PBIDIGE IN o DRUGI KI JIH JE PO SVOJI SMERTI ZAPUSTIL ^Tieii^ii iielidaj kaplan v Šturji, Nabrežiiii itt Pianisti, potem iii:itelj pusdftilvii v Goriškem Seniinišlu iiio spiritual, fiijmošter ino dekan v Čeriiii-iili. in na zadnje fajniošter ino dekau v Ločnikii Llizo Gorice, okrožni šolski ogleda, i;astni svetovčiveu konsislorialtii, ud c. kr. kmci.ijski' družbe v Gorici i. t. d. SAI3RAL Jlil JE STEFAlf KOCIAIVCIC nekdaj njegov kupliui, sadaj učitelj svet. pisma slare zavo/.r. v Goriškem Söminiätu in jim je pristavil ŽIVOTOPIS riijnkcga s kratkim uvodom v celo knjižico. ^'VV: '--J i BIELIöTIiEK / z 0 - v CIOKICI 1SS3 Vaii. Gorici, nemškem Gradcu in Ljubljani, er je bil Jožef mladenee bislrfe glave, dobrega zaderžanja, vedno pervi v šoli •in ker so ga njegovi učitelji zategii jvoljo zmirom hvalili, liuli, kjer je hilo treba domačega učitelja, njega pred drui gimi priporočevali; ga je tudi vse želelo imeti za učitelja otrok, kar mu je mnogo denarja prineslo; tako mu je bilo mogoče, da je veči del sam za svoj živež in obleko skerbel, in da ni svoje domaČe hiše odveč nadlegval. Ali, ko je ß tem učenjeni druzih otrok si lep denar služil, ge je od druge strani ene napake privadil, ktero hi bil v poznejših letih rad opustil, ali prepozno je že bilo. Dobi namreč enkrat od nekega gospoda, čigar otroke je učil, prav lepo labakiro; da Jo je lahko kazaj, si je sper-vega malo tobaka kupil; sčasoma se ga je pa na^-vadil, da ga je mnogo špogal. Tako se človek, da gara ne ve kdaj in kako , pogostoma reči navadi, ktere hi se rad znebil v drugem času, kadar je že prepozno. Ravno tako je nekej zato, ker je slišal v šolah hvaliti Kanta, veči del pa iz slavoželjnosti, knjige tega slovečega modrijana prebirati začel, ko jo 1805. leta, pervo leto bogoslovja v Gradcu se učil, in je bil učitefj olrok visoke plemeiiile gospode, Gospa namreč je bila ena tislili, ki se rade hvalijo 5 da ludi one kej umejo , ter se je večkrat vpričo našega Jožefa s Kantom hvalila. Njen učitelj, naš .fožel', se ve da, se ni hotel dati od go^-spe premagati. Da bi tadaj gospej pokazal, da ve tudi on, kaj Kant pravi, se dene nad njegove knjige. Po cele noči je, kakor je sam pravil, Kanta prebiral in se ga učil. Večkrat je potem še v starih dneh to svojo tadajšiio gorlivost za Kantove načela Cprincipia) obžaloval, ker je pravil, da bolj se je navdajat njegovih načel, bolj mu je serce prazno ostajalo, tako da je večkrat sam sebe popraševal: Jože! kje je zdaj tvoja nekdajna pobožnost, i» „ nauki, kterih le je skerbna, bogaboječa mati učihiJ' Zato ni v svojih poslednjih letih nič bolj sovražil, ko Kantove zapeljive načela, iu branil se jih je, kar je Ii mogel, O kolikrat je meni rekel: " Ako bi „ vedil, da ima kteri Kantove knjige, plačam nui jih 5j da mi jih da, zato da jih sožgem. „ — Pa ne samo hranje teh in enakih bukev ga jo seznanilo z načeli, s kterinii seje dolgo potem še borili imel, te-iniič tndi šola je bila v lislili časih enokoliko pre-svobodomiselna, in marsikej napačnega se je tudi ondi mladenčem razlagalo. Tako je po njegovih besedah, enkrat v Gradcu en napuhnjen učitelj njegov zaiücliyo od svetih očakov in cerkvenih učenikov se izrazil: ^^ Ss. patres habent sanctitalem, nos vero hube/ms sdenliam. „ Jožef je , kakor smo žo zgorej omenili, do 1804. ]elQ vse šole v Gorici obiskoval,- ko je sa-daj, po doveršenem inodroslovstvu, si imel en stan zbirati, se ni dolgo pomišljeval; veselje je čutil do duhovskega stanu, in zdelo se mu je tudi, da ga Bog v ta stan kliče, zatorej se ga je tudi % vso gorlivostjo poprijel. Ker pa takrat ni Lilo bo-goslovskih šol v Gorici, so Goriški bogoslovci veči del ali v Gradcu, ali pa v Ljubljani se učiti morali. Naš Jožef je šel v Gradec, in je v letu 1805. pervo leto bogoslovstva srečno, in po sA'oji navadi, z naj boljšim uspehom dostal. Pa ni mu bilo dano, vse štiri lela v Gradcu šole obiskavati, zakaj nekej nemirni časi, veči del pa skerb za brata Jakoba, ki je tisto leto v šole stopil, ga je prisilila, Gradec zapustiti, in drugo leto bogoslovstva v Ljubljani nastopiti. Kakor je bil namreč v svojih otročjih letih sam želel v šolo iti, da bi se kej navadil, ravno tako je želel, da bi tudi njegov mlajši brat to srečo vžival. Zatorej je vedno očeta naganjal, da naj še Jakoba v šolo da. Da bi ga tadaj sam a' svoji skerbi imel, ter mu pri učenju kej pomagal, je radovoljno v Ljubljano prišel lela 1806., kjer je dva verla gospoda za svoja učitelja dobil, namreč gosp. Jurja Dollinerja in pa gosp. Luka Burgerja. Le(a 1807. je nastopil tretje leto bogoslovstva; njegova učitelja lo leto sta bila: gosp. Matevž Raunikar, ravno listi, ki je bil potlej škof v Terstu, in pa gosp. Jožef Walland, pozneje škof v Gorici. Blagoserčni Jožef je pa zdaj vidil, da zavolj vojsknih nesreč njegova domača hiša zniirom bolj onemaguje, in da je posebno težko staršem, dva sina v šolah imeti, in jih z vsiin potrebnim preskerbeli; prizadeval si je, kar mu je bilo mogoče , si kej z učenjem drugih otrok prislužiti, da so starši manj dodajati imeli, pa vender se mu je domača hiša še zmilila. Kaj si tadaj vinisU? Na misel mu pride, da bi mu bilo morda mogoče, že to leto šole dokončati. Prosi torej, in dovoljeno mu je, zajedno predmetov tretjega in če-terSega lela se učiti, ia konec šolskega Jela 1807. je bil že, dasiravno samo 23 let star, osmi dan novembra, od rajncega Goriškega škofa, grofa Iii-zaghy, za mašnika posvečen. V. Gospod Joief Šfurski kaplan. Teiavnost te Huibe. istihdob je bilo veliko pomanjkanje du-^hovnih pastirjev, zato je bil gospod Jožef precej potem, ko je slovesno odpel 'svojo pervo ali novo mašo, od svojega škofa za samostojnega kaplana v Š t u r j e poslan. Po navadi se mladi duhovni, ko se izšolajo, h starejšim duhovnikom^, posebno k fajmoštrom pošiljajo, da se od iskušenih duhovnikov vodjeni v skerbi za duše in duhovnih opravilih vadijo. Zalo je on sam večkrat potlej tožil, da je takrat tako mlad, komej iz šol pridši, že moral sam biti, kar mu je službo še težavniši delalo; zakaj gosp. Fegic, Ajdovski kaplan, kteremu je bil priporočen , je bil že star, in ni mogel dosti kej. Če ga je v kaki zadevi gospod Jožef kej po- praäa], mu je po navadi ta gospod odgovoril: " le-„ ge rubrum, nt intelligas nigrum. „ Iz tega se lahko spozna, da mu ni mogla bili služba ondi ravno lahka, dokier ga ni lastna skušnja kej vee zbrih— tala. Ali vse težave niso gosp. Jožefa nič prestcu-šile. Bogu se je priporočil, in čversto se dela lotil v Gospodovem vinogradu. Posebno skerben je bil v spovedniei in na leci. Vražo je odpravljal in ljudstvo s čisto resnico sv. evangelja p;:sel. Hmalo ga je cela Ipavska dolina enoglasno hvalila, da je pridigar, kol nobeden dyugi. Zakaj-v Logi pri Materi božji je večkrat o shodih pridigal. Mnogo dobrega je on v Sturji storil, mnogo tudi prestati imel, po--sebno ker je ta vas na velki cesti, in jo tadaj v žalostnih časih francozke vojske veliko terpola. Po-gostoma je rajnki gosp. Jožef meni od težav listih časov pripovedaval, ter pravil, kako previdno so je bilo treba v vsem zaderžati, da si je človek iico-giblive težave sej enokoliko polajšati mogel Posebno težavno je bilo takrat, ko je francozko vojska ondi en čas ležala. Francozi so od Sturcov terjali veliko denara; kaplan Jožef bi bil imel, se mi zdi, dvo sto goldinarjev za svojo osebo odrajtati. Ker pa ni tolikajn premogel, mu deset mož vojakov v farovž pošlejo, dokler bi plačal. ^ Po sreči — je pravil on — " sim bil znan z oficirjem, ki me je rad „ imel; on mi je dobre ljudi v hišo poslal, da mi „ niso veliko nadlege delali, Hmalo po tem so šli „ francozi iz dežele, in jaz sira bil rešen, akoraviio „ nisim vinarja plačal, — O drugi priložnosti so se ga bili francozki vojaki lotili, ker so hotli, d« naj jim gre pomagal ranjene vojake nosili. On se jim stavi, rekoč, da je dušni pastir te soseske, da ima sam bolnike, ki jih zapustiti ne more ild. Vojaki niso holli nie slišali, so ga že hotli s silo sabo gnati, kar pride po sreči zraven en francozki oficir, ki ga je iz te silnosU rešil Ali te nevarnosti niso bile še nič proti drugi nevarnosti, ki jo je gosp. Jožef lukej srečno pre-slal. Ondi, posebno pa v sosednem kraju, ki se Ajdovšina kliče, je bilo več gospode, kteri so našega gosp. Jožefa večidel radi imeli, ker je bil v tovaršii rad vesel in živečen. Kadar koli so kako pojödino imeli, so tudi gospod Jožefa povabili. On ni mogei odreči. Pri takih obedih se večkrat reči kvanlajo, ki bi se govoriti ne imele; se večkrat lahko čez navado je ali pije, in tako dalej. In ako bi nič druzega ne bilo, duhovnik dragi čas zatrati, klerega bi imel bolj koristno porabiti za se in za sebi izročene duše. Gospod Jožef je to dobro vedil, iti občutil, in zatorej je silno nerad se v take tovar-šije spuščal, in ni nič bolj serčno z<3lol, kakor, da bi mogel z lepim iz teh sitnost se polegnuti. Kar je želel, se mu je tudi zgodilo. En dan pride domu od takega obeda; pridejo ga klicat h enemu bolniku Verh Šturia na goro. Gospod Jožef gre; a!i ta huda hoja mu je uzrokovala merzlico; zato so mu zdravniki svetovali, se drugom prositi, kjer ni tako težavnih potov. To mu je bilo ravno prav; da prošnjo v tem smislu na škofijo, in dobi drugo in ložej službo v Nabrežini, potem ko je tri leta bil za kaplana v Šturji. (i. Jožef, kaplan u KahreUni. Se soznani in sprijatli js grofom Hxtim. Turnom. Skerbi za svojega brata. pomladi 1810. leta pride v NaLrežino |Idje])lizo De vi na (Duino} na Terža-'ški cesti, kjer je z velilio hvalo sebi izročene duše druge tri leta pase). Kakor ' poprej v Šturji, tako je zdaj v Nabrežini in po celem Krasu začel sloveti ko naj boljši pridigar. Pervo pridigo, ki jo je imel po nastopu te svoje nove službe v Nabrežini 6. dan maja ravno omenjenega leta, kteri dan je bila druga nedelja po veliki noči, najdemo še med rokopisi njegovimi, ki so po njegovi smerli nam ostali. Žalibog, da nimamo 0(1 njega več popolnoma izdelanih ogovorov, gotovo bi lepo zbirko izverstnih pridig v njih imeli. Zakaj, ker so precej po celem Krasu zaceli vsi govoriti od silne zgovornosti gosp. Jožefa, so ga tudi po navadi pri vsih shodih holli za pridgarja imeti; drugi duhovniki so potem ga prosili, da naj jim svoje o takih priložnostih spisane pridige ali posodi, da si jih prepišejo, ali da naj jim jih da; tako se je zgodilo, da je malo vsih teh pridig pri njem doma ostalo. Med občiidovavci njegove zgovornosti je bil tudi takratni Devinski grof, učeni Raimund Turn. Glej zdolej pridigo za drugo nedeljo po veliki iioci, od dobrega gorzrejenja mlajšili. Kadae je bil kak poseben praznik ali shod, kamor je tudi grof prišel, je grof vselej gosp. fajmoštra, ali komur je šlo, prosil, da naj se da pridiga našemu gosp. Jožefn, ker ni on nobenega raji poslušal, kot njega. Imel ga je namreč v časti tudi zavoljo njegove posebne učenosti, ktera ga je med vsimt ondašnjimi duhovniki odlikovala. In gosp. Jožef liidi je kej veselja vžll, ko je v gosp. grofu moža dobil, s kterim se je zamogel o učenih predmetih pogostoma pogovarjati. Devinski grof Raimund je bil kej velik prijatel starih slovečih rimskih pisateljev (klasikov), zatorej se je tudi on veselil v gosp. kaplanu Jožefn dobiti moža, s katerim se je zamogel v tej reči pogovarjali. Zakaj gospod Jožef Stibiel je od nekdaj njihove spise rad prebiral, in pri tej priložnosti je z blagim grofom vred večkrat po cele ure s prebivanjem Cicerona, Suetonia, Virgilia, Horacia Ud. se razveseljeval. V ta namen je pogostoma on v bližnji Devin, h grofu hodil, in tudi grof sam jo velikokrat v Nabrežino se podal, da se je s svojim ljubim gosp. kaplanom prijatelsko pogovarjal. Gospod Jožefu je pa tudi, kakor smo že zgorej omenili, cista latinska beseda iako gladko tekla, da ga je bilo veselje H poslušali. Razumel pa je tudi, prav gladko govoril in pisal nemško, laljansko, laško aH furlansko, in, kar ee že tako v^, slovensko. Ker ga je Devinski grof tako silno rad imel, ga je bil Indi že namenil za Devinskega fajmošlra in dekana, ker je fačasnji fajmošter gosp. Dieringer, bil že zlo v letih. Ali Bog je z gosp. Jožefom bil nekaj druzega namenil. Jožef Sllbie], kakor smo že zgoroj oincnili. je liil svojega očeta pregovoril , da jo dal še riruzega sina Jakoba v šolo, za česar voljo je tudi Jožol' iz Gradca v Ljiililjano prišel, dalcj se iicit, rla je za iirata skerbel, in da, ker sla ykupej stanovala in jedala* je manj se potrosilo. Jakob je marlivo se tiči I, in nadjali se je ])jlo, da bo z naj boljšim uspehom in s polivalo se enkrat izšolal. Ali kakor vsakdo ve, k lemii je ireba mnogo cvenkn; slariši so po vojskah mnogo svojega premoženja zgubili, in se jim je vperaJo ; gosp. Jožef je bil torej prisilen, v svoj aržct globoko segati , da je bratu v žoli pomagal, iz šol ga pa nazaj domu vzeti ni puslil, posebno ker je bil že do viših šol se srečno pope]. V Knbrožini je imel žc dobro sliižbieo, tako da eu gospod kaplan za se lahko shaja; toda za Jožefa, ki je bolel skerbeti iudi za veliko obetajočega brata svojega , je bilo vender nekaj premalo. Zastran ]ega si je želel drago še boljši službo. Z ugodnim soznanjem z gori imcnvanim grofom je bil prišel že v vožji zvezo s svojim visim pastirjem, in to jo veliko pripomoglo, da je polem . ko je za Planino se prosil, jo liidi dobil. Til. Je prestavljen na Planinsko kaplamjo. Oboli. Nevarnost. Se pripravlja za eno far o. Njegov poklic v Seministe. O jo tri lela kaplan bil , od vsih svojih dušic ljubljen in spoštovan , kalsor tudi 'Od zemljiškega Gospoda, grofa Raimunda ; Turna v Nabrežini, je v žalost soseske, kleri je dozdaj shižiJ, ali v veselje Planincev, svojih rojakov, Nabrežino popustil, in se na svojo novo kaplanijo, v svoj domači kraj preselil. Da je Uikej v svoji domačii med svojimi rojaki, kleri so ga od mladih let že poznali, k ravno toliko gorlivosljo, maruostjo in Kvestostjo v vinogradu Gospodovem delal, posebno v spovednici in na leci, ni treba da vnovič povem. Vse ga je tudi tukej rado imelo, njegov fajmošter in dekan v Ipavi, rajnki gospod Franc Štekar, njegovi sodrugi in sodelavci v Gospodovem vinogradu, in ves Jjud. Zato je pa tudi vse serčno žalovalo, ko so vidili, da Jožef na enkrat opeha; huda bolezen se ga je bila tukej lotila, tako da je on som, in vsi drugi že menili, da se mu konec življenja bliža; toda to je bila li božja milostiva roka, ktera večkrat svoje zveste služabnike s lerpljenjem in nadlogami obiskuje, da si zasluženje za večno življenje s polerpljenjem nabirajo. Jožef ozdravi, ker ga je skerben zdravnik previdno vedil zdraviti, in tadaj se je vnovič z enako gorečostjo zamogel spet vsega dati svojim svetim dolžnostim. V to bolezen ga je veči del neka nesreča njegove 3 domače liiše pripravila, iti ker je itila zdajci nesi-cča odvernjena, je tudi on ložej se okreval. Ene reci še ne moremo zainoJčali, ki se ]o bila našemu Jožefu v Planini prigodila, ker se liuli drugod kej enakega več drugim duhovnikom luliko primeri, zato da, kdor to bere, se samore iz tega kej iioiti. Vsi so namreč gosp. Jožefa kej radi imeii; iu bila jo tamkcj ta navada: kadar je kaplaii li iz iiiše šel, so ga vsi v svojo hišo kJicali, ga ttidi v klet peljali, in mu naj boljšega vina ponujali, (imajo pa lam, kakor je dovolj znano, posebno dobre in žlahtne vina). On ni mogel vselej tim dobrim ljudem tega veselja in te časti odreči^ ter je tu pa tam vina pokušal —- ali reči se pa mora, da ga ni nikoli nobeden pijanega vidil. En malo dobre volje pa je večkrat bil; pa že to je bilo morda preveč; njegovi nasprotniki ali zavidlivci, ki jih je imel, kakor jih vsak gorliv spolnovavec svojih dolžnost po na -vadi ima, so mu začeli oponašati, in ga tudi obre-kovati, da je pijanec. Dolgo ni gosp. Jožef od lakih hudobnih govoric nič vedil;.po sreči pa gaje gosp. fajmošfer in dekan, njegov velik prijatel, enkrat prijazno opomnil, in rekel, da naj so varje, da ne bodo hudobni jeziki priložnosti imeli, kej takega od njega govoriti. Te prijazne besede, za ktere je bil rajnki gosp. Jožef svojemu tačasnemu gosp. fajmošU-ii vedno iz celega serca hvaležen, kakor spričuje tudi to,-da je v zadnjih letih svojega življenja mladim duhovnikom večkrat to prigodbo z ginjenim sercom sam pripovedaval, zato da bi ludi oni se vselej vsake take priložnosti iožej varovali; te prijazne besede gosp. fajmoštra. prfivini, so tako dober utisk zapustile v njegovoni blagem sercu, da, ki se je poprej že vselej varoval, da ni nikoli čez. potrebo pil, je poleni vselej se ga toliko bolj varoval , in je prav zmerno in trezno živel. Kakor je Jože!:' poprej v Nabrežini skerbel za svoje vedno veči diihovno izobraženjo, tako tudi v Planini ni uka zanemarjal; ponavljal je raarno, kar uiu je bilo v diiiiovskem slanu vediti in je v letu ■181angnsla mesca se izpraševanju podvergel, v kterem je popolnoma dokazal, da jo hidi za faro goden. Pa še ni imel priti na faro, poprej ga je čakalo drugo polje, da bi ga odelaval. Zgorej že smo povedali, da v Gorici ni bilo liblilulüb bogoslovskili šol. Korel Mihael grof Attems, pervt Goriški nadškof od leta 1751. do 1774. je bil v letu 1756. vstanovil veči del na svoje lastne siroške v Gorici za svojo škofijo eno duhovšnico ali seminišče; ko je pa cesar Jožef II. po svojem cesarstvu več samostanov iu drugih cerkvenih zavodov (institutov) odpravil, je tudi seminišča, ki so jih posamezne škofije imele, zapreti ukaza!, in je, kakor je iz zgodovine listih časov znano , v večih mesiih velike seminišča napravil za mnogo škofij vkiipej, ki so se klicale Seminaria generaliu. ,, Tako velike semitiišče za štajarsko, koroško, krajn-sko, in primorsko je bilo v Gradcu. Gorica tadaj ni imela več od tistih časov ne seminišča, no bogo-slovskih šol. Semiuiško poslopje v Gorici je vojaštvo na se bilo spravilo, da so v njem vojaki stanovali, in naposled se je spreoberuilo v vojaško l)olnismco, in tako je ta slvar ostala do leta 1817. Pod blagim vladanjem cesarja Frančiška I. je bilo to poslopje 1818. leta sopet cerkvi poveriijeno • popravljeno ill primerjeno novemu namenu, to jc, da bi zopet bogoslovci v njem zamegli stanovati. O vah-tih 1818. so se imele tudi vnovič začeti bogoslov-ske šole v njem, zalo je bilo treba skerbeti za pripravne učitelje. Kjer je takih še malo bilo , ki bt bili zamogli precej bogoslovske predmete predavati, so tudi neki korarji Goriški prevzeli začasno učiteljske stolice, za ktere se niso mogli koj učitelji imeti. Med malim številom tistih, ki so bili precej v začetku godni, se tega važnega dela lotili, je bil enoglasno od vsih spoznan naš gosp. Jožef Stibiel. Ta-časni škofovski namestnik ( vicariits goaeralis) in kancler, gospod Matija Godina, je torej Planinskemu kaplanu pisal, da naj o vahtih 1818. se v Gorici znajde, da bo prevzel stolico pastirstva, ter da naj se pripravi na očitno spraševanje iz tega predmeta. Gosp. Jožef Stibiel, vedno pokoren visim naredbara, stori, kar mu je bilo rečeno, se podverže izpraševanju. iz duhovskega pastirstva, in komej je preteklo pol leta, da je bil tudi na Dunaja za pravega učitelja poCerjen, Na njegovo mesto je v Planino prišel njegov brat gosp. Jakob, kteri je malo popred se bil s častjo izšolal, pri njem v Planini slovesno svojo novo mašo odpel, in potem v farni cerkvi sv. Ignacija v Gorici za kaplana služil. Ali tudi on je kmalo za svojim bratom Jožefom v Goriško semi-nišče poklican bil. Med tem je namreč za škofa v Gorico prišel prečast. gosp. Jožef Walland, ki je oJja Slibiela še iz šol dobro poznal, ler tudi vedli, da ne more lahko boljših učiteljev od iiju dveh dobiti. Novi škof so gosp. Jakobu Stibielu koj v Planino pisali, da ima tudi on prevzeti stoüco cei-kvetie povestnice in cerkvenega prava v Goriški duhov-šnici, kar je la gospod še do te dobe. Tako je dobila naša Goriška duhovšnica dva verla učena brata, ki sla se jako vselej obnašala, in klerinia je cela škofija veliko hvalo dolžna. VIII. v Sentiitišmi pfeohhien ii deli oboli; popoluje po Laškem; oboli vmivic, in z-ato ijre mpel dase paU — ko fajmošter o Vemičah. ^^ospod Jožef iStibiei, sadaj profesor pa-^^.irstva, ni nikdar mislil, da ga v Go- riški duhovšnici tolike težave čakajo, kakor so ga zadele. On je imel vsak dan po dve uri v šoli paslirstvo pred-iiašati, in zraven toga je bil prisiljen, v ponianjkanju druzih učiteljev in dušnih oskerbnikov, vsaki teden po več ur sveto pismo vsem bogoslovcom razlagati (exegesis); in pol Jeta je nadoraestval duhovnega vodja ali Spirituala, ker se ga še ni imelo; da bi bil tudi v tem svoje dolžnosti saj nekoliko spolnili mogel, je moral večkrat kak ogovor (exhortalio , Hieditatio) na vse bogoslovce imeti, ia pa jih litur-gilfo učili. Kdo ne vidi iz teg's, da je moralo (oliko opravi! tudi naj čverslejšega pobili. Züloroj ni čuda,. da je gosp. Jožef StibieJ, ki je veckral po ccle iio^t prebedil, da se je a!i za solo, öU k« o^ovor na ubrane bogoslovce, ali za liturgiko, ali k razlaganju sv. pisma pripravljal; Iii je tudi ined gospodi, ki so za seniinišče neposredno islserbeli, marsikakega fiasproliiika, ali zavidlivca imel, pod težo tolikih Lrii-divnih del obležal, ia v liiido bolezen padel. Konec šolskega leta je o času šolskih praznikov tadaj prisilen l)ii, se na popotvanje po Laškem z drugimi pvijalii podati, kav nra je Itfdi tolikajn koristilo, da je nastajoce drugo šolsko leto z novo močjo in čverstoLo zamogel svojo slolico spet prevzeli. Pervo leto, in nekaj tudi še drugo leto je ou za SA^ojo šolo tiste issverstne spise pastirstva napravil in vre-dil, kteri služijo še do današnjega dne za podslavo paslirstveniii pravil, ki se v Goriškem našem semini-ščii nčijo. Ali bolezen, klero je pervo leto imel, se ga je knaalo vnovič lotila, ter ga na zadnje prisilila, se šolam odpovedati, in nazaj na deželo se podati, kakor je bil popred vajen, duše past. Zdelo >se je tudi, da je njegov škof mu Uidi nekaj zameril njegovo veliko odkritoserčnost in gorečost, s katero je eno, akoravno ne krivo, mnenje v bogoslov-skih zadevah proti njemu stanovitno in neprestrašeno terdil. Škof je tadaj privoljil v njegovo prošnjo, ki jo je pismeno mu dal, da bi se na Černiško faro poslal, ki ravno takrat ni več fajmoštra imela. Zakaj dotačasni fajmošter gosp. Anton Dellafior, ie malo pi-ej maerl. Ko postane Černiški fajtnošler, popusti svojo stolico 17. junija 1823. ktcro je za njim čast. gospod Peler Filley, sadajni korav Goriške metropo- lilanske cerkve prevzel. On pa je 30. dan mesca jiiiiija 1832., potem ko je skorej štiri lela bi! profesor pqslirstvn, za fajmoštra in dekana v Čornice prišel, kjer ga je njegov stari prijatel, rajnki gosp. Franc Stekar, Ipavshi i'ajmoster in dekan, IJudstvii predstavil ali inštaliral. Ciosp. Jüief, CenuHii fajmo.itei- in dekan, poseben, šohlii pnjutel Zafo ga sam seit!i cescir pohvali. velikim veseljem so Černičani svojega ■novega gosp. fajmoslra, silno učenega 'Jožefa Stibiela prejeli, in so se tudi po ipravici njegovega vhoda veselili, zakaj Ion je celi okolici listi veliko dobrega prinesel. Da li kej malega od njegovega neumornega delovanja v černičah povem; on je vsako nedeljo in vsaki praznik brez izjema božjo besedo z vso sebi navadno gorečostjo oznanoval, ter si prizadeval marsikaj napačnih navad ht vraž med ljudstvom odpraviti, posebno pa povelja in nkaze svojega škofa, klerim so se nekleri izmed njegovih farmanov vstavljati, n.alajnko spolnovali, in kar je še več, nasprotnike prepričali od njih potrebe in koristi. Kdor je kedaj po cesti, ki pelja iz Gorice proti Ljubljani skozi Cerniče, popotval, ve iz lastne skušnje, da je okoli Cernič po navadi mnogo born-rev in ))rosjakov na cesti, slarili in mladih, večkrat tudi takih, ki se ne sramujejo na cesti beračiti in v resnici polrebtiira milodare krasti, dasiravno niso tolikajn potreiini. Posebno otroci kakšinkrat ondi popotnika prav za prav obsujejo in po cütertinko ure aa njim tekajo, dokler jim popotnik hočeš nočeš kej poda, da se jili reši. Tako večkrat res nesvamno prosjačenje se ni kej dopadlo našemu gosp. fajmoštru, posebno take dni ne, ko so bili ali v Cerničah, ali v okolici shodi, ali ko je gospoda iz mesta ga obi-skavat prišla. Kaj slori naš gosp. Jožef? — Očitno in posamezno svoje uboge farmane poduči, kaj se spodobi, kaj se ne spodobi; nevredne prosjake ostro pokara, zares uboge pa, posebno nektere dni, k sebi v iarovž skliče, in jim nekej v denarju, nekaj v živežu podari. Na ta način res da ni popolnoma vsega dosegel, kar je želel, ali vender mu je še clo od gospojske pismena zahvala prišla, da je znal s svojim modrim zaderžanjem nekoliko tislo nadležno be^račenje vstaviti in odpraviti. Ali ena reč mu je posebno skerb dajala, in ta je bila šola. V černičah ni bilo šole, in ljudstvo tudi ni hollo nič od šole vediti. Usmilili so se bla-goserčnemu fajmoštru ljubi otročiči, ktere je zmirom iz serca ljubil, kamor je koli prišel, ko je vidil,. da v nevednosti rasejo, ko bi se vender tako lahko kej koristnega navadili. Kaj stori on? Okoli sebe si zbira černiške otroke že koj pervo leto, jim nakupi sam iz svojega potrebnih bukvic, in kar je bilo scer treba in se loti jih sam učiti slovenskega in nemškega branja, in druzih reči, ki se po ljudskih šolah UČ6, akoravno je kot fajmošter imel vedno mnogo opravili, in kot dekan vcdiio mnogo pisarij, kakor je znano. Nobena težava ga tiL mogla vderžati, da bi ne bil otrok učil, Iter si je mislil, in tudi pravil, da hoče naj poprej starše previžati, koliko dobrega sadu prav vredjena in vodjena šola dojiaša, zato da bi potem jih priniorsil, eno šolo vslanovili, ki bi'celi soseski koristila. Konec leta napravi očitno in slovesno izkušnjo (exainen} , in da bi svoj namen še gotovejši dosegel, nakupi zopet iz svojega lastnega nekaj šolskili davil za pridniši otroke, povabi nekaj gospodov iz drugih krajev, in še clo samega vikši ogleda šol cele škofije, preč. gospod Valentina Staniča, kije pa zdaj že v večnosti. Vsi so se čudili napredku, ki so ga njegovi IjnW šolarčeki v tako kratkem času bili storili, in gosp. vikši ogleda mu je poleni uradno zahvalo poslal za njegov v resnici nesebični trud. Ta izid, je tudi njemu bil nov spodbadek, še na dalej šolo imeti, posebno pa ker so mu zdaj že sami starši tistih otrok, ki jih je učil (imel pa jih je 50 otrok obojega spola precej pervo leto v šoli), naravnost pravili, da zmirom bolj spoznavajo^ kako koristna pa tudi potrebna se jim šola zdi, ker vidijo, da so otroci, od kar k njemu v šolo hodijo, dosti bolj mirni in uboglivi, kakor so poprej bili. To ravno je bilo , kar je on želel; ko je tadaj .svoje farmane prepričal od potrebe šole, jih je začenjal napravljati in priganjati, da bi morali eno redno šolo napraviti, poslopje za to odločiti posebno, in za dohodke enega učitelja poskerbeti, " zakaj „ —jim pravi — " jaz, dokler „ sim zdrav in močan, sini vedno pripravljen, ka- „ kor sim do zdaj deUil, Yaso otroke po mogočosli ,5 učiti; ali jaz no j)om .vedno pri vas, n!i pa nte-giiera zboieti in vpešali. Kdo bo tadaj vam oiroke y učil? „ — Take in enake hesede jim je večkrat ponavljal, dokler jih je napravil, da so bili konec treljega lela vsi za šolo vneti in za učitelja lud i poskerbeli. K lenra jih je on posebno s tei?i pripravil, da je dobrega inla lega učitelja sam si osker-bol, mu nekej cai3a stanovanje, jed in vso posirežbo VI, svojega dal, in soseščaai, viditi fajmoštrovo ne-samopridiiost, so potem toliko rajši obljubili, polreb-ne dohodke učitelju zagotovili. Tako je bila osnovana šoia v Černičab, ki se do današnjega dno sioji. Kdor zdaj v Ceraiče pride, vidi pr :v blixo cerkve pod cesto čedno poslopje, ki služi za solo In nn-telja Ka stanovanje: spominek, bi djal , rajnkega gosp. Jožefa Slibiela, Iti kakor je v Černičah šoli na noge pomagal, tako je tiidi veči del rtjegoveinn prizadeljn pripisati, da je v ipavskem svetem Križn, v njegovem dekanaUt, šola- bila vpeljana. Te Stibie-love zashige za ljudske eole so bile tudi od viših duliovskih in deželskili vredno spoznane. Frečast. gospod Jožef Walland, Goriški škof, je v tem času,, ki jo bil gospod Jožef Stibiel v černičab fojiuošter. in se. kakor smo ravno vidili, xa blagor sebi izročenih diss neviriidiivo poganja] in skerbel, to je, po ic(! 1824. ta del svoje škofije obiskal, in vsled toga na rajticoga sviti, cesarja Frančiška i. pisal.. ter liui v (em pismu poiinence kot šolskega podpi-vateija iiašoga gosp. Jožefa Slibiela pohvalil. Svilli (■(-■snr so na (o vlaslnoročno. podpisan list škofu po slali, ler uiii rekli. goep. Slibielu v cesarjevem imenu se pismeno za tn «jogov iriid Kahvaiiii. — Pa kaj bom več od Stibieiovili zaslug zn Cernisko faro in delianlijo govoril? K čemu bom omenil častne naloge, ki jih je od preč. škofa in od c. k. kresijo dobival v zadevah boljšega vredjetija Kamniške fare? Zadosti je, da žo povoin, da je bil od višjega mesta povabljen, da nsj tudi on svojo prosbo poda za izpraxTijeno mesto šolskega vikšt ogleda v Ter-žayki školii, klero službo je pa vender Ii cu dnig, ia scer gosp. Mešular, prejel, ki je zdaj v visokili službah na Dunaju. Güspod Jo&ef pride z-a fitjmošira in. dekuiui v LornU:. najde vehko sovrainikov njegova hrofltonl. 0 je S smerljo gosp. Vincenca Harnsiča,. Ločniskeg-a Dsjmošlra in dekana, bilo h-'praznjeno njegovo mesto; je preč. škoT, 'ki je hotel svojega Ijiibc^ Stibiela nekoliko za ves njegov trud plačali, pre— cej nanj pomislil posebno, ker je sam gosp. Slibiol že 23. febr. 1827. na škofijo prošnjo dal, da ga na ložej službo preložili, ker je ludi v Čer-ničah bolehal, in služba v Černičah je znnj cnmalo preležavna bila, Osom mnogo zaslužnih gospodov je za Ločnik prosilo , in vse je prekosil Stibiel. Sedmi (lan julija jc bil imenovan Ločniški fajmošler. in 17, ravno tisleaa mcsca invesliran. Zdaj je tadaj od leta 1827 do 1848 v Loč-iislui, krasnem kraja bli^o ■ Gorice, na tlesneni bregu SoČe^ Gospodov vinograd obdeloval , veliko se Iru-dil, veliko iiapollejev odstranoval, ki eo se imi od več slrani postavljali: neprestrašen se je vsem iia-sproltiikotn resnice in pravice ustavljal, lalio da se mora reči, da celo njegovo življenje v Ločniku ni bilo driizega, kot vedno borenje s sov.ražnifiii močmi. Nasprotna mu je bila gospoda teb krajev, ker se jim ni priklanjal iti prilizoval; gosp. Jožef je bil odkriloserčen Slovenec, kar jim ni dopadlo. Nasprol-HO mu je bilo nekaj časa ljudstvo, ker mii ni pripuščal, da bi rjeklere spačonc navade sc še daiej obderžale; nasprotni so mu bili nektcri dubovni, ker jim je skerbno na persle gledal ; nasprotni so mu bili, bi djal, vsi, ker je bil Slovenec, ali kakor so oni pravili, skia I". Kako hude iiaspvoUiike je Uikej imel, se zamore uvidili iz sledečega. Enkrat se je v svoji koči! čez veliko planjavo peljal, kjer ni bilo poti poznati. Tadaj poprava enega ravno tam stoječega Ločničana, na ktero Siran mu je ober-jiiU, da ne bo na grabne zapeljal, kar mn la pošteni mo/ koj pove. Ali drug Ločtiičan, ki je bil to zapazil, ga je potem budo ozmerjal, rekoč ; '' Zakaj „ si mu neki pot pokazal? Reči bi mti imel, da „ že prav gre, zato da bi neprcvidonia v graben „ zašel in se morda pobil! „ —-O drugi priložnosti, ko je gosp. fajmošter ravno na vratib globoke kleti stal, ga je hotel nekdo že suniti, da bi ga notri prekucnil. — En drug- krat so mu od vsili zvonov, razun enega, zamelje ali žvenkelnc pobrali. V letu 1847. o pusU so mu hriim iii senico zažgali itd. itd. Nočemo lukej osebno njegovih naspvoltiikov imenovali, ker bi utegiiiili s lern enega ali driizcga še živečih nengodiio dregnuli; samo to po lasiiiem prepričanju rečemo, da se je rajnki gospod Jožef scer res zamogel v kaki reči (po naši slahi panieli soditi) kej malega pomoliti, posebno ker ni še dovolj svojih zvitih nasprotnikov poznal (^ali kteri človek, naj si bo on kdor koli, zamore z mirno vestjo reči, da se ni nikoli zmotil da pa je večidel on prav im'1, in da v vsem tem je njegov namen bil vselej svet, vselej hvale vreden , nam spriča celo njegovo poprejšno življenje, in zainoremo tudi dokazati. In kako zmerno in poterpežlivo je on v zavesti, da je vselej svojo dolžnost storil, tudi naj veči razžaljenja prenašal! Pisatelj tega sostavka je hil sam priča enkrat, ko ga je nek iieolesanec očitno na cesti pred ljudmi hudo zasramoval, ter se pod-stopil že kamnje pobirati, da bi vrednega gospoda kajnnjal, ter okolistoječe nagovarjal, da naj tiidi oni za kamnje zgrabijo, in jih na svojega fajmoštra veržejo.....in gospod fajraošter Stibiel so krotko in tiho, kakor nedolžno jagnje, ki ust ne odpre, memo šli, kakor da bi se nič ne bilo prigodilo. (Omeniti moramo tukej, da so bili vpričo tudi ko-munski ali, kakor se jim pravi, prlseženi možje!). Tudi niso, dasiravno bi bili lahko , in po vsi pravici terjali, da naj se tisti hudobnež štrafa. Tako krotak in prizanesliv je bil gospod Jožef. To lepo lastnost so na njem še clo njegovi naj zlobniši nasprotniki spoznati bili prisiljeni. Bil je riatiircč oh čas', ko ao njegovi sovražaikf v vasi jiiii silno velike uadJoge tieiali. Sli so se tako d;doč ko' se jisii jo eii večer zdelo, fla bi utegaul faj-moštc!' bili že v postelji, skoz okao im njegovo posleijo vsSrelijo. Fo sreči pa njega šc ni bilo v Sj3UVi!ico. — Prigodi se pa kinaio po tem, da žena Mfij iuijsoga iijogovega riRsprottjilia hudo oboli. Drugi soseščanl so o taki priložnosti radi g'osp, fajmoštra poklicali, ler ga tudi večkrat prosili, da l)i jltii kočijo posodil, da pojdejo po zdravnika v bližnje mesto. Ta oiož pa se je dolgo opotavljal, ker je doljro sam 'spoznaj, in vest iiui je očitala, kaj in kako se je s svojim kiidoiitum zadei-žaiijetii proti svojemu fajmošlru pregrešil. Ali — gila kola lomi, pravi prigovor;— ves pulileven pride na zadnje k fajmošlni, ii.i plalio poprosi, da bi smol njih kočijo vzeti zato da iji po zdravnika šel v meslo ; on se ve da si m skorej driizega na to prošnjo pričakoval, kakor da bo tajraošler prav liiiuo iiatij zarezal — ali, kako se pjič začudi, ko vidi, da se niu fajmošter ves prijazen staže, od prejetega razžaljenja kar ne čerime, temnč ga še obžaluje, da ga sadaj taka nadloga tare, mi! precej kočijo s svojimi konji vred da, da jc v iiseslo šel zdravnika iskal , iii zraven tega >mi še uekej v gotovem denaiju našleje, da si je zamogel pripraviti, kar jo bilo bolni ženi potrebno, ter mu še vsak dau, dokler je žena bolna ležala, iz farovža dobro krepke juho pošilja. Ta krotkost in prizane-vdivofii gosp. fajmošlra je tega njegovega stlobiiega tiašprotuika tako v živo gitiila , tako silno omočila, fla se je zjokal, ler potem večkrat drugim sosešča- iiom pravil; Kako je ifilo pač mogoče, da gim jaz „ ta!iO iismilenega gospoda ziimogel eiiknU sovra-„ žiti!;^ — 111 ko so drugi fajtnoštrovi nasprotniki ga zopet o drugih priložiiostiii dražili in nagovarjali, da naj jo z njimi polcgiie , iii jim pomaga ga černiti in tožiti, jim jo po navadi odvračal: " Jaz bi moral bili sama hudoba, ko bi It zinil zoper gospod fajmoštra. Bil siin res nekdaj nji-„ hov naj hujši nasprotnik; gospod fajtnošler so to dobro vedili, in vender namesli mi Imdo s budim „ poverniti, so mi v moji veliki siJi z veseljem „ pomagali. In, ali liočete, kali, da jim bom sadaj „ tako nehvaležen? Ne, dokler bom dihal, ne po-„ zabili! njihovega krotkega in usmilencga serca! „ S takimi in enakimi besedami je ta mož iiagajivce odpravljal, ki niso prijeiijaii do zadnega zdihleja svojemu krotkemu dušnemu pastirju zabavljali. Pa iz le prigodbe vidimo tudi, da je rajnki gospod Jožet med svojimi farmani vender vselej tudi dobromi-slečih diiš imel, tako da se je po pravici tolažiti smel z apostelnovimi besedami: preganjam' bodo, kleri hočejo pobožno živeti v „ Kristusu Jezusu. 2 Tim. III, 13, Xf. Zakaj je imel toliko nasprohükov? ako je pa mogoče, da- tako krotak in ljubezniv mož je imel toiikajn nasprol--nikov? Na to vprašanje najdeš, ljubi jbravec! odgovor deloma že »gorej ; na daJej pa še liiltej pristavimo , da je to od lod še posebno izviralo, kor je bil natanjčen in zvest v spolnovanju svojih vsestranskih dolžnost in v dopolnenju vjšib ukazov. On je iiekej nepristojnih navad, ki so se bile v cerkvene znotrajno in zunaj ne zadeve vrinile, s krepko besedo grajal, in s krepko voijo in neprestrašeno odpravljal, kar mu je bilo precej od začetka vec nasprotnikov napravilo". On pa za vse njih klevctanje ni nič kej porojtal, ker si je vedno mislil: Bolje je ubogati Boga ino cerkev, kakor pa spačeno voljo ljudstva. On je vdriigič, naj velja kar hoče, hote) tudi tukej v Loč-niku šolo vpeljati, ker je tistikrat ni še bilo, in do mesta je dobro uro hoda, kjer so očitue šole. To njegovo nesebično, marveč težavno prizadevanje mu je serca večidel vsih premožniših ( s hvale vrednimi izjemij odstranilo. Kak upor so mu ti šoiovragi stavili, se zainore žc iz tega zapopasti, da so bili med njimi clo scer učeni in v visokih deželskih službah postavljeni možje, kteri so skorej celo sosesko zoper fajmoštra takrat spiintali. Eden izmed njih je bil, ki si je upal terditi, da šola nevednega kmeta ti še bolj popači, ali da se njegovih lastnih besed poslužim: " Schola est locus miseriae, iibi nidlm „ ordo, sed sempiternm horror inhahäat, „ — On je, vtr etj ic, hotel za cerkev bolje slierbeti, kakor je bilo do tistihdob skerbljeno. Vidil |e namreč, da ima cerkev lepo premoženje in dovoljne dohodke za svoje potrebe, pri vsim tem pa ni bilo v cerkvi skorej nič viditi in zraven tega so bili še dolgovi. On si zatorej tako dolgo ni dal miru, dokler niso bili takratni ključarji odstavljeni, novi namesto njih izvoljeni, zapisnik vsih dohodkov in troškov vpeljati, in ves odvečen denar v cerkveno kaso shranjen za neprevidene potrebe. Pri obrajti s starimi cerkvcnimi ključarji se je najdlo, da je bilo več sto goldinarjev v njihovih rokah, ki so jih cerkvi poverniii morali. S takim ravnanjem, ktero je njegova dolžnost od njega terjala, se je starim ključarjem in vsi njih stranki zameril. Pod novimi ključarji se jo stan cerkvenega premoženja in cerkvcnih dohodkov od dne do dne vidlivo boljšal, cerkev je lahko si polrebnih reči omišljevala, in vsako leto še kej prihranila, tako da je bilo leta 1845. čez tri tatiženl goldinarjev gotovega denarja v cerkveni kasi, s katerim se je tisto leto in lela 1846. in 1847. mnogo stvari v zlepšanje cerkve in v poviksanje slovesnosti službe božje ob enem pripraviti in oskerl)eli zamofflo. xif. Gosp. Joief neutriidlif pridgar ■— iskren Slovenec. Skerhi za spodobno zaderianje. akor smo vidili iz vsega, kar smo do-zdaj od gosp. Jožefa povedali, da je bil ■ v spolnenju vsih dolžnost skerbiiega du-išnega pastirja goreč in nerlrudliv, tako je bil ludi cel čas svojega paslirovanja V Ločnikn. On je, da li ni bil bolan, ali da li ni imel druzih viših dolžnost, vsako nedeljo in vsak praznik brez izjemka božjo besedo s svojo navadno goriivostjo in zgovornostjo oznanoval; pred poldneiii pri velki maši je redno pridigo imel, popoldne pred večernicami pa je odraščenim lomil kruh kersčan-skega nauka, in dokler ni imel kaplanov, (zakaj dolgo ni imel nobenega kaplafta za pomagavca) je tudi otroke sam mariivo «čil kerščanskega nauka, in scer v dveh jezikih, furlanskem in slovenskem. Mnogim ni to dopadlo, da brez prestanka prav vsak praznik in vsako nedeljo pridiga, to je, tistim ni to dopadlo, od kterih veljajo Kristusove besede ; " V i ne „ poslušate besede božje, ker niste iz Boga,, lan. VII, 47. Ker je vidil, kolikaja se zanemarja božja beseda, in ker je deržal za svojo naj svetejši dolžnost, božjo besedo vedno oznajjovali, sije vselej po vsi moči prizadeval, jo prav oznanovati, in zavoljo tega si ni privošil še ne tako imenovanih bendim-skih praznikov, ki so scer v mestu in okoli mesta pri naši duhovšini sploh v navadi. Pri tem se je rajnki gosp. Jožef skazal tudi prijatla slovenščine. Dokler je še v šolah bil, ni nič slovenskega slišal, kjer se v tistih za siloveiJŠ* čino nezgodnih časih ni na to še ^ mislilo ne. Ko je {ja ieta 1807, za mašnika posvečen moral ob nedeljah in praznikih po slovensko pridigali in kerš-čanski nauk učiti, je precej spoznal, kaj manjka. Omisli si hilro nekej boljših slovenskih knjig, in jih začne niarlivo prebirati. Med temi je bilo Japelnovo sveto pisiBO. In ker je kot duhoven dolžan bil^ hre-vir moliti, da bi psalme, ki so pogostoma težko razumlivi, zasfopil ter tudi vselej vedii, kaj moli, je cel psalteri, to je, vsih sto in petdeset psalmov v slovenskem prevodu preberal, se jih več iz glave učil in po slovensko svobodno predelavah V slovenščini se je potem vedno vadil, dokler ni prišel v Ločuik, kjer je veči del furlanov. Tukej je mora} se bolj poprijeti furlanskega. Pa vender tudi tukej ni slovenščine popolnoma pozabil. Zdaj, ko fo pišem, se v Ločniku (ako ravno je blizo ena četert soseske čisto slovenslia) samo po furlansko v farni cerkvi moli, uči in prldga fsamo o svetem rešnjem telesu, ko se cela fara shaja v Ločniku, se ima menda še slovenska pridiga). Posebno je obžalovanja vredna mladina, ki se v šoli in v cerkvi le v nji težko razumlivem furlanskem jeziku v naj potrehmšeni po-dučava. Ali zdaj tudi Ločniški slovenci ložej s furlanskem shajajo , potem ko je že nekaj let vse samo furlansko.—Ali rajnki gospod je enako skerbel za vse sebi izročene ovčice, kakor za furlanske, tako ludi za slovenske. Ko je bil faro nastopil , je hotel, da se ima po stari navadi zgodej pri pervi maši po slovensko , pri velki maši pa po furlansko božja beseda oznanovali. Kar je bilo tudi prav, ker je vender vec na številu furlanov v Ločniku kot slovencov. Ravno tako se je učil tudi kerščanski nauk; pervi kaplan, r.!i kakor ga Ločničani imenujejo, gospod vikdr, je učil furlanske otroke, drug^i kaplan po slovenske; on sam pa je za odraščene lomil kruh besedo božjo. Razun tega je bila o shodili cele fare, to je, vclki petek zvečer pridiga od terpljenja Jezusa Kristusa, velko nedeljo popoldan od Njegovega veličastnega vstajenja od mertvih, in na svetega Rešnjega Telesa dan od naj svetejšega Sakramenta altarja po slovensko, kakor se je tudi p a-sjon na cvetno nedeljo po slovensko pel. Slovenski del fare je bil te slare navade kej vesel, in furlani tudi niso nič proti temu imeli, ker so slo-vencom to dobroto privoščili. In tako je bila ta reč do silne bolezni gospod fajmoštra Stibiela , šest let pred njegovo smertjo. Pervi kaplan namreč, ki je bil furlan, prav za prav Ločničan, in se mu je težavno zdelo, da mora pri pervi maši zmirom po slovensko pridigati, (zakaj slovenska beseda mu ni gladko tekla), je začenjal po časi opuščati to staro navado, in li po furlansko k ljudstvu izpred altarja govoriti. Gospod fajmošter ni mogel zavoljo hude bolezni te reči vstaviti; zakaj bolezin ta ga je bila tadi na duhu silno jsobila, da ni nikdar več svoje poprejšne čverstobe, krepkote in živečnosti dosegel. Zatega voljo si je bil lota 4842. o vahlih tudi še enega mladega duhovnika za svojega osebnega po- močnika sprosil od svojega vikži pastirja. Ali stara navada je Lila že overžena, Ločniškt Slovenci, do-broserčni ljudje, se niso za lo reč ganili, in pri tem je ostalo. Zdaj nt hilo več slišali v cerkvi Ločniški - milih slovenskih glasov, kakor samo še pogostoma v spovednicab, vsak popoldan pri otročjem kerščaii-skeni naaku, velki teden, velko nedeljo in na svelo fešnje Telo. Po njegovi smerti pa so slovenski glasi v nji skorej popolnoma poUhnnli. To osodo je imeia slovenščina v Ločniku. Za lepo, spodobno in pošteno zaderžanj& v cerkvi in isunej cerkve je gospod Jožef vselej po moči skerbel. In ker je vidil, da zadnje dni posta ljudje veekral nespodobne reči rgaujajo, je holel naj pred s podučenjem se lemu vstavljati; zato je po navadi vsako leto tiste predpustne nedelje v svojih pridigah in kersčanskih naukih jih lepo po-dučeval, kako je treba vselej le to delati, kar je spodobno, ker vsaka nespodobnost ni všeč ne Bogu, ne ljudem; učil Jih je, kaj sveta cerkev te dni dela in moli; ter je tri zadnje dni pred pe-pelaico sveto Rešnje Telo vun postavljal v češčettje in litanije deržal. S tem je dosti dobrega storil in več nespodobnega odstranil. Pa je znal tudi v djanju tiste osebe tako nesposredno od norčij vderžati. in odvračati, da se mora tudi v tem spoznati njegova modra glava. Eno leto je bil zvedii, da hoče ta-mošnji kovač, sicer dober, pa nekoliko nespremišljen in lahek človek, nepristojne reči zadnje dni pusta počenjati. V ta namen si je iil pripravil cn pa-ternošt iz lešnikov in orehov, in več takih reči, kar bi btlo svote reči in svelo opravila smešne delalo. Kaj stori ffljinošter, da to z lepim vbrani ? Pokliče lega kovača h sebi zadnjo nedeljo pred pustom, in mu da dela «a oba dtieva, ter mu napove, da ako mu tega dela precej ne stori, ga bo popustil in bo unega kovača (zakaj v Ločniku sta dva kovača) za-naprej jemal To je zdalo. Zakaj on se je lepo dela lotil, in namenjenih norčij ni bilo. XIII. AJeijo^ffl škerb za šolo. Ljubi otroke. Je »es Sit) ^ tomrsiL Dobim častne naloge. Zakaj je hureavkrat? Zakaj je imel prepire a uradniki? ako je za šolo skerbel, vemo že iz tega^ kar smo zgorej povedali od Černiške ,šole. Ko je v Ločnik za fajmoštra pri-Jšel, ni nobeno sole, bi djal, v celem svojem dekanatu najdel, ki šteje vender pet /ar in enajst kaplanij, vkupej 13,635 duš, samo v Humskem (Quisca) je bilo enraalo šole. V liOčniku je ni bilo; to mu ni bilo prav , zalo sklene, naj velja kar hoče, tudi t Ločniku šolo napraviti, kakor jo je bil poprej že napravil v černičab. Velika debanlija, M šteje po navadi 24 duhovnikov, mu je dajala res veliko opraviti; njegova lastna fara s sterilni odvisnimi kaplani in podružniki, kterih eden furlan, drugi trije so bili Slovenci, mu je tudi vedno dovolj skerbi zadajala; Ločnik, ki ima čez enajst sto duš, je moral čisto sam precej dolgo v vsem oskerbvati, zakaj manjkala sta mu takrat oba kaplana — pa vse te zadrege in težave ga niso kar nič strašile; v cerkvi oznani ljudem , da hoče on sam čisto zastonj otroke učiti, da naj mu jih le pošiljajo in lako je , akoravno ^e bilo, kakor smo že zgorej omenili, veliko hudih žolovragov v Loč— liiku, osnoval pervo šolo, v, kteri je spet iz svojega aržeta marsikaki krajcar dal, da je otrokom potrebnih bukev, popirja, peres, tablic, in konec leta še šolskih daril nakupil. Ni si dal nobenega miru, dokler ni tudi tukej, kakor poprej v černičah, sosesko napravil, da se je iiazidala šola, in scer ena za otroke možkega spola, druga za dekleta, in da se je vstanovilo primerno plačilo za enega učitelja, in eno učiteljico za dekleta. On, ko §olski ogleda za celo svojo dehantijo, je poskerhel tudi, da so se drugod enak-e šole, kar je bilo mogoče, osnovale, kar mu je dobro se steklo, ker so tudi deželske uradnije bile za osnovanje šol unete, in so mu torej krepko pomagale. Tako se je šola napravila v Humskem, in v laškem Št. Lorencu, v Podgori je bila potrebna*priprava za šolo storjena , šola pa se je še le po njegovi smerti zares v djanje vpeljala. Tako so v njegovi lastni fari, kjer leta 1827 nobeden še na šolo pomislil ni, proti konca njegovega življenja že štiri šole, in za peto je bilo posker-hljenfl. Moša, fara v tej dehanlii, je ravno tako la čas šolo dobila; ravno tako fara Biljana v Berdih, fara slovenskega Št. Lovrenca, kakor tudi kaplanijo Medana, Fleana, Št. Martin in Gradina. In od kar so bile te šole osnovane, jih jc gospod Jožef, kot šolski ogleda , vsako leto hotel reduo obiskati, in tako se sam prepričati, kaj in kako se uči, zato da je s svojo važno bosedo koj popravil, kjer je bilo treba, in gospode učitelje k veči raarlivosti spodbadal, kjer se mu je potrebno zdelo. In spet o teh priložnostih se je verlega Slovenca kazal, ker jo povsod terjal, da se imajo otroci v domačem jeziku podučevati, torej v slovenskem, zakaj vsi ti omenjeni kraji razua Locnika, Mose in laškega Št. Lovrenca, so slovenski. Ker je tako ves aa mladino živel in dihal, ga Je tudi nedolžna mladina kej rada imela. Da je li iz farovža stopil, so ga že po navadi otroci obsuli, in eden pred drugim hiteli, častitlivemii gospodu spoštovavno roko poljubit ali bušnit, da se je moralo milo storiti vsakemu, Id je kedaj tak nastop vidil ter slišal besede, ki jih je o takih priložnostih po navadi izustval, namreč; Iddio ws benedissi, chtars miei fruss! ^ to je, Bog vas blagoslovi, preljubeznivi moji otroci! V tovaršii je gospod Jožef bil vselej ves živ in vesel, kakor nekdaj njegov rajnki oče ; kjer je on bil zraven, ondi Je bila tudi cela tovaršija vedno vesela. Zato ga je tudi rajnki Goriški škof silno rad pri svoji mizi imel, kadar je v Gorico prihajal; zato 00 ga tudi drugi radi pri sebi vidili. V dokaz tega bodi nam dovolj ena sama smešnica. Zgodilo se jo enkrat, da je bil z drugimi v tovaršii tudi neki grof iz Karmina (Cormons), kateri se je od fajmo-šira ne vem za kaj razžaljenega mislil, tako da grof injmoštra iirt dvoboj povabi. Cela lovaršija jo ob-iiiolknula in osupnjeno čakala, kaj bo fajuioštcr počel. Ill kaj je pocel ? — '' Ja» se podam z Vami iir „ dvoboj, reče grda, toda, ker ste me Vi na dvoboj po-„ vabili, gre meni si orožje izvolili.„ — "Zberite si „ ga tadaj! „ odverne rcsiio grof. — Mojc oro-„ žje, rečo na to fajinošler, je moj brevir. J'ova „ se z brovirjem poskusila, kdo ga zna bolj gladko 5, moliti. „ — To govorjenje slišati se je cela lo-varšija veselo in na glas zasmejala; in grof sani je bil s tem zadovoljen. Ne bom tukaj na dalej govoril od driigiii opravkov in več častnih nalog, ki jih je od škofijo dobival , da naj zdaj eno ali drugo novo ccrkov blagoslovi , zdaj lega ali druzega fajmošlra ljudstvu predstavi ali, kakor pravimo, inštalira, zdaj čez to, zdaj čez drugo zadevo svoje izvestje poda in svojo nmenje; tudi molčim od tega, kar je kot ud c. kr. poljodelske dražbe v Gorici delal, kleri je ludi s svojim uplivom več didiovnikov svojega dekanata naklonil. Ali tega vender nemorem zamolčati, da je on večkrat z vso slovesnostjo svoj dekanat, kakor je bilo nekdaj pod rajnkim goriškem škofom Inza-ghjom vsem dekanom zapovedano, redno obiskaval, kar se je že nekaj časa sem, kakor vidimo, v naši škofii sicer popolnoma opustilo. Da tadaj ta izjemek, ki ga je on v tej zadevi delal, ni vsem dopadel, je naravno, kakor tudi se marsikteremu ni dopadlo, da je bil v nekakem smislu ludi preveč bureaukrat, kar so mu pa pri njegovih drugih lepih lastnoslili lahko spregleda, posebno uko se pomisli, da so mo- ra v današnjih časih p» sili biti kadaj bureau-krat —!—!—!— Če se pa pravi, da je rajnki gosp. Jožef bil pijanec ali igravee, se mu očitna krivica godi. Kar pervo zadene, smo že zgorej povedali, ko smo govorili od njegovega pastirovanja v Planini; in pisatelj toga životopisa, ki je bil štiri leta v njegovi hiši in je z njim jedal, zamere pričali, da ves ta čas ni nikoli veliko čez en maselc (eetert bokala) pri jedi spil Igre tudi ni strastno ljubil; v prejš-nib letih je zastran tovaršije, ali vedno zmerno, kej poigral, ali nikoli v škodo svojih pastirskih dolžnost; zadnje leta svojega življenja pa jo še to popolnoma bil opustil. Nckteri rajnkemu tudi to oponašajo, da je iniei hude prepire z deželsko gospojsko, s kresijo, in g kantonskima poglavaijema v Karminu in v Ilumskem, da je potem takem bil človek nemiren in pretera-nih uKorov ( überspannte Ideen}, in kaj jaz vem še kaj. Ali tem zamoremo po lastnem prepričanju odgovoriti, da se je rajnki vselej li za resnico iu pravico.) in za blagor cerkve in sebi izročenih duš poganjal, kar spriča deloma tudi to, da je pri vsem tem gotovo težavnem pisanju vender visoko deželsko poglavarstvo vselej njemu prav dajalo, in če je rajnki v eni sami reči zapazil, da je v njegovih spisih kaj nepravega, je raji se v neugodno osodo svojo nd^, kakor da bi li količkaj komu kej krivice storil. MV. ' G, Jo&ef je posebno Mario D. častil in njeno cast rwAirjeval; je bil ■usmilen do nbotjUi; duhovske vaje. ^^ koda, velika škoda, da je Va blagi gosp. MMXsf^ zadnje leta svojega pozenieljskega po- potvaiiia bil večidel bolan, da ni inonel «^fe^^^^s-več lako živo in tako krepko delali, kakor poprej ! poprejšne bolezni, od klerili smo deloma že govorili, mu niso njegovo dušne čverslobe nič zmanjšale; ali šest let pred sniertjo ga je bolezen fako pobila, da je tudi na duhu zlo opehal. Ali, kar je na telesu opešal, kar so mu telesne moči jemale, to je skušal z molitvijo nadomestiti. Ako ravno vseskozi poln opravil, je vender vsak dan razun brevirja, ki ga ni nikoli opustil, in razun svete maše, ki jo je s posebno pobožtiostjo opravljal, še veliko drugih molitev opravljal, posebno pa je sveli rožetikranc vsakdan pobožno molil; po svoji maši je, če je bilo li mogoče, še pri eni sveti maši bil, in svojega Auania pogostoma obiskaval. MaJer božjo Mario Devico je posebno častil, in si prizadeval, svoje ljube ovčice spodbu-jevati, da bi jo častile še bolj kot dozdaj. Zato je skerbno jim skrivnosti sv. roženkranca razlagal in učil, kako naj ga molijo, da naj pri vsaki češčena si Maria omenijo dotično skrivnost iz življenja Jezusa in Marije, kar ljudstvu do tebdob ni bilo znano; zakaj oni so sv. roženkranc lako molili, da so po vsakem Očenašu samo deset angelskih češčenj brez vsega prislavka molili. — Biia je hvalevredna navada v Ločniku, da je mladina vsako nedeljo in vsftit praznik zvečer malo pred Ave Mario v cerkvi se shajala, in pred altarjem Blatere božje kleče sv. rožeiikranc molila — se ve da po svoji stari navadi. Dasiravno je več staršev tudi k tej molitvi hodilo , se je vender kakšin krat pri tem kej nespodobnega in cerkvi nepristojnega zgodilo. Navada la je gosp. fajmostru jako dopadla, za to pa, da bi se nikoli več kej nespodobnega pri tej moiitvi no primerilo, je začenjal sam osebno v cerkev hoditi, ter je osi jim sv. rožnikranc glasno miprejmolil, iti tako tudi svojim kaplanom iep izgled dajal, kterim to sporvič ni hotlo kej prav dopasli, ker so govorili, da sc lako li težavne dolžnosti jim množijo. Ko so pa vidili, s koliko gorlivostjo gosp. fajraošler sam to sv. delo opravlja, so se tudi oni potem, dobrega uspeha si svesti, niarlivo te reči poprijeti. ^ češčenje Marie božje matere še bolj povzdignuti, je rajnki gospod Jožef tudi mislil, se ve da s privoljenjem svojega škofa, družbo ali bratovščino " živega „ roženkranca „ imenovano v svoji fari vpeljali , ktera jc že dolgo v nemških krajih veselo napredvala, toda neprevidene zgodbe so mu ta namen v življenje vpeljati branile. -— S tolikajn veči gorečostjo pa je drugo vižo, Marijo častiti, podperal, vpeljal, in po moči svojim farmanom pripouočaval, ktera je bila že takrat večidel po cclem kerščanslvu vpeljana; on jc namreč celi mesic maj s posebno andohljo Marijo častil. Naj popred je svoje ljudstvo i^ez to reč primerno podučil; na to jim je djal, polrebnih rož, cvetic, trakov Ud. v ixzalsaiijo oltarja Malere Ložje pripraviti, posebno pa je mlsdosli priporočil, za kine tega allarja celi inesic skerbeli. Ko je Lilo vse pripravljeno, se jo ia slovesnost z enim "Veni creator,, pričela dne 31. aprila zvečer vnalo pred aveinarijo. Pred altarjem Matere božje jo klečal gosp. fajmošter z dvema kaplanoma, in je iz nalašč v to naraenjenili bukvic glasno naprej bral ljudstvu, ki se je bilo mnogoštevilno soslo, priinei-no premišljevanja in molitve, in je vse to skenul z litanijemi matere Ložje ali pa s sv. roženkrancom. Tako se je potem vsaki dan maja zvečer z velkim zvonom ljudstvo v cerkev vabilo, in do konca mesca se je ta lepa andoht opravljala. Pač se je tenau velikemu možu velika krivica godila, ko so ga nekteri nasprotniki, ali bi djal za-vidlivci, obrekvali, da je do ubozili iu revnih neusmiljenega iti terdega serca. Koliko zamore biti na takem obrekovanja resnico, častiti bravec laliko žo iz vsega do zdaj reeencga povzame. Jaz zamorem iz lastnega prepričanja reči, da jo rajnkemu gospod Jožefu bilo malo kej bolj pri sercu , kakor zares potrebni ljudje. Ako je kterega Lerača poznal, da le zares potrebnim krade, takega je po vsi pravici hudo odpravil, ali nobeden ne more reči, da je v resnici potrebnim svojo pomoč odrekel. Resnico tega zamorejo poterditi vsi ubožčiki v Ločniki, kteri so od njegovih milodarov živeli, ja cela soseska, ki je njegove milostne djanja vidila. Posebno je na Vernih duš dan zjutro po več goldinarjev ubogim razdeljval. Kolikajn pa je na skrivnem pomagal, ko- likhn uLogiln, ki so se očitno prosjačiti sramovali^ potrebne pomoči delil, to ve Bog, ki na skrivnem vidi, in xvcste svoje služabnike po pravici plačuje. Duhovslte vaje so vsaki čas bile od cerkve priporočene, in posebno od sfidajnega slavno vladajočega poglavarja svete katolške cerkve Pija IX, In lo po vsi pravici; zakaj one so novo netilo po-božnosti in gorečošti v božji službi, in nov spodba-dek mlačnim kristjanom, se dela svojega zveličanja čverslo in krepko poprijeti. In kolikajn zastaranih gresniFiov se po duhovskih vajab svojih pregreh skesa, in v resnici pot večnega življenja spet poišče , zaniorejo spričati vsi častiti duhovniki naše Goriške škofije, kteri so redko tolažbo doživeli, kej takih skesanih ovčic vnovič h Gospodovi cedi nazaj pripeljati, ali došavše sprejeti. — Ali, kakor so du-bovške vaje vernemu ljudstvu ne samo koristne, ampak večkrat v resnici potrebne, tako so potrebne tudi duhovnim samim, da obudijo v sebi tisto posebno gnado, ktera jim je pri mašnikovem posve-čenju bila podeljena. To potrebo je rajnki gospod Jožef za se živo občutil. Ko je tadaj zvedil, da je za blagor svoje velike škofije neumorno delavni in skerbni Sekovgki škof, rajnki sloveči Roman Zaen-gerle, tudi v 1843. letu duhovske vaje (exercitia) za svoje duhovnike razpisal, se je koj zavoljo tega podal tje v nemški Gradec, prosil in tudi dosegel, da se je zamogel tudi on teh duhovnih ekzerci— cij vdeležiti. In resnično povemo, da ga nismo nikoli tako veselega in dobre volje vidili, kakor potem, ko je iz Gradca od ekzercicij nazaj domii prišel. Zato je pa želel potem tudi Ysako leto se kam podali, " da bi, „ kakor je po navadi sam pravil, ® za svoje grehe „ pokoro delal. „ — Ali dve leli zaporedoma so mu njegovi nasprotniki tudi v tem napotlejo stavili, tako da je še le v 1846. lelu zamogcl vnovič s tem namenom se v Benetke podali, fcjer je pri čoslitiU očetih Jezuitih svoje tolikajn zaželjene duhovske vaje zopet imel» — Prepričan od neizmerne koristi takih duhovnih vadeb, je tudi žačel misliti , kako bi bilo mogoče, za svoje preljube ovčice ekzercicije napraviti. Kar sliši od nekega pobožnega duhovnika, gosp, Bankica, ki je bii ves mož za to. Sam m svoje stroške ga je v svojo faro pripravil, in mesca lislopada (novembra) 1847. leta svojemu ljudstvu to veliko dobroto naklonil. Celih osem dni, ki so lerpele le ekzercicije, je bila cerkev zmirom tako napolnjena, da ni bilo mogoče vanjo priti. Gospod Bankič, kte-rega zdaj častiti bravci že (tidi od drugod poznajo, ill pa drugi mlad duhovnik naše škofije, za vse dobro vneti gosp. Serravalle, sta zbranim vernim v domačem furlanskem jeziku tako živo k sercu govorila, da se še zdaj dobri sad teh ekzprcicij v Ločniku viditi zamore. Sila veliko ptujega blaga je Lilo povernjenega, siorjejie šhode poravnane, posebno pa je od tih dob pogosto prejemanje sakramenta svete pokore in presvetega Rešnjega Telesa veliko bolj v navadi, kakor je bilo poprej. Še eno željo po je rajnki gosp. Jožef imel, in ta je bila, da bi tudi za duhovnike se v Goriški škofii duhovske vaje imele, in je zastran tega večkrat krepko se potegoval pri dotičnih osebah; kar je imelo ta na- siedelt, da je bü^ že vsa polrebiia priprava k lern» glorjena v letu i 848, in pisalo se je bilo že ča-stitim Jezviilom v Inšpruk natega del, in častili očeljo tega slaviicg-a reda so odpisali, da so pripravljeni priti lislo jesen v Gorico: toila nesrečna prekncija tistega yüiarnoga leta nam je tudi to upanje razrija-la — — ol)l]ii1)ljenih vaj ni bilo. XV. Njinji'nm mdnja hnleaen; papottiiinje nič nn &d