Goriea" izliaja vsaki torek in soboto. Ako pado na ta dneva praznik, dan poprej. Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankiraua pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Kokopigi dopisov se ne vračajo. GORICA „Gorica" stane na leto 10 K, za poi leta 5 K, za retrt leta 250. llpravništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetlurini St. 9. Za o^Iuhc se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. Posamezne Stevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. St. 63. V Gorici, v soboto dne 7. avgusta 1909. Leto XI. Kmefska slranka, ali lou na kmefa. Kmetska stranka, to je najnovejša past, katero so nastavili nekateri kori- stolovci našemu kmctu, da bi z njegovo poniočjo priplezaii na vrh in dosegli to, kar želijo. Kdoso voditeljite stranke? Javno kot voditelji te stranke nastopajo jeden advokat, ki mu je vsejedno ali doseže svoj cilj s pomočjo klerikalcev ali pa liberalcev. samo da ga doseže. Dalje vsi liberalni ljudski učitelji z de- žele in par placanih agitatorjev, katerim se ne zljubi delati in si raje z jezi- kom, katerega imajo dobro nabruše- nega, olajšajo svoj obstanek. Za kuli- sami pa stoji Andrej (iabršček, ki ima vse poprej navedene na vrvci, ki se pa boji se, javno pokazati ker ve, da ga velika večina našega ljudstva ne mara in da bi pokazil vsled tega s svojim javnim nastopom ves ta lov na kmeta. Liberalni učitelji, ki so pravzaprav še vedno najgorečnejši pristaši liberalizma, so uvideli, da z liberalizmom pri na- šem ljudstvu ničesar ne opravijo in nrav zaradi tega so sc navidezno o- blekli vplašč kmetskih strankarjev, da bi na ta način lažje preslepili naše ljudstvo in je pridobili za to, da bi po- slalo v deželni zbor može, ki so naklo- njeni njih zahtevam, ki bi bile, ako bi se uresničile, za gmotno stanje našega kmeta naravnost osodepolne. In da je temu tako, evo vam dragi kmetje dokaza. LJže pred kakimi desetimi ali dva- najstimi leti se je učiteljstvo navalilo na deželne poslance ter zahtevalo od njih, naj jim dovolijo in priborijo vsaj nekatera zboljšanja manjšega pomena. Jedva so to dosegli, predložili so novo- izvoljenemu deželnemu zboru nove za- hteve, s katerih izpolnitvijo bi bili -— tako so vsaj ustno zatrjevali — povsem zadovoljni in bi potem na to stran mi- rovali, Tudi tem željam učiteljstva se je v ^polni meri zadostilo. A novi šolski zakon je jedva za- dobil Najvišjo odobritev in stopil v ve- ljavo, predložili so zbornici deželnih poslancev nove zahteve, po njihovem ninenju — malenkostne, v resnici pa take, ki bi obtežile penzijski zalog v malih letih tako, da bi moral dež. zbor naložiti doklade na direktne davke v njill pokriije. V zadnjem zasedanju za- htevali so namreč, naj se zniža služ- bcna doba od 40 na 35 let ter naj se všteje stanarina v pokojnino. Dcželni zbor, ki se je dal natanko poučiti, kake posledice bi imele te „malenkostne" za- liteve na dežalne finance, je v zadnjem zasedanju odklonil te prošnje rekoč, naj razpravlja in sklepa o njih novi zbor. Ko so pa pri zadnjih deželno- zborskih volitvah zmagali kandidatje združenih liberalcev in agrarcev, ki so tudi dandanes ravnotako združeni, kot so bili takrat, ker ni ime „kmetska stranka" nič drugega nego zgolj slepilo za našega kmeta ter lov na njegove glasove, predložili so iiberalni učitelji liberalnim in agrarnim poslancem dne 7. septembra 1908 svoj racun za gonjo pri volitvah v podobi sledeče zahteve: „Kot mini in a 1 n i d o h o d k i z a 1 j u d s k o učiteljstvo imajo v e 1 j a t i i s t i d o h o d k i, k i j i h imajo pri p 1 a č i in p e n z i j i državni uradniki o d XI. do VIII. činovnega r e d a", namreč 1900 do 5400 K na leto". To je najmanj. kar zdai zahtevajo; a v kratkem se razko- račijo najbrže še bolj široko. Kaj pomeni ta najmanj za na- Šega kmeta, to smo v „Gorici" uže po- jasnili. Ako bi državasprejela p o 1 o v i c o s t r o š k o v z a 1 j u d s k o učiteljstvo, bi morali place- vati n a Š i trije slov. š olski okraji še najmanj 150 od stotne doklade na vse iz- ravne davke le v pokritje učiteljskih prejemkov; v na- sprotnem slučaju, ako bi država nič ne prevzela; pa najmanj 300 od sto. • In liberalni agrarni poslanci so pa vse te zahteve molče vzeli na znanje, kar znači, da hočejo vse storiti, da se zahteve teh liberalnih uciteljev tudi po možnosti uresničijo. Ti so tore,; ti pravi prijatelji na- šega kmeta in na ta nacin. kakor smo ravnokar povedali. ga hočejo osrečiti. Na shodih, katere prirejajo sedaj po deželi. ne zinejo o vsem tem niti best'üfce, ker vedo, da bi jih naše ljud- stvo takoj pognalo, ako bi mu hoteli o tem govoriti, pač pa farbajo ljudstvo z raznimi drugimi obljubami, o katerih so sami prepričani, da bi jih ne mogli nikdar izpolniti. Kraševcu obetajo. da mu bodo potrebili kamenje s senožeti ter mu jih spremenili v najlepše travnike; obljubujejo mu odpis davkov. Vipavcu in Bricu pa vstanavljajo vinarske za- druge, ki mu bodo vino prodajale po jako visoki ceni. S to zadnjo obljubo bodo najbrže malo Vipavcev in Bricev ujeli na svoje limanice. kajti dose- danji žalostni vspehi vinarskih zadrug, katere so imeli v rokah liberalci. ki so se sedaj prekrstili v agrarce. so odprle že marsikateremu kmetu oči. Ali ujeti znajo na te zanjke vendarle še marsi- katerega. Mislijo si pa: Pomagaj. kar more pomagati! In tako lovijo na vse mile načine našega kmeta samo za to, da bi jim pomagal spraviti v deželni zbor ljudi, ki jim so obljubili pomoč v dosego njih osebnih koristi. Zaraditega paopozarjamo pravočasnonaše ljudstvo. naj ne gre tem ljudem na limanice, ker če to stori, se bode kasneje gotovo ke- salo, a!i takrat bode že prepozno. Manifesracija kal. ideie. (Venceslav B e 1 e.) Spljet, 3. VIII. 09. iMladina vstaja! — Kakor junaki se dvigajo, polni ognja in navdušenja za svoje prepričanje, — ki se ga ne sramujejo, ki ga ne prikrivajo. ki ga jasnopokažejo brezsramote in brez stra- hopetnosti. Veličasten pogled na tekrepke, mlade čete, ki korakajo te dni po Spljetu. — Strmela je Reka, ko je gledala v pondeljek ob pol 8. zjutraj to ogromno število, ki je prenapolnilo parnik „Daniel örnö"; precej Duhovnikov, ki so se od- peljali v Dubrovnik na evharistični se- stanek, — večinapf^na dijakov, srednje- šolcev, akadeinjKg<«jiri bogoslovcev, ki so odhajali v $f)l^K na vseskupni dija- Ški sestanek. I#'. previdnosti je morala ostati v luki hrvaska trobrojnica s kri- žen na sredi še zastrta. ker je stala na obrežju ogromna množica, ki bi jo po- gled na to narodno-krščansko trobojnico morda preveč razburil, — kljub temu je mahalo na obrežju veliko občinstva od- hodnikom v prisrčno slovo. \'reme je bilo krasno in morje inirno: vsi potniki so bili pri najbolj.ši volji. Na Krku pod Malinsko vodo se je vkrcalo še par pot- nikov; ob \%4 smo dospeli v Zader. kjer je bil določen odmor 3/* Lire, a trajal je s.amo 10 minut. ker se je začelo zbirati na obrežju precej Italijanov, ki so z žvižgi pozdravili ladijo, potniki so jim odgovorili z „Ljepa naša domovina" in drugimi sličnimi komadi: nekemu hrva- škemu dijaku, ki se je drznil na kopno, so iztrgali narodni znak; na krov je priletelo par kamnov, dva bogoslovca sta bila ranjena z ostrimi kamni na glavi. — Hrvat Lesič in Slovenec Haf- ner Še drugi dan sta morala nositi ob- vezane glave po Spljetu: vrh tega je dobil kos peharja v glavo nek gimna- zijec iz Zagreba. Ko so se novodošli potniki vkrcali, je dal kapitan brž odri- niti parobrod od obrežja. Vendar je bilo v Zadru tudi precej Hrvatov. ki so z nav- dušenjem pozdravljali potnike in precej časa gledali za parobrodom z obrežja, — v neki nisi so od časa prihoda dokler nam je izginil Zader izpred oči mahale navdušene Hrvatice z narodnimi troboj- nicami v pozdrav, — potniki so se jim z živijo-klici in z vihtenjem klobukov navdušeno zahvaljevali. — Nemalo smo se začudili, ko smo nedavno za tem bli- žajoči se Pažmanu zaslišali streljanje. — Z daljnogledom sem opazil na obrežju vse polno ljudstva. priprostih kmetov a tudi nekaj dam. čisto v osredju popa z vihtečim robcem; vas je bila okrašena s trobojnicami; — vse ljudstvo je ma- halo s klobuki in predpasniki v pozdrav, — daleč je bil že otok za nami. ko je na krovu še vse odzdravljalo. — Prile- telo je mimo par jadrnic, — povsod po- zdravljanje. — posebno smo se čudili Na izlefu. Ker imam jaz povsod smolo, zato je bilo prav piramidalno takoj prvo uro, ko sem prišel izpod strehe. Sicer pa imamo v üorici sedaj „die Elek- trische" in človek se kar vsede pa je na kolodvoru — če gre po sreči seveda — a vedno ni tako. Luka in Matija — bila sta namreč dva stroja — sta jo prav inienitno pripihala pred peron ; še vrček piva seveda, kondukter že kriči in zvoni, dež se vlije znova, pa skok na vlak — ki je natlačen od prvegado zadnjega kotička. Bilo nas je kot sar- del v sodu. Moj znanec g. dr. P. je s pomilovanjem pogledal mojo belo ob- leko, kajti klopi so vedno polne saj in drugih takih lepih stvari, katere potnik očedi in potem prinese ua obleki do- mov. Da bi teh saj ne bilo, bože, človek bi res ne vedel, da se vozi po„drzavni" in še z brzovlakom. Sicer so pa vozovi drugače res fletni, le ljudi je preveč in pa posebno prtljage. Dva, tri, štiri ve- like kovčeke in pa še škatlja za klobuke ~~ to pride na vsak par — in teh se vozi sedaj na trumc. Tista škatlja za klobuke svoj čas ni bila v modi; dame so potovale najraj s čepicami; dandanes seveda nose vsaka tri ribniške rete s sabo v taki škatlji, ki je podobna nizki kadi za zelje. Vse to visi in leži nad glavami potovalcev. Neki gospod se je baje nekje prav skrbno ozrl na neko tako ropotijo, v strahu, da se zvali nanj — nasproti sedeča dama pa mu pravi, ne bojte se, ni nič takega, da bi se razbilo. Tako smo odšli iz Gorice proti Goreniskemu, seveda ne „con amore", ampak „con dolore". Dež je bil ob okna, tema je bila skoro v vozovih. Potovalci so vecinoma dremali, eni zi- jali v Sočo in nje „valove zeleno- modre", ki pa so bili že bolj umazano sivi. Posebno živa je bila moja soseda na desni, ki je svojo spremljevalko — menda sestro —- vedno opozarjala na vsak kamen, most ali stolp, češ: „Schau Franzi, sehau, wie schön !" Jaz pa g. dr. P. sve se razgovar- jala o tem in onem. Prišla sva počasi na razna čudna nemška iincna po na- ših krajih. Kake nestvore nam ponuja Nemec v tem oziru, to je že klasično. Ne mislim tu iinen, katera so naprav- ljena po jezikoslovnih zakonih v duhu nemškega jezika, te so večinoma sta- rejša in vsaj kolikor toliko pravilna. A nov tok je prišel v zadnjem času po „nemškem" mostu proti Adriji. Tako so naše poštene Avče, ali kakor se tudi sliši Avč — postale kar naenkrat Auzza. Anti to vendar ni posebno nemško, kaj ? Sam Jakob Grimm bi se ,!,razgrimal" nad tako oslarijo. „Crno prst* je neki brihtnež prenaredil kar v slavni „Schwarz-Finger", kar pomeni seveda filološko posebnost prve vrste. Da pa Nemci ne bodo zopet kovali ta- kih komedij kot so pokvare n. pr. Gorje- Göriach, Zagorica - Anritz, Želeče-Schal- kendorf(!), Gorjuše-Goriusch. seni jaz začel sistematično prestavljati slovenska imena v nemška - 1 e p a n e m š k a, ki tudi nekaj pomenijo namreč. Da se slavno občinstvo prepriča. kakovo blago imam pripravljeno. evo vam tu par drobtinic za poskušnjo. N. pr. Volčja draga -¦- Wolfsgruben, krasna beseda, ki kaže že vso nemško energijo. Prva- čina t. j. prva — tedaj Erstmanns- dorf. Plave — od plavati tedaj Schwimmhosenburg. Imenitno. kaj? Ba- tuje-Iiammerdorf in Cernice-Schwarzau. Kaj je Cernizza proti moji pristno- nemški besedi ? Nič. čisto nič. Schwarz — kar dobro izraža temen, mračen značaj germanski, au. srednjenemš. ouwe pa je pristna nemska korenika kot n. pr. v besedah Liebenau. Har- tenau itd. Naš Mrzovec so že Lain pre- krstili v letošnji vročini v „Monte Ge- lati" — nemško se pa imenuje „Gefro- renes". Dobro, posebno avgusta pri 45° C. Na Krasu je vasica Kroplje menda. To je seveda pokvarjeno iz „Kremplje". Kaj blagoglasno se to da povedati nemški „Kratzfus", kot „Nassenfuss" — za Mokronog. Meni se zdi. daje tisti imel bolj mokre možgane kot noge. ko je to fabriciral. Tako vidite. smo se za- bavali med vožnjo proti Podbrdu in g. dr. P. — ki sicer ni filolog -— predlaga kar naenkrat za Podbrdo pristno nem- sko besedo „Beimfuss" (namreč des Berges). Sicer ne vein, ali se bo vdo- macila. a Nemci vsckakor imajo v meni in v nje in dva pristna korenita delavca, ki vesta, za kaj se gre. Kadar so v zadregi, kar k meni, postrežem jim imenitno s svojo zbirko besed pod šifro „l:s ist erreicht". Predor v Pod- brdu je še precej dolg, a na Kranjskem je bil dež ravno tak kot pri nas na jedni, ki se je približavala parobrodu, na njej par gospodov in nekaj dam s solnčniki — vihrali so klobuki in solnč- niki; — „Živijo". — Leteli smo dalje kakor ptica. — Priletel je mimo parnik, — običajni žvižg, — v daljavi nekje drugi parnik, zamahnili so parkrat z zastavo! — Na krovu petje slovensko in hrvaško. Znočilo se je, na krovu so zagorele žarnice: na nebu brezštevila zvezd svetlih in jasnih; — mesec nena- vadno velik; od njega je bila srebrna luč v širokem pramenu čez vse morje. Ob deseti uri smo se bližali Špljetu ; krasen je bil pogled z morja na raz- svetljeno mesto. Ko je parobrod prvič zažvižgal, je bilo zaslišati nekje na morju ali morda celo z obrežja. a ne od hike, precej žvižgov v pozdrav; nekateri so osupnili, — a udje pripravljalnega od- bora so jih potolažili: „Ne bojte se, ima- mo nad 50 orožnikov v obrambo". — Ko smo se približali obrežju, pa je bil ves pomol in ves trg natlačeno poln. Kar pa je vse osupnilo. je bila čudovita tišina na obrežju in na parobrodu. — Zastavonoša je razvil zastavo — hrva- ško trobojnico s križem na sredi, — povelje: „Osem Slovencev pred zastavo. drugi Slovenci brž za njo, — Hrvati za njimi!" Pritegnili so most: „Naprej!" — Zavihrala je zastava in obenem je zadonela v noč „Liepa naša domovina": gologlavi pojoč krasno himno so se vsi- pali dijaki iz parobroda in občinstvo je gledalo in poslušalo odkritih glav. — le semtertja siamnik na glavi — Lahona ali socijalnega demokrata. Policija nam je napravila prostor med množico, — orožništvo z nasajenimi bajoneti in s puškami v roki nam je napravilo špalir. Ko je prišel policijski komisar naznanit. da je vse izkrcano, se je dvignila za- stava, v novo „Liepa naša domovina" in krepka armada je — v špalirju bajo- netov romala skozi starodavni Spljet, vsem prebivalcem v veliko začudenje. da nas je tolika armada; — med tem so seudeležniki evharističnega sestanka odpeljali dalje s parnikom. — V seme- nišču nas je čakal sijajen sprejem z razsvetljavo in godbo, po skupni večerji so se udeležniki razšli k prenočevanju. — Naslednjega dne, v torek je bila ob V29. v stolnici staroslovenska maša, ki jo je daroval pomožni škofsenjski Vučic; po maši je bil čisto miren a impozan- ten obhod po mestu. — To so strrneli zidovi Dijoklecijanovega mavzoleja. ko jo molila v njem ta mlada vojska, — to so se čudili zidovi starodavne palače krutega preganjalca kristijanov, ko so korakale med njimi čete nad 700 mla- dih in navdušenih vojakov za krščansko idejo, — to so strmeli Spljecani, ko so zrli to veličastno manifestacijo krščan- ske misli — v stolnici nekdanjega naj- Primorskem. Skoro nisem hotel tega verjeti, a kmalu sem se prepričal. ker sem videl prav pošteno mokre ljudi. G. dr. P. in par drugih gospodov so šli k Bohinjskemu jezeru. Čemu, res ne vem, zakaj vode smo imeli že v ßistrici dovolj. Jaz sem se vozil tisti dan še do Jesenic. Ona nemška darna, o kateri sem že prej govoril, je hotela tu kar znoreti, ko je videla z viaka napis „Deutsche Volksschule": „Wie schön ! „Franzi, das tut wohl!" Jaz bi pred- lagal, da se take napise prepove, ker so le v vznemirjenje potovalcev, po- sebno pa žensk. Če bi bila skočila skozi okno, kedo bi bil kriv? Pravzaprav sem mislil iti na Tri- glav, a na Jesenicah sem zvedel, da v dežju ni varno, ker se bojda vali doli po hribu takozvano prožno kamenje -- no in jaz sem bil kmalu mnenja, da je boljše, da ostanem tako. V velikem dežju sem jo odpihal čez Ljubljano nazaj doinov, kjer čakam lepega vre- mena kot medved v brlogu spomladi. 0 priliki še kaj. cenjena gospica; vem, da ste tudi vi gotovo še na kakem izletu, kjer se imate prav imenitno. Prosim, ali je tarn tudi dež ? hujšega sovražnika te ideje! — Sesta- nek je začel v mestnem gledališču. Slo- venci so zelo častno zastopani; svoje zastopstvo so poslali tudi Čehi in Po- ljaki. Po navdušenem pozdravu otvori- telja je bilo izvoljeno predsedstvo, — po volitvi predsedstva pozdrav predsed- nika. — za tem je stopil na oder sam župan spljetski. pozdravil zborovalce v imenu občine in jih bodril k resnemu delu! Ali Slovenci. ki takega v naši ljub- ljani nismo vajeni. — smo se nemalo začudili temii odlikovanju zbora od strani občine. Sestanek je prišel pozdra- viti tudi škofov zastopnik. ker je škof zadržan. Za tem je predaval jur. Rogulja o delovanju inteligence med narodom. — na kar je stavil resolucijo. naj bi se ustano- vila tudi med Hrvati dijaška zveza slična slovenski; resolucija je bila enoglasno sprejeta. Po referatu Butkoviča o dijaški organizaciji med Hrvati, je bilo stavlje- nih več resolucij, ki se tičejo organiza- cije in listov hrv. kat. dijaštva; — o teh resolucijah se bo sklepalo pozneje. — Omeniti bi bilo še morda, da so med kosilom stali v semenišču trije žandarji z nasajenimi bajoneti. drugi so patruli- rali po cesti do mesta. — Katoliški di- jaki so nastopili čisto dostojno in mirno, — impozanten utis je napravil že koj prvi začetek na nas vse mesto. — Došlo je že ogromno brzojavnih pozdravov. Dopisi. S Krasa. — Po sklepnem ra- čunu polovilo se je ves čas lovenja: 100.500 litrov kobilic ! To je pač ogromno število ! In to v 6 tednih po tri ure na dan. Lovilo je vseh šolskih otrok 1900; ž njimi je bilo 34 g. učiteljev in 115 paznikov. mož, ki so skupine po šest in šest otrok vodili. Otroci so bili tega jako veseli, ve- seli pa tudi. ker so dobili lepo odškod- nino —• plačilo. Veselo prepevajevračali so se domu s polnimi merami petFOljk. To so bili dnevi veselja! Skoda, da so prehitro minuli! Nekateri otroci prislu- žili so si 20 do 24 kronic. Nadzorovali so lovenje trije p. n. gospodje iz Gorice; vodja je bil blago- rodni gospod Fr. Gvozdenovič. nadzor- nik c. kr. kmet. kemič. poskuševališčav Gorici. Ta gospod je kaj lepo in vljudno oskrboval vsako zadevo ter jako spretno vodil dotična dela. plačila in sporočila c. kr. ministerstvu. Slava viadi! da, slava vladi, ki je v ta namen samo za Kras potrosila okoli 22.000 K. Ljudje so jako zadovoljni. Vspeh tega opazuje se povsod. In kako ne ? Koliko te grde golazni je s tem vni- čene? Koliko zalege končane! Prihodnje leto se prične to delo že meseca maja, ko bodo kobilice še mlade. — Izračunilo se je, da se je prihranilo in rešilo na dan okoli 125 cen- tov sena in sploh zelenja! Politični pregled. Rekonstrukcija ministerstva. Danes so skoro vsi politični krogi mnenja. da pride v jeseni gotovo do kake spremembe v Bienerth-ovem mini- sterstvu. Nemški listi pišejo, da se prično že koj po 10. avgustu med vlado in parlamentarnimi strankami pogajanja zaradi rekonstrukcije ministerstva. Iz kabineta bi pred vsem imel izstopiti pravosodni minister dr. Hochenburger, a odstopiti bi imela tudi finančni minister vitez Bilinski in minister javnih del dr. Ritt. Finančnemu ministru Bilinskemu bi bil po mnenju listov že določen na- slednik in sicer v osebi sedanjega gali- škega namestnika. Prihajajo vendarle do spoznanja. Dvorni svetnik dr. Ploj, ki se je to- liko jezil nad Slovansko obstrukcijo in „Narodno zvezo" in s tem tudi „Slovan- sko Enoto", je prišel zadnji čas vendarle do spoznanja. da to ne gre in da bi bilo tako počenjanje za Slovane pravo prav- cato herostratsko delo. Zato pa piše se- daj v svoji „Slogi", da je absolutno treba skupnega nastopa jugoslovanskih poslancev v državnem zborti. Tako je prav! Saj bi bilo jako grdo, ako bi ho- tel zrel mož zaradi malenkostnih oseb- nih ambicij škodovati započetemu delu, ki je edino v stanu rešiti avstrijske Slo- vane iz pod nemškega jarma. Tr/.aški deželni zbor. Včeraj je imel tržaški deželni zbor svojo drugo in zadnjo sejo v tem za- sedanju. Na dnevnem redu je bila edina točka in sicer overovljenje deželnozbor- skih volitev. Potrjene so bile vse vo- litve. — Vladni komisar je nato odgovoril na interpelacijodr. Rybaf-a in tovarišev, stavljeno v zadnji seji na namestnika princa Hohenlohe v zadevi natrošenih žebljev po državni cesti med Sv. Kri- žem in Nabrežino o priliki kolesarske dirke, katero je priredilo italijansko ko- lesarsko društvo „Liberi e forti" med Trstom in Korminom in, zaradi Cesar so vsi italijanski listi nesramno in skrajno žaleče pisali proti Slovencem, češ, da so omenjene žeblje Slovenci nasuli. Vladni odgovor na to interpelacijo končuje tako-le: Z ozirom na izid uradne preiskave se ni zamogla oblastnija prepričati da bi se moglo govoriti o atentatih, izvrše- nih od okoličanov in Kraševcev proti osebni varnosti udeležiteljev omenjene dirke. Na to so socijalni demokrati ulo- žili tri nujne predloge. S prvim so zah- tevali, naj tržaški deželni zbor protestira proti obstrukciji v državnem zboru; z drugim dvignenje carine na žito in kiuo ter takojšni sklep trgovskih pogodb z balkanskimi državami in s tretjim pred- logom so zahtevali uvedenje splošne, enake in proporcijonalne volilne pravice za tržaški deželni zbor in mestni svet. Za nujnost prvega predloga so glasovali le soc. dem. Druga dva predloga pa sta bila jednoglasno sprejeta. Veleizdajniški proces v Zagrebu. Nastič se prikazuje svetu v vedno čudnejši luči. V četrtek sta bili zaslišani dve priči in sicer dva Nastič-eva pri- jatelja. Jeden od teh je pod prisego izpovedal, da ga je Nastič nagovarjal, naj bi vrgel bombe v vladno palačo v Sarajevu. Drugi pa je izpovedal, da je nameraval • Nastič vreči bombe med vojaštvo. Nastič je raje odpotoval v Sara- jevo nego pa, da bi se pustil konfron- tirati z omenjenima pričama. Nevarnost vojne med Grško in Tursko. Kakor vse kaže, je vojna med Gr- ško in Turško neizogibna. Vojne pri- prave se vrše na eni in na drugi strani. Mihelidakis, generalni guverner otoka Krete, se je izrazil nekemu francoskemu novinarju med drugim tako-le: Turkiso pogumni na bojnem polju; mi to znamo iz lastne skušnje; a oni naj znajo, da mi ne odnehamo. Pripravljeni smo umreti vsi, zažgati svoja mesta in raz- rušiti njih zidove preje nego odnehamo. Kreta je stala Türke že veliko denarja in krvi, a takrat nas ne najde ner-i- pravljene. Drobne politične vesti. Bolgarski car Ferdinand obišče me- seca septembra sultana v Carigradu. — Porta je pozvala patrijarha, naj odstavi metropolita, ki je blagoslovil grško za- stavo, ki so jo v Kandiji razobesili. —¦ Porta je prejela vest, da so francoske čete prestopile mejo pri Gradi v Tripo- lisu. Porta je od francoske vlade zahte- vala pojasnila. — Na Švedskem je pro- glasilo štrajk okolo 250.000 delavcev, in sicer zato, ker je bilo odpuščenih iz to- varn na tisoče delavcev. — Objavljeno je uradno izvestje, iz katerega je raz- vidno, da je bilo v Barceloni in okolici bilo 27 razdejanih. Revolucijonarcev so aretirali 400. — išlezijski Poljaki so sklenili. da pojdejo v predstoječih de- želnozborskih volitvah v volilni boj skupaj s Čehi' proti Nemcem. — Srbski kralj Peter je nevarno bolan. Za „Š o 1 ski Do m" je došlo našemu upravništvu: Janko Barle, prebendar v Zagrebu 10 K, Anton Berlot, dekan v Kanalu 2 K. Ivan Murovec, dekan v Črničah 2 K, Ignacij Valentinčič, dekan v (Komnu 2 K. Franc Razpet, župnik na Idriji 2 K, Janez Leben, kurat na Libušnjem 2 K, Jožef Fer- folja, vikar na Trnovem 2 K, Blaž Grča, župnik v Šempasu 2 K, Lovro Juvančič, župnik v Dornbergu 2 K, Ant. Kosmač, župan v Cerknem 1 K. Domače in razne vesH. Smrtna kosa. — Dne 2. t. m. umrl je v Tomaju po 4-letni mučni bolezni č. g. Fran Svetičič, duh. v p. ter bil po- kopan po veleč. g. kanoniku-dekanu Mat. Sila dne 4. t. m. v spremstvu še 5 dru- gih duhovnov-sobratov. Priporoča se čč. gg. sobratom v blagi „Memento"! Umrl je v sredo zjutraj v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov v 80-letu svoje starosti podpolkovnik v p. gospod Karol vitez Catinelli. Pokojnik, rojen Goričan, je bil v našem mestu prav dobro znana in splošno spoštovana oseba. Bil je več- krat mestni starešina ter predsednik raz- nih dobrodelnih in patrijotičnih društev, kakor društva rdečega križa, društva veterancev ter društva za preskrbljenje izpuščenih kaznencev. Bil je tudi usta- novnik zdravilišča v Gradežu itd. itd. Bavil se je tudi z domačo zgodovino ter je v tem pogledu objavil več zanimivih spisov. Pokojnikovo truplo prepeljali so v vojaško bolnišnico, odkoder se je v petek popoludne ob 4. uri vršil pogreb. Truplo pokojnika so prepeljali na poko- pališče v Št. Petru, kjer so je položili v družinsko rakev. N. p. v m.! Na graškem vseučiliščusta bila pro- movirana doktorjem modroslovja bivša suplenta na goriški gimnaziji gospoda Niko Omersa in Avg. Žigon. Častitamo! Umirovljen je na lastno prošnjo ravnatelj državnih železnic v Trstu dvorni svetnik Ruff. „Centralna posojilnica". — Pod tem naslovom je zadnji „Kmečki Glas" priobčil notico, s katero se baha, da je razkrinkal „bojaželjne katolike"*) ter hoče dokazati, da „Centraina posojil- nica" ne posojuje denarja p o n i ž j i obrestni meri nego „Kmečka banka". V ta namen navaja „Kmečki Glas" nek konkreten slučaj ter omenja nekega po- sestnika, ki si je izposodil pri „Centr. pos." 3000 kron ter prihaja do sklepa, da je „C. p." računala omenjenemu po- sestniku obresti po 5"52%- Za danes povemo „Kmečkemu Glasu" le to, da je nesramno la gal. Prihodnjič pa bo- demo vso to lumparijo tega lovcanr kmetenatanko pojasnili. da bode naše ljudstvo vedelo, koliko sme verjeti „Kmečkemu Glasu", ki ne zna drugega negolagati, resnico zavijati in cigar glavni namen je, ljudstvo s 1 e p i t i. Naj opomnimo še pri tej priliki, da se nahaja zgoraj ome- njeni posestnik, ki si je izposodil pri „Cent, pos." 3000 kron v najbližji bližini urednikain izd aj atel j a „Kmeč- kega Glasa", Ivana Mrmolje. Vse Ji Je na poti. Zadnja „Soča" se huduje nad nekaterimi goriškimi du- hovniki, ker so se podali k duhovnim vajam v Ljubljano. Pravi namreč, da so š!i v Ljubljano zaradi tega, ker se bli- žajo deželnozborske volitve. Kaj imajo *) Kakor se vidi, agrarci nečejo biti katoliki. No. kai oa ? ! Sai vedno pravimo, da so to pri- opraviti goriške deželnozborske volitve zLjubljano?! To ve sania „Soča" in nihče drugi. Ta ,je pa res lepa; zato ker se bližajo deželnozborske volitvc, bi naši duhovniki ne smeli niti čcz prag svojega stanovanja brez Gabrščekovega dovoljenja. Prepričani smo, da bi bil Gabršček zadovoljen. ako bi inogel to tloseči. Jaz tebe s kruhom, ti mene s kamnom. -- Nehvaležen človek je vre- den, da se za njim zaluča kamen. Ni je grše nečednosti. kakor je nehvaležnost. V zadnji naši številki smo povedali, da je vrtojbenski konsurn deležen dobrot, katere rnorejo dati naši zadružni uradi v Gorici ter povedali, da imenovani kon- sum dobiva s posredovanjem „Goriške zveze" moko veliko ceneje, nego pri trgovcih, ker se je posrečilo naši „Go- riški zvezi" skleniti pravočasno z mlini ¦ugodne pogodbe. Vsakdo bi menil. da bodo vrtojbenski konsumarji vsaj toliko pošteni, da se skažejo hvaležne za to do- broto. Kaj še! Za to, da dobivajo dobro Jiioko zelo po ceni po zaslugi naše zveze, pravijo v svojera „Glasu", da to ni ni- kaka dobrota, ako dobivajo moko s po- sredovanjem „Zveze" 11 K pri kvintalu ceneje kot pri trgovcih, da to je le slu- čaj, a da vrh tega mokani zanič! Lump, kdor je to zapisal. Ako to ni no- bena dobrota, da dobivajo moko ce- neje, kaj pa je sploh dobrota ? In ako ni moka z a n i č, č e in u jo j e m 1 j e j o ? Naj jo kupujejo pri trgovcih! Na koncu pa se še pritožujejo, da j i m moka vedno zmanjkuje. Kakor se vidi, vkljub „slabi" kvaliteti le hrepene po njej in sicer takohre- pene, da jim vedno zmanjkuje. Ako jim zmanjkuje, je znamenje, da je dobra in po ceni. V nasprotnern sJučaju bi je Mrmolja ne jemal od .„Zveze". Jako čudno! Moka „Zveze" za nič, vi- soka cena, a vkljub tenau jim vedno zmanjkuje! Kaj naj rečemo taki prismo- jeni pisariji! AH je tisti, ki je pisal ne- umen, ali hudoben. Najbrže obojeJ Najbolj delaven poslanec Je Lojze ¦ŠtrekelJ, tako čitamo venomer v „Soči". Pa tudi čitamo, da najbolj zanemarjeno je kraško ljudstvo, katero zastopajo v deželnem in državnem zboru Štreklji. Kako naj si razlagamo to! Nikakor drugače, kakor da Štreklji malo de- Jajo za svoje volilce. Drugače sploh si ne moremo te reči raztolmačiti. Da, da, Štreklji znajo trte saditiin jih drago prodajati. Pa tudi naprav- Jjati prošnjena vlado za brez- plačno podelitev trt znajo Štreklji. To vedo dobro Kraševci in pa tudi naši čitatelji. Kraševci, ako so za- nemarjeni, po vsi pravici lahko delajo odgovorne za to zanemarjsnost trto- rejce Štreklje. Oni jih „zasto- paj o", njim so izročili vse zaupanje, od njih lahko tirjajo račun. Zane- rn a r j enost kraškega ljudstva pa kriči glasno nad Štreklji, ki so tekali po Krasu s koši obljub, a niso nič naredili kot le s trtami se pečali... Postopanje tržnega komisarja v Gorici, o katerern smo uže večkrat pi- sali, je tako, da bi bil skrajni čas, da se tega moža odstavi. Posebno z našim ljudstvom postopa kot turški paša. Za vsak nič šikanira naše ženice, ki prinesejo na trg prodajat sadje in zelenjavo. Večkrat se je zgodilo, da je z ničevim vzrokom vzel tej ali oni ženici jerbas, sadje in drugo. Te dni je pri- neslo na trg neko mlado dekle hriiške za izvoz. Komisarju pa so se hruške zdele nezrele ter je vzel celi jerbas in ga odnesel. Prisotni so se zgražali nad takim postopanjem, tembolj, ker so vi- deli, da so hruške za izvoz dovolj zrele. Nekdo iz Št. Andreža (A. Brajnik) se je potegnil za ubogo dekle, ki se ni ve- delo kam obrtniti ter je rekel, naj gre na glavarstvo se pritožit proti takemu krivičnemu postopanju od strani tržnega komisarja. Na te besede pa so se grdo zagnali navzoči magistratovci proti orne- njenemu Štandrežanu. — Cela zadeva menda ni končana in najbrže bo go- z našim ljudstvom, s cigar novci go- riški meščani nogate. 0 povzdigu kmečkega stanu se venomer čita v liberalno - agrarnem „Kmečkem (jlasu": Po shodih govore agrarni liberalci o tern povzdigu in 1 e o n i imajo patent za povzdigo kmeč- kega stanu. Sedaj pa poslušajte, dragi čitatelji, kdo pridiguje o tern povzdigu! Mari kak izobražen kmet, ki se je po lastni skušnji in pridnosti povzdignil ? Ne! Marveč tisti, ki niti svojega malega posestva ne mara ob- delovati, ki - e ne more sam niti toliko p o v z d i g n i t i, da b i m u kmetija toliko nesla, da bi od nje z družino živel. Ta človek tore] bo kmeta povzdignil, bo kmctom pomagal, ko si sam sebi ne more in n e z n a. Krnete uči obdelovati zemljo, samemu s m r d i kmetija; kmcne uči pridnosti, a sam ne dela nič kot kriči in zabavlja. Ali je še kateri, ki bi mu kaj verjel. Doma na polju naj bo! Tarn naj se pokaže napred- n e g a, sam naj se po s v o j i h n a u- kih povzdigne do blagostanja. potem šele naj gre med kmete ter jih pripravlja za tako gospodarstvo, ka- koršno je upeljal sam. Volilni imeniki za bodoče de- želnozborske volitve bodo na tukajšnjem municipiju izloženi od dne 9. pa do 22. avgusta t. 1. V tej dobi se imajo uložiti pri tuk. municipiju tudi morebitne re- klamacije. Izlet delavstva ljubljanske tobačne tovarne na Sv. Goro. — Danes se od- pelje iz Ljubljane na Sv. Goro kakih 400 delavcev ljubljanske tobačne to- varne. V Gorico dospejo jutri ob 3. in pol uri zjutraj ter se podajo naravnost na Sv. Goro. Ob 7. uri zju- traj bo na Sv. Gori sv. maša in pridiga. Po končanih pobožnostih se vrnejo v Gorico, kjer opravijo na Kostanjevici po- poldansko sv. opravilo. Ob 7. uri zveČer se vrnejo nazaj v Ljubljano. Železnico Gorica-červinjan prično v kratkem graditi. Delo je prevzela tvrdka Madile & C. Elektrifikaclja železnic. Že v času, ko so gradili Železniško progo državne železnice Trst-Celovec-Št. Vid ob Glini, so mislili vpeljati električni obrat na progi Trst-Celovec. Ali zaradi nepopolnih študij in ker niso bili gotovi vspeha so to misel pustili. Sedaj se pa resno pri- pravljajo elektrificirati železnice ter so že proge znane, na katerih se mislijo napraviti tozadevni poskusi. Tako je naprimer že izdelan podrobni načrt za progo Opčine-Trst ter za premikavanje na tržaškem državnem kolodvoru. Izbrali so to progo za poskuse radi velikih tehničnih težav, katere pridejo tu v poštev, kakor n. pr. veliki padec, mno- gobrojnost predorov itd. Pozneje mislijo elektrificirati sledeče proge:Trst-Herpelje- Kozina, Trst-Sv. Sava, Gorica-Ajdovščina, potem celo Tursko ter Bohinjsko že- leznico. Pametna prepoved. — Tržaško na- mestništvo je izdalo na vse občine v deželi ukaz, ki stremi za tern, da se izda od strani občin čim manje dovoljenj za ptičji lov. Namestništvo utemeljuje to naredbo s tern, da so „tičarji" po ne- katerih krajih popolnoma uničili vse ptice, vsled Cesar se je pojavila v do- tičnih krajih velika množina mrčesov, ki jih navadno pobirajo ptice. Vojaške vaje. — Vaje 55. brigade se bodo vršile med Sežano in Divačo. Vaje 56. brigade, h kateri spada v Go- rici nastanjeno vojaštvo, se pa bodo vršile pri Rakeku. Divizijske vaje se bodo vršile pri Postojni. Strela je ubila v torek zvečer v Kronbergu v materinem naročju 10-me- sečno dete, ki je ostalo koj mrtvo. Mati, ki je dete pestovala pri ognjišču, se je v tern trenutku zgrudila z detetom vred. V tern hipu pa je prišel v hišo njen so- prog, ki je skočil k soprogi in jo jel stresti. Dolgo časa je bila v nezavesti. Dete pa so mrtvo pobrali s tal. Od osebne dohodarine za 1. 1908. dobi 105.459 K, Kranjska 202.415 K, Trst 316.262 K, Stajerska 895.094 K, največ Nižje Avstrijska, namreč 5,756.013 K. čekovnl denarnl proroet. katerega so vpeljali še le prcd jednim letom v Nemčiji, se bode v kratkem združil z avstro-ogrskim. 'Sa po toči ponesrečene Stajerce. — Kakor je znano, jc dnc 24. julija uni- čila sirašna toča ne le ves poljski pri- delek / nekaterih občinah ormoškega, mariborskega in šentlenarskega okraja, marveč je napravila tudi na poslopjih velikansko žkodo. i5koda znaša na mi- ljone. Zen.ija izgleda kakor opustošena. Ljudstvo je zbegano in prestraseno. Beda in pomanjkanje, mu zreta že iz bližnje bodočnosti v eči. Da se pritečo poškodovancem vsaj nekoliko v pomoč osiicual se je po- možni odbor, ki se obrača do vsega slo- venskega ljudstva s srčno prošnjo. da pomaga hudo prizadetim prebivalcem. Vsak dar se bo hvaležno sprejel. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na naslov: J(ftsip Ozmec. župnik in dež. posl. St. Lovrenc na Draws ken polju. Cirilica v šolah prepovedana. lir- vatski opozicijonalni listi pišejo, da na- merava hrvatska vlada v kratkem izdati naredbo, s katero bode cirilica odprav- ljena iz vsih javnih šol na Hrvatskem. Toča v ljubljanski okollci. V sredo je padala po ljubljanski okolici dvakrat izredno huda toča. Toča je bila debela kot jajca. Mnogo lastovic in drugih ptic je toča pobila. Pobila je tudi vse polno šip ter uničila po nekod ves poljski pridelek. Toče je bilo toliko, da jepo raznih krajih bilo vse belo po tleh. kakor. da bi bil zapadel sneg. Škodo cenijo nad 1.000.000 kron. Droblinice. Z letalnim strojem s Francoskega na Angle ako. — Pred nekaj tedni je razpisal neki angleški list 1000 funtov nagrade onemu. ki prvi poleti preko morja s Francoskega na Anglesko. Ogla- sil se je za to mladi Francoz Hubert La- tham, ki se je vzdignil s francoskega obrežja preko morja v smeri proti An- gleški. Ko pa je bil dva kilometra preč od obrežja. je padel z letalnim strojem v morje. ki so ga pa francoske torpe- dovke resile. Torej ni imel sreče. V tern času se je pa oglasil neki drugi Fran- coz star in hrom človek, Louis Bleriot. V zrak se je vzdignil predminulo nedeljo zjutraj s francoskega obrežja v smeri proti Angleški. Sreča mu je bila mila. V 32 minutah je preletel 50 km in tako prišel preko morja na Angleško. Nepre- gledna množica ga je pričakovala na angleški obali, ki mu je prirejala burne ovacije. Bleriot je torej dobil nagrado 1000 funtov. — Mladi Latham pa je pred- minuli torek spet poskusil srečo s po- pravljenim letalnim strojem. Bil je uže skoraj na angleški obali (manjkalo je le 2 km), ko se mu je letalni strojgpo- kvaril in tako ž njim vred padel v morje. Zeppelinov zrakoplov v Kolinu. Zeppelinov zrakoplov je dospel v cetr- tek srečno v Kolin. Prit^akovala ga je velikanska množica, ki ga je pozdravila z največjim navdušenjem. Vse polno ljudi je splezalo na strehe his in zgo- dilo se je tudi več nesreč. Padlo je namreč s streh več oseb, posebno otroci so se hudo poškodovali. Požar v Ozaki na Japonskem. - Požar v Ozaki na Japonskem je te dni uničil 15.368 his, med temi 11 uradnih po- slopij in osem šol ter štiri banke in mnogo tovarn. V štirih dnoh iz Amerlke v Evropo. V torek je dospel v Bremen parnik se- veronemškega Lloyda „Lusitania", ki je v 4 dneh priplul iz New-Yorka v Bremen. Ne izseljujte se v Ameriko lah- komlselno! Minoli teden je bilo na Ellis Islandu pri Novem-Yorku 816 možkih in 241 ženskih obsoienih, da se vrnejo Tatvina v vlaku. Neki avstrij- ski grofici je bilo pokradenega na poto- vanju v Karlove vare, med tern, ko se je mudila se svojo družbo v jedilnem vozu perila, zlatnine. in denarja za 64.000 frankov. Zaprli so dva sumljiva sopot- nika, katera pa odločno tajita in tudi nimata več ko 60 frankov denarja. Gospodarske vesfi. Nova rastlinska bolezen. V Šem- pasu in sploh v Vipavski dolini se je menda leta 1908 prvič opazila neka bolezen na hrastovem listju; dočim je prvo leto bolezen prijemala le mlade rastline. se je tekočeleto razširila tudi na stara drevesa. Posebno mladi grmi ra- stoči iz starih^štorov so s to boleznijo tako napadeni, kakor da bi bili posuti z moko. C. kr. kmetijska bakterijologična postaja za varstvo rastlin na Dunaju je to bolezen opazila tudi po drugih de- želah. Zdaj nabira poročila od svojih poročevalcev v državi. ^empaski g. po- ročevaiec je poslal na Dunaj hrastove vršičke, napadene od te bolezni; poslal je pa tudi vrtni Luonvmus. kateri je tudi napaden od podobne bolezni. Dne 2. avg, t. 1. je došel z Dunaja odgovor, da je Euonymus napaden od bolezni „Oidium erysiphoides". Obenem isti za- vod priporoča kot dobro sredstvo proti tej bolezni drobno zmleto žveplo (ne žvepleni cvet!) Poiskusimo! Št. 1727. Natečaj. V šolskem okraju goriške okolice se razpisujejo v deflni- tivno nameščenje: 1. mesto nadučitelja na štiri- razrednicah v Rihembergu in Sol- kanu, na trorazrednici v Ajdov- ščini in^ na dvorazrednicah v Bu- kovici. Crničah, Opatjemselu, Oze- Ijanu, Ročinju in Sovodnjah; 2. mesto učitelja-voditelja na enorazrednicah v Dolu pri Opat- jemselu, na Gradišču, v Ločniku (slov. sola), Orehovljah, Vedrijanu, Višnjeviku, Zaloščah, Dolenji Bra- nici, Gabrijah pri Šmarjah, na Otlici, pri Sv. Tomažu, na Go- renjempolju, v Kalu, Ligu. Lo- kovcu, pri Murovrcih, v Plaveh in pri Voglarjih; 3. mesto potovalnega učitelja za St. Maver, Podsabotin, Gorenjo Tribušo, Krtovšče in Srednje- Kambreško ; 4. mesto učitelja na stiriraz- rednicah v Dornbergu, Podgori, Solkanu in Rihembergu ter na trorazrednicah v Štandrežu, Mirnu, Renčah, Vrtojbi, Ajdovščini in Sv. Križu; 5. mesto učiteljice na štiri- razrednicah v Solkann in Rihem- bergu, na trorazrednicah v Renčah, Vrtojbi, Ajdovščini in Sv. Krizu, na dvorazrednicah v Bukovici, St. Ferjanu, Kozani, Oseku (za ekspo- zituro v Vitovjjah), Prvačini, na Vogerskem, v Crničah, Kamnjah, Smarjah, Desklah in Ročinju. S temi službami spojeni pre- jemki so določeni v postavi z dne 14. januarja 1906, dež. zak. štv. 10. Potovalni učitelji dobi- vajo tudi potnino letnih 260 K. Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože z vsemi spri- čevali, imenovalnimi dekreti in z dekreti o podeljenih petletninah opremljene prošnje najpozneje do vštetega 28. avgusta 1909 urad- nim potom pri podpisanem okraj- nem šolskem svetu. Prepozno došle ali v gornjem roku nepopolno opremljene pro- šnje se ne bodo vpoštevale. C. k. okrajni šolski svet. Ako tie drugckrat, vsaj oh pet- kih moramo imcti »PEKATETK« na mist, aapovedttje gospodnr v hist. Rnjolfi! Spominjajte se ob vsaki nujaiiL priliki $olskega Doma. Žtev. 2288 Razglas. Naznanja se, da f javna dražba zflstonil II. Cetrtleta, 1.1. meseceo aprila, maja in jnnija 1908, začne v ponedeljeh, fi. septembra 1909, ter se bo nadaljevaia naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Ob sredah in sobotali meseca septem- bra bodo v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila. ki se prodajo na na.slednji dražbi. od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V (i o r i c i. 2. avgusta 1909. Od rQvnoteljstua zastoi ijalnicc. Svoji k svoiim! Brez konkurence I = ."§'¦?! taS f I g ^ 'i t s « 5-,g ^g §1 ,5 ~ g » -M 5 5"= -2L 2^g « 2 -2 § ,.:^ .|. za vodnjake in gnojnice. vodovode, železne cevi, svinčene cevi. Od sedaj po zopet zdatuo znižanih eenah! q Ravno lako vse priprave za kletarstvo: mtdene pipe, \ sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroj za točenje piva, škrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodovke in penecih vin, mline za dišavo, kavo itd. ' stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehnice, decimalne tehnice; zelezno i pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in I stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje y pleskarje itd, { Vse 8 večletnim Jamstvoml Po najipiieji placilnili popjii, Mi na otroke! f Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno, i prekupci in agentje zaželjeni. = 4 Dopisuje se tudi v slovenskem jcziku. Piše naj se naravnost S _ Dunaj III\i Erdbergstrasse st- 12. * CENJ. PÄME IN (JOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnov^jso rnarko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane ,Original" vedno le najboljši. _________ Opiginal-victoria stroji deiajo §e Po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroi so neprekosiüvi za domačo rabo in obrtne namene. i. Original-Victoria stroi so najpnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi aa razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroi so najboijši izddek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak s^roj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogiedat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, K3r$evam& Cuk Gorica Stolni try [Piazza Duomo] l\. 9 Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. T ZAHVALA vsimu sorodnikoi», prijalcljom in znan- ci'm, ki so iitkazali /.adnjo üast iliic 3. avgusta naši pri'ljublji'iii nopozabni so- proni, niati'ri Mariji Zavadlav-Bandelj kakor tudi prečastiti diiliovsöini in vsimii spriMiiljoyalconi. V Št. Anilrcžu, 6. avgusla 1909. /nyadlav Jožef, soprog. Handelj Vinko, Franc, Jo/efa, Uozalija, /avndlav Jožef, žalujoči sinovi in hčere. Svoji k svqjim! Staroznana narodna tvrdka: onion Iv. Fečenho GORICA, ulica Jos. Verdi 26, postreže pošteno in točno s pristnimi be- limi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- skim pivom „prazdroj" iz sloveče češke „MeŠčanske pivovarne", in izbornim ppoti- vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- mačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko