do 34 let) RSD Uljanik Pula 00:48:36.4 08:08.5 10 592 Bobek Petra 1989 Ženske A (do 24 let) Fakulteta za šport 00:49:03.4 08:35.5 Jlllf 601 j Rutar Katja 1975 : Ženske C (35 do 44 let) TD Bistre 00:50:54.7 10:26.8 12 1339 Mavrič Tina 1970 Ženske C (35 do 44 let) DLT Filipides 00:51:13.6 10:45.7 13 600 ; Šunta Mojca 1980 Ženske B (25 do 34 let) TD Bistre 00:52:22.4 11:54.5 14 614 Brelih Nevenka 1985 Ženske B (25 do 34 let) Nova Gorica 00:52:48.1 12:20.2 15 : 1292 Artelj Jožica 1959 Ženske D (45 do 54 let) ŠD Hitre noge Senožeče 00:54:07.8 13:39.9 16 1470 Vitežnik Ceciljia 1994 Ženske A (do 24 let) ŠD Nanos Podnanos 00:54:12.1 13:44.2 17 1455 Breznik Kuklec Maja 1969 Ženske C (35 do 44 let) Ljubljana 00:54.27.3 13:59.4 18 611 Škrl Helena 1973 Ženske C (35 do 44 Dutovlje 00:54:44.4 14:16.5 19 lili 621 Žganjar Ana 1979 Ženske B (25 do 34 let) Ljubljana 00:56:17.7 15.49.8 20 578 Vassila Raffaella 1958 Ženske D (45 do 54 let) Trieste 00:56:36.1 16:08.2 Se zadnji napotki dežurnim na progah (40:11) na 11. razvrstitvi. Na Črnih njivah v soboto smo gostili tudi mednarodno konkurenco, kar je bilo najbolj očitno pri podeljevanju medalj in pokalov ženskam. Deklet je bilo sicer na startu 33, med njimi sedem domačink, najhitrejši pa sta bili Tržačanki in Rečanka. Zmagovalka je bila Valentina Bo- Najmlajši v zadnjem trenutku pred preizkušnjo na 300 metrov Boštjan Kerma, tretji v svoji kategoriji, sicer pa najhitrejši domačin 3. Bistrškega teka Deklice, rojene leta 1999 Poleg članov društva, ki so organizirali prireditev, so z delom na pomoč priskočili tudi drugi domačini, izvedbo prireditve pa so omogočili tudi letos zares številni sponzorji in donatorji, ki se jim za prispevek prav lepo zahvaljujemo: SPONZORJI IN DONATORJI 3. BISTRŠKEGA TEKA, 26. JUNIJ 2010 Župan Občine Ilirska Bistrica ANTON ŠENKINC in OBIČINA ILIRSKA BISTRICA, KOSIČ d.o.o Ilirska Bistrica, VVARVVICK d.o.o. Ilirska Bistrica, PROVITA INŽENIRING d.o.o. Ilirska Bistrica, PRO REVIZIJA, družba za revidiranje, d.o.o. Postojna, SB GRO d.o.o. Ilirska Bistrica, ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV Ilirska Bistrica, SPLOŠNO ZIDARSTVO BEKIM s.p. Ilirska Bistrica, FRANK PROIZVODNJA STROJEV, Valter Frank s.p. Gornja Bitnja, AVANTURA ŠPORT d.o.o. Ilirska Bistrica, PLAMA-PUR d.d. Podgrad, ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d., BELIN d.o.o. Ilirska Bistrica, AVTO MARTINČIČ d.o.o. Ilirska Bistrica, ACD-AVTOCENTER DODIČ d.o.o. Podgrad, AVTOULJAN Ilirska Bistrica, TELES TELEKOMUNIKACIJE d.o.o. Ilirska Bistrica, PIVKA PERUTNINARSTVO d.d. Pivka, HERBALIFE Maribor, IVAN KOVAČIČ Ilirska Bistrica, KZ METLIKA z.o.o. Metlika, POLZELA d.d. Polzela, PRIVAL, Valenčič Primož s.p. Ilirska Bistrica, SIB INŠTALACIJE d.o.o. Jablanica, KOMET METLIKA d.d. Metlika, MLEKARNA KREPKO Logatec, LJUBLJANSKE MLEKARNE d.d. Ljubljana,TRAP KLUB Ilirska Bistrica, CVETIČARNA POLONA, Polona Štembergar s.p. Ilirska Bistrica, SEGAFREDO ZANETTI d.o.o. Ljubljana, VINSKA KLET ŽORŽ Vipava, PIZZERIA MAESTRO Ilirska Bistrica, BANKA KOPER d.d. Ilirska Bistrica, BILKA, Vilotič Milan s.p. Ilirska Bistrica, TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO „BONITA" Ilirska Bistrica, CUORE d.o.o. Tomaj, FRIZERSTVO SUZANA, Suzana Vičič s.p. Ilirska Bistrica, TOMEX d.o.o. Ilirska Bistrica, FRIZERSKI SALON Demojzes Frančiška s.p. Podgrad, SIDARTA d.o.o. Ljubljana, JENEX d.o.o. Ilirska Bistrica, FOL DISTRIBUCIJA d.o.o. Sežana, ALEAS d.o.o. Kozina, TRGOVINA URŠA, Barbara Maslo Kosič s.p. Ilirska Bistrica, BAR ČRNE NJIVE, Helena Dekleva s.p. Ilirska Bistrica, PICERIJA PARK, Primc Liljana s.p. Ilirska Bistrica, PARFUMERIJA JELKA, ZeleTamara s.p. Ilirska Bistrica, OKREPČEVALNICA TRNOVO, Simon Urbančič s.p. Ilirska Bistrica, VOPEX d.o.o. Postojna, PETER VALENČIČ s.p. Harije, GOSTINSTVO - PIZZERIJA M&S, Joviča Kitanovski s.p. Ilirska Bistrica, TURISTIČNA AGENCIJA OAZA d.o.o. Ilirska Bistrica, TRGOVINA ORIJENT, Ličen Mojca s.p. Ilirska Bistrica, ČEBELARSTVO Šuštar Rude Ilirska Bistrica, A3, trgovina in storitve, Albert Logar s.p. Ilirska Bistrica, PELOTON, Borut Benigar s.p. Ilirska Bistrica, MENTOS Slovenija lnovnEownost je kOpe razvojnega pireheja Za GZS Območno zbornico Postojna, Vlado Vinšek S slovesno podelitvijo priznanj in diplom inovatorjem, se je 22. junija 2010 v Postojni uspešno končala tretja razvojna konferenca z naslovom Eko-inovacije; Inovacije za trajnostni razvoj. Namen konference, ki jo je organizirala GZS Območna zbornica Postojna v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo, je bil opozoriti poslovno in širšo javnost na inovativnost, ki je ključ razvojnega preboja regijskega gospodarstva. Na 8. razpis za izbor najboljše inovacije je prispelo najvišje število inovacij doslej. Območna Zbornica Postojna je 16 predlagateljem (podjetjem, podjetnikom in fizičnim osebam) podelila eno zlato, tri srebrna in sedem bronastih priznanj ter 19 diplom. Priznanja in diplome je prejelo 54 inovatorjev, od katerih se jih je 33 prvič vključilo v izbor. Finančni učinki, ki jih dosegajo realizacije inovacij potrjujejo, da se kritična masa inovacijskega potenciala povečuje, kot tudi, da se spreminja inovacijska kultura vtem okolju. Iz občine Ilirska Bistrica so bronasto priznanje prejeli trije predlagatelji (podjetje, samostojni podjetnik in osnovna šola) in njihovi inovatorji. Avtor Saša Zečevič in soavtor Tadej Iskra iz podjetja Iz-oterm Piama d.o.o. iz Podgrada sta sodelovala pri realizaciji dveh njunih poslovnih zamisli. V obeh primerih gre za nova izdelka na evropskem trgu, s katerim je podjetje dopolnilo proizvodni in prodajni program in tako povečalo svojo konkurenčno prednost pred ostalimi proizvajalci embalažnih materialov. Zahtevnim kupcem iz Japonske so ponudili kakovostno folijo (0,3mm+HDPE) za pakiranje monitorjev in televizijskih spre- jemnikov. Uvedli pa so tudi nov sistem vrečk iz PE-PP namenjenih za embaliranje izdelkov za avtomobilsko industrijo. Bronasto priznanje je šlo v roke samostojnemu podjetniku Valterju Franku iz Gornje Bitnje, ki je v izbor za najboljšo inovacijo predlagal nov gorilnik na pelete Jaka 30, novost na slovenskem trgu. Sodoben, uporabniku in okolju prijazen ter avtomatizirani gorilnik je nastal po zamislih skupine avtorjev v kateri so Janez Seleš, Andrej Frank in Damjan Valenčič. Tretje bronasto priznanje sta prejeli Osnovna šola Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice in Laura Novak, ki je za učence prvega razreda, ki obiskujejo oddelek podaljšanega bivanja in njihove učitelje, pripravila in v prakso uvedla novo metodo učenja in poučevanja poimenovano »S piko Nogavičko skozi šolsko leto«. Avtorica je to metodo podprla tudi z novim učnim kompletom, ki bo kmalu na slovenskem trgu. Diplome za inovativne dosežke v letu 2009 so prejeli še štirje predlagatelji (podjetje, samostojni podjetnik in dve fizični osebi). Podjetje Plama-pur d.d. iz Podgrada in njeni avtorji inovacij so prejeli štiri diplome in sicer: Leon Fajdiga, ki je predlagal izboljšavo izklopa transporterja blokov na 60 m žagi ob izrednem dogodku,; Sebastjan Ferlež, ki je predlagal izboljšavo za zmanjšanje obrabe transportnih trakov v procesu izde- lave gobic; Edvin Vrh pa je predlagal zmanjšanje števila operacij v proizvodnji HR visokoelastične pene, pri čemer je dosežen velik prihranek v proizvodnih stroških. Pri četrtem predlogu podjetja Plama-pur je skupina avtorjev v sestavi Bojan Gorjanc, Aleksander Gombač in Marko Šenkinc (slednji iz podjetja Mar-sen) pripravila in izpeljala računalniško podprto upravljanje razsvetljave v proizvodni enoti, katerega cilj je zmanjšanje stroškov porabe električne energije namenjene razsvetljavi. Bojan Gorjanc in Marko Šenkinc sta diplomo prejela za inovacijo »Upravljanje ogrevanja stanovanjske hiše z računalniško podporo«. Samostojni podjetnik Danilo Ivančič (DAIBO) in njuna avtorja Bojan In Mitja Ivančič so realizirali nov tehnološki postopek izrezovanja utorov v embalažnih vložkih za kovčke, s čemer so bistveno povečali produktivnost ob majhnem vložku za izvedbo izboljšave. Vilko Škrab iz Ilirske Bistrice je prejel diplomo za izboljšavo foto-voltaičnega sistema. Povečano izrabo sončne energije, ki jo uporablja na sistemu sončnih celic na svojem domu je dosegel z izboljšavo mehanizma za vrtenje sončnih celic po horizontalni osi. Branko Grahor, ki se ukvarja z nabiranjem in predelavo gozdnih sadežev kot dopolnilno dejavnostjo, je prejel tri diplome in sicer za rešitve, ki so povezane s trnuljami, sadeži črnega trna. Prva se nanaša na izboljšavo postopka obiranja trn ulj, druga na izboljšavo ogrevanja sušilnika za sadje, gozdne sadeže in zelišča s toplo vodo. S tretjo je avtor razširil asor-timan izdelkov iz sadežev črnega trna in ga kot prehransko dopolnilo ponudil na slovenski trg pod blagovno znamko »Trnuljčica«. POOBLAŠČENI ZASTOPNIK: BLT D.O.O. IDRIJA Ulica sv. barbare 6, 5ZBQ Idrija Teu.: + + 3B6 (0)5 3 74 36 60 N.C. FXx: ++3S6 (0)5 377 39 45 E-mail: b lt @ but.bi, www.blt.si INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN 2RAK0TESNA VRATA ^£22 vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo 929€ HORMANN garažna in industrijska vrata Jubilejna vrata Odlična kakovost po neverjetni ceni Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina VVoodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hormann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. ata EPU z debelin lamel 42/20 mm 875€ Podjetje za komunalne storitve Jeršiče 3, 6230 Postojna tel/fax: 05 726 45 47 e-mail: komus@komus-po.si = ikdIjo®^ s&rtsjjm© [pdJDPffld]®^ csgsMl® 'ooo Q betonski Bioterapija po metodi Zdenka Domančiča Bioenergija je kozmična energija, univerzalna življenjska sila, prisotna povsod okoli nas. Pred 5000 leti so jo Indijci poimenovali prana ali dih. Na Kitajskem ji rečejo či. Pri bioterapiji jo uporabljamo za uravnoteženje in krepitev človekovega energijskega polja. Naša terapija temelji na balansiranju energije v telesu, na uravnovešanju avre. Bioterapevt je le inštrument, medij, ki zna vzeti in posredovati informirano bioenergijo. Ta energija je namenjena zdravljenju vseh bolezni. Metoda je bila znanstveno preizkušena leta 1984 v Zagrebu, na bolnikih, ki jim uradna medicina ni mogla pomagati. Z metodo so bili uspešno ozdravljeni bolniki z gangreno, ki velja še danes za neozdravljivo bolezen. KJE ? Turistična kmetija Iva n koto vi, Prem 65 KDAJ? Terapije bodo potekale štiri dni zapored : od 10.5. do 14.5. v popoldanskem času od 17h do 20h Kontakt in dodatne informacije : 031 624 322 www.studio-lazarus.com Udeležba je mogoča izključno ob predhodni telefonski prijavi.