is&Sws» epsdlB f S' VGJASILO OBČINE VIDEM \V p* Vi ):v mi), ŠTEVILKA 2 - LETNIK 11 Čestitamo Vam ob 9. občinskem in bližnjem dnevu samostojni gabimo, da praznujete skupaj Vaš župan Frh * s s sodelavci i Uredništvo Naš glas prazniku mm. mimLČ* ČESTITAMO NOVIM ODLIČNJAKOM! Županove petice prejmejo: Gregor BEDRAČ, Anita TURK, Tea HORVAT, Anja KOZEL, Sanja KOZEL, Snežana LESJAK, Ana MURKO, Dejan TRAMŠEK, Mojca VILIČNJAK. DOBITNIKI PRIZNANJ Bronasti plaketi Občine Videm prejmeta: Bernarda GALUN iz Vidma pri Ptuju (za delo na humanitarnem področju) in Srečko VRABL ml. iz Pobrežja (za prispevek k razvoju gospodarstva) Priznanja občine prejmejo: Ivan MUZEK iz Zg. Pristave (za področje kmetijstva) Metka OSTROŠKO iz Vidma pri Ptuju (za področje kulture) Folklorno društvo Pobrežje (za področje kulture) Dejan ZAVEC iz Trdobojcev (za področje športa) Franc KOZEL, ob Železnici pri Ptuju (za humanitarno dejavnost) Spoštovani! Vabimo vas na prireditve in osrednjo svečanost ob 9. prazniku Občine Videm. Osrednja svečanost bo v petek, 16. junija 2006, ob 18. uri v telovadnici OŠ Videm. Vljudno vabljeni in dobrodošli v Občini Videm! Župan Občine Videm i 1 I i I Prireditve ob 9. občinskem prazniku Četrtek, 15. 6. ob 18. uri Odprtje razstave "Krajinski park Šturmovci" (vprostorih zdravstvenega doma) Ogled jilma Šturmovci (v prostorih občine) Petek, 16. 6. ob 18. uri Osrednja prireditev ob občinskem prazniku v telovadnici OŠ Videm Sobota, 17. 6. ob 11. uri Kros v Drave ih Sobota, 17. 6. ob 18. uri Spoznajmo se v pesmi, plesu in glasbi v vaškem domu Pobrežje Nedelja, 18. 6. ob 10. uri Slavnostna maša v cerkvi sv. Vida OB 9. OBČINSKEM PRAZNIKU V mesecu juniju, ko goduje tudi naš farni zavetnik sv. Vid, v občini Videm praznujemo občinski praznik, letošnje praznovanje pa bo že deveto zapovrstjo. Praznik občine je prav gotovo priložnost, ko župan, občinski svet, uprava in sveti krajevnih skupnosti pregledajo opravljeno delo enoletnega obdobja. Tako se spomnimo pomembnih dogodkov, pomislimo na najzaslužnejše občane, predstavijo pa se tudi naloge občine v prihodnosti. Ko pred letošnjim občinskim praznikom razmišljam o času, ko je leta 1994 nastala naša občina, ugotavljam, da se je v teh letih v naših krajih in v naši videmski občini veliko spremenilo. Skupaj smo mnogo postorili za izboljšanje standarda naših občanov. Na področju investicij se pogoji zanje zaostrujejo iz leta v leto. Zaradi večje javne porabe se tako sredstva za investicije manjšajo. Kljub temu si prizadevamo, da bi ta izpad nadomestili s sredstvi, ki bi jih pridobili na razpisih države ali evropske skupnosti. Na tem področju smo uspešni, saj je občina vključena v kar 14 različnih projektov, pri katerih pa je tudi nosilec projekta. Naj omenim le nekatere: vodovod v Halozah, INTTEREG za ceste, PHARE za ceste, sodelujemo v konzorciju za izgradnjo kanalizacije in v projektu »Očistimo reko Dravinjo«. V zadnja dva projekta je vključenih 8 občin, v projekt »Trajnostno upravljanje reke Drave« pa 15 občin. Prav tako pa občina Videm sodeluje pri projektu »Turistična cona Haloze - Zagorje«. Tečejo tudi razpisi za športno infrastrukturo, kulturne in turistične znamenitosti, park Šturmovci, od ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pa pričakujemo dodatna sredstva za cestno infrastrukturo, in sicer okrog 40 milijonov tolarjev. Narejena pa je tudi projekta dokumentacija za 20 km lokalnih cest. V skupnem programu nameravamo urediti obrtno cono v Lancovi vasi, na mestu sedanje gramoznice, v skupni površini okrog 12 hektarjev površin. Urediti nameravamo zbirni center za kosovne odpadke, omogočiti širitev centra Vidma za stanovanjsko gradnjo in najti primeren prostor za gradnjo doma ostarelih. Pri OŠ Videm pa se bo v jeseni pričela še gradnja vrtca z rekonstrukcijo kuhinje in jedilnice. Želimo pa tudi omogočiti, da bi se lahko v Halozah prišlo do gradbene parcele s čim manjšimi zapleti. Še več je manjših projektov, ki pa jih sploh nisem omenil. Plan, ki ga pripravljamo, obsega letošnje in prihodnja leta. Če si želimo razvoja na vseh področjih, bomo morali v razvoj najprej verjeti, si upati in zaupati, sodelovati s svojimi dobrimi zamislimi ter vključiti pozitivno energijo. Želim še poudariti, da so v toku razpisi za izvajalca del cestnega programa in za kanalizacijo. Izvajalci bodo znani v mesecu juliju, saj se morajo dela začeti čim prej. Program je naravnan zelo obširno za vsako KS. Letos smo dokončali kanalizacijo v Vidmu, planirano za leto 2005, program iz letošnjega leta pa se nadaljuje v smeri Urbanove kapele in kanal med Šosteričevimi in Milošičevimi. Na pokopališču v Vidmu so dela v teku, prav tako pa imamo enake načrte za širitev na pokopališču v Leskovcu. Dokončana je sejna dvorana v Vidmu, ki bo zraven sej občinskega sveta služila tudi kot informacijska pisarna za predstavitev raznih projektov. Dela nam tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Upam, da bomo zastavljene cilje uspešno izpeljali ter vse razveselili z novimi pridobitvami. Hkrati se zahvaljujem vsem občanom za finančni prispevek od podpisanih pogodb, saj smo s tem vsi skupaj prispevali k hitrejšim rešitvam cestnega programa. Nadalje bi rad povedal, da se z veseljem udeležujem večine občnih zborov in prireditev, ki jih pripravite, spoštovano vodstvo in člani naših društev. Na kulturnem, športnem, humanitarnem in na ostalih področjih ste zelo aktivni, zato smo v občini ponosni na svoja društva. Nekateri ste postali priznani še izven naših meja, za kar je zaslužno predvsem vaše kvalitetno delo. Tudi gasilska društva delujejo dobro, tako na preventivnem kot na operativnem področju. Žal pa nam elementarne nesreče ne prizanašajo. V občini želimo po svojih zmogljivostih pomagati, vendar pa se država pri tem obnaša mačehovsko. Ko pa omenjam šport, pa iskreno čestitam tudi našemu šampionu Dejanu Zav-cu. Zanj smo nekateri tudi v živo navijali na Ptuju, ko je branil naslov prvaka v svoji kategoriji. Ponosni smo na našega šampiona, prav tako pa na vse ostale, ki prispevajo k še večji prepoznavnosti občine Videm. Poletje je tudi tisti čas, ko se odločamo, kako bomo preživeli dopust, vsi pa prav težko pričakujemo, kdaj se bo končalo to hladno in deževno obdobje. Ko boste nekateri na dopustu, na morju ali v planinah, pa bomo v občini izvajali programe, ki smo si jih zastavili v občinskem proračunu. Približujejo pa se tudi počitnice in nekateri boste za zmeraj zapustili prostore osnovne šole. Vsem želim, da bi počitnice preživeli sproščeno in prijetno, tistim pa, ki se poslavljate od osnovnošolskih klopi, pa želim, da bi bile vaše življenjske odločitve takšne, ki bi vam v življenju prinašale srečo in zadovoljstvo. Veliko je stvari, o katerih bi še rad pisal, a ob zaključku tega uvodnika naj poudarim le še to, da delamo po najboljših močeh, trudimo se opraviti čim več ter na najboljši način. Poletje bomo izkoristili delavno, saj besedičenje ne bo napolnilo kašč. Maloštevilna občinska uprava bo tudi v času dopustov, kot že vse leto, opravljala vsa dela za svoje občane. Verjamem, da so nekatere kritike dela občinske uprave upravičene, veliko pa je tudi neupravičenih. Vedno je potrebno pogledati na stvar z več strani in nikakor ne smemo obsojati kar tako. Nekateri občani se namreč ne znajo veseliti novih pridobitev, za nerealizirane projekte pa je vedno kriv nekdo drug. Ob letošnjem občinskem prazniku bi se želel zahvaliti vsem občankam in občanom, kakor tudi občinskemu svetu, občinski upravi, političnim strankam, svetom KS, nadzornemu odboru, komisijam ter vsem, s katerimi v občini sodelujemo. Iskrena hvala torej za vaše zaupanje in sodelovanje! Drage občanke in občani! Vsem iskreno čestitam ob vašem — našem občinskem prazniku. Praznik občine je praznik vseh nas. Želim, da se skupaj veselimo vseh pridobitev in da skupaj začrtamo nadaljnji razvoj. Zato mi bo v veliko veselje, če se bomo zbrali v čim večjem številu na naši osrednji prireditvi, ki bo v petek, 16. junija, ob 18. uri v telovadnico OŠ Videm, in pri pozni sveti maši za vse občane v cerkvi sv. Vida na Vidovo nedeljo. Prav vsi pa ste vljudno vabljeni še na vse ostale prireditve. Pridite, praznujmo skupaj! Vaš župan Friderik Bračič OBČINA VIDEM - OBČINA ZELENEGA RAZVOJA. SREČNIH IN ZADOVOLJNIH LJUDI Darinka Ratajc, direktorica občinske uprave Videm Spoštovane občanke in občani, pred vami je slavnostna številka našega občinskega glasila. Z njo obeležujemo deveti praznik občine Videm in 10. jubilej našega občinskega časopisa. »Naš glas« je v tem času zagotovo postal ogledalo naše občine, in prepričani smo, da vedno težko pričakujete njegov izid. Časopis je namenjen informiranju o vseh dogodkih v občini, o delovanju občinskih organov in občinske uprave. V vsa- ki njegovi številki smo vas seznanjali o programih in projektih, ki smo jih uresničevali na različnih področjih. Tudi vi pa ste imeli možnost, da napišete svoje mnenje, predlog ali pobudo, se komu zahvalite ... Delo in naloge občine, njeni načrti in programi so zelo raznoliki, zato je pomembno, da pri delu in snovanju načrtov ter programov zagotavljamo primerno ravnovesje med potrebami in možnostmi. Ko ocenjujem naše delo in prebiram Naš glas, ki to delo tudi opisuje, ugotavljam, da smo to ravnovesje dosegli. Za to je bilo potrebno sodelovanje vseh, ki sprejemajo odločitve, in sodelovanje vas, dragi občani. Pri iskanju pravih rešitev pa je zelo pomembno premišljeno strokovno delo. Z gotovostjo lahko trdim, da so se življenjske razmere v občini izboljšale na vseh področjih, od komunale, varstva okolja, športa, zdravstva do kulture, vzgoje, izobraževanja in socialnega varstva. Našo skupno vizijo usklajeno uresničujemo vsak na svojem področju; jaz in moji sodelavci v občinski upravi, prebivalci naše občine pa vsak v svojem domu, v družini, v podjetjih, društvih in ustanovah, v katere so vključeni. Krona, ki daje luč in smer našemu skupnemu delu pri gradnji naše občine, pa so etične vrednote: ljubezen, razumevanje, zvestoba, zaupanje, potrpežljivost. Zato smo z našim delom zadovoljni. Bliža se čas dopustov in počitnic, in želim vam, da jih preživite kar se da lepo. Praznujemo na različne načine, pred nami pa je praznovanje sv. Vida, farnega zavetnika. Že stari pregovor pravi, da je to čas češenj, ta običaj bomo obudili tudi mi, in sicer v nedeljo, 18. junija, po slavnostni maši. Praznovanje pa bo tudi odraz analize opravljenega dela v preteklem obdobju. Ustvarjamo lepo in prijazno občino Videm. Za nas. Za našo mladino. Za naše goste. Drage občanke in občanu' Praznik občine je VAŠ PRAZNIK. V ta namen se nam pridružite na različnih prireditvah, ki vam jih pripravljamo v počastitev praznika. V čudovitih junijskih dneh, ko v občini Videm praznujemo že 9- praznik, vam pošiljamo vsi zaposleni iskrene čestitke in dobre želje. Hvala vsem, ki skrbite za rast in razvoj naše občine. Darinka Ratajc, direktorica občinske uprave IZ SEJ OBČINSKEGA SVETA VIDEM Župan Friderik Bračič je v obdobju od aprila do junija sklical kar štiri seje sveta občine Videm. Člani občinskega sveta občine Videm so na vseh sejah razpravljali o 39 točkah dnevnega reda. Podajamo vam povzetke najvažnejših točk. PREDLOG TRASE DALJNOVODA CIRKOVCE-PINCE Svetnikom občine Videm je bil predstavljen državni lokacijski načrt za izgradnjo daljnovoda 2 x 400 kV na odseku Cir-kovce-Pince. Predstavnikom MOP-a, ELES-a je bilo jasno obrazloženo, da se z variantno rešitvijo predloga ne strinjamo, načrt namreč občino oziroma natančneje vas Pobrežje razdeli na dva dela, nekaj bivalnih objektov je na vplivnem območju, potrebno pa bo najti traso daljnovoda tako, da bo sprejemljiv kompromis med varstvom narave in prizadetimi krajani. Med tem časom se je ustanovila ljudska iniciativa Pobrežje, ki nekako poskuša najti novo rešitev predvidene trase daljnovoda. Med obema sejama sveta so vaščani Šturmovcev zbirali podpise proti trasi daljnovoda 2 x 400 kV skozi naselje Šturmovci in zahtevali kabliranje daljnovoda skozi naselje Šturmovci. Ljudska iniciativa vztraja pri sledeči rešitvi: daljnovod Cirkovce-Pince se naj gradi ob trasi predvidene glavne ceste in regionalne ceste drugega reda ter se za naseljem Spodnji Šturmovci nadaljuje v koridorju 110 kV daljnovoda Cirkovce-Formin. S tem bi dosegli, da bi daljnovod potekal skozi občino Videm po nenaseljenem območju. Svetniki so predlagali predstavnikom ELES-a, da proučijo vse možnosti in podajo ekonomsko oceno projekta trase s kabliranjem in vplive obeh variant na okolje. O nadaljnjem poteku bomo še poročali. POTRDILI CENO ODVOZA ODPADKOV Čisto mesto Ptuj je predlagalo novi način obračunavanja odvoza odpadkov, ki vam ga podajamo v nadaljevanju, s potrditvijo na seji sveta. 1.1 Cene za gospodinjstvo za 14-dnevni odvoz preostalih odpadkov in na odvoz iz več stanovanjskih enot Gospodinjstva Fiksni del cene Variabilni del cene Cena skupaj Cena v EUR 1 član 1.327,70 SIT 428,09 SIT 1.755,16 SIT 7,23 2 člana 1.327,70 SIT 856,17 SIT 2.183,24 SIT 9,11 3 člani 1.327,70 SIT 1.284,26 SIT 2.611,33 SIT 10,90 4 člani 1.327,70 SIT 1.712,35 SIT 3.039,42 SIT 12,68 5 članov 1.327,70 SIT 2.140,44 SIT 3.467,51 SIT 14,47 6 članov 1.327,70 SIT 2.568,52 SIT 3.895,59 SIT 16,26 7 in več članov 1.327,70 SIT 2.996,61 SIT 4.323,68 SIT 18,04 1.2 Cene na gospodinjstvo za 14-dnevni odvoz odpadkov iz skupnih prevzemnih mest Število Fiksni del Cena Število članov Variabilni deli cene na člana gospodinjstva Cena gospodinjstev cene/gospod. v EUR v gospodinjstvu v EUR 1 gospodinjstvo 1.327,07 SIT 5,54 1 član 428,09 SIT 1,78 2 gospodinjstvi 663,54 SIT 2,77 2 člana 856,17 SIT 3,57 3 gospodinjstva 442,36 SIT 1,85 3 člani 1.284,26 SIT 5,36 4 gospodinjstva 331,77 SIT 1,38 4 člani 1.712,35 SIT 7,15 5 gospodinjstev 265,41 SIT 1,11 5 članov 2.140,44 SIT 8,93 6 gospodinjstev 221,18 SIT 0,92 6 članov 2.568,52 SIT 10,72 7 gospodinjstev 189,58 SIT 0,79 7 in več članov 2.996,61 SIT 12,50 1.3 Cena za počitniške hiše Cene brez dajatev Cena v EUR Počitniška hiša - vikend 877,58 SIT 3,66 PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA OBČINE VIDEM ZA LETO 2005 Občina Videm je svoje poslovno leto zaključila dokaj uspešno, večjih likvidnostnih težav ni bilo, realizirane so bile skoraj vse predvidene investicije. Če katere investicije zaradi postopkovnih zapletov ni bilo mogoče realizirati, so se sredstva prenesla na račun financiranja v leto 2006. V nadaljevanju vam podajamo nekaj podatkov za lažjo predstavitev dejstev dejanskega stanja. Prihodki proračuna za leto 2005 so v višini 100,01 % glede na veljavni proračun in v višini 97 % glede na prvi sprejeti proračun. Odhodki proračuna za leto 2005 so v višini 88,94 % glede na veljavni proračun in v višini 89,77 % glede na prvi sprejeti proračun. Odstopanja med načrtovanim in uresničenim so globalno minimalna, medtem ko se pri posameznih postavkah pojavlja večja razlika, kot je razvidno iz predložene realizacije. Razlika nastaja predvsem kot posledica pritoka iz naslova davkov, predvsem je vidna večja razlika pri prihodkih iz naslova obremenjevanje vode, kar ima posledično tudi večjo realizacijo od planirane na odhodkovni strani. Manjši prihodki v primerjavi s prvim sprejetim proračunom za leto 2005 so predvsem zaradi neuresničenih prejetih sredstev iz državnega proračuna za vodovod Zahodnih Haloz v višini 119 milijonov, kar je bilo kasneje z rebalansi proračuna tudi upoštevano. Uresničeni odhodki oz. izdatki proračuna so se spreminjali v skladu s sprejetimi rebalansi proračuna občine in virmani proračuna. Njihova realizacija je v okviru načrtovanih, razen pri izgradnji kanalizacije iz naslova takse za obremenjevanje vode, kar smo že pojasnili. Podrobno pojasnilo glede doseženih ciljev je pojas- njeno v okviru poslovnega poročila. Manjši indeks realizacije glede na veljavni proračun predstavlja prenos izvajanja investicij v leto 2006, in sicer: - 43.400.000,00 SIT vodovod Zahodnih Haloz, - 10.000.000,00 SIT izgradnja vrtca Videm, - 2.100.000,00 SIT investicija na pokopališču Leskovec, - 3.400.000,00 SIT investicija na pokopališču Videm. Navedeni prenos sredstev in izvajanje investicij je bilo upoštevano pri pripravi in sprejemu proračuna občine Videm za leto 2006. Občina Videm se v letu 2005 tudi ni na novo zadolževala. Odplačala je v preteklosti najeto posojilo v višini 33-800.000,00 SIT. Neodplačano posojilo, ki v celoti zapade v letu 2006, je v višini 15.600.000,00 SIT. Področje zadolževanja in odplačilo zadolževanja je izvedeno v skladu z načrtovanim. Prihodki so doseženi v višini 705.778.877,07 SIT, odhodki pa v višini 625.180.419,00 SIT. Presežek prihodkov nad odhodki je v višini 80.598.458,07 SIT. Če upoštevamo še odplačilo posojila v višini 33.800.000,00 SIT, znaša presežek prihodkov nad odhodki 46.798.458,07 SIT. Občina Videm po sprejetem rebalansu št. 2, dne 4. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 92/18.10.2005), ni sprejemala odlokov oz. predpisov, ki bi prinesli nove obveznosti za proračun in bi zahtevali prerazporeditve sredstev oz. novo zadolževanje. Občina Videm v letu 2005 ni porabila sredstev rezerv. Prav tako ima občina oblikovan rezervni sklad v višini 8.945.800,00 SIT, katera ima vezana pri poslovni banki na odpoklic. V preteklosti in tudi v letu 2005 občina ni izdajala poroštev, zato tudi ni unovčenih poroštev. PREDLOG SPREMEMB VOLILNIH ENOT IN ŠTEVILA SVETNIKOV Da bi v volilnih enotah bili volilni pragi približno izenačeni na število volivcev, so svetniki potrdili nov odlok o volilnih enotah in številu svetnikov. ODLOK o določitvi volilnih enot, območja volilnih enot in števila članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti za volitve članov občinskega sveta Občine Videm 7. člen Za volitve članov občinskega sveta se določijo 3 volilne enote, v katerih se skupno voli 17 članov občinskega sveta. Člani občinskega sveta se volijo po proporcionalnem volilnem sistemu. 2. člen Za območje Občine Videm se za volitve članov občinskega sveta določijo 3 volilne enote, v katerih se skupno voli 17 članov občinskega sveta. Obseg volilnih enot je naslednji: 1. volilna enota obsega območja naselij: Dravinjski Vrh, Ljubstava, Majski Vrh (od hišne št. 8 do hišne št. 57), Pobrežje, Šturmovci, Videm pri Ptuju, v kateri se voli 6 članov občinskega sveta, 2. volilna enota obsega območje naselij: Belavšek, Berinjak, Gradišče, Mala Varnica, Repišče, Skorišnjak, Spodnji Leskovec, Strmec pri Leskovcu, Trdo-bojci, Velika Varnica, Veliki Okič, Zgornji Leskovec, Soviče, Dravci in Vareja, v kateri se voli 5 članov občinskega sveta, 3. volilna enota obsega območja naselij: Barislovci, Dolena, Lancova vas, Tržeč, Jurovci in del Majskega Vrha (od hišne št. 1 do hišne št. 7), Popovci, Sela, Trnovec in Zgornja Pristava, v kateri se voli 6 članov občinskega sveta. Sedež volilnih enot je v Vidmu pri Ptuju 54. Volilne enote so oblikovane tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Volilne enote obsegajo eno ali več krajevnih skupnosti. 3. člen Za volitve župana je volilna enota območje celotne Občine Videm. PREDLOG PRIKLJUČITVE NASEUA IZ KS SELA V KS LANCOVA VAS Na predlog vaščanov je svet Občine Videm potrdil, da se del naselja Popovci (od hišne št. 17 do hišne št. 30) in del naselja Zg. Pristava (od hišne št. 45 do hišne št. 53) priključi h KS Lancova vas, kar je povzročilo spremembo volilnih enot in svetnikov po KS. S tem se je spremenil tudi odlok. DOLOČITVE VOLILNIH ENOT IN ŠTEVILA ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI VIDEM 1. člen S tem odlokom se določi število članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Videm in volilne enote za volitve v svete krajevnih skupnosti. 2. člen - Krajevna skupnost Videm pri Ptuju Svet krajevne skupnosti Videm pri Ptuju ima 7 članov sveta. V krajevni skupnosti se določi 6 volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselja: Videm pri Ptuju in del Dravinjskega Vrha (od hišne št. 1 do hišne št. 3/cl in od hišne št. 55 do vključno hišne št. 74) in se volita 2 člana sveta, 2. volilna enota obsega naselje Dravinjski Vrh (od hišne št. 4 do hišne št. 12/b) in del naselja Majski Vrh (hišna št. 29/a) in se voli 1 član sveta, 3. volilna enota obsega naselje Šturmovci in se voli 1 član sveta, 4. volilna enota obsega naselje Ljubstava in se voli 1 član sveta, 5. volilna enota obsega naselje Majski Vrh (od hišne št. 8 do hišne št. 54, brez hišne št. 29/a) in se voli 1 član sveta, 6. volilna enota obsega naselje Dravinjski Vrh (od hišne št. 13 do hišne št. 54) in se voli 1 član sveta. - Krajevna skupnost Sela Svet krajevne skupnosti Sela ima 6 članov sveta. V krajevni skupnosti se določijo 3 volilne enote: 1. volilna enota obsega naselje Sela in se volita 2 člana sveta, 2. volilna enota obsega naselje Trnovec in se volita 2 člana sveta, 3. volilna enota obsega naselje Barislov-ci in del naselja Zgornja Pristava (od hišne št. 39 do hišne št. 44) in se volita 2 člana sveta. - Krajevna skupnost Dolena Svet krajevne skupnosti Dolena ima 5 članov sveta. V krajevni skupnosti se določijo 3 volilne enote: 1. volilna enota obsega naselje Dolena in se volita 2 člana sveta, 2. volilna enota obsega del naselja Zgornja Pristava (od hišne št. 1 do vključno hišne št. 38) in se volita 2 člana sveta, 3. volilna enota obsega del naselja Popovci (od hišne št. 1 do vključno hišne št. 16) in se voli 1 član sveta. - Krajevna skupnost Pobrežje Svet krajevne skupnosti Pobrežje ima 8 članov sveta. V krajevni skupnosti se določi 1 volilna enota: 1. volilna enota obsega naselje Pobrežje. - Krajevna skupnost Tržeč Svet krajevne skupnosti Tržeč ima 5 članov sveta. V krajevni skupnosti se določita 2 volilni enoti: 1. volilna enota obsega naselje Jurovci in se volita 2 člana sveta, 2. volilna enota obsega naselje Tržeč in del naselja Majski Vrh (od hišne št. 1 do hišne št. 7) in se volijo 3 člani sveta. - Krajevna skupnost Lancova vas Svet krajevne skupnosti Lancova vas ima 7 članov sveta. V krajevni skupnosti se določita 2 volilni enoti: 1. volilna enota obsega naselje Lancova vas in se voli 6 članov sveta, 2. volilna enota obsega del naselja Zgornja Pristava (od hišne št. 45 do hišne št. 53) in del naselja Popovci (od hišne št. 17 do vključno hišne št. 30) in se voli 1 član sveta. - Krajevna skupnost Soviče-Dravci-Vareja Svet krajevne skupnosti Soviče-Drav-ci-Vareja ima 5 članov sveta. V krajevni skupnosti se določijo 3 volilne enote: 1. volilna enota obsega naselje Soviče in se volita 2 člana sveta, 2. volilna enota obsega naselje Dravci in se voli 1 član sveta, 3. volilna enota obsega naselje Vare j a in se volita 2 člana sveta. - Krajevna skupnost Leskovec Svet krajevne skupnosti Leskovec ima 13 članov sveta. V krajevni skupnosti se določi 11 volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselje Zgornji Leskovec in se voli 1 član sveta, 2. volilna enota obsega naselje Spodnji Leskovec in se voli 1 član sveta, 3. volilna enota obsega naselje Belavšek in se voli 1 član sveta, 4. volilna enota obsega naselje Trdobojci in se voli 1 član sveta, 5. volilna enota obsega naselje Repišče in se voli 1 član sveta, 6. volilna enota obsega naselje Veliki Okič in se volita 2 člana sveta, 7. volilna enota obsega naselje Skorišnjak in se voli 1 član sveta, 8. volilna enota obsega naselje Gradišče in se voli 1 član sveta, 9. volilna enota obsega naselje Strmec pri Leskovcu in se voli 1 član sveta, 10. volilna enota obsega naselji Mala Varnica in Berinjak in se voli 1 član sveta, 11. volilna enota obsega naselje Velika Varnica in se volita 2 člana sveta PREDVIDENE AKTIVNOSTI Z MEJO MED OBČINO VIDEM IN MARKOVCI Svet občine se je seznanil s projektom TrUD in odprtjem informacijske pisarne v prostorih občine Markovci. Sprejeli so sklep, s katerim prepovedujejo uporabo imena Šturmovci na celotnem območju občine Markovci. Menijo namreč, da je meja sporna, zadeva pa na Upravnem sodišču. V nadaljevanju vam predstavljamo projekt TrUD, da boste imeli predstavo, kaj dejansko to pomeni. Zupan, direktorica obč. uprave in pred-sednik komisije za meje pred odhodom na sodišče. TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE OBMOČJA REKE DRAVE (TrUD) Mariborska razvojna agencija (MRA) je 26. 7. 2005 z Ministrstvom RS za okolje in prostor (MOP) podpisala donacijsko pogodbo za sofinanciranje projekta »Trajnostno upravljanje območja reke Drave«. S projektom so MRA kot nosilec projekta in 23 projektnih partnerjev uspešno kandidirali za sredstva donacijske sheme »Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj«, ki poteka v okviru financiranja programa Phare čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija 2003 in MOP. Projekt se bo izvajal 12 mesecev, in sicer na območju statistične regije Podravje, natančneje na območju 13 občin - od Ruš oz. Selnice ob Dravi do Ormoža in Središča ob Dravi, vse do hrvaške meje ter na območju avstrijske Štajerske. Namen projekta, katerega celotna vrednost znaša 295.716,00 EUR, je zagotoviti dolgoročno ohranitev stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 reke Drave ter zvišati stopnjo informiranosti, osveščenosti in pripravljenosti vseh deležnikov za doseganje usklajenega in trajnostnega razvoja območja. V projektu s prioritetno težnjo po uskladitvi sektorskih politik in splošnih interesov pri rabi prostora sodeluje zraven MRA še 23 projektnih partnerjev: Združe- nje naravnih parkov Avstrije iz Gradca, Zavod RS za varstvo narave - OE Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, Ribiška družina Maribor, Ribiška družina Ptuj, Ribiška družina Ormož, Lovska družina Središče, občine Ruše, Selnica ob Dravi, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Hajdina, Videm, Markovci, Zavrč, Gorišnica in Ormož, mestni občini Maribor in Ptuj ter Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. Program Phare čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti In trajnostni razvoj Sl. 2003/004-939-01 TRAJNOSTNO UPRAVUANJE OBMOČJA REKE DRAVE Pogodba Številka 7174201 -01 -01 -001 1 Projekt je sofinanciran s strani Evropske skupnosti mmam KI g -cv |9 M R A ■HM mmin Projekt se ukvarja pretežno z naravovarstveno tematiko in krepitvijo čezmejnega sodelovanja pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in upravljanju območij Natura 2000, v svoji vsebini pa bo hkrati nakazal dolgoročno razvojno perspektivo območja ob reki Dravi, tudi ko gre za kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo ter nenazadnje turistično, rekreacijsko in gospodarsko rabo prostora. Za dosego zastavljenih ciljev se v projektu izvajajo aktivnosti inventarizacije habitatnih tipov in habitatov vrst, izdelave osnutka integralnega načrta upravljanja ter promocije Nature 2000. Projekt bo z uspešno realizacijo prispeval k dolgoročni ohranitvi ugodnega stanja narave ob reki Dravi, pri čemer bo ključnega Pomena aktivno vključevanje in sodelovanje vseh uporabnikov prostora, tako strokovne javnosti in lokalnih skupnosti kot tudi lastnikov, upravljavcev in koncesionarjev zemljišč in vodnih virov. S tem bodo za navedeno območje zagotovljeni pogoji za vključitev naravovarstvenih vsebin v strateške in prostorske dokumente lokalnih skupnosti (občinski razvojni programi in strategije, občinski prostorski akti) ter posamezne sektorske Politike. Projekt bo skozi vzpostavitev informacijske infrastrukture in promocijo Nature 2000 hkrati prispeval k povečanju osveščenosti javnosti o pomenu naravnih dobrin na območju reke Drave. POROČILO O PROJEKTU ZA IZGRADNJO VODOVODA ZAHODNE HALOZE Svetniki občine Videm so bili seznanjeni s celotnim projektom vodovoda Zahodnih Haloz; projekt obsega 981 mio SIT in so vanj vpletene občine Videm, Majšperk in Žetale. Celotni primarni vodovod se bo financiral iz tako imenovanega vodnega sklada. Ta sklad je namenjen za financiranje državne infrastrukture, kar dejansko pomeni, da občine ne morejo biti investitorji. Pogajanja z MOP so se zapletla do te mere, da nobena predlagana varianta ni bila pravno sprejemljiva. Pa poglejmo v jedro: občina je pridobila gradbeno dovoljenje, investitor je država z državno infrastrukturo, kar pravno ne funkcionira, če je država investitor, namreč mora imeti na sebe napisano gradbeno dovoljenje, kar bi dejansko pomenilo nove projekte. Občina Videm kot investitor, država kot sofinancer - potrebno bo spremeniti državni razvojni program, s predlogom seznaniti vlado ali spremeniti zakon o vodah ... Menim pa, da se je zadeva premaknila v pozitivno smer in da bo končno občina Videm dobila vodo. Sedaj čakamo na soglasje MF z varianto, da nosilka - občina Videm dobi investicijski transfer iz proračuna vodnega sklada. REBALANS PRORAČUNA OBČINE VIDEM Svetniki so potrdili prvi rebalans proračuna za leto 2006, njegovo obrazložitev vam podajamo v nadaljevanju. Prihodki v rebalansu št. 1 proračuna občine Videm so pripravljeni na podlagi izračuna primerne porabe občin in zneskov finančne izravnave za leto 2006, ki jih je pripravilo Ministrstvo za finance. Gradivo je iz meseca decembra 2005. V pripadajoči finančni izravnavi imamo zajeto preplačilo finančne izravnave iz leta 2005 v višini 11.097.000,00 SIT, ki smo jih morali odšteti od letošnje pripadajoče finančne izravnave, dodati prihodke iz javnih razpisov, in tako znašajo celotni prihodki občine Videm 873 mio SIT, odhodki 944 mio SIT, razliko predstavlja prenos sredstev iz leta 2005 v leto 2006. Na odhodkovni strani so bile potrjene investicije, ki so jih v svojih finančnih načrtih predlagale posamezne krajevne skupnosti. Glede na spremembe investicij je priložen popravljen načrt razvojni programov. POTRDITEV PONUDNIKA ZA LOKALNI PROGRAM Na podlagi javnega razpisa je bil v občini Videm izbran novi izvajalec lokalnega informativnega programa, to je SIP TV, ki bo skladno s ponudbo izvajal redni tedenski informativni program. AKTIVNOSTI ZA IZGRADNJO VRTCA V VIDMU Svetnikom občine Videm je bil predstavljen projekt izgradnje vrtca kot klasična izgradnja in kot izgradnja montažnega vrtca. Projektantski predračun za izgradnjo vrtca je 233 mio SIT, za adaptacijo obstoječe OŠ v jedilnico, kuhinjo in kabinete pa 102 mio SIT, skupaj torej 336 mio SIT. Na MŠ pa je za celoten projekt na razpolago 83 mio SIT, kar bistveno odstopa od 60 % normativne vrednosti. Ob ugotovitvi teh dejstev je MŠ predlagalo izvedbo projekta tako, da se projekt razdeli na faze, in tako predstavlja faza ena adaptacijo, faza dve pa montažno izgradnjo vrtca. Ker sredstev na državnem in občinskem nivoju ni dovolj, je MŠ predlagalo izgradnjo montažnega vrtca brez temeljev na odplačilo z operativnim leasingom, kar dejansko pomeni tole: občina Videm bo razpisala v UL razpis za podelitev stavbne pravice in oddala zemljo v najem. Potem bo razpisala drugi razpis, v katerem bo z viri pokrila predvideno finančno konstrukcijo. Tako bo vrtec zgradila, potem pa se bo s projektom prijavila za pridobitev sredstev iz proračuna RS in si pridobila svoj 60 % delež sofinanciranja. Prednosti tega so, da bo vrtec zgrajen že v letu 2006, drugače bi bil nekje po letu 2009. Pričakuje se tudi dodaten ekonomski učinek zaradi ugodnejše ekonomske cene vrtca, saj občina namenja 43 mio SIT za plačila vrtca v drugih občinah. Veliko vprašanje, ki se je tu porajalo svetnikom, pa so stroški financiranja. Ti bodo seveda odvisni od velikosti glavnice in let financiranja. Menimo pa, da se bodo zaradi prenosa otrok v videmski vrtec stroški na tej participaciji zmanjšali in tako odplačevali mesečno ta del najemnine. Svetniki so na mnoge želje naših mladih družin rekli »da« in vrtec v občini bo. OBČINSKI SVET POTRDIL OBČINSKO VOLILNO KOMISIJO ZA NOVE LOKALNE VOLITVE Potrjeni člani so: 1. N.Si — Marijan Furek (predsednik), 2. LDS - Tanja Novak (namestnica predsednika), 3. SDS - Maja Sagadin (članica), 4. Stranka mladih Slovenije - Gorazd Orešek (namestnik članice), 5. SLS - Katarina Flajs (članica), 6. Stranka zelenih - Matevž Božičko (namestnik članice), 7.SD - Rajko Tetičkovič (član), 8. DeSUS - Jožica Klic (namestnica člana). Člani sveta so razpravljali še o izgradnji avtocest in hitrih cest, tako na območju naselja Draženci, mejnega prehoda Gru-škovje in na območju Šturmovcev. Pripomb na nove trase cest je bilo kar nekaj. Kako se bodo upoštevale, pa v naslednji številki našega občinskega glasila. Pred nami je še ena seja sveta, potem pa se bomo odpravili na krajše počitnice. Darinka Ratajc, direktorica občinske uprave Stran 8 OBČINA BOGATEJŠA ZA NOVO SEJNO DVORANO Naložba občino veljala blizu 14 MIO SIT Samo dobra dva meseca je trajala razširitev in ureditev sejne dvorane v videmski občinski hiši. Občinski svet z županom se je za ta korak odločil preprosto zato, ker je bila prejšnja sejna soba pretesna, nefunkcionalna in svetnikom ni nudila najboljših pogojev za delo. Župan Friderik Bračič pa dodaja, da so za investicijo vzeli sredstva iz občinskega proračuna, in sicer skupaj okrog 14 milijonov tolarjev. Večnamenski prostor v občinski hiši je sedaj večji, saj so dvorano razširili, sodobno urejen in opremljen ter služi potrebam vsakega še tako zahtevnega gosta, nudi veliko možnosti uporabe, predvsem pa je največja pridobitev velika ovalna miza, ki članom sveta sedaj dopušča povsem drugačen sedežni red. Posebno zanimivost predstavlja tudi glasovalna naprava, ki je nekoliko posodobljena od prejšnje in dopušča računalniški izpis glasovanja. Poleg sej, strokovnih razprav, srečanj in drugega pa se bodo v tem prostoru tudi v prihodnje odvijale slovesnosti zlate poroke, in prva je že bila v maju. TM Pogled v novo sejno dvorano je od maja povsem spremenjen. Svetniki in župan poslej sedijo za veliko skupno mizo, ki ima v sredini nameščeno sodobno avdio-video opremo. IZ POSLANSKIH KLOPI - POSLANEC BRANKO MARINIČ Spoštovani občani in občanke! Če hočemo ali ne, živimo v posebnem času. Najprej smo se Slovenke in Slovenci odločili za svojo državo in to odločitev s pokončnimi in po srcu velikimi ljudmi tudi ubranili z orožjem. Naj še tako nekateri s posmehom govorijo le o desetdnevni vojni, tisti, ki so morda bili še zelo mladi, pa se zavedamo, da je vojna trajala veliko dlje. Trajala je od 80. let, ko smo Slovenci prvič jasno povedali, da se z nekaterimi stvarmi v skupni državi ne strinjamo. Kasneje, v procesu proti četverici, prvih demokratičnih volitvah in končno, ko je v nas dozorela odločitev, da želimo sami odločati o svoji usodi, so se uresničile sanje intelektualcev iz prejšnjih stoletij, ki so sanjali o zedinjeni Sloveniji. Danes je od teh dogodkov minilo 15 in več let in mlada generacija lahko prva v celoti uživa dosežke osamosvojitve in nove države. V njej lahko udejanjamo vse tisto, kar kot narod zmoremo in hočemo uresničevati. Zal mnogi mladi sploh ne vedo, da smo bili, še ne tako dolgo, prebivalci druge države in je bila misel o samostojni Sloveniji bolj želja kot pa nekaj, kar se lahko v relativno kratkem času tudi uresniči. Saj za to niso krivi mladi, ampak prizadevanja zadnjega desetletja, da se razvrednoti vse, kar je povezano z osamosvojitvijo, kot da to ne bi bil čas, ko smo Slovenke in Slovenci stali skupaj, z ramo ob rami, in branili svojo zgodovinsko odločitev. Takih narodov in takih držav je v svetu zelo malo. Pot smo nadaljevali in se vključili v Evropsko unijo, iz katere smo bili v začetku prejšnjega stoletja iztrgani. V avstro- ogrski monarhiji smo Slovenci odločali o marsičem in imeli svoje predstavnike v Dunajskem parlamentu. Potem se je za nekaj desetletij naš razvoj ustavil zaradi čedalje bolj znanih dogodkov po drugi svetovni vojni. Umolknili smo in začeli šepetati. Danes smemo govoriti na glas in smemo uresničevati svoje interese v domačem jeziku, v svoji državi, na svojem ozemlju, kjer sami odločamo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Pred nami so novi izzivi. Kot mlada in majhna država smo zelo prilagodljivi in lahko hitro odgovorimo na izzive novega časa. Rezultat tega je tudi izpolnitev kriterijev za prevzem evra. Z vzpostavitvijo stabilnega sistema smo konec leta 2005 dosegli najnižjo inflacijo v samostojni Sloveniji. Aprila 2004, mesec dni pred vstopom v EU, je bilo 12-mesečno inflacijsko povprečje Slovenije še 4,8 %, novembra 2005 pa je bilo le še 2,5 % in danes 2,3 %. Naslednje leto bomo v Sloveniji plačevali z evri, skupaj s 13 državami EU in edini od novih članic. Vlada je v letih 2005 in 2006 obiskala že večino regij, kjer se je seznanila z dejanskim stanjem na terenu. Na podlagi tega so nastali predlogi zakonov, ki smo jih poslanke in poslanci potrdili in bodo omogočili hitrejši razvoj Slovenije. Sprejeli smo tudi strategijo razvoja Slovenije. Prvič v zgodovini države smo si načrtno določili cilje in se odločili, kako se želimo razvijati, kaj hočemo in kje moramo narediti več. Že lani je bil sprejet proračun za leti 2006 in 2007. K oblikovanju tega smo bili povabljeni tudi poslanke in poslanci. V sodelovanju z nekaterimi občinami širšega območja Ptuja sem predlagal dodatna sredstva za ureditev državnih cest, sofinanciranje skupnih projektov, ki zagotavljajo izboljšanje javnih dobrin, in se posebej zavzel za ureditev potrebne infrastrukture za zagotovitev varovanja Zunanje Evropske meje ter za izgradnjo AC Slivnica— Draženci- Gruškovje. Nova vlada je v pogajanjih zagotovila razvojna sredstva iz EU za prihodnja leta, ki bodo Sloveniji omogočila pospešen razvoj na vseh področjih. Med leti 2007 in 2013 bo Slovenija v skupno evropsko blagajno vplačala približno 2,5 milijarde evrov, iz nje pa bo dobila 4,5 milijarde. Največ sredstev, okrog 120 milijard letno, bo država dobila za kohezijo in kmetijstvo, za razvoj pa dodatnih 70 milijard tolarjev. Slovenija bo do izteka perspektive ostala ena regija, ne glede na razpravo o delitvi države na več regij. Poraba kohezijskih sredstev bo usmerjena v infrastrukturne projekte. Tako naj bi evropska sredstva omogočila realizacijo projekta tretje razvojne osi Slovenije ter projekte varstva okolja. Več sredstev pomeni eno od možnosti za enakomernejši regionalni razvoj z zagotovitvijo dodatnih sredstev za lokalno samoupravo, za občine. Občine bodo za svoje delo dobile 10 % več, kar pomeni, da bodo imele lastna sredstva, ki so pogoj za kandidiranje na razpisih tako iz državnih kot tudi iz evropskih razvojnih sredstev. Nove možnosti bi morala znati izkoristiti tudi naša občina, saj smo bili v desetletjih mnogokrat prikrajšani za osnove dobrine, ki so bile v mestih samoumevne. Domači kraj ti mora nuditi prijetno družbeno okolje s športnimi in kulturnimi dogodki, kjer vsak najde kaj zase. To je bilo tudi bistvo vzpostavitve sistema lokalne samouprave. Za občine so vse te spremembe izrednega pomena, saj bi sredstva za ureditev komunalne infrastrukture, obrtnih con in drugih projektov, ki so razvojno naravnani, lahko pridobile iz evropskih skladov. Pri tem je pomembno povezovanje občin. Poslanke in poslanci smo že sprejeli predlog za spremembo ustave, da se ustanovijo pokrajine, ta vmesni člen, ki bo omogočil, da bo načrtovanje in povezovanje lažje. Že lani je bil sprejet okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji. Ponovno gre za projekt, ki bi moral biti naš skupni, kot v obdobju pred dobrim desetletjem. Zato je pomembno in pozitivno, da so ta izziv razumeli predstavniki političnih strank in podpisali Partnerstvo za razvoj. Slovenke in Slovenci moramo biti pri odloč- anju o naši prihodnosti čim bolj enotni, kot smo bili ob osamosvojitvi, ob vstopu v EU in NATO. Bolj kot bomo enotni, lažje bomo izkoristili vse tiste priložnosti, ki jih želimo. Evropska unija, države članice nam zaupajo in zato je bila sprejeta odločitev, da bo Slovenija predsedovala EU v letu 2008. To je še ena pohvala naši državi, da smo sposobni voditi skupino 460 milijonov državljanov. Kot poslanec se zavedam, kako pomembne odločitve so pred nami. Tudi zato jih želim odgovorno sprejemati. Odgovornost moramo prevzemati vsi. Ne le kot evropski državljani, pač pa tudi kot občanke in občani. Skupaj se moramo truditi za to, da odpravimo zaostanke v razvoju, da uredimo vse tisto, na kar že leta in desetletja opozarjamo, da postanemo urejena in razvita občina, ki zna domačinu in obiskovalcu nuditi vse, kar potrebuje za normalno življenje. Občina mora preko svojih programov znati privabiti turiste in jim pokazati svoje lepote in posebnosti. Znati jim moramo pokazati, kakšni ljudje živimo tukaj, s čim se ukvarjamo in kaj nas zanima. Čas je, da se zavemo dejstva, da smo za svoje dobro in svojo prihodnost odgovorni sami. Izkoristimo priložnosti, ki se jih verjetno vsi zavedamo. Aktiven državljan in občan je zagotovilo za napredek in spremembe. Bodite aktivni in opozarjajte na tisto, kar vas moti, in pohvalite tisto, kar je dobro. Več glav več ve in prava ideja pravo mesto najde! Branko Marinič, poslanec DZ VIDEM BO DOBIL PODRUŽNIČNO LEKARNO Lekarna že prihodnje leto Svet Javnega zavoda Lekarne Ptuj je na svoji seji v drugi polovici aprila sprejel sklep, da se v Vidmu uredi podružnična lekarna. Delovni čas podružnične lekarne v Vidmu naj bi bil prilagojen delovnemu času zdravnika oziroma potrebam krajanov. V vodstvu občine Videm so s takim sklepom več kot zadovoljni, saj se s tem zaključujejo dolgoletna prizadevanja Vidma, da bi poleg splošne ambulante in zobozdravstvene ordinacije svojim občanom lahko ponudil še lekarniške storitve. Za radio Ptuj je direktorica Javnega zavoda Lekarne Ptuj Darja Potočnik povedala: »Prepričani smo, da bi podružnica dovolj dobro Pokrila potrebe lekarniške dejavnosti v Vidmu. T načrtu imamo, da bi še v tem letu pridobili soglasje od ostalih občin ustanoviteljic zavoda, Pripravili bomo tudi načrte ter opremo, v začetku prihodnjega leta 2007 pa naj bi lekarniška Podružnica v Vidmu že odprla svoja vrata.« TM V zgradbi zdravstvenega doma Videm bo v začetku leta 2007 odprla vrata lekarniška podružnica. m CATV VIDEM - STANJE SISTEMA NI SPODBUDNO. JE PA REŠLJIVO Seznam stanja po evidenci UPC Telemach Naselje Št. priklj. po pogodbi Zgrajeno št. priklj. Pog. vred. v DEM Znesek plačil RAZLIKA Videm pri Ptuju 135 124 120.150,00 105.362,82 17.787,18 Pobrežje 178 132 142.756,00 69.248,35 69.248,35 Tržeč 99 73 86.185,34 80.185,34 6.000,00 Lancova vas 85 89 112.746,00 41.531,28 71.214,72 Jurovci 37 Sela 20 Trnovec 9 Barislavci 20 Skupaj 497 461.837,34 296.327,78 164.250,25 UO CaTV Videm je dosegel enega od svojih ciljev, to je začetek lokalnega informativnega TV programa. Tako smo po velikih naporih s posebno tehnologijo začeli z rednim oddajanjem SIP TV. V programu UO pa je še mnogo drugih nalog in ciljev, ki pa so žal odvisni od dediščine sistema. Ker se po gradnji sistema in razpadu KS nihče ni organizirano ukvarjal z nadaljnjim razvojem CaTV, je prav, da predstavimo stanje in odprta vprašanja. Pri pregledu pogodb za izgradnjo CaTV med KS in Radingom ugotavljamo, da je neskladje med številom priključkov in številom možnih naročnikov. Pri tistem primeru, kjer pa so pogodbe sklenjene, ugotavljamo, da je veliko občanov poravnalo svoje obveznosti, da pa so tudi takšni, ki tega niso storili. Tako je ob obeh predpostavkah postal priman-kljaj pri investitorju, ki ga danes ob vseh valorizacijah UPC Telemach ocenjuje na 48.902.010,81 SIT. Kratek zaključek je, da je obremenitev nedokončno zgrajenega sistema prevelika. UO CaTV zato zahteva cenitev sistema in prevrednotenje dejanske realizacije, kar bi naj pripeljalo k temu, da zaščitimo tudi vse vložke občanov in ne le vložek investitorja. Prav tako ugotavljamo, da komisija KS ni speljala aktivnosti v zvezi s statusom vodov in zemljišč in ni pridobljeno uporabno dovoljenje. Vmes je prišlo do spre- membe zakonodaje, kar je privedlo do tega, da je CaTV postala gospodarska dejavnost, to pomeni, da bo potrebno opraviti tudi lastninjene, kar bo možno šele po razjasnitvi situacije z UPC Telemach. Nov zagon in razvoj UPC Telemach pogojuje z razjasnitvijo obveznosti za nazaj. Tako imamo zelo zahtevno stanje, kjer ni lahkih rešitev. Možnih rešitev je več, in upam, da bo priložnost, da v naslednjih številkah poročamo o naslednjih korakih. Ker brez teh korakov ni večjih investicij in posodobitev, je to prioritetna naloga UO CaTV, žal pa nismo povsem zadovoljni s sodelovanjem UPC Telemach. Vse to je dokaz, da je dediščina stanja obremenjena z mnogimi nedokončanimi nalogami, katere bo potrebno najprej dokončati in šele nato sprejeti ustrezne rešitve. UO CaTV se trudi zaščititi interese občanov, želi si čim hitrejšega razvoja, želimo pa tudi, da so občani o vsem obveščeni, zato lahko vse, kar se dogaja na tem področju, najdete tudi na info strani. Mag. Janez MERC, predsednik UO CaTV Videm LETNA KONFERENCA N.Si 00 VIDEM Gostili ministra Janeza Drobniča Razen članov in simpatizerjev stranke N.Si, ki so se zbrali na redni letni konferenci 21. aprila, Pri treh lipah v Vidmu, je posebna pozornost veljala gostoma iz centrale stranke, ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Janezu Drobniču in generalni sekretarki stranke Maruši M. Novak, ter kandidatom stranke na jesenskih lokalnih volitvah. Letne konference so se udeležili tudi predstavniki sosednjih občinskih odborov stranke. Uvod v delo letne konference je bil nastop ljudskih pevk, ki so s svojim petjem navdušile tudi goste iz Ljubljane. Delo letne konference se je začelo s pregledom dela v preteklem letu, ki ga je podal predsednik OO Videm Marjan Selinšek. Izpostavil je delovanje članov stranke na nivoju krajevnih skupnosti in občine ter v programu dela za letošnje leto nakazal Med gosti je bil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. >'. Marji osrednji poudarek letošnjim volitvam v občinski svet ter volitvam župana. Ob tem so predstavili kandidatke in kandidate, ki bodo jeseni kandidirali na jesenskih lokalnih volitvah. Stranka ima izpopolnjene liste v vseh treh volilnih enotah, nosilci list pa bodo M. Selinšek, B. Merc in B. Hliš. Za županskega kandidata se še dogovarjajo. V letošnjem letu bodo dali poseben poudarek tudi ustanovitvi podmladka N.Si. S krajšim nagovorom se je v letno konfe- renco vključil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič. Poudaril je doprinos stranke N.Si pri skupnih vladnih projektih. Posebej je opisal projekte ministrstva, ki ga vodi na področju družinske politike. »Ljudje se ne odločamo za otroke zaradi denarja, ko pa so otroci tu, je prav, da imajo dostojno življenje«, je med drugim poudaril minister Drobnič ter spomnil, da je med ljudmi premalo veselja do življenja. Prikazal je še druge projekte, ki jih vodi ministrstvo na področju zaposlovanja ter opisal zakone in zakonske predloge, ki so jih že uresničili ter na tiste, ki jih še pripravljajo. V imenu vodstva stranke je prisotne pozdravila tudi sekretarka N.Si Maruša M. Novak, ki se je dotaknila bližajočih se lokalnih volitev ter priprav stranke na te volitve. MŠ AKTIVNE PRIPRAVE SDS VIDEM NA VOLITVE '%♦ SDS V mesecu aprilu se je narava pričela prebujati. Člani SDS VIDEM se nismo potrebovali zbuditi, saj sploh nismo spali. Vse °d državnozborskih volitev dalje pridno delamo in se trudimo za kvalitetnejšo pri: hodnost vseh nas. Tako smo se 7. aprila vsi člani zbrali na redni letni konferenci. Pregledali smo že uresničene načrte ter še trdneje zasnovali tiste, ki nas še čakajo. Na konferenci smo enotno izglasovali poslanca g. Branka Mariniča kot kandidata za župana. V tem namreč vidimo možnost za nadaljnji raz- voj občine, predvsem pa za izboljšanje kvalitete življenja občank in občanov občine Videm. Župan, ki hkrati deluje kot poslanec v Državnem zboru RS, ima zagotovo večje možnosti, da skupaj z dobro ekipo in konstruktivnimi predlogi občanov pripelje občino evropskemu razvoju primerljivo raven - smo namreč v Evropi! Aktivno se izpolnjujejo tudi liste o kandidatih za krajevne skupnosti in občinski svet. Na letni konferenci smo prišli tudi do lepega števila članov - SDS Videm šteje preko 130 članov. Številka ni mala in nam pove, da se je veliko ljudi resnično odločilo za spremembe. Uspelo nam bo le s skupnimi močmi. Najlažje je namreč kritizirati, medtem ko so za dobrobit vseh državljanov ter občanov, predvsem pa za naše uspešno delo, potrebni konstruktivni predlogi, utemeljena kritika in sloga. En sam je lahko človek zelo majhen. Združeni lahko zmoremo vse. Le tako bomo lahko svetu pokazali, da nismo majhni, majhen je namreč tisti, ki ozko razmišlja. Bliža se junij, ko goduje sv. Vid. Ob občinskem prazniku, ki ga takrat praznujemo, čestitamo vsem občankam in občanom ter vam želimo obilo osebne sreče in zadovoljstva. OO SDS VIDEM REDNI LETNI ZBOR VIDEMSKEGA LOKALNEGA ODBORA STRANKE MLADIH SLOVENIJE Franc Kirbiš ml. novi - stari predsednik V petek, 21. aprila, je potekal redni letni občni zbor lokalnega odbora SMS. Gost zbora je bil tudi predsednik vseslovenske SMS Darko Kranjc, ki je pohvalil vodstvo domačega lokalnega odbora za dosedanje delo. Predsednik Darko Kranjc meni, da so v tem mandatu delali dobro, in verjame, da bo SMS v videmski občini tudi na letošnjih lokalnih volitvah dosegla vsaj tako dober rezultat kot pred štirimi leti. Na Zboru so potekale tudi volitve novega vodstva lokalnega odbora Videm, saj se je dosedanjemu vodstvu iztekel mandat. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Franc Kirbiš ml., pri delu pa mu bodo odslej pomagali trije podpredsedniki, iz vsake volilne enote po eden, in sicer: Brane Kolednik, Jože Junger in Dani Prelog. Novoizvoljeni predsednik je nato Povedal, da LO SMS Videm tudi v prihodnje ne bo spreminjal svoje osnovne naravnanosti, da bo temeljna naloga še naprej oblikovati jasna stališča do lokal- nih projektov, podpreti dobre in koristne projekte, ki bodo v dobrobit občanov, ter odločno nasprotovati tistim, za katere menijo, da to niso. V LO SMS Videm se tudi že aktivno pripravljajo na jesenske lokalne volitve, na katerih bodo nastopili s svojimi kandidati za občinski svet in svete krajevnih skupnosti, prav tako pa so evidentirali enega kandidata za župana. JJ I Spoštovane občanke in občani! CIQ Ob 9- občinskem prazniku in godu farnega zavetnika sv. Vida vam iskreno česti- mmM mmM ■ tamo in želimo prijetno praznovanje, ob tem pa tudi delovnih uspehov, sreče in Slovenska ljudska stranka zadovoljstva. SLS OO Videm Vsem občanom in občankam občine Videm čestitamo ob občinskem prazniku in jim želimo obilo sreče, osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov. DeSUS Občinski odbor Videm slraiikanilaclihslovciiije sm lokalni edbor videni Vsem občankam in občanom čestitke ob bližajočem prazniku občine Videm in petnajsti obletnici Dneva državnosti. Želimo vam veselo praznovanje! Člani LO SMS Videm Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku in vam želimo veselo praznovanje. Vse krajane obveščamo, da bo praznik KS Tržeč in otvoritev vseh pridobitev v iztekajočem se mandatu v soboto, 26. avgusta 2006. Vljudno vabljeni! Krajevna skupnost Tržeč V času praznovanja občinskega praznika Občine Videm, Vam želimo veselja in užitkov ob spremljanju prireditev v okviru praznika Občine Videm. Še posebej Vas vabimo na športno prireditev »Turnir v malem nogometu« dne 10. junija 2006, ki ga pripravlja ŠD Pobrežje. Folklorno društvo Pobrežje dne 17. junija 2006 ob 18. uri pripravlja kulturno prireditev »Spoznajmo se v pesmi, plesu in glasbi« v Vaškem domu Pobrežje. Vabimo vas tudi na prireditev ob drugem krajevnem prazniku in na osrednjo prireditev praznovanja praznika KS Pobrežje, ki bo dne 2. septembra 2006 ob 16. uri v Vaškem domu Pobrežje. Prisrčno vabljeni! Marjan Selinšek, predsednik KS Pobrežje Občankam in občanom čestitamo ob 9- občinskem prazniku, vodstvu občine pa za uspešno opravljeno delo v vseh KS. Ob tej priložnosti vabljeni tudi na naš krajevni praznik, na Anino žegnanje in veliko gasilsko slovesnost, ki bo v nedeljo, 23. julija. Svet KS Sela V VIDEMSKI OBČINI 10. ČISTILNA AKCIJA OB DNEVU ZEMLJE Olepšali rečna obrežja in poti Vaščani Lancove vasi so očistili tudi del obrežja ob Polskavi. Čistilni akciji so se priključili tudi mladi. Občina Videm in Zeleni Vidma so ob letošnjem dnevu Zemlje uspešno izpeljali že deseto čistilno akcijo. V okviru te so prebivalci osmih krajevnih skupnosti, društva in osnovnošolci čistili obrežja rek in potokov, pa tudi poti ob občinskih cestah. Akcija je pritegnila le okrog 150 občanov, ki pa so v nekaj urah nabrali blizu 20 m^ smeti, kar je za dobre štiri zabojnike. Koordinator letošnje akcije, sicer predsednik zelenih Vidma mag. Ivan Božičke, je povedal, da so bile vse dosedanje akcije posvečene svetovnemu dnevu voda ali dnevu Zemlje ali pa so se navezovale na akcijo Turistične zveze Slovenije, spomladansko urejanje okolja in podobno. V vseh teh letih so k akciji čiščenja in ohranjanja okolja pritegnili mnogo ljudi, ki jim ni bilo vseeno, kaj se dogaja z okoljem, s tem pa so iz narave izvzeli marsikateri »tujek«: od avtomobilov, štedilnikov, TV aparatov, koles, avto-plaščev, do najrazličnejših vrst embalaže, fitofarmacevtske pripravke, najrazličnejša maziva in še mnogo drugega, kar nikakor ne spada v naravo. ZA OKOLJE NAREDIMO MNOGO PREMALO Kot pravi Božičku, je pomembno, da je v vseh teh letih prevladalo spoznanje, da je okolje trajna dobrina in da moramo zanjo skrbeti skozi celo leto. Vendar naravovarstveniki in drugi, ki jim je ekosistem blizu, mislijo, da se za okolje naredi še vse premalo. Sicer pa je tudi letošnja akcija uspela, saj so občani iz narave odstranili spet nekaj velikih vreč smeti, ob tem pa so se lahko prepričali, da je smeti zmeraj manj, kar je vredno pozdraviti, ter da so k temu veliko prispevali tudi ekološki otoki in redni odvozi odpadkov, tudi odsluženih avtomobilov. Poleg Zelenih Vidma in krajevnih skupnosti so se čistilni akciji priključili še člani nekaterih športnih, gasilskih, planinskih, ribiških društev, lovci in etnografsko društvo Tržeč, svoj delež pa so k akciji prispevali še osnovnošolci iz Vidma, Sel in Leskovca ter ptujski Lionsi. In vredno si je zapomniti besede, ki smo jih slišali ob zaključku akcije, da je urejena in čista narava sestavina kakovosti življenja, temeljna prednost in pogoj za prijetno sobivanje. TM Foto: TM, A. Gregorec DVA NOVA EKOLOŠKA OTOKA Novi mesti za ločeno zbiranje odpadkov Občina Videm je v letošnjem letu odprla še dva nova ekološka otoka; enega v Tržcu pri športnem igrišču in drugega v Leskovcu, v bližini osnovne šole. Občani lahko na teh mestih oddajo različne odpadke, od papirja do stekla in plastike. To pa je potrebno sortirati v posebne zabojnike. Dosedanja praksa pa je že pokazala, da so se občani navadili na tovrstno sortiranje odpadkov, čeprav se še najdejo taki, ki v ekološki otok odložijo karkoli, odpadke pač, ki pa tja še zdaleč ne spadajo. Sicer pa občina Videm s postavljanjem novih ekoloških otokov tudi skrbi, da bi bilo naše okolje čistejše, predvsem pa, da bi se navadili na sortiranje odpadkov tudi doma. TM Tržeč ima še en ekološki otok. Ekološki otok v Leskovcu . SOI1,.™ občinska uprava Občane in občanke Videm seznanjamo, da WOLF Skakovci, d. o. o., Gospodarska javna služba ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (v nadaljevanju IMV), do nadaljnjega BREZPLAČNO (vključno s prevozom) v celoti odvaža vsa IMV, ne glede, kdaj je bilo vozilo odjavljeno iz prometa, telefon: 02 540 91 00. Lahko pa vozilo oddate na najbližjem pooblaščenem prevzemnem mestu: DOMINKO, d. o. o Zadružni trg 8, Ptuj, telefon: 02 788 11 75- Postopek naročila za odvoz IMV je preprost: občani in občanke naj pokličejo na eno od zgornjih telefonskih številk, kjer se bodo lahko dogovorili glede odvoza in o času, ki jim najbolj ustreza. Od izvajalca in pooblaščenca vam bo na osnovi prometnega dovoljenja izdano tudi potrdilo o razgradnji. Majda Murko, skupna občinska uprava 2. MAJA MNOŽIČNO PO SRAKAČEVI POTI V Šturmovcih odprli mostiček KD Franceta Prešerna Videm je na praznični 2. maj organiziralo pohod po kulturni Srakačevi poti. Odziv je bil letos še posebej dober, pohodnike pa je, poleg pestrega kulturnega programa in obilice dobre volje, na poti spremljajo še lepo vreme. Domačini, med njimi tudi Pobrežan in poslanec DZ Branko Marinič, pa so se izkazali še kot dobri gostitelji. Pot so začeli v Vidmu, vmes se večkrat ustavili, daljši postanek pa je bil v Šturmovcih, kjer je bila krajša slovesnost od odprtju manjšega mostička čez potok Studenčnica. Odprli so ga z namenom, da bi bila pot tod še prijetnejša in bolj zaokrožena. Simbolično so trak pri mostičku prerezali župan Friderik Bračič, Šturmovčan, sicer občinski svetnik Andrej Rožman, in eden od starejših Šturmovč-anov Ludvik Klajnšek. Župan Bračič pa je ob tej priložnosti zbrane takole nagovoril: »Krajinski park je z odlokom zavarovala občina Ptuj leta 1979 ob postavitvi HE Formin in pripadajočega Trak pri novem mostičku so prerezali župan F. Bračič ter Sturmov-čana Andrej Rožman in Ludvik Klajnšek. Ptujskega jezera. Park ima pomembne sestavine naravne in kulturne dediščine. Na takih območjih je mogoč razvoj kmetijstva, gozdarstva, rekreacije in neagresivnega turizma. Tu je lahko naselje kmečkega tipa. Šturmovci ležijo v SV delu občine Videm, sestavljajo pa jih Zg. in Sp. Šturmovci. Krajinski park se razprostira na 125 hektarjih na nadmorski višini 216 metrov. Podnebne in druge razmere na območju parka dajejo prebivališče mnogim rastlinskim in živalskim vrstam. Učenci OŠ Videm in krajani Šturmovcev so se zavedli pomena krajinskega parka že pred ustanovitvijo občine Videm. Ko pa je gospod Borut Šturmberger s soavtorjema izdal ličen priročnik o parku, pa je ta mnoge še bolj navdušil. Temu so sledile akcije, kot na primer ureditev učne poti z 10 točkami za ogled in izdaja kvalitetne zloženke o krajinskem parku Mostiček je »preizkusil« tudi poslanec Marinič. Skupni posnetek vseh udeležencev majskega pohoda po Srakačevi poti. Šturmovci 1995. leta, uvedba »zelene straže«, nastala je tudi videokaseta o parku in nato diplomska naloga prof. Ksenije Cafuta. »ŠTURMOVCI SO NAŠI« Tudi naš literat France Forstnerič je veli- kokrat prehodil območje med Pobrežjem in Šturmovci, KD Videm pa se je morda tudi zato odločilo, da na tem območju uredi kulturno Srakačevo pot, s tem pa se je strinjal tudi gospod Forstnerič. Ob naših obiskih po Srakačevi poti pa poč- nemo marsikaj, ampak nekaj drži, Šturmovci nam veliko pomenijo, saj so tudi naši. Želim vam še veliko lepih pohodov po Šturmovcih.« A tudi tokrat ni šlo brez omenjanja obmejnega spora in župan je zbranim predstavil še tisto, morda malo manj znano plat zgodbe o tem, kaj je videmsko in kaj markovško. Dejal je, da je bila občina Videm prikrajšana za marsikatero investicijo na račun občine Markovci, ob tem pa povedal, da ima vodstvo občine Videm sedaj odgovorno nalogo, da ne dopusti, da bi se v bodoče še dogajale krivice in ponižanja občanom Vidma. »Osebno bom vložil vsa možna sredstva, da bodo Šturmovci spet ena vas. Reka Drava je bila naravna meja in to zagovarjamo v občini Videm, enako podporo pa pričakujem tudi od vseh politično dejavnih občanov, posebej pa krajanov Šturmovcev. Drugi nas bodo spoštovali in cenili le, če se bomo znali spoštovati med seboj in zagovarjati, kar nam pripada,« je še poudaril župan Bračič. TM Foto: J. Šmigoc (Št. tednik) PRVO SREČANJE ŠTURMOVČANOV USPELO V Šturmovcih, obojih, tako Spodnjih kot Zgodnjih, se veliko govori v javnosti. A kaj, ko so to bolj slabe novice, povezane 2 obmejnim sporom, krajinskim parkom, novoustanovljeno informacijsko pisarno, ki ni v Šturmovcih, temveč v sosednjih Markovcih, v Šturmovcih, ki mu mno- Veselje na plan, slabo na stran gi pravijo naravni biser, pa so smeti in navlaka na žalost še velik problem. Na te slabe plati življenja so Šturmovčani (v obeh vaseh jih živi okrog 150) vsaj malo pozabili na prvem srečanju, ki so ga izpeljali v soboto, 3. junija. Žal jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, zato je odpadlo druženje pri Hrgovih ribnikih v Šturmovcih, so pa srečanje zato izpeljali v sosednji vaški dvorani v Pobrežju. Tam se je zbralo kar nekaj domačinov, starejših in mlajših, ti pa so lahko prisluhnili nagovorom vaškega predsednika in svetnika občine Videm Andreja Rožmana, župana Friderika Bračiča in poslanca v DZ Branka Mariniča. Program je lepo povezovala domačinka Laura Rožman, ki tudi tokrat ni pozabila predstaviti svojega kraja. Župan Bračič je na srečanju dejal, da je včasih potreben majhen korak, ki je lahko veliko dejanje, ter ob tem spomnil, da sta se z Andrejem že pogovarjala, kako bi v Šturmovcih priredili vaško srečanje in od ideje ni preteklo dosti časa. Župan je še poudaril, da si želi, da bi se v Šturmovcih, pa tudi v drugih krajih občine večkrat srečevali, saj je to lepa priložnost za spoznavanje drug drugega, navezovanje prijateljskih vezi, je prepričan župan, ki je letošnje prvo srečanje vzel za nekaj izredno pozitivnega. Z njim so domačini dokazali, da so ponosni na svojo vas in njeno bogato preteklost ter številne naravne danosti, je še omenil župan. Ob zaključku pa je dejal, da je najpomembnejše zaupanje v tiste ljudi, ki zastopajo interese svojih ljudi, pa najsi gre v občinskem ali krajevnem svetu. ŠTURMOVCI SO BISER Šturmovčanom je za idejo o pripravi srečanja čestital tudi poslanec Marinič, ob tem pa namignil, da bi srečanje lahko postalo tradicionalno in bilo kot nekakšen uvod v praznovanje občinskega praznika v juniju. Šturmovčanom pa je zaželel, da bi bilo lepo, če bi si večkrat vzeli čas za druženje, ob tem pa spomnil, da so Šturmovci, za katere se potegujejo tudi drugi, zares pravi biser, česar pa se vsi skupaj še premalo zavedamo. Andrej Rožman pa se je po koncu uradnega dela zahvalil prav vsem, ki so zbrali pogum in prišli na srečanje, posebej pa občini Videm, KS Videm in Pobrežje, poslancu Branku Mariniču in Šturmovčanu Dušanu Hrgi, ki je ves čas s svojo ekipo skrbel, da Šturmovčani in njihovi gostje niso bili lačni. Postregel jim je tudi z odličnimi postrvmi iz svojih ribnikov. Sicer pa Rožman ni bil sam v organizacijskem odboru, temveč so mu pomagali še nekateri domačini: Sonja, Lizika, Trezika, Milena, Jožica, Dušan, Jože in še mnogi drugi. V Šturmovcih pa so že obljubili, da bo srečanje postalo tradicionalno, zato dobrodošli spet prihodnje leto, Šturmovce pa lahko obiščete kadarkoli se vam zahoče. Besedilo in foto: TM Za dobro voljo so poleg Jurovških fantov poskrbeli še harmonikarji »Veseli Jožeki«. Srečanja Šturmovčanov so se udeležili tudi župan F. Bračič, direktorica občinske uprave D. Ratajc, poslanec B. Marinič, predsednik KS Pobrežje M. Selinšek in še nekateri člani občinskega sveta. Andrej Rožman bi za »svoje« Šturmovce naredil vse ... ETNOGRAFSKO DRUŠTVO TRŽEČ PREVZELO SKRBNIŠTVO NAD DJOČANOVO KMETIJO V TRŽCU 13 V videmski občini so v pozdrav pomladi v petek, 28. aprila, na Djočanovi kmetiji v Tržen 13, katere lastnica je občina, in v spomin na dan, ko je etnografsko društvo Tržeč prevzelo skrbništvo nad kmetijo, posadili mlado drevo, lipo - simbol slovenstva. Ob tej priložnosti so počastili tudi 100-letnico Turistične zveze Slovenije. Kmetija je bila ob prevzemu v bolj slabem stanju, a kot načrtujejo v videmski občini in etnografskem društvu, naj bi z leti postala vse bolj urejena, saj je v pripravi načrt temeljite prenove. Za bogato obloženo mizo pa je poskrbel kar domači kuhar in ponudil kar nekaj domačih jedi. domačija bo postala etnografsko-etnološki muzej Kmetijo na »haloškem robu«, kot pravijo manjšemu delu naselja ob Dravinji, naj bi preuredili v nekakšen etnografsko-etnološki muzej, je povedal predsednik etnografskega društva mag. Ivan Božič-ko, v muzeju pa bi obiskovalcem - poleg stalne zbirke - ponudili še različne delavnice, te pa bodo namenjene predvsem osnovnošolcem. Besedilo in foto: TM Domačijo poslej krasijo lipe Lipo sta na Djočanovi kmetiji posadila župan Friderik Bračič in predsednik ED mag. Ivan Božičko. Zbrana druščina ob pomembnem dogodku ) POBREŽANKE NA IZLETU V PEKLU Eden izmed zastavljenih letnih ciljev društva žensk Pobrežje je tudi strokovna ekskurzija, katere relacijo izberemo same. Ponavadi se konča z lepimi vtisi in tako je bilo tudi tokrat. Zjutraj, 13. maja, smo se zbrale pred yaškim domom Pobrežje in takoj po "izboru« sedeža na avtobusu se je zač- Ustavile so se v Mozirju utilo, da je v zraku dobra volja. Pot nas je vodila proti Mozirju. Kar hitro nam je zadišala jutranja kava, zato je naš voznik Mičo svojo »kobilco« ustavil kar na postajališču Jasa. Poleg kave se je razvil kar precejšen »babji čenč«, kot da se nismo videle celih sto let. Končno smo prispele do Mozirja. Najprej smo malicale, saj ne moreš stati pokonci brez energije, pa še zraven dobro opazovati. Pri ogledu nam je bila znana marsikatera cvetka, nekaj pa je bilo nove mode med rastlinjem. Vse cvetoče smo se odpeljale do jame Pekel. Peklenšček nas je sprejel v svojo notranjost in nismo se mogle načuditi poigravanju narave, ki je bila skrita v tej črni luknji. Na izhodu smo se pojavile vse. Torej so v Pobrežju doma dobri ljud- je ženskega spola. Sicer pa, če je v Peklu toliko lepot, zakaj bi čakali na pot kam drugam. Nato smo se ustavile v gostišču, kjer smo okrepčale svoje želodčke. Za piko na i pa smo se zavrtele še ob živi glasbi. Seveda po dve in dve, kot je za sestav našega društva značilno. To so iskre letele ... Dobre volje in smeha je bilo na pretek, in ko so očke postajale vse manjše, smo se sredi noči odpravile domov. Naš šofer nas je razvozil od hiše do hiše, da se slučajno ne bi katera preveč prebudila, in polne dobre volje in lepih vtisov smo prišle domov. Violeta Flajs, društvo žensk Pobrežje V' ^ V CERKVI SV. VIDA LETNI KONCERT MPZ KD FRANCETA PREŠERNA Navdušili z ubranim petjem Mešani pevski zbor KD France Prešeren Videm je svoj letni koncert letos pripravil v domači cerkvi sv. Vida. V nedeljo, 7. maja, so člani zbora z zborovodkinjo Matejo Purg zapeli v družbi številnih gostov, z ubranim petjem pa navdušili številne poslušalce v videmski cerkvi. Repertoar je obsegal pesmi iz obdobja renesanse, pa vse do ljudskih pesmi. Na koncertu so kot gostje nastopili ženski pevski zbor iz Žetal pod vodstvom Valentine Vidovič, ljudski pevci Fantje iz Jurovcev pod vodstvom Franca Habjaniča in mlade glasbenice Urška Ostro-ško - violončelo ter Katja Drevenšek in Doroteja Feguš - flavta. Program je povezovala Mojca Zelenik. Posebnost letošnjega koncerta pa je bil nastop ženskega dela videmskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Mateje Purg, ki se je občinstvu predstavil z nekaj pesmimi in s štiriglasnim petjem navdušil poslušalce. TM Utrinek z letošnjega koncerta videmskega zbora VIDEMSKI TAMBURAŠI NASTOPILI TUDI V HAJDOŠAH Gmajnarice, pevke KD Valentin Žumer Hajdoše, so 21. maja v domačem kraju, v dvorani gasilskega doma, pripravile promocijo svoje druge zgoščenke in kasete. Na nastop so poleg mnogih gostov povabile še številne pevske in glasbene prijate- Zaigraii in zapeli z Gmajnaricami Ije iz domačega in okoliških krajev, odlično pa so se na odru znašle tudi ob spremljavi tamburaškega orkestra iz Vidma. Kulturniki radi prisluhnejo nastopom, ki jih pripravljajo kulturni zanesenjaki od drugod, radi pa se predstavijo tudi po drugih krajih. Na enem takih kulturnih srečanj so hajdoške Gmajnarice spoznale tamburaše iz Vidma, člane Tamburaškega orkestra Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm, kot se jim uradno reče, in jih povabile še na svoje srečanje, je v kratki predstavitvi ob nastopu v Hajdo- šah zapisal Jože Šmigoc. V občini Videm, od koder prihajajo tamburaši, se je tamburaška glasba razmahnila že v začetku 20. stoletja, ko je skoraj v vsaki vasi igrala kakšna skupina. Sedanji orkester sestavljajo glasbeniki, ki so nekateri skupaj že več kot 20 let, vendar tudi taki, ki igrajo šele nekaj let. Orkester je pester po starostni sestavi članov, po glasbenih izkušnjah, pestra pa so tudi glasbila, saj v orkestru zvenijo tako najstarejše oblike tamburic kot tudi najsodobnejše. Skupina nastopa na domačih prireditvah, območnih, medobmočnih, regijskih in tudi na državnih srečanjih. Igrajo glasbo, pisano za tamburaške skupine, pa tudi priredbe ljudskih, zabavnih in klasičnih skladb, pri čemer se zavedajo in poudarjajo, da niso poklicni glasbeniki, pač pa ljudje, ki ob svojem delu ozi- roma študiju najdejo sprostitev v tem, da se ukvarjajo z dejavnostjo, ki veseli njih in tiste, ki jim radi prisluhnejo. V nedeljo 4. junija pa je tamburaški orkester priredil še letni koncert v Vidmu. Orkester je tudi tokrat vodil Jože Šmigoc. TM Videmski tamburaški orkester je nastopil s pevkami Gmajnaricami. V Hajdošah so se tamburaši pod vodstvom Jožeta Šmigoca predstavili še z dvema "svojima" skladbama in navdušili občinstvo. OBČNI ZBOR FOLKLORNEGA DRUŠTVA LANCOVA VAS Lani gostovali v petih tujih državah Člani in članice Folklornega društva Lancova vas so se v mesecu marcu, v prostorih vaškega doma v Lancovi Vasi zbrali na rednem občnem zbo-vu. V svoji družbi so gostili videm-skega župana Friderika Bračiča, Natašo Petrovič iz Javnega sklada LtS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, predstavnike domačih in okoliških društev, svojo °dsotnost pa je opravičila videmska ravnateljica Marija Šmigoc, ki pa je društvu pred tem zaželela še veliko nadaljnjih uspehov in dobrega sodelovanja (z osnovno šolo zelo nspešno sodeluje predvsem otroška folklorna skupina). Prav vsi gostje s° pozdravili občni zbor in izrazili opatije, da bo sodelovanje z društvom tudi v prihodnje tako dobro *n uspešno. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Franci Gojkošek in v svojem poročilu o delovanju društva v letu 2005 poudaril, da je tudi v preteklem letu zelo aktivno, kvalitetno in uspešno delovalo prav vseh šest sekcij, ki delujejo v njihovem društvu: odrasla skupina plesalcev, otroška skupina plesalcev, muzikantje, ljudske Pevke, ljudski pevci in skupina koranov. Gojkošek se je za uspešno vodenje 'n delo zahvalil vodjem vseh sekcij, saj Aktivno delovanje društva in številna uspešna gostovanja doma in na tujem se nadaljujejo tudi pod vodstvom Francija Gojkoška. so prav ti poskrbeli, da so lahko kvalitetno predstavljali svoj program. ŠTEVILNA GOSTOVANJA DOMA IN NA TUJEM, GOSTILI MALE ČEŠKE FOLKLORISTE Seznam gostovanj lancovovaških folklo- ristov v preteklem letu je dolg. Naj omenimo le, da so lani gostovali v kar petih tujih državah, in sicer na Sardiniji (januarja so koranti obiskali pustni festival), Poljskem (kjer so bili še posebej uspešni, saj so na 42. mednarodnem folklornem festivalu prejeli posebno nagrado za izvirnost), v Avstriji, Hrvaškem in Bos- Foto: Žumer ni in Hercegovini (v mesecu juniju so obiskali vojaški bazi v Tuzli in Sarajevu in tamkajšnjim vojakom pripravili krajši kulturni program ob slovenskem državnem prazniku). Prav vsi so se trudili, da bi na najboljši način predstavljali plese, pesmi, glasbo ter običaje in pustne maske Lancove vasi in okolice. Skozi vse leto so se udeleževali različnih revij in nastopov, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. »Lancova vas /e sinonim za kakovost glede negovanja kulturne dediščine,« je dejala Nataša Petrovič, predstavnica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj. V mesecu juniju pa so v domači vasi gostili še 30 čeških otrok, saj že kar nekaj let prijateljujejo s Folklorno skupino HANA iz majhnega češkega mesta Velka Bystrica. NAČRTI ZA PRIHODNOST Gojkošek je glede načrtov za prihodnost povedal, da nameravajo tudi v prihodnje intenzivno delati v vseh šestih sekcijah. Na nastope in gostovanja se namerava- Tudi videmski župan Friderik Bračič je pozdravil občni zbor in čestital društvu za uspešno delovanje: »Folklorno društvo iz Lancove vasi je znano tako v Sloveniji kot izven njenih meja, kar je velika čast, pa tudi odgovornost.« jo tudi v bodoče pripravljati z rednimi in kvalitetnimi vajami. Sad trdega dela pa bo zagotovo uspešno predstavljanje ljudskega izročila na nastopih doma in v tujini, ki bodo v ponos društvu, domači vasi, pa tudi videmski občini. Prav tako se bodo v prihodnje trudili, glede na to, da imajo kar nekaj podmladka, da bi izkušnje in bogato ljudsko izročilo prenašali na mlajše člane. SPREJEM NOVIH ČLANOV Po besedah predsednika se za obstoj FD Lancova vas v prihodnosti ni bati. Imajo namreč kar dve začetni skupini plesalcev, otroško in odraslo. Na občnem zboru pa sta župan Bračič in Janko Jerenko, dolgoletni vodja lancovovaških folkloristov, 21 novim članom podelila članske izkaznice. Naj kot zanimivost dodamo še to, da je svojo člansko izkaznico letos prejel tudi Rado Škrjanec, ki pa se je že izkazal, ko je kot korant pomagal pri preganjanju zime po Lancovi vasi. Tekst in foto: Petra Krajnc POHODI OB POLNI LUNI SO SE PRIJELI Pohodi ob polni luni postajajo vse bolj modna muha, pa ne samo na Ptuju, temveč tudi v okolici, denimo v našem Vidmu. Vsega so se domislili v ŠD Videm in ustanovili posebno skupino pohodnikov, ki se ob vsaki polni luni zbere na pohodu. Udeležba je dobra, večkrat povesta zakonca Černila, ki pri vsem odigrata pomembno vlogo. Njima se na luninih pohodih pridružijo številni prijatelji, Videmčani in okoličani, skratka ljudje, ki v življenju radi počnejo kaj zanimivega. In še nekaj je zanimivo, da se zmeraj zberejo v Vidmu, pri zgradbi ŠD, tam pa se dogovorijo za pot in potem gredo po luninih poteh. In če se jim želite pridružiti, potem ste dobrodošli. TM Iz Vidma po luninih poteh Tirov ŠD VIDEN Udeleženci pohoda ob polni luni v mesecu maju. DAN ŠOLE V OSNOVNI ŠOLI VIDEM Kot vsako leto smo na prvi pomladni dan praznovali dan šole, letos že dvanajstega po vrsti. Tudi tokrat smo se učitelji in učenci zelo potrudili. Že ob začetku šolskega leta smo začeli z izvajanjem projekta Igrajmo se gledališče. Učenci so pokazali svoje igralske sposobnosti in se predstavili drug drugemu. Osrednji dogodek pa je bila otroška opera Janko in Metka, ki sta jo pod okriljem zborovodkinje in dirigentke Sonje Winkler izvajala otroški in mladinski pevski zbor ter ansambel. Z otroško opero so se po dnevu šole še nekajkrat predstavili in vedno so bili deležni velikega navdušenja. V. V. SKRBIMO ZA LEPE ZOBE Janko in Metka iz opere, ki so jo pripravili učenci OŠ Videm. Učenci 2. razreda smo letos ponovno osvojili prvo mesto v skrbi za čiste zobe. Sestra Brigita nam je vsak mesec prihajala Pregledovat naše zobe in nas učila, kako Pravilno skrbimo zanje. Upoštevali smo ojene nasvete in ubogali tudi učiteljico Manjo, ki nam je vsak dan prigovarjala, da moramo za svoje zobke sami dobro Poskrbeti. Za nagrado nam je sestra Brigita prinesla zobne paste in pohvale. Naš trud je poplačan. Želimo si, da bi ysi vse življenje pridno skrbeli za svoje Zobe. Učenci 2. razreda, šola Leskovec DAN ŠOLE V LESKOVCU Živimo zdravo je bilo geslo projekta letošnjega šolskega leta. Da je zdravo pitje vode in mleka, uživanje sadja in zelenjave, gibanje ter redna skrb za osebno higieno, je bilo na koncu programa ob dnevu šole Leskovec jasno prav vsem, tudi članom družine - povezovalcem programa, ki so doslej uživali le ob nezdravi prehrani in neskončnem gledanju ,,limonad”. Na pot zdravega življenja jih je popeljala televizijska napovedovalka, ki je na začudenje družine na vseh televizijskih programih reklamirala zdrav način življenja. Prisotni so si v telovadnici lahko ogledali še pestro in poučno razstavo na temo Živimo zdravo. IR SOLA LESKOVEC PRIDOBILA EKOZASTAVO »EJ, SMRKLJA!« Stara sem bila štiri leta. Bilo je poletje. Takrat sem spoznavala nove in nove besede. Bilo jih je veliko. Bil je navaden dan. Z mamico sva se igrali mojo najljubšo igro. Imenuje se »hruške stepam«. V sobi je bil tudi vklopljen televizor. Ravno so predvajali oglas o reviji Smrklja. Oglas je predstavljal teme, ki jih najdemo v reviji. Potem je fant v oglasu zaklical: »Ej, smrklja!« Razburila sem se in mamo začela spraševati, kdo mi je to rekel, kajti mislila sem, da je bilo namenjeno meni. Mami se je začela smejati in mi razložila, da je to bil le oglas. Jaz seveda nisem razumela in sem še naprej trmarila. Čez čas sem le popustila in se začela še sama smejati. Da je bilo vse še bolj smešno, je prišel še moj muc Miško, ki je bil poseben muc. Vsako jutro me je zbujal in cartljal. Bil je zelo lep, vendar me takrat ni prišel zbudit, ampak je stal na okenski polici in v gobčku držal mojo dudo, ki je nisem več potrebovala. Prinesel mi jo je, ker je verjetno mislil, da sem jo izgubila. Z mamico sva se tako krohotali, da me je začel boleti trebuh, muc pa je stal na okenski polici in naju presenečeno gledal. Zdaj muca ni več. Sedaj tudi jaz redno kupujem revijo Smrklja. V njej najdem teme, ki so zanimive. Vedno, ko jo kupim, se spomnim na ta dogodek, ki se mi je res vtistiil v spomin. Sedaj bi seveda razumela ta oglas in bi odreagirala drugače. Upam, da se tudi vam zdi zanimiva dogodivščina. Patricija Bračič, 7. a OŠ Videm Zmaj Tolovaj pripoveduje Jaz sem zmaj Tolovaj. Ugrabil sem žogico Nogico. Imel sem jo za igračko za moje otročičke. Šel sem v gozd, ker sem imel tam brlog. Otroci so bili veseli, ker so imeli novo igračko. Mene je bolela glava. Nekdo je igral in dol sem poslal tretjega sina. Rekel je, da očku igra glava. David Drevenšek Žogica Nogica pripoveduje Razbila sem vazo in tako sem se bala. Zmaj Tolovaj me je ogoljufal. Šla sem z njim. Odnesel me je v brlog. Tam so me jezili zmajčki. Potem sta me dedek in babica komaj rešila. Matjaž Širec Ob svetovnem dnevu Zemlje vsako leto pripravimo in izvedemo ekodan. Lanskoletni n letošnji dan Zemlje sta bila še posebej dobro pripravljena. V lanskem letu smo svečano podpisali ekolistino, prvič zapeli svojo ekohimno in izdelali svoj ekoznak. Letos pa smo izobesili ekozastavo, zunanji prepoznavni zank ekošol — šol, ki veliko pozornosti posvečajo skrbi za zdravo in čisto okolje. V mednarodni projekt Ekošola kot način življenja smo se kot zavod OŠ Videm vključili v letu 2000 in v letu 2002 izpolnili pogoje za pridobitev certifikata in ekozastave. Da bi pa tudi šola Leskovec pridobila ekozastavo, smo se v šolskem letu 2004/05 odločili, da se samostojno vključimo v ta projekt. Po enem letu smo pridobili certifikat, saj smo že izpolnili zahteve, ki jih narekuje ta mednarodna okoljevarstvena organizacija. Kako tudi ne, ko pa so aktivnosti potekale že leto pred tem, v okviru aktivnosti celotnega zavoda. Letos pa smo pridobili ekozastavo. Le-to smo ob začetku letošnjega ekodneva slovesno izobesili ob vhodu v šolo. Program smo pričeli z nekaj mislimi o naravi, zatem nas je vodja šole, g. Štefan Murko, spomnil na dogajanje pred letom dni, prebrali smo ekolistino, pevski zbor je zapel našo ekohimno in koordinatorica projekta, ga. Marjana Notersberg, je podala pregled aktivnosti v letošnjem letu in tistih aktivnosti, ki jih bomo do konca leta še izvedli. Ob koncu slovesnosti je predsednica skupnosti učencev dvignila ekozastavo, ki bo odslej zunanji prepoznavni znak šole, šole iz vse številčnejše družine slovenskih ekošol. Danes jih je že 198 - osnovnih in srednjih šol, vrtcev ter domov. Morda pa bo zavest mladih pripomogla k odgovornejšemu odnosu do narave, do okolja, v katerem živimo. Ob koncu pa je ravnateljica, ga. Marija Šmigoc, čestitala k doseženemu uspehu in zaželela učencem in sodelavcem še veliko uspehov pri skrbi za svoje okolje in naravo kot celoto. Sledile so aktivnosti po razredih in v skupinah po programu ekodneva, katerega vsebina je letos bila biotska pestrost. IB nka Mik GASILSKA VAJA DAN ZEMLJE Ogledali smo si film z naslovom Drevo. Zelo je bil zanimiv. Ob njem smo se tudi nekaj naučili. Drevesa so koristna zato, ker nam dajejo les, papir, najbolj pa zato, ker čistijo zrak, oziroma delajo fotosintezo. V kleti smo vzeli orodje in odšli za šolo. Tam smo posadili drevo lipo ali tilio. Drevo so posadili dečki zato, da bi počastili dan Zemlje. V šolski okolici smo še počistili. Maja nam je predstavila načrt in povedala, kje bomo pobirali smeti. Čez čas smo se odpravili na pot. Učiteljica nam je dala vrečke. Na poti ob Polskavi smo videli v gnezdu šest jajc. Odpadke smo pobrali, da bo naša okolica urejena in čista. V naravo ne smeš metati smeti. Naš planet Zemlja je naš dom. Na njem živimo ljudje, živali in rastline. Lepo živimo na tem planetu, saj je okolje čisto in urejeno. Nina Korpar, 4. r, OŠ Sela ljubezen Ljubezen je kot nebo. Včasih je nežna, včasih je stroga m velikokrat ne uboga. Je kot veter, ki s toplo sapo ti piha v srce. In vsak novi dan ti daje upanje. Lepa je ta ljubezen, a žal velikokrat neiskrena. In resnici na ljubo je ljubezen srčna bolezen. Ljubezen pomeni biti zaljubljen In biti ljubljen. Ljubezen hrepeni in večno živi do konca svojih dni. Mateja Gojkošek, 8. b OŠ Videm Zazvonil je zvonec. Mislili smo, da je malica, ampak zvonec je drugače zvonil. To je pomenilo, da je požar. Odšli smo brez panike ven na asfaltno igrišče. Gasilci so nas vprašali, če je še kdo v stavbi. Pogrešali smo kuharico. Povedali smo, kje se pride v kuhinjo. Potem sta se dva gasilca opremila, da gresta v ogenj. Rešila sta kuharico. Potem smo šli k oknu in videli, da je še Že od ranega otroštva so otroci podvrženi učenju, navajanju, spoznavanju in pridobivanju izkušenj ter s tem pripravi na življenje. Predšolska vzgoja je pomembna za razvoj otroka in odskočna deska za kasnejše pridobivanje in nadgradnjo znanja. Dokler so otroci v zavetju staršev, jim le-ti marsikaj prizanesejo, da samim velikokrat razmišljanja oz. odločitve niso potrebne. Tako je tudi v odnosu do prometa in prizanesljivost staršev se konča že pri vstopu otroka v vrtec. Predhodno nepoučen otrok pa ne more biti udeleženec v prometu. Si predstavljate malčka samega na cesti? V vrtcu Pobrežje skozi celo šolsko leto otroke navajamo na varnost. Meseca maja pa se še posebej posvetimo prometni varnosti. Otroke seznanimo z varnim vedenjem in jih poskušamo naučiti živeti in varno ravnati v različnih okoljih. V tem tematskem sklopu otroci spoznavajo različna prevozna sredstva, poklice, ki so povezani s prometom, prometne znake in označbe, vrste cest in pomen črt, pri- Šola - šala Ko zjutraj v šolo prihitimo, se pouka nič ne veselimo. Vsi mislimo le na to, kako pri telovadbi lepo nam bo. Ko na vrsti je odmor, vsi veseli pohitimo, da malico čimprej dobimo. Potem pa slovenščina, ki zapletena je kot nemščina. Potem športna vzgoja je, pri kateri se znorimo in na koncu vsi veseli proti domu odhitimo. Sara Jerenko, 4. r/9, vedno nekdo v šoli. Gasilca sta otroka prijela in ga previdno rešila skozi okno. Bili so še otroci v prvem nadstropju. Gasilci so pripravili lestev in vrv. Otroke so privezali okoli pasu in jih previdno spustili po lestvi. Gasilci morajo biti zares pogumni in spretni, da tako rešujejo. Gregor Avguštin, 4. r, OŠ Sela dobljeno znanje pa v praksi upoštevamo. Vse to pa povežemo z ostalimi področji kurikuluma. Za potrditev znanja in popestritev našega programa pa vsako leto povabimo medse policista g. Mirana Brurnca iz policijske postaje Podlehnik. Z otroki se pogovori o prometu in na skupnem sprehodu še ponovno potrdijo svoje znanje. Na otroke zelo pozitivno vpliva, saj se pojavi v vrtcu kot tuja in zelo pomembna oseba. Kot da bi se že poznali, mu sproščeno pripovedujejo svoja doživetja in seveda prisluhnejo tudi njegovim. Zato smo ga kar na sprehodu povabili k ponovnemu obisku, da izpraznimo svoj repertoar vprašanj. Pridobljeno znanje v vrtcu upoštevamo in ga nadgrajujemo. »SAMO PRAVILNO PREHOJENA POT NAS PRIPELJE DO CILJA!« Vzgojiteljica vrtca Pobrežje Violeta Flajs NAJMLAJŠI V PROMETU KDOR POJE. NE MISLI SLABO S to znano mislijo je v ponedeljek, 29- maja, ravnateljica videmske šole Marija Šmigoc začela srečanje pevskih zborov haloških šol Letos je bil Videm gostitelj mladih pevcev. V prijetnem vzdušju, ki ga je spremljala tudi svetovalka za glasbo pri Zavodu za šolstvo OE Maribor, Milka Ajtnik, se je s po dvema pesmima predstavilo šest zborov, med katerimi smo slišali narodne in zabavne pesmi, enoglasne in večglasne, pesmi s spremljavo in brez spremljave, manjše in večje zbore ter mlajše in starejše zbore. Vsak zbor je pod vodstvom zborovodkinje ali zborovodja pokazal nekaj svojega, predvsem pa celoletni trud. Predstavili so se OPZ OŠ Videm, podružnica Sela po vodstvom Claudie Beguš - Mihelič, OPZ in MPZ OŠ Videm, podružnica Leskovec pod vodstvom Valentine Vidovič, OPZ OŠ Majšperk pod vodstvom Stanke Erjavec, MPZ OŠ Cirkulane - Zavrč pod vodstvom Irene Sabler ter MPZ OŠ Podlehnik pod vodstvom Jakoba Feguša. Višek večera je bil posvečen domačemu pevskemu zboru. Prijetno in ganljivo je bilo slovo pevcev, ki so vsa leta šolanja vztrajali pri pevskem zboru. Za simboličen nageljček, ki so ga prejeli, so se oddolžili s pesmijo slovesa. Sledila je otroška opera Janko in Metka. Grimmovo pravljico vsi poznamo, v priredbi opere pa je še večina ni spremljala. Bilo je kot v pravi operi: orkester je pripravljal instrumente, zbor je čakal na začetek, kulise so govorile o skrbnosti tistih, ki so jih pripravljali, zborovodkinja Sonja Winkler globoko vdihne in z uvodno melodijo se začne odvijati zgodba. Na velikem odru, ki je bil kar parket šolske telovadnice, so mladi in mlajši šolarji prikazali svoje plesne, pevske in igralske sposobnosti. S prikazanim se lahko zlahka postavijo ob bok gledališkim hišam z zvenečimi imeni. Skoraj v živo smo lahko spremljali Janka in Metko na poti skozi temni gozd, prihod pred čarov-ničino sladko hiško in hrustljanje čoko- ladne strehe, Jankovo ugrabitev, nasvet dobre vile, kako se naj Metka ne ustraši čarovnice, ter čarovničin konec v peči. S prikazanim so bili gotovo zadovoljni režiserka Biserka Selak, vodja projekta Vesna Voglar ter vsi, ki so v predstavo vložili svoj čas in sposobnosti. »Čarovnica se speče in konec je strahov, Janko in Metka lahko gresta domov.« Tako kot sta Janko in Metka šla domov z dobrim občutkom, je dober vtis na poti domov spremljal tudi obiskovalce. M. Škvorc V ZAVRČU TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU« OŠ Cirkulane — Zavrč je v Zavrču 6. maja za osnovnošolce in srednješolce pripravila tekmovanje z naslovom »Kaj veš o prometu?«, udeležba pa je bila izredno dobra. Med odlično pripravljenimi mladimi kolesarji pa smo lahko srečali tudi ekipo OŠ Videm v sestavi Simon Božičko, Jure Horvat, Mihael Hrženjak in Blaž Zemljak z mentorico Olgo Zelenik. Mladi so v okviru tekmovanja izpolnjevali teste, se pomerili v vožnji na poligonu in nazadnje še v spretnostni vožnji na cesti. Najvišje mesto pa je po seštevku točk uspelo osvojiti ekipi OŠ Videm. Uspeha so se zelo razveselili, sicer pa je bil med štirimi Videmčani najboljši Simon, ki si je še z nekaterimi tekmovalci delil 5. mesto. Besedilo in foto: TM 1. mesto videmski ekipi Tale fotografija kolesarske ekipe OŠ Videm je nastala mnogo prej, kot smo izvedeli, da jim je uspelo osvojiti l. mesto. Čestitamo za izreden uspeh! PREGLED TEHNIČNE BREZHIBNOSTI KOLES NA NAŠIH ŠOLAH Le kaj bi s čelado, še manj z varnim kolesom Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Videm je v sodelovanju s Policijsko postajo Podlehnik in vodjem policijskega okoliša Miranom Brumcempripravil pregled tehnične brezhibnosti koles šolarjev na OŠ Videm in podružnici Leskovec. Pregled so opravili 25. in 26. maja in samo pri videmski šoli pregledali 27 koles. Ob pregledu so policist Brumec in ostali člani SPVC ugotovili, da kolesa v večini primerov še zdaleč niso tehnično brezhibna, kot najpogostejše napake pa lahko omenimo strgane zavore, manjkajoče zvonce, luči in odsevna telesa. Pregled so opravili sicer že na začetku šolskega leta, pa vendar so lahko znova ugotovili, da pomanjkljivosti v mnogih primerih sploh niso bile odpravljene in tega bi se še bolj kot učenci - kolesarji morali zavedati njihovi starši. Policist Brumec nikakor ne more razumeti, da starši nimajo nadzora nad tem, s kako opremljenim kolesom se v šolo vozi njihov otrok, in sploh ne vedo, ali je kolo varno za vožnjo v prometu. Prepričan je, da se oboji, tako otroci kot starši, premalo zavedajo, kaj pomeni varno kolo, Posebej pa ga je ob pregledu presenetilo dejstvo, da noben od kolesarjev ni nosil varnostne čelade, kaj šele, da bi imeli s seboj kolesarsko izkaznico. Policist Miran Brumec je vsako kolo dodobra preizkusil. bodo takrat ponovno ponavljale napake, bodo proti staršem izvedli tudi ustrezne sankcije. A ob tem bode še eno dejstvo, da v videmski občini sploh nimamo ustreznih kolesarskih poti, v bližini šol so označene le varne šolske poti, pa še te ponekod niso najbolj varne, zato pa učencem tudi velikokrat odsvetujejo vožnjo s kolesom v šolo. PRI PODRUŽNICI SELA JESENI ŽE CESTNA OVIRA Danijel Prelog, predsednik SPVP Videm, pa k temu dodaja, da akcija pregledovanja koles ni kar tako brez pomena, sicer pa je po novem tudi v programu občine, kot tudi sofinanciranje opravljanje izpita kategorije H za kolo z motorjem. V SPVP Videm so se namreč odločili, da kandi- datom v celoti poravnajo strošek tečaja. Prelog pa staršem svetuje, da večkrat pregledajo otrokova kolesa in poskrbijo, da bodo brezhibno opremljena in naj jih spodbujajo, da bodo nosili kolesarsko čelado. Prav poseben problem pa v občini predstavlja pojav vandalizma in s tem povezano uničevanje obcestne signalizacije, opozarja Prelog, saj so samo v zadnjem času imeli ogromno stroškov z zamenjavo ogledal in prometnih znakov, ki so jih vandali uničili. Poleg tega pa se v SPVP močno trudijo, da bi uspeli zagotoviti prehod za pešce pri videmskem pokopališču, še pred začetkom šolskega leta pa naj bi pri podružnični šoli Sela postavili hitrostne ovire, še obljublja Prelog. TM Mimo podružnice Sela in širokega pločnika je sedaj hitrost omejena na 30 km/h. Že septembra, ko bo na cesti posebna ovira, pa obljubljajo, da bo drugače. 'tiere ustrezno opremljeno si je vsak prislužil Posebno nalepko. Sicer pa je vsak od kolesarjev po pregledu dobil poseben zapisnik, ki ga doma lahko pokaže tudi staršem, da bodo ti vedeli, kje na kolesu so napake in kaj je na kolo potrebno še namestiti, tisti kolesji pa, ki so imeli v večji meri brezhibno kolo, pa so prejeli še posebno nalepko z Uapisom »varno kolo v prometu«. Po pregledu koles v maju pa kolesarje ponovni pregled čaka še v juniju, tik Pred koncem šolskega leta, je povedal Brumec, ki še obljublja, da v kolikor se POGOVOR S FRANCETOM PLANTEUM OB IZIDU NJEGOVEGA ROMANA »OBSOJENI NA PRETEKLOST« Učitelj, knjižničar, pisatelj in velik ljubitelj knjig Ob koncu meseca maja, mesec dni po predstavitvi njegovega novega romana z naslovom »Obsojeni na preteklost«, smo se odpravili na klepet h Francetu Planteu. Z njim smo se pogovarjali o njegovem življenju, knjigah, ki ga kot zveste spremljevalke spremljajo že ves čas, pisateljski poti, nekaj pa je gospod France povedal še o tem, kaj počne v prostem času. Gospod France, nekoč sem prebrala, da so ljudje, ki jih zanima tiskana beseda, nekaj posebnega — so učeni, prijazni, obveščeni in človeški. Prav gotovo to velja tudi za vas. Mnogi vas poznamo kot pisateljsko dušo, navdušenega knjižničarja, nekaj let ste kot lektor sodelovali tudi pri videmskem občinskem glasilu, nekateri pa vas poznajo tudi kot učitelja. Bi želeli na začetku najinega pogovora na kratko predstaviti svojo življenjsko pot? France Planteu: »Rojen sem bil v Mariboru, oče je prihajal iz Koroške, mama pa iz Pobrežja (pri Mariboru). Svoje otroštvo sem preživljal na Koroškem pri Slovenj Gradcu, kjer je imel oče tudi trgovino. Leta 1940 pa smo se preselili v Trniče pri Staršah na Dravskem polju, kjer smo kupili staro hišo, ki je imela tudi prostor za očetovo trgovino. Med vojno se spominjam obiskov partizanov, ki so odnašali, kar so potrebovali; leta 1948 pa so nam zaprli trgovino, zaplenili privatno lastnino, očeta pa poslali v zapor ... O teh hudih časih sem pisal tudi v avtobiografski zgodbi Profesor. Po osnovni šoli, ki sem jo obiskoval v Marjeti na Dravskem polju, me je takratni upravitelj Karel Stropnik na kolesu odpeljal v Maribor, kjer me je vpisal v Klasično gimnazijo, tam pa sem prišel v stik tudi s širšo literaturo in jeziki. Nato sem se vpisal na Filozofsko fakulteto, študiral sem slovenščino in ruščino in leta 1962 tudi diplomiral. Najprej sem kot učitelj poučeval v Podvelki, nato pa še v Mariboru. Na Podvelko imam lepe spomine, otroci so bili drugačni kot danes, bili so ubogljivi, radi so poslušali, tako da mi je bilo veselje iti v razred. Nekaj časa sem poučeval še na srednjih šolah, kjer sem poučeval tudi ruščino, pa tudi angleščino. Nato pa sem se zaposlil v Mariborski knjižnici, kjer sem bil zaposlen 17 let. Bil sem vodja matične službe za mariborsko občino, eno leto pa tudi v. d. ravnatelja. V tem času sem se ukvarjal predvsem s postavitvijo obširne knjižnične mreže. Nato pa sem bil pet let zaposlen še v Škofijski teološki knjižnici v Mariboru. Od leta 1991, ko sem za stalno prišel v Videm, pa sem bil zaposlen še na tukajšnji osnovni šoli, prvenstveno kot knjižničar, pa še slovenščino sem poučeval. Tukaj sem leta 2001 tudi dočakal upokojitev.« PISATELJSKO PERO IN KNJIGE - FRANCETOVE ZVESTE SPREMLJEVALKE V vašem srcu gojite prav posebno ljubezen do knjig. Kdaj se je pravzaprav rodila ta ljubezen, menda so knjige že od zelo zgodaj vaše zveste spremljevalke in prijateljice? France Planteu: »Spomin mi najprej seže do mojega dedka, ki je bil doma iz Maribora in je imel bogato knjižno zbirko. Spominjam se, da sem dedku nekoč sedel na kolenih. V eni roki je imel pipo, ki mi je strašno dišala, v drugi pa veliko knjigo z živalmi, ki sva jo skupaj listala ... Prav tako se spominjam, da je mama prebirala Miklovo Zalo in tudi jaz sem si želel, da bi jo prebral. Oče je pod skednjem s slamo zgradil bunker, v katerem smo skrili skrinjo z dedkovimi knjigami, ki jih je pripeljal iz Maribora, da jih Nemci ne bi našli. Nemci so sicer včasih prespali na skednju, bunkerja pa niso odkrili. V tem bunkerju sem nekoč srečal tudi partizana, ki je poslušal Radio London. Prva knjiga, ki pa sem jo prebral, je bila Samota pragozda, in kaj kmalu sem ugotovil razliko med besedama »okence« in »okenze« (nemško). Najbolj pa me je navdušilo Finžgarjevo delo Pod svobodnim soncem, ki sem ga takrat na paši prebiral z velikim veseljem. Knjige me torej spremljajo že od rane mladosti ...« Kdaj se je začela vaša pisateljska pot in kdo vas je navdušil za pisano besedo? Menda ste že v osnovni šoli prijeli za pisateljsko pero? France Planteu: »Pisati sem začel že v 4. razredu, ko sem napisal kratko zgodbo; ko sem hodil v 2. razred gimnazije pa sem napisal eno poglavje, 80 strani, pustolovskega romana Skrivnosti Konga-Pisati moraš o tistem, kar sam doživiš, ali pa je doraslo tvoji starosti. Najprej sem tako pisal otroške zgodbe, nato pa tudi romane. Ko sem bil nekoč na počitnicah na Koroškem, sem se tam srečal tudi s Francem Ksaverjem Meškom, ki je bil prijatelj mojih staršev. Pri njem sem si sposojal knjige, spominjam se, da mi je nekoč posodil celo Grofa Monte Crista ... V Ljubljani sem začel sodelovati z literarno revijo Mlada pota, v kateri so tudi prvič objavili moje prozno besedilo Citronček, večkrat pa sem bil tudi nagrajen. Na univerzi pa sem bil član literarnega kluba Mlada Ljubljana, kjer sem se srečal s Cundričem, Kajzerejem, Grafenauerjem ... Leta 1954 sem napisal tudi roman Ob samotnem jezeru, rokopis sem poslal na Mladinsko knjigo, kritiko pa mi je napisal sam Ivan Minatti.« PREDSTAVITEV NOVEGA ROMANA »OBSOJENI NA PRETEKLOST« V petek, 7. aprila, ste v videmski dvorani javnosti in bralcem prvič predstavili svoje književno delo — roman z zanimivim naslovom »Obsojeni na preteklost«. Roman zajema 231 strani, izdala pa ga je mariborska založba Rotiš. Pa nam za začetek povejte, kje ste dobili idejo za ta roman in kako dolgo je nastajal? France Planteu: »Ideja za ta roman je že stara. Najprej sem sicer hotel napisati knjigo, ki bi govorila o zadnji slovenski vojni. Kmalu pa sem ugotovil, da to ne bo šlo, saj ne moreš pisati o neki stvari, o kateri zveš le posredno. Lahko pa bi napisal nekaj o takratnem vzdušju. Tako sem si izmislil velikega direktorja tovarne, ki pride na podeželje in tam spozna veliko let mlajšo žensko. Takrat pa se nenadoma pojavi njegovo soočenje s preteklostjo ... Ustavljam se predvsem ob dogodkih, ki so se pojavljali v takratnem času. Sam roman pa sem pisal - tudi na koncu knjige je to zabeleženo - v Vidmu, °d 1997. do 2001. leta. Zakaj tako dolgo? Moj način pisanja je namreč tak, da sem napisal poglavje, nato pa sem ga pregledoval, popravljal, dopolnjeval Zanima me, kaj ste pravzaprav želeli sporočiti bralcem s tem romanom? Katere so tiste vrednote, ki jih še posebej poudarjate? France Planteu: »Predvsem sem želel s tem romanom bralcem sporočiti, da mora biti človek dober, da mora imeti srčno kulturo, pa čeprav je okolje tako, da tega ne ceni. Pomemben je vsekakor tudi človekov odnos do okolja, do narave, do sodelavcev ... Roman nosi naslov »Obsojeni na preteklost«; s tem sem hotel poudariti, da prav vsak človek živi s tem, da ima preteklost, marsikaj nas obsoja ali pa se o preteklosti sploh ne govori.« Koga vse smo lahko videli in slišali na prvi predstavitvi? Ste bili s prvo predstavitvijo zadovoljni? France Planteu: »Bil sem zelo presenečen in zadovoljen, da se je moje prve predstavitve v Vidmu udeležilo toliko ljudi, dvorana je bila skoraj polna. Vesel sem bil, da sta prišli tudi obe videmski ravnateljici, zdajšnja Marija Šmigoc in nekdanja ravnateljica Marija Černila. Prireditev je povezoval Tomaž Galun, zbrane pa je pozdravil tudi videmski župan Friderik Bračič. Sicer pa sta o romanu spregovorili še Zdenka Hliš, avtorica predgovora, in Melita Roj, urednica. Pa tudi sam sem prebral odlomek iz romana in spregovoril nekaj besed o svojem delu.« Pokazali ste mi svoj dnevnik, ki ima na platnici datum 1. september 1954. To pomeni, da od takrat skoraj vsak dan nekaj zapišete, pa čeprav le nekaj vrstic. Kakšni pa so vaši pisateljski načrti za v prihodnje? Prav gotovo imate na zalogi še kakšna besedila, ki bi jih želeli objaviti in jih predstaviti bralcem? France Planteu: »Res je, da že od daljnega leta 1954 pišem dnevniške zapise. Vsak dan se potrudim, da nekaj zapišem, pa čeprav le par vrstic. Zapisanega materiala imam še veliko, vendar o nadaljnjih objavah ne govorim rad, ker še sam ne vem, kaj se bo v prihodnosti zgodilo.« NARAVA, FOTOGRAFIJA IN GLASBA Sedaj sva ves čas govorila o vaši pisateljski duši. Pa me za konec najinega pogovora zanima, kaj počnete v prostem času, kateri hobiji zapolnjujejo vaše proste urice? Pokazali ste mi bogato bero diapozitivov, ki ste jih sami posneli. Vas navdušuje tudi fotografija? France Planteu: »V prostem času, ki ga imam, si želim predvsem hoditi, tudi zaradi zdravja. Ko pa sem v naravi, me vedo spremlja tudi fotoaparat, saj zelo rad fotografiram. Pri srcu pa mi je tudi glasba, rad poslušam predvsem klasično.« Francetu Planteu se iskreno zahvaljujemo, da je z nami skozi pogovor podelil del svoje bogate in zanimive življenjske zgodbe. Želimo mu, da bi bila njegova jesen življenja še naprej tako bogata in pestra, predvsem pa mu želimo še obilo navdiha, ki naj rodi še mnoge sadove na pisateljskem področju. Pa iskrene čestitke ob izidu novega romana! Petra Krajnc MEŠANI CERKVENO-PROSVETNI PEVSKI ZBOR LESKOVEC Mešeni cerkvene-prosvetni zbor Leskovec 15 let je minilo, odkar so ljubitelji pete besede v Leskovcu združili svoje glasove. 15. rojstni dan so člani Mešano cerkveno-prosvetnega zbora Leskovec proslavili s koncertom v cerkvi sv. Andraža v Leskovcu. 1991 - 2006 Naslovnica zloženke, ki so jo izdali ob jubileju. 25 LET BREZ TONČKA Veliko lepih spominov nas veže na doživetja v osnovni šoli. Žal pa se mora naša generacija spominjati tudi žalostnega trenutka. V petem razredu osnovne šole nas je pretresla žalostna vest, da se je naš sošolec Tonček Bratušek smrtno ponesrečil. Vsi smo bili pretreseni in nikakor nismo mogli razumeti, da smo izgubili sošolca, s katerim smo delili lepe trenutke, se skupaj igrali, učili, reševali probleme, se zabavali... Ko smo še obiskovali osnovno šolo, smo vsako leto ob obletnici njegove smrti na dvorišču pred šolo posadili drevo. Tudi Obljuba še drži po končani osnovni šoli smo si obljubili, da se bomo vsako leto srečevali. Srečanja so postala že kar tradicionalna, saj se vsako leto v aprilu srečamo in prižgemo svečke ter položimo cvetje na njegov grob. Žal pa smo takoj po praznovanju 5. obletnice valete izgubili še enega sošolca. Zapustil nas je Zlatko Arnuš, zato ob tej priložnosti obiščemo tudi njegov grob. Letos, 18. aprila, je minilo 25 let od tragične smrti našega sošolca. V njegov spomin smo na dvorišču šole posadili magnolijo. Zahvaliti se moramo Marici in Marijici, ki sta nam z veseljem razkazali šolo. Ogledali smo si jo in nekateri od nas so bili prijetno presenečeni, saj so bili prvič v šoli, odkar smo končali osmi razred. Bili smo navdušeni, saj je šola lepo prenovljena. Po ogledu šole smo obiskali pokopališče in prižgali svečke ter položili cvetje na obeh grobovih. Srečanje smo nadaljevali v sproščenem pogovoru. Zadržali smo se pozno v noč in si obljubili, da se naslednje leto zopet srečamo. Veseli me, da se vsako leto srečamo, in to v vedno večjem številu, ter da držimo obljubo, ki smo jo izrekli v petem razredu. Nataša Zagoranski Na dvorišču šole smo posadili magnolijo. V razredu za najmlajše smo se počutili najbolje. PRVO SVETO OBHAJILO V VIDMU IN NA SELIH Sveto obhajilo prejelo 42 otrok V župnijski cerkvi sv. Vida je bila slovesnost prvega svetega obhajila v nedeljo, 28. maja. Slovesno mašo je vodil župnik pater Emil Križan, slovesnost pa je s petjem obogatil otroški pevski zbor pod vodstvom Natalije Feguš. Prvo sveto obhajilo je prejelo 33 otrok. Tudi na Selih, v tamkajšnji podružnični cerkvi sv. Družine, je bilo v maju nadvse slovesno. V nedeljo, 21. maja, je blago- slov in prvo sveto obhajilo sprejelo 9 prvoobhajancev, slovesno mašo pa je vodil pater Christian Balint. TM Prvoobhajanci v Vidmu ... 13*1 IY ... in še skupni posnetek vseh prvoobhajancev s starši pred podružnično cerkvijo sv. Družine na Selih. .angeri PRVO SVETO OBHAJILO V LESKOVCU Binkoštna nedelja, velik krščanski praznik, je minila v župniji sv. Andraža posebej praznično. 4. junija je 10 otrok prejelo Zakrament prvega svetega obhajila. Podelil jim ga je farni župnik, g. Edi Vajda, ki je v nagovoru mlade pozval k pravičnemu in poštenemu življenju. Prvoobhajanci s farnim župnikom. BIRMA V LESKOVCU 27 mladih vernikov župnije sv. Andraža bo soboto, 27. maja, ohranilo v lepem spominu. Tega dne so namreč v domači cerkvi prejeli zakrament svete birme. Pričakovanje tega dne je bilo veliko, saj je bila birma tema pogovorov med slavljenci že ves maj. Naj v času današnjega stremljenja po materialnih dobrinah dobljena bogata darila povsem ne zasenčijo osnovnega poslanstva tega zakramenta, to je duhovne rasti in utrjevanja v veri, predvsem pa naj mladi ne pozabijo, da je kultura srca najpomembnejša. IR ZLATA POROKA V1DEMČANOV IVANA IN KRISTINE TEMENT V krogu družine, sorodnikov in prijateljev sta v soboto, 29. aprila, po 50. skupnih letih zlata prstana ponovno izmenjala zakonca Ivan in Kristina Tement iz Vidma pri Ptuju. Poročno slavje je bilo najprej v videmski poročni dvorani, nato pa še v cerkvi sv. Vida, kjer sta obred zlate poroke opravila p. Christian in častni kanonik Franc Tement. V videmski poročni dvorani je zlatoporočencema čestital župan Friderik Zlata leta skupnega življenja Bračič, ki jima je ob tej priložnosti izročil tudi posebno darilo in nazdravil s svati. Zlati ženin Ivan se je rodil 25. januarja 1930 v Pobrežju, zlata nevesta Kristina - Tinka pa 27. aprila 1929 v Kozmincih. Poročila sta se 21. aprila pred 50. leti v Vidmu, kjer sta tudi zakonsko zvezo obnovila po dolgih petih desetletjih. Tementova sta si skupen dom ustvarila v Vidmu, kjer jesen življenja preživljata še danes, v Vidmu pa sta oba našla tudi zaposlitev in dočakala upokojitev. V zakonu so se jima rodili trije sinovi, danes pa sta zlatoporočenca tudi že ponosna dedek in babica štirim vnukom in dvema vnukinjama. Tementovima čestitamo ob zlatem jubileju! TM Zakonca Ivan in Kristina Tement na svoj zlati poročni dan v novi Zlata maša je bila v župnijski cerkvi sv. Vida. videmski poročno-sejni dvorani. FRANČIŠKOVI OTROCI IN NJIHOVI STARŠI NA POTI V SEVERNE ITALIJANSKE KRAJE Letošnje prvomajske praznike smo s FO naše videmske župnije in njihovimi starši izkoristili za potovanje v Benetke, Padovo, Verono, Citadello in Camposanpiero. Osnovni namen našega potovanja je bil skupno druženje in utrjevanje vezi med našimi družinami. Hkrati smo si vzeli čas za duhovno poglobitev in spoznavanje življenja sv. Antona Padovan-skega. Glede na to, da smo bili na znamenitih krajih, ki deloma zadevajo našo narodno zgodovino, smo skušali predvsem našim mlajšim sopotnikom predstaviti preteklost našega naroda, povezano s tem delom sosednje dežele. Na pot smo se odpravili v soboto, 29. aprila. Najprej smo se z avtobusom peljali v Mestre, kjer smo obiskali brate minorite in si ogledali njihov samostan in moderno cerkev, zgrajeno v obliki pastirskega šotora. Po njihovem posredovanju smo dobili primerno parkirišče za avtobus in si nato privoščili vožnjo s čolnom v Benetke. Tam smo si ogledali pomembnejše znamenitosti. Kot na večino obiskovalcev tega znamenitega mesta je največji vtis tudi na nas naredila bazilika sv. Marka. Že med sprehodom po Benetkah in nazaj do mestnega avtobusa je beseda živahno tekla o tem, kako je bilo možno sezidati takšno mesto in kako so Benetke vplivale tudi na naše kraje. Zvečer tega dne smo prispeli v Camposanpiero, ki je drugo najpomembnejše romarsko središče Antona Padovanskega, kjer je tudi minoritski samostan, in tam pri prijaznih bratih dobili vsak svojo posteljo, skoraj vsak svoj umivalnik in nekaj za pod zob. Pripravo slednjega smo po trezni presoji prepustili mamicam. Resnici na ljubo je treba dodati, da so tudi očetje prispevali Lepo, a doma še zmeraj najlepše svoj delež pri kuhanju. Občasno le začimbne niso povsem ustrezale njihovim pričakovanjem. V Camposanpieru smo naslednje tri noči prespali. Podnevi nas je pot peljala najprej v Verono, ki je ponosna na svojo romansko baziliko in antično areno, ki je bila tretja največja v tedanjem rimskem cesarstvu. Z različno mero navdušenja so nekateri izmed mlajših udeležencev opazili, da je tam veliko črncev. Baje da so se borili že v antičnih arenah. Ob vrnitvi v Camposanpiero smo se ustavili še v idiličnem mestecu Citadella, ki je še danes obdano z okroglim obzidjem iz zgodnjega srednjega veka. Mesto smo si ogledali v dobri uri. Dan za tem smo potovanje nadaljevali v Padovo. Tam smo bili deležni običajne gneče ljudi, ki se vije okrog groba sv. Antona. Kljub temu nam je eden od domačih minoritskih patrov pokazal cerkev in samostan, celo prostore, kamor sicer ni vstopa. Nekaj časa smo si vzeli tudi za osebno srečanje s tem velikim svetnikom. Ko smo se želeli vrniti v naše prenočišče, smo ugotovili, da imamo zaparkirani avtobus. Fantje, združeni iz srednjeevropskih držav, so se lotili dela in moteče avte kar na »hoj-nilo odstranili. Sledil je zaslužen aplavz navdušenega ženskega občinstva. Zadnji dan smo vrnitev v našo slovensko domovino prekinili v Ogleju in si ogledali staro baziliko, ki je tesno povezana z našo zgodovino. Očarljive so te stare stavbe, poročajo o veri in zavzetosti naših prednikov. Na tem potovanju smo se imeli res lepo, a skupna nam je bila misel, da je doma najlepše. Andrej Feguš, župnija sv. Vida BIH SMO NA 17. DOBROTAH SLOVENSKIH KMETIJ Med dobitniki priznanj tudi naši občani Ptuj je bil štiri dni spet središče Slovenije, z odprtjem 17. državne razstave Dobrote slovenskih kmetij pa so organizatorji znova odprli vrata kulturni različnosti in pristni ustvarjalnosti. Med zidovi starodavnega minoritskega samostana so v petek, 19- maja, odprli razstavo dobrot, ki je enkraten prikaz pestrosti slovenske kidinarike na podeželju, praz- nik slovenske kulinarike in festival jedi. Slavnostna govornica in pokroviteljica letošnje razstave je bila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič, ob odprtju pa sta se ji v pozdravnih nagovorih pridružila še predsednik KGZ Slovenije Peter Vrisk in predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič. V najstarejšem slovenskem mestu so številni obiskovalci razstave lahko tudi letos spoznavali bogastvo pestre kulinarične dediščine slovenskega podeželja in letos pobliže spoznali tudi Gorenjsko, pokrajino, ki je predstavila bogastvo običajev, navad, kulinarično ponudbo in nenazadnje bogato kulturno izročilo. Na letošnji razstavi je sodelovalo preko 700 kmetij, posebne komisije strokovnjakov pa so ocenile več kot 900 dobrot slovenskih kmetij, nekaj tudi iz avstrijske Koroške. Podeljenih pa je bilo 219 bronastih, 228 srebrnih in 244 zlatih priznanj, poleg tega pa še 46 znakov kakovosti za 3-krat dobljeno zlato priznanje. In v občini Videm smo lahko ponosni, da so med dobitniki najvišjega priznanja na Dobrotah slovenskih kmetij tudi naši občani. ZNAKA KAKOVOSTI VINDIŠEVI IN KRAMERJU Znak kakovosti za sadni kruh z več kot 50-odstotki suhega sadja je letos prejela Ida Vindiš Belšak iz Spodnjega Leskovca, poleg tega pa še bronasto priznanje za potico z orehovim nadevom. Znak kakovosti pa je prejel tudi Marjan Kramer iz Lancove vasi, in sicer za svoj laški rizling, pozna trgatev. Med dobitniki priznanj iz občine Videm pa so letos tudi: Jerica Žunkovič iz Lancove vasi (srebrno priznanje za mešani Že sedemnajstič Dobrote slovenskih kmeti/ na Ptuju Na Ramini stojnici so svoje sladke dobrote brezplačno ponujale gospodinje iz Lancove vasi, srečali pa smo tudi gospodinje iz Dolene. Voditelja letošnjih »dobrot« Tatjana in Rado v noši FD Dolena. Vindiševa iz Sp. Leskovca in Habjaničeva iz Sovič sta letos prejeli zlati priznanji, Vindiševa tudi znak kakovosti. Na nedeljski podelitvi so se uspeha z njima veseli mnogi Leskovčani, nam pa je uspelo z njimi narediti še skupen posnetek. Marjan Kramer je znova dobil najvišje priznanje - znak kakovosti za svoj odličen laški rizling. kruh), Marija Korpič iz Dravcev (bronasto priznanje za mešani kruh), Marija Habjanič iz Sovič (zlato priznanje za krofe brez nadeva), Jožef Žunkovič - kmetija Žunkovič iz Lancove vasi (bronasto priznanje za suhe domače salame), Jožef Šmigoc iz Repišč (zlato priznanje za laški rizling, pozna trgatev). Vsem dobitnikom priznanj čestitamo, čestitka pa tudi organizatorjem za še eno Zares dobro razstavo in vseslovensko kulinarično prireditev! TM DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA IN DEKLET LANCOVA VAS NA RAMINI STOJNICI NA DOBROTAH SLOVENSKIH KMETIJ Obiskovalcem brezplačno ponujale sladke dobrote S privlačno in bogato obloženo stojnico so žene in dekleta iz Lancove vasi pritegnile pozornost marsikaterega obiskovalca. Članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas so se tudi letos z velikim veseljem odzvale vabilu ljubljanskega podjetja Unilever Slovenija d. o. o., ki je zastopnik za prodajo margarine za peko Rama, da sodelujejo na njihovi Ramini stojnici, ki je v času, ko je trajala že 17. državna kulinarična razstava Dobrote slovenskih kmetij, na dvorišču minoritskega samostana obiskovalcem brezplačno ponujala sladke dobrote. Predsednica društva Katica Krajnc nam je ob tem povedala, da so v društvu veseli takih povabil, saj se lahko tako s svojimi izdelki predstavijo tudi izven meja videmske občine, torej širši javnosti, ob tem pa dodala: »Z veseljem smo se tudi letos odzvale povabilu ljubljanskega podjetja Unilever Slovenija, ki nam je podarilo material, ki smo ga potrebovale za peko peciva, seveda pa ni manjkala njihova margarina Rama. Povedati pa moram, da smo spekle še več peciva, kot je bilo podarjenega materiala. Predvsem pa bi rada pohvalila prizadevnost in pridnost naših članic, ki me vedno znova presenečajo, saj smo za nedeljsko stojnico spekle kar 49 peciv.« Hkrati so na stojnici obiskovalcem ponujale še recepte dobrot, ki so jih spekle, prav tako pa so z reklamnim materialom, ki so ga delile, poskrbele za promocijo videmske občine. Predstavnici iz podjetja Unilever, ki sta bili prisotni, pa sta pohvalili pridnost članic, saj so bile sladke dobrote lepe na pogled, okusne, predvsem pa jih je bilo dovolj za vse obiskovalce. SODELOVANJE NA NATEČAJU »NAJLEPŠA RAMA STOJNICA« Rama že vrsto let uspešno sodeluje z društvi kmečkih žena, letos pa želijo to sodelovanje še nadgraditi. Tako so v letošnjem letu razpisali nagradni natečaj >>Najlepša Rama stojnica«, ki bo trajal vse do 15. oktobra. Nedeljsko stojnico so tako gospodinje iz Lancove vasi privlačno okrasile in na njej razstavile številna peciva, stojnico pa so nato (zgodaj zjutraj, ko so bile na mizi še vse vrste peciva) tudi fotografirale in fotografije poslale na razpisani natečaj. Besedilo in foto: PK Žene in dekleta so spekle in ponudile številne sladke dobrote, ki so bile lepe za oči in dobre za jed. V LANCOVI VASI NOV GOSTINSKI LOKAL V Lancovi vasi je bil v soboto popoldan, 13- maja, spet razlog za veselje, saj so se številni domačini, sosedje in gostje zbrali ob uradni otvoritvi novega gostinskega lokala, ki ga je svojemu namenu predal Silvo Žitnik in tako tudi uradno postat novopečeni podjetnik. Silvo, ki je sicer tudi po poklicu natakar, je že kar nekaj časa razmišljal in si zelo želel, da bi v Lancovi vasi, kjer s Katico živita, odprl svoj gostinski lokal. Po letih prizadevnega truda in dela, sta se drugo soboto v maju s številnimi obiskovalci veselila svojega uspeha. Katica je v svojem kratkem pozdravnem nagovoru pozdravila vse zbrane in se zahvalila vsem tistim, ki so jima najbolj pomagali. S kulturnim programom pa so prireditev popestrili še člani FD Lancova vas, ljudske pevke so ubrano zapele, odrasla skupina plesalcev pa se je veselo zavrtela. Prav vsi, ki so tega dne prišli pozdravit in čestitat novopečenima podjetnikoma, pa so bili pogoščeni in postreženi. Vabljeni torej k Žiki, dobrodošli boste in prijazno vas bodo postregli. Silvu in Katici pa vse čestitke in veliko uspehov! Besedilo in foto: PK Na otvoritvi so se s Silvom in Katico veselili mnogi sosedje, prijatelji in domačini iz Lancove vasi. NOVA SEZONA ZA FD ROŽMARIN POLENA Na obisk pridejo prijatelji iz Italije Tudi v FD Rožmarin Dolena so že imeli svoj redni občni zbor, na njem pa predstavili načrte za letošnjo »folklorno« sezono. Čaka jih spet veliko dela, v ospredju pa bodo nastopi in gostovanja, in eden večjih je že bil v kulturnem programu letošnje 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij. V poletnih mesecih se odpravljajo še na gostovanje v Italijo, v avgustu pa so prijatelje folkloriste iz Italije povabili še v Slovenijo in takrat se želijo izkazati kot najboljši gostitelji. Kot pravi predsednica FD »Rožmarin« Dolena Slavica Petrovič od lanskega praznovanja jubileja do letošnje pomladi niso počivali, temveč veliko nastopali, tudi v tujini. A kaj ko jim sredstev za daljša gostovanja zmeraj primanjkuje, pravi Petrovičeva, ki je prepričana, da bodo letos uspeli urediti kar najboljše pogoje za prijateljski obisk Italijanov, za pomoč pa so že naprosili občino Videm in župana, nekaj sredstev pa naj bi zbrali tudi preko sponzorjev in donatorjev. Poleg rednih tedenskih vaj in priprave programa za nove nastope pa Rožmarinove! najraje nastopajo in na nastopih predstavijo kak izviren folklorni splet, ki ima »korenine« v vinorodnih Halozah. Tako so se na Dobrotah slovenskih kmetij v sobotnem nastopu publiki predstavili s spletom z naslovom »Na štelungi«, v katerem so predstavili štajerske plese iz Haloz. Skozi pesem in ples so obiskovalce popeljali nekaj let v zgodovino in v spletu predstavili dogajanje, ko so fantje najprej opravili nabor, po katerem so bili nekateri sprejeti v »vojsko«, nekaterim pa to ni uspelo. A po opravljanem naboru so se vsi skupaj poveselili na »štelungi«, kjer se je pelo, igralo in plesalo ... Sicer pa v FD Rožmarin Dolena že 26 let združujejo ljudi dobre volje, ki z veseljem in ponosom ohranjajo kulturno dediščino svojega kraja in nasploh haloških gričev. Plesalci in godci pa na svoje nastope velikokrat vzamejo s seboj tudi pevce in pevke, ki z ljudsko pesmijo obogatijo program. Ob predsednici FD Slavici Petrovič pa ima veliko dela v društvu tudi vodja skupine folkloristov Maja Glaser. TM FS »Rožmarin« iz Dolene je nastopila v letošnjem spremljevalnem programu 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. V domu krajanov Dolena se domačini pogosto srečujejo, največkrat pa poleg folkloristov članice aktiva žena, ki že nekaj časa pridno ustvarjajo in v delavnici rišejo na steklo. Članice aktiva žena Dolena so se s sladkimi dobrotami predstavile na Ramini stojnici. ZAHVALA FD »ROŽMARIN« Zahvaljujeva se FD»Rožmarin-Dolena, ki nama je za razstavo Dobrote slovenskih kmetij posodilo krasni folklorni obleki, ki sva ju z veseljem predstavila občinstvu na dvorišču minoritskega samostana. Hvala! Tatjana in Rado Bedra V LESKOVCU TRADICIONALNO OCENJEVANJE VIN 6 vin posebne kakovosti Turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah je v soboto, 22. aprila, pri Leski v Leskovcu pripravilo že tradicionalno ocenjevanje vin, ki je tudi letos pritegnilo lepo število vinogradnikov in vinarjev iz vinorodnega rajona Haloze. Med 28 vzorci je bilo še največ rednih trgatev, 6 vin pa je bilo posebne kakovosti. Vinske vzorce je letos ocenjevala 5-članska komisija: Terezija Meško (predsednica), Andrej Rebernišek, Edi Hojnik, Zoran Petkoski in Jože Krajnc pa so bili člani komisije. Haloški vinarji so v ocenjevanje prinesli lepo bero rednih trgatev, med njimi največ zvrsti, med sortami pa so bili v ospredju še laški rizlingi, sauvignoni, nekaj pa je bilo tudi vzorcev šipona, sivega pinota, rumenega muškata in chardonnaya. Posebnost letošnjega ocenjevanja pa je tudi šest vzorcev vin posebne kakovosti - predikatov in prav tukaj so se z visokimi ocenami posebej izkazali vinarji Janez in Rozalija Belšak, Benjamin Vidovič in Marjan Vidovič. TM Ocenjevalna komisija, ki jo je vodila Terezija Meško iz ptujskega Kmetijsko gozdarskega zavoda, pri preizkušanju vin pri Leski v Leskovcu. PRIIMEK IN IME NASLOV SORTA OCENA . Redne trgatve Habjanič Jakob Soviče 20 zvrst 17,47 Kozel Franc, Veronika Velika Varnica zvrst 16,67 Bratušek Franjo Strmec zvrst 1 17,30 Krajnc Jože, Tatjana Repišče 9 zvrst 17,63 Bratušek Franjo Strmec zvrst 2 17,70 Koren Janko Repišče 9 B zvrst 18,10 Pernek Franc Zg. Gruškovje 53 B šipon 18,07 Orlač Janez Repišče 4 A laški rizling 17,83 Pernek Franc Zg. Gruškovje 53 B laški rizling 17,67 Vidovič Andrej Orešje laški rizling 18,17 Koren Janko Repišče 9 B laški rizling 17,73 Krajnc Jože, Tatjana Repišče 9 sivi pinot 18,17 Habjanič Jakob Soviče 20 sauvignon 17,50 Krajnc Jože, Tatjana Repišče 9 sauvignon 18,20 Vidovič Andrej Orešje rumeni muškat 17,73 Bedrač Stanko Repišče 11 C chardonnay 18,13 Predikati Belšak Janez, Rozalija Skorišnjak 1 traminec izbor 18,60 Vidovič Benjamin Repišče 1 A laški riz. izb. 2005 18,67 Vidovič Benjamin Repišče 1 A chardonnay L V 2004 19,20 Vidovič Marjan Repišče 25 laški rizling L V 2001 19,43 Komisijo so sestavljali: Terezija Meško predsednica, Andrej Rebernišek, Jože Kranjnc, Edi Hojnik, Zoran Petkoski. DELOVNA PRVA POLOVICA LETA V DRUŠTVU KOCIL IZ SKORIŠNJAKA V začetku meseca aprila so se v Sko-rišnjaku na četrtem rednem občnem zboru zbrali člani in članice Društva za napredek in razvoj KociL Njihovemu vabilu seje odzval tudi videmski župan Friderik Bračič. Na občnem zboru so pregledali delovanje društva v preteklem letu in ‘podali načrte za trajajoče leto. Roman Zavec je v svojem poročilu spregovoril o delovanju društva v preteklem letu in predstavil načrt dela za tekoče leto. Med najodmevnejšimi dogodki v preteklem letu je bila prav gotovo slovesnost ob 300-letnici kapele sv. Urbana, ki je bila v mesecu maju. Za tekoče leto so si v društvu zadali nove naloge, nekatere Začeli z občnim zborom že postajajo tradicionalne, kot so velikonočni pohod, postavitev prvomajskega drevesa in kresovanje, jesenski pohod in martinovanje. Svoje poročilo so podali tudi blagajnik Brane Orlač, tajnik Aleksander Glaser, predstavnik nadzornega odbora Dejan Emeršič in predstavniki posameznih sekcij znotraj društva. Če se ozremo nazaj, lahko rečemo, da društvo skrbi tudi za strokovno izpopolnjevanje članov, saj v ta namen organizira in pripravlja izobraževanja, predvsem na področju vinogradništva in kletarjenja, v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj. Namen društva pa je tudi aktivno delo in vsestranski razvoj in napredek na nerazvitih območjih, kar Skorišnjak še vedno je. LETOS IZDELALI TUDI PRESMEC V soboto, pred cvetno nedeljo, so se nekateri člani društva zbrali pri Žaliki in Janezu Belšaku. S seboj so prinesli cvetje in zelenje ter se lotili izdelovanja butare oz. presmeca, kot ga imenujejo v Sko-rišnjaku. Po nekajurnem marljivem delu so izdelali lep in dolg presmec, ki so ga na cvetno nedeljo odnesli k blagoslovu v Leskovec. VELIKONOČNI POHOD NA DONAČKO GORO Na velikonočni ponedeljek so se člani društva Kocil odpravili na že tradicionalni velikonočni pohod, ki sta ga tudi tokrat organizirala Žalika in Janez Belšak. 18 pohodnikov se je zbralo pred kmetijo pod Donačko goro, od koder so se podali na pot do vrha gore. Pot jih je vodila mimo Rudijevega doma, kjer so se malo razgledali in se odpočili pred naporno potjo navzgor. Po enourni hoji so prispeli na vrh, kjer so se malo razgledali, saj je bilo vreme jasno, pogled pa od tam seže vse do Rogaške Slatine na eni in Hoč ter Maribora na drugi strani. Po kratkem počitku in malici iz nahrbtnikov so si pohodniki nabrali novih moči za pot v dolino. Ker pa je sonce še bilo visoko, so na poti domov zavili še v dolino Vine-tu, kjer so druženje zaključili ob slastnih ribah in sproščenem klepetu. Tako se je končal še en dan veselega druženja, za katerega pohodniki pravijo, da si je zanj potrebno vzeti čas. PRAZNOVANJE 1. MAJAV SKORIŠNJAKU Tudi v Skorišnjaku so letos postavljali prvomajsko drevo in kurili kres v počastitev praznika dela. Omenjeno prireditev sta letos organizirala Ivanka in Brane Orlač. Na predvečer prvega maja se je pri Orlačevih zbralo čez 40 ljudi, kateri so pomagali pri postavitvi prvomajskega drevesa. Tako so dokazali, da je v slogi moč in se kljub slabemu vremenu niso dali motiti. Ko se je stemnilo, so prižgali še kres in za nekaj časa pregnali slabo vreme. Ko je kres zgorel, so domači vse zbrane povabili na pripravljeno pogostitev. V MAJU PA ŠE OCENJEVANJE VIN Letošnje ocenjevanje vinskih vzorcev je v Skorišnjaku potekalo 13. maja. Ocenjevanje je potekalo na sedežu društva za napredek in razvoj Kocil, ki je ocenjevanje tudi organiziralo v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj. Pripravljeni vzorci so bili pretežno redna trgatev 2005, nekaj vzorcev pa so predstavljala tudi vina posebnih kakovosti. 22 vzorcev je ocenila petčlanska strokovna komisija, v kateri je bil tudi član društva, vinogradnik Andrej Vidovič. Predsednik komisije je bil ing. agronomije Miran Reberc iz Kmetijsko svetovalne službe Ptuj. Od 22 vzorcev vin so bili 4 bronasti, 7 srebrnih in kar 8 zlatih. Najvišjo oceno (18,74) je dobilo vino laški rizling - jagodni izbor, ki ga je pridelal vinogradnik Milan Tomanič. Drugo najvišjo oceno (18,64) je dobil laški rizling, letnik 2004, prav tako last Milana Tomaniča. 2 oceno 18,62 pa je bil ocenjen izbor traminca, ki ga je pridelala Žalika Belšak. Rezultati so pokazali, da se kvaliteta vin v še želijo, da bi lahko pridelano vino tudi Skorišnjaku iz leta v leto dviguje, saj zna- uspešno prodali, in sicer po ceni, ki si jo ša letošnja povprečna ocena ocenjenih kakovostno vino tudi zasluži. vzorcev kar 17,49- Vinogradniki si samo Melita Turk Ob začetku občnega zbora je vse zbrane nagovoril in pozdravil Edi Fric. Zbrani pohodniki na vrhu Donačke gore, zadovoljni, da so jo premagali. Prvomajsko drevo je postavljalo 12 krepkih mož. V GZ VIDEM PODPISALI ANEKSE O FINANCIRANJU GASILSKE JAVNE SLUŽBE Za požarno varnost 34,5 MIO tolarjev Peter Jagarinec, pred. PGD Leskovec, je podpisal aneks za svoje društvo. Oglasil se je tudi župan Bračič, ki je dejal, da s podpisom aneksov na nek način vsako leto znova občine zagotavljajo osnovna sredstva za varno delovanje gasilskih društev. Izrazil je zadovoljstvo, da so se zgodile pomembne investicije, še bolj pa, da v skupni postavki gasilci zmeraj najdejo skupen jezik. Gasilcem je zaželel dobrega dela in uspehov tudi v prihodnje. Žetalski župan Butolen pa je ponovil, da se v občini Žetale še kako zavedajo pomena gasilske službe. Prepričan je, da so v teh letih naredili korak naprej in že letos se bodo lotili nadgradnje gasilskega doma, potem jih čaka nabava podvozja, izrazil pa je zadovoljstvo, da gasilci sredstva oplemenitijo še z izobraževanjem in znanjem, kar pa je temelj vsega. Zvonko Vindiš, pred. PGD Tržeč, prvič podpisnik aneksa za trževske gasilce. Po svečanem podpisu aneksov, ki so jih v imenu PGD Podlehnik, Videm, Tržeč, Sela, Podlehnik in Žetale opravili predsedniki in poveljniki društev, pa so v povsem novi videmski sejni dvorani naredili še skupni posnetek v spomin, pozneje pa so se gostje zadržali še v videmski občinski kleti, kamor jih je povabil gostitelj Friderik Bračič. Besedilo in foto: TM Poveljnik PGD Videm Andrej Rožman pa je letošnji podpisnik anek sa za videmsko društvo. Ob svečanem podpisu so zbrane nagovorili jod leve) župana Friderik Bračič in Anton Butolen ter predsednik GZ Videm mag. Janez Merc. Skupni posnetek vseh sodelujočih pri podpisu aneksov je nastal v povsem novi sejni dvorani v Vidmu. Župan občine Videm Friderik Bračič je bil letošnji gostitelj svečanega podpisa aneksov h pogodbi o financiranju lokalne gasilske javne službe za leto 2006. Dogodka sta se poleg predsednikov in poveljnikov šestih PGD iz občin Videm, Podlehnik in Žetale udeležila še predsednik GZ Videm mag. Janez Merc in župan Žetal Anton Butolen, medtem ko kljub pričakovanju ni bilo podlehniškega župana Vekoslava Frica. Aneks za PGD Sela je podpisal predsednik Stanko Potočnik. Kot je že na začetku krajše svečanosti v Vidmu povedal mag. Merc, aneksi zajemajo sredstva, ki so možna, torej razpoložljiva, ob tem pa omenil, da se kmalu obetajo že novi aneksi, vendar se je doslej ta praksa pokazala za najbolj primerno. Tudi sodelovanje z župani je bilo doslej več kot dobro, z njihovo pomočjo pa so lahko gasilci uspešno realizirali vse zadane naloge, je še dodal Merc, ki je ob podpisu omenil, da so bili do podpisa pripravljeni vsi finančni okviri za finančno varnost v videmski občini, tudi investicijski del. Sicer pa naj bi samo letos v skupno blagajno GZ iz vseh treh občin prišlo 34,5 milijona tolarjev, je še povedal Merc. GASILCI Z NOVIM ZNANJEM IN OPREMO DO VEČJE Varnost je dobrota, o kateri mnogi mislijo šele takrat, ko jim je vzeta, gasilci to počnejo pogosteje, prav pa bi bilo, da bi o tem vsi mislili vedno. Pri GZ Videm smo se vključili v vrsto programov izobraževanja. Tako so naši gasilci iz Vidma in Leskovca na tečaju za nižje gasilske častnike, iz Tržca in Leskovca na tečaju za gasilske častnike, iz Leskovca za gasilske sodnike, iz Tržca in Sel pa na tečaju za strojnike. Mnogi gasilci iz gasilske zveze so vključeni v tečaje za specialnosti na Igu in v Sežani. Ti tečaji članom gasilske organizacije ponudijo primerno znanje, žal pa mnogi pozabimo na tisto, kar morajo člani za to svoje delo žrtvovati. Sem sodi prosti čas, odsotnost pri delu v službi ali študiju, sem sodijo ure, ki jih drugi namenijo podjetju, zaslužku, družini ali kakšnim drugim vrednotam. Gasilci to VARNOSTI OBČANOV Letos 10-letnica zveze nudijo občanom in ob tem tudi tvegajo, kot je tvegan poklic gasilca. Zakaj pišem o tem? Odgovor se nam kar ponuja, saj je to klic po večjem razumevanju tistih, ki o tem ne mislijo ali jih to celo moti. Načinov, da ustrezno naravnamo svoje misli, je več, žal mnogi o tem pomislijo, ko jim je ogroženo ali vzeto življenje ali premoženje. V GZ Videm in občini Videm pa ne posvečamo časa samo izobraževanju, ampak je mnogo različnih drugih aktivnosti, med temi so tudi takšne, ki niso v nobenem zakonu zapisane kot gasilske, pa so za gasilsko delo neobhodne. Gre za zbiranje sredstev in investicije. V tem letu zaključujemo triletno investicijo v gasilsko kombinirano vozilo v PGD Sela, katero bomo predali svojemu namenu 23. julija. Ko omenjamo občino kot glavno sofinancerko, mislimo tudi na KS Sela in KS Dolena. KS Sela se je še posebej izka- zala, saj je vidno prispevala k realizaciji tega projekta. Gre namreč za projekt, ki je namenjen vsem občanom. Nikoli se ne ve, kdo in kdaj bo potreboval pomoč, o kateri pa je potrebno razmišljati vnaprej. Ob tem naj povabim vse, ki še se v akcijo niso vključili, da se nam priključijo, gasilska zveza Videm pa bo k temu dodala še dan gasilca, srečanje veteranov in proslavitev svoje 10. obletnice. Ker je gasilska slovesnost namenjena predvsem občanom, katerim je namenjeno gasilsko delo, je prav, da tokrat stopimo skupaj, da proslavimo rezultate, da okrepimo preventivo in da povečamo varnost. Tudi ko delamo, uživamo in počivamo, je prav, da ne pozabimo na varnost in na ljudi, ki nam to prinašajo. To niso vsi, to so predvsem gasilci. Mag. Janez MERC, predsednik GZ Videm MEDNARODNA GASILSKA VAJA NA OŠ CVETLIN Sosedje stopili skupaj Člani PGD Leskovec smo aktivni na vseh področjih, še posebej pa na področju operativne dejavnosti. Ln naši gasilski tovariši iz sosednje Hrvaške so izrazili željo po sodelovanju z našim gasilskim društvom. Ker mejimo s požarnim rajonom, smo se odločili, da preverimo našo operativno zmogljivost in učinkovitost. Na velikonočni ponedeljek smo tako organizirali mednarodno gasilsko vajo na OŠ Cvetlin. Začetek vaje je bil ob 12. uri, s predpostavko, da je prišlo do požara v kurilnici šole, ogenj pa se je razširil še na ostale prostore. Devet gasilcev z enim vozilom iz DVD Cvetlin je prišlo na kraj požara in zahtevalo našo pomoč. Na zahtevo vodje intervencije smo iz PGD Leskovec izvozili s tremi vozili in osemnajstimi gasilci. Potrebno je bilo prečkati državno mejo, kar pa zaradi dogovora ni predstavljalo nobenih težav. Na vaji je bilo potrebno rešiti dva ponesrečenca in pogasiti namišljen požar. Uporabljena je bila vsa tehnika in oprema, ki jo premoremo v obeh društvih. V sklopu vaje smo prikazali načine reševanja ponesrečenca iz višine in gašenje z različnimi gasilnimi sredstvi in taktičnimi pristopi. Na koncu vaje je bila opravljena še analiza, pri kateri smo skupaj ugotavljali pravilnosti in nepravilnosti, ki pa jih nameravamo v prihodnje odpraviti. Vsem sodelujočim še enkrat hvala za sodelovanje. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Peter Jagarinec, predsednik PGD Leskovec Reševanje iz goreče stavbe s pomočjo izolirnih dihalnih aparatov. Spuščanje ponesrečenca s strehe. iv PGD J■ Jun; FLORJANOVO V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. VIDA Gasilci iz PGD Tržeč in PGD Videm so tudi letos ob florjano-vem združili moči in se v velikem številu udeležili slovesne maše. Za gasilce jo je daroval farni župnik pater Emil Križan. Gasilci pa so se na ta način spet priporočili svojemu zavetniku sv. Florjanu, ki jih varuje pred ognjenimi zublji in nesrečami nasploh. TM ‘PRI VREM UPAM Na Florjanovo nedeljo pri župnijski cerkvi sv. Vida RAZGIBAN MAJ ZA ČLANE PGD SELA En dan šoli, na florjanovo pa v cerkev Selškim učencem so se predstavili domači gasilci. Člani PGD Sela so bili v začetku maja še posebej dejavni. Najprej so na podružnični šoli Sela izvedli gasilsko vajo »evakuacija šole« in otrokom ob obisku predstavili tudi razpoložljivo gasilsko tehniko, na Florjanovo nedeljo pa so se že po tradiciji zbrali pri slovesni maši, ki jo je za gasilce daroval pater Christian Balint. Gasilci so vajo na šolskem objektu pripravili po dobrih petih letih, toliko časa je namreč že preteklo od zadnje vaje, ko so prav tako izvedli evakuacijo šole, je povedal poveljnik PGD Sela Anton Mohorko. Zelo zadovoljen je bil s samo izvedbo vaje, posebej pa ga je presenetila radovednost otrok, ki so odlično sodelovali tudi med vajo. Zanimalo jih je vse mogoče, je omenil Mohorko, so pa jim z veseljem pokazali novo gasilsko vozilo, razpoložljivo opremo in tudi načine gašenja. Sicer pa se na Selih že pripravljajo na veliko gasilsko slavje, ki bo konec julija, na anino, ko bo na Selih še praznovanje ob krajevnem prazniku, gasilci pa bodo takrat krstili tudi novo gasilsko vozilo. Besedilo in foto: TM Posebej zanimiv je bil otrokom pogled v notranjost gasilskega vozila. Na Florjanovo nedeljo so se selski gasilci podali k sveti maši v domačo cerkev sv. Družine. OBČNI ZBOR PGD TRŽEČ Novi predsednik je Zvonko Vindiš Trževski gasilci so svoj občni zbor pripravili v začetku letošnjega leta. Udeležili so se ga člani domačega gasilskega društva in mnogi povabljeni gostje. Dosedanji predsednik Franc Drobnič je v pozdravnem nagovoru pozdravil vse, ki so na tak ali drugačen način povezani z gasilstvom. Občnega zbora pa so se udeležili še predstavniki Gasilske zveze Videm, videmski župan Friderik Bračič, predstavnik civilne zaščite, policije, predstavniki društev, ki delujejo v bližnji okolici, in predstavniki okoliških gasilskih društev ter gasilci iz Hrvaške. Uvodnemu delu so sledila poročila o delovanju društva v preteklem letu, ki so jih podali predsednik, poveljnik, računovodja in predsednik nadzornega odbora. Nato pa je prišel na vrsto najpomembnejši del, volitve novega vodstva, kajti staremu se je mandat iztekel. Za novega predsednika so izvolili Zvonka Vindiša, stari - novi poveljnik pa je Franc Milošič. Najzaslužnejši za delovanje in razvoj društva so prejeli tudi priznanja in zahvale za njihov prispevek. Na koncu je sledil še del, kjer so bili vsi podobnega mnenja, saj so vsi pohvalili odlično pripravljen prigrizek, da dobre domače kapljice niti ne omenjam. JJ Župan Friderik Bračič in novi predsednik PGD Tržeč Zvonko Vindiš. PGD LESKOVEC S skupnimi močmi uresničujemo skupne cilje Tudi letos smo si gasilci PGD Leskovec zastavili cilje. Naše stalne dejavnosti so preventivno področje, dejavnost z mladino, članicami in člani, operativna dejavnost, izobraževanje, gospodarska dejavnost in drugo. Počasi smo se začeli pripravljati tudi na 80. obletnico društva in izvajati dela, ki bi jih do takrat radi končali. Med ta dela zagotovo spada pleskanje dvorane in ostalih prostorov v gasilskem domu, ki je bilo izvedeno v mesecu maju, drugo leto bo pa prepleskana še zunanjost gasilskega doma. Prav tako pa tudi razmišljamo, kako bi lahko čim bolje izkoristili prostore, da bi od njih bil še kakšen prihodek, ne pa samo stroški za ogrevanje, elektriko in vzdrževanje. V prihodnjih letih pa bo zagotovo treba vse moči usmeriti v nabavo novega gasilskega vozila - GVC 16/24, tisti, ki ga zares potrebujejo, ga že imajo. Zagotovo je tako! Vedno bolj pa gasilci ugotavljamo, da nimamo mesta, ki si ga v resnici zaslužimo, financiranje gasilstva pa je preskromno. Ne zapostavljam nobenega drugega društva ali sekcije, ampak opažam, da v primerjavi z ostalimi društvi in gasilskim društvom skoraj ni razlike, saj vemo, da se za šport, turizem, kulturo in ostalo tudi obračajo lepi denarci. Vsa čast, ampak za gasilstvo je denarja premalo! Kdo se je ob tej primerjavi začudil, pa še naj prosim primerja dejavnosti, s katerimi se društva ukvarjajo. Dokler je vse v najlepšem redu o nas sploh ni kaj dosti govora. Ko pa pride do deževja, suše, močnejšega vetra, požara ali kakšne druge nesreče, pa smo gasilci vedno pripravljeni pomagati! In ko gre za sekunde in minute, gasilci vedno priskočimo NA POMOČ! Včasih garamo cele dneve ali noči, posledice, ki pa ob tem nastajajo (poškodbe, izguba dohodka ...), pa gasilci nosimo na svoji koži. Pa poglejte, kje, po kakšnih hribih in cestah naši vozniki prevažajo pitno vodo, da lahko preživijo (še) zadnji ljubitelji Haloz, preden ne obupajo nad občino (komentarja se bom vzdržal) in se odselijo v življenju bolj prijazne kraje. In ko gasilci prihrumimo na hrib, do žejne kmetije, vedno znova poslušamo: »Kje je naš denar za vodovod, vodovod smo plačali, vode pa ni!« Odgovora žal ne poznam, ampak očitno ni vse na pravem mestu. Navsezadnje razpolagamo s tehniko, opremo in vozili, na koncu - da pa je vse ob tem še težje - pa še nosimo veliko odgovornost. Kdor je gasilec, se z mojim prepričanjem zagotovo strinja, kdor še pa ni, pa ga vabim med gasilce, da bo žrtvoval svoj čas za druge, pa ravno danes, ko vsak gleda samo po zaslužku, v gasilstvu pa ga žal ni, ampak gasilci se ne damo. NA POMOČ! Peter Jagarinec, predsednik PGD Leskovec ŠE NA KRATKO O DELOVNEM SREČANJU ČLANOV PGD SELA Na anino veliko gasilsko slavje Tudi na Selih so se člani in članice PGD Sela v začetku leta sestali na rednem občnem zboru, na katerem so pregledali dosedanje delo in uspehe, ob tem pa predstavili Selški gasilci so ob pomoči številnih krajanov postavili majsko drevo. tudi načrte v letu 2006, ko predajajo v uporabo novo kombinirano vozilo. Občnega zbora so se poleg župana Friderika Bračiča udeležili še predsednik GZ Videm mag. Janez Merc, poveljnik zveze Roman Cafuta in tajnik Alojz Petrovič. V poročilo upravnega odbora in poveljstva za preteklo leto so med drugim zapisali, da je imelo društvo v letu 2005 osem rednih sestankov, poveljstvo društva pa je na rednih mesečnih sestankih sproti reševalo naloge. Na operativnem področju lani niso imeli pretiranega dela, saj so zabeležili le travniški požar v Popovcih. Ob pregledu hidrantnega omrežja se po oceni gasilcev stanje ni kaj dosti spremenilo in ugotavljajo, da tudi niso pomagale prošnje do občine, ki tega še ni uredila. V sušnih mesecih so morali nekaterim občanom spet dostavljati pitno vodo, saj vode v haloških naseljih poleti še zmeraj primanjkuje. V juliju so se selski gasilci podali tudi na gasilsko olimpiado v Varaždin, žal pa tam niso navijali za svojo člansko desetino A, ki se ji na kvalifikacijah v Varaždinu ni uspelo uvrstiti na veliko tekmovanje, saj so dosegli nehvaležno 5. mesto. Sicer pa so se člani udeleževali mnogih medru-štvenih tekmovanj in tam dosegli mnoge odlične uvrstitve. V okviru GZ Videm so se z ekipami mladincev, pionirjev in dvema članskima ekipama udeležili tekmovanja, ki ga je lani organiziralo PGD Žetale. V oktobru, mesecu varstva pred požari, so očistili gasilski dom in njegovo okolico, servisirali in pregledali tehniko in opremo, organizirali pa so tudi dan odprtih vrat. Nekateri člani so si ogledali še sejem zaščite in reševanja v Mariboru in tam spremljali še večjo gasilsko vajo. Anton Mohorko, poveljnik PGD Sela, pa je dejal, da jim v oktobru ni uspelo izpeljati načrtovane vaje, saj so ravno takrat imeli večino opreme pri izdelovalcu nadgradnje novega vozila, niso pa se udeležili še gasilskega avtorelija, saj so imeli preveč dela z gradnjo nove garaže. Sicer pa so se lani s pomočjo KS Sela ukvarjali še z urejanjem lastništva doma, ki je sedaj tudi že dokončno urejeno, pridobiti so morali kar nekaj dokumentacije za gradnjo garaže, s katero so pričeli v poletnih mesecih. Za nadgradnjo novega vozila so izbrali Gasilsko opremo Maribor kot najcenejšega ponudnika, novo vozilo pa je že nekaj časa v garaži in opremljeno, tako kot to narekuje tipizacija GZ Slovenije. Pri gradnji garaže pa jim je veliko pomagala KS Sela in njen predsednik Igor Galič, ki so se mu selski gasilci tudi posebej zahvalili, zahvalo pa si zaslužijo še mnogi drugi člani društva, ki so v gradnjo vložili veliko ur svojega POSTAVITEV MAJSKEGA DREVESA V TRŽCU Prijetno druženje pod mlajem Prvi dan v mesecu maju so se zbrali krajani Tržca pri tradicionalni postavitvi mlaja. Kljub številčni udeležbi sta glavno delo opravila le dva, ki pa sta delo z moderno pomočjo opravila hitro in varno, tako da so vsi ostali imeli več časa za prijetno druženje ob pogostitvi. JJ Tudi Trževčani so postavili svoj mlaj. Tudi novozgrajena garaža že ima fasado, do slavja v gasilski dom. prostega časa. Poveljnik Mohorko je še povedal, da so v lanskem letu 3 člani društva pridobili naziv nosilca dihalnih aparatov, 9 gasilcev je opravilo tečaj za uporabnika radijskih postaj, tečaj pa je organizirala GZ Videm. Med letošnjimi načrti pa je vsekakor v juliju pa naj bi v celoti prenovili ospredju dokončanje gasilske garaže, do slovesnosti v juliju želijo urediti še notranjo in zunanjo podobo gasilskega doma, ob tem pa bodo poskrbeli še za izobraževanje svojih članov - nekateri naj bi opravili izobraževanje za naziv nosilca dihalnih aparatov in vodjo intervencij. Besedilo in foto: TM POZDRAV Z GOLICE (1836 m) Planinsko društvo Haloze je organiziralo prvi pohod v visokogorje. Po našem mnenju smo si za ta letni čas izbrali najprimernejši izlet, saj smo v fazi intenzivnega pridobivanja osebne fizične moči po dolgi in zahtevni zimi, prav tako pa se v tem pomladnem časti na Planini pod Golico v vsej svoji lepoti in mogočnosti predstavijo obiskovalcem ključavnice — narcise. Vzpon smo pričeli na Planini pod Golico, od koder nas je pot vodila mimo dveh kmečkih turizmov po travniku do gozda, nato pa po gozdu do spodnje postaje tovorne žičnice. Od tukaj naprej smo izbrali drugo, daljšo pot. Na poti se nam je občasno razprl gozd, da smo lahko občudovali lepote Mežakle in zgornje Ljubljanske kotline. Po dveh urah hoda smo prispeli do koče, s katero smo se ves čas izpod znojnega čela spogledovali. Po počitku in okrepčilu nas je vodila strma pot po visokogorskih pašnikih, po polurnem grizenju kolen smo prispeli na vrh Golice, kjer nas je čakal dokaj močan veter. Sprehodili smo se po grebenu in opazovali zasnežene vrhove Karavank in Julijcev, občudovali smo avstrijsko Koroško in presenečeni ugotovili, da smo opravili dolgo in naporno pot, da lahko spet vidimo na dosegu roke reko Dravo ter občudujemo simbol slovenstva. Pri nekdanji Kadilnikovi koči smo si za spomin odtisnili še žig. Po uspešno opravljenem sestopu smo se udeleženci pohoda zahvalili planinskemu vodniku g. Danilu za uspešno opravljeno vodenje v visokogorje, kakor tudi pripravniku za vodnika g. Branku. Med vrnitvijo domov smo si ogledali romarsko cerkev na Brezjah, kjer nas je ga. Anica po ogledu kulturnega spomenika prijazno obdarila s spominki, angelčki, kateri nas bodo spominjali na Narcise baziliko sv. Vida. Vožnja z avtobusom, pohod na Golico in vožnja proti domu so nas izčrpali, zato smo se odločili, da pogledamo še v Ravbarjevo klet, bilo pa je zelo zabavno, saj smo spoznali novo besedno premetanko »mi planinci, vi ravninci«, katere avtor je bil najstarejši udeleženec, Anton. Ostali del poti do doma smo uporabili za načrtovanje novih podvigov, med drugim smo bili na avtobusu tudi trije učenci glasbene šole, ter se dogovorili, da ob naslednjem obisku Golice s sabo ponesemo instrumente in do spoštovanja slovenskih gora zaigramo znamenito Avsenikovo Golico. Mag. Ivan Božičko, predsednik PD Haloze Predsednik društva stoji za fotoaparatom. DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIDEM Tudi v prihodnje veliko družabnosti Društvo upokojencev Videm tudi v spomladanskem času nadaljuje svoje aktivno društveno delo. Po uspešno izvedenem spomladanskem izletu na Lenti, Pomurje in Goričko smo v maju pripravili letošnjo prvo rekreacijsko kolesarjenje. Zbrali smo se 18. maja, ob 9. uri pred gasilskim domom v Vidmu. Pot nas je vodila iz Vidma čez Šturmovce preko jeza v Markovcih in nato ob Ptujskem jezeru do prve »okrepčevalne« postaje - Rance v Budini, kjer smo se malo okrepčali, predvsem pa smo uživali ob lepem pogledu na Ptuj in Ptujsko jezero. Tukaj smo tudi naredili spominsko fotografijo, nato pa smo pot nadaljevali čez Budino do Zabovcev. Ustavili smo se na domačem mlinu Korošec, kjer nas je gospod Korošec zelo prijazno sprejel in nas tudi pogostil, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Pot smo nadaljevali čez Markovce v Novo vas do okrepčevalni- V maju so se videmski upokojenci podali na rekreacijsko kolesarjenje. Na poti jih je spremljalo sončno vreme, dlje časa pa so se zadržali na ptujski Ranci. ce Palaska, kjer je bil krajši postanek in kmalu prispeli do našega končnega cilja - ribogojnice Hrga v Šturmovcih, kjer smo našo kolesarjenje ob dobri malici in veselem, predvsem pa prijetnem druženju tudi zaključili. 20 NOVIH ČLANOV DRUŠTVA Upravni odbor društva pripravlja v letošnjem letu še dve podobni kolesarski rekreaciji. Društvo je v maju tudi izvedlo redno letno konferenco, katere se je udeležilo 252 naših članov in članic, veliko vabljenih gostov, med njimi pa nas je pozdravil župan Friderik Bračič. Iz poročil predsednika, blagajnika in ostalih je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu dobro poslovalo, tako na rekreacijskem kot tudi finančnem področju. Tudi plan dela za leto 2006 je zelo pester in bogat z raznimi prireditvami in izleti, saj ne bo meseca, da se ne bi v društvu nekaj dogajalo. Na konferenci smo letos tudi slavnostno sprejeli 20 novih članov. Upravni odbor jim za vstop v društvo iskreno čestita in želi, da bi se med nami, starejšimi člani, dobro počutili ter da bi redno obiskovali vse naše prireditve. Društvo pa je na dan letne konference (25. maja) štelo 485 članov in članic. 29. JUNIJA IZLET V MOZIRJE NA VSESLOVENSKO SREČANJE UPOKOJENCEV, V JULIJU NA MORJE Vabimo vse ostale, ki so upokojeni, da se nam pridružijo, kajti več nas bo, bolj bo veselo in prijetno. Obveščamo vse člane in članice, da prirejamo 29. junija 2006 izlet v Mozirje na srečanje slovenskih upokojencev, po srečanju pa bo še izlet v neznano z veselim zaključkom. Prijave sprejemamo vsako sredo do zasedbe avtobusa. V juliju pa prirejamo izlet na morje s piknikom na morju in kopanjem v Izoli. O vseh drugih prireditvah in izletih pa vas bomo pravočasno obveščali. Ob prazniku Občine Videm izrekamo vsem upokojenkam in upokojencem ter vsem ostalim občanom iskrene čestitke z željo, da se vam izpolnijo vsi zastavljeni cilji, tako v privatnem kot tudi v družbenem življenju. UO DU Videm Foto: Koderman DRUŠTVO UPOKOJENCEV LESKOVEC Društvo upokojencev Leskovec je prvo soboto v aprilu izkoristilo za 12. občni zbor, na katerem se je zbralo veliko članov in povabljenih gostov. POVABILO NA POHODE DU Leskovec in mentorica Lenka Krajnc, dolgoletna članica Planinskega društva Haloze, vabita vse upokojence in ljudi dobre volje na pohodništvo. Dobimo se vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 14. uri, pred GD Leskovec. NA POTEP S KOLESOM DU Leskovec in mentorica Frančka Bračko vabita vse upokojence in vse tiste, ki jih veseli potepanje s kolesom, na kolesarjenje. Dobimo se vsako drugo nedeljo, ob 14. uri, pred GD Leskovec. NZ Foto: Joži Zavec Dvanajstič na občnem zboru Občnega zbora se je udeležilo veliko članov in gostov. SREČANJE OSTARELIH V LESKOVCU V KS Leskovec se vsako leto spomnimo tudi naših najstarejših krajanov. Tistim, ki so stari nad 70 let, pripravimo prijetno druženje. Razveselimo jih s kulturnim programom, pogostitvijo in skromnim darilom, ki je znak pozornosti najstarejšemu še živečemu krajanu. Tudi letos je okrog 60 ostarelih lahko poklepetalo med sabo, izmenjalo bogate življenjske izkušnje in se spomnilo prijetnih in tudi žalostnih trenutkov v svojem življenju. V središču pozornosti je bila najstarejša prisotna krajanka, Julijana Turk, po domače Turkova Julika, stara že 98 let. Naj se še dolgo druži z nami! IR Tudi letos se je srečanja udeležilo okrog 60 ostarelih. 85 LET GIZELE KRAJNC. DOLGOLETNE ČLANICE LJUDSKIH PEVK Pojoči rojstni dan 29. marca je praznovala svoj 85. rojstni dan Gizela Krajnc iz Zg. Leskovca. Na ta dan so jo obiskali sorodniki, prijatelji in znanci. Pripravili soji praznovanje in jo razveselili s petjem. Gizela je bila vesela, da je praznovala svoj rojstni dan s svojimi najdražjimi. Zelo je bila vesela vsake odpete pesmi in tudi sama je zapela, saj je bila dolgo let članica ljudskih pevk. Želimo ji vse najboljše in še na mnoga zdrava leta! NZ Slavljenka v družbi hčerk Katice in Berte. VARNOST NA OBMOČJU OBČINE VIDEM V LETU 2005 Spoštovani občani in občanke občine Videm, pred vami je druga letošnja izdaja občinskega glasila Naš glas, v kateri vas seznanjamo s trendi varnostnih pojavov na območju občine VIDEM v letu 2005- 1. PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KRIMINALITETE Na področju kriminalitete v občini Videm ni zaznati bistvenih sprememb v strukturi kaznivih dejanj. Kvantitativno je število zaznanih kaznivih dejanj v majhnem upadu, saj smo zaznali 70 (78) kaznivih dejanj, pri čemer smo uspeli ohraniti približno stopnjo preiskanosti kaznivih dejanj 66,5 % (61,5 %). V strukturi kaznivih dejanj ni bistvenih sprememb. V letu 2005 smo na območju občine Videm od skupno 70 kaznivih dejanj obravnavali 35 (48) kaznivih dejanj zoper premoženje, od tega 13 navadnih tatvin, 11 velikih tatvin, 3 KD zatajitve, 3 KD goljufije, 2 KD izsiljevanja in 3 KD poškodovanja tuje stvari. Nadalje smo obravnavali 19 kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine, in sicer 13 KD ogrožanja varnosti, 4 KD grdega ravnanja in 2 KD kršitev nedotakljivosti stanovanja, 7 KD zoper življenje in telo, od tega 2 KD lahke telesne poškodbe, 3 KD hude telesne poškodbe in 2 KD ogrožanja z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru, 5 kaznivih dejanj zoper javni red in mir, od tega 3 KD nasilništva, 1 KD preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in 1 KD prepovedanega prehoda čez državno mejo. Obravnavali smo še 1 kaznivo dejanje zoper splošno varnost ljudi in premoženja, in sicer 1 KD povzročitve splošne nevarnosti. 2. VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN ZAGOTAVLJANJE SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA V letu 2005 smo obravnavali skupaj 113 kršitev (124), kar predstavlja 8,8 % manj kršitev. Na področju Zakona o prekrških zoper javni red in mir smo obravnavali 101 (94) kršitev ali za 6,93 % več kot v primerjalnem obdobju. Posebno pozornost so policisti med obravnavanjem kršitev javnega reda namenili družinskemu nasilju, saj smo v tem segmentu 2 osebama izrekli ukrep prepovedi približevanja osebi, in tako pred družinskim nasiljem zaščitili osebe, nad katerimi se je s strani partnerja izvajalo nasilje. Od skupnega števila obravnavanih kršitev jih je bilo največ storjenih na javnem kraju in javnih prireditvah (cesta, trg, gostinski lokal), in sicer 55 (53), in v stanovanju, kjer smo zaznali 53 (41) kršitev. Obravnavali smo še 2 kršitvi uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, 2 kršitvi uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, 2 kršitvi Zakona o nadzoru državne meje in 1 kršitev uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Po Zakonu o orožju smo v letu 2005 obravnavali 4 kršitve, leto prej 3, s tem pa nismo popolnoma zadovoljni. Na območju občine Videm kršitev, pri katerih bi bilo uporabljeno orožje, nismo obravnavali. Prav tako dogodkov, pri katerih bi zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov nastale hujše telesne poškodbe ali večja premoženjska škoda, policisti nismo obravnavali. V letu 2005 smo na območju občine Videm obravnavali skupaj 11 (11) dogodkov, od tega 2 delovni nesreči, 2 požara, 2 samomora, 1 nenadno smrt, 1 ilegalni prehod državne meje, 2 druga dogodka, pri katerih je nastala telesna poškodba, in razpisali iskanje ene osebe. 3. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Prometnovarnostne razmere na območju občine Videm so glede na posledice in število prometnih nesreč ugodne, saj v obdobju zadnjih 3 let konstantno opažamo tako zmanjšanje skupnega števila prometnih nesreč, kakor tudi zmanjšanje posledic v prometnih nesrečah, kot so umrli ali telesno poškodovani udeleženci. Tako na cestah na območju občine Videm v letu 2005 ni umrl nobeden udeleženec, kakor tudi ne preteklo leto. Skupaj se je v letu 2005 na območju občine Videm zgodilo 99 (107) prometnih nesreč, in sicer se je 65 prometnih nesreč zgodilo v naselju, 34 pa izven naselja. Prometne nesreče s smrtnim izidom ne beležimo, beležimo pa 1 prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo, v kateri je bila 1 oseba hudo telesno poškodovana, 28 prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo, v katerih je bilo 38 oseb lahko telesno poškodovanih, in 36 prometnih nesreč z materialno škodo, v katerih je bilo udeleženih 60 oseb, ki pa telesnih poškodb niso utrpele. Pri nadzoru cestnega prometa, kamor prav tako prištevamo ukrepe policistov PP Maribor in PP Ptuj, smo ugotovili 1800 (2403) kršitev cestnoprometnih predpisov. Podali smo 321 (330) predlogov za uvedbo postopka na Okrajnem sodišču Ptuj - oddelek za prekrške, izrekli 926 (1899) glob, zoper 215 kršiteljev pa je bil uveden hitri postopek z izdajo odločbe pri prekrškovnem organu na PP Podlehnik, zaradi lažjih CPP kršitev pa je bilo izrečenih tudi 338 (25) opozoril. Nepravilna stran in smer vožnje sta bili najpogostejši vzrok prometnih nesreč. Sledita jima vožnja z neprilagojeno hitrostjo in premiki z vozilom. Največ prometnih nesreč se je zgodilo v soboto, petek in sredo, in sicer med 16. in 18. uro ter med 19. in 23. uro. 4. NADZOR DRŽAVNE MEJE IN IZVAJANJE PREDPISOV O TUJCIH Pri varovanju državne meje smo ugotovili 6 (14) oz. 57,2 % manj kršitev ilegalnega prehajanja državne meje, ki še vedno predstavljajo glavnino vseh kršitev tujske zakonodaje. Pri varovanju državne meje smo ugotovili 5 (7) kršitev Zakona o tujcih in 1 (1) kršitev določil Zakona o nadzoru državne meje. Kršitev nedotakljivosti državne meje, mejnih incidentov ali drugih kršitev nismo obravnavali. Pri poostrenih nadzorih, povezanih z delom in zaposlovanjem tujcev, smo poostrene nadzore izvedli v sodelovanju z delovnim inšpektorjem. V želji za še konkretnejšim, hitrejšim in modernejšim načinom poslovanja se vam zahvaljujemo za vaše sodelovanje in vas obveščamo, da lahko svoje želje, potrebe in vse ostalo, povezano s policijskim delom, posredujete na PU Maribor tudi na e-mail: pumbžpolicija.si oziroma na PP Podlehnik na e-mail: pp_podlehnik. pumbžpolicij a.si. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša TATVINE VOZIL IN PREDMETOV IZVOZIL Glede na to, da so pred nami poletni meseci, v katerih se nas večina odpravi na dopust, vam posredujemo nekaj nasvetov, kako se v največji meri zavarovati pred nepridipravi, ki prežijo na našo lastnino, tako na dopustu kakor tudi doma. Svetujemo vam: * Torbic, kovčkov in drugih predmetov ne puščajte na policah, sedežih ali na drugih vidnih mestih. Ti predmeti so vaba za tatove, varneje bodo shranjeni v prtljažniku. Zlatnina, denar, kreditne kartice, čeki in dokumenti ne sodijo v predale vozila. * Prtljago naložite v vozilo tik pred potovanjem. Ne puščajte prtljage na strehi avtomobila. * Če je le mogoče, ne puščajte ključev v avtomobilu brez nadzora (avtopralnice, servisi ...). Preprečili boste ponareditev ključev in tatvino vozila. * Ko zapuščate vozilo, zaprite vsa okna in vrata ter obvezno zaklenite vozilo, prtljažnik in pokrov posode za gorivo. * Vključite alarmno napravo. * Nikoli ne puščajte ključa v kontaktni ključavnici, tudi če zapustite vozilo le za kratek hip. VLOM V VAŠ AVTO LAHKO STORILEC IZVRŠI V MANJ KOT 30 SEKUNDAH! SAMO V VRTEC SEM SKOČILA ... in pustila torbico na prednjem sedežu ... Naj se to ne pripeti tudi vam. Dosledno varujte svojo lastnino. NE PONUJAJTE PRILOŽNOSTI NEPRIDIPRAVOM, za varnost svoje lastnine lahko največ storite sami. ZAKLEPAJTE AVTOMOBILE Zapirajte okna in zaklepajte vrata avtomobila. Vrednejši predmeti v avtomobilu pritegnejo tatove in vlomilce! Tatvine avtomobilov, vlomi in odvzemi so pogosta kazniva dejanja. V Sloveniji letno izgine preko 1300 vozil. Le četrtino ukradenih vozil uspe policiji izslediti. Večina avtomobilov je v Sloveniji ukradenih med 23. uro zvečer in 5. uro zjutraj. Precej ukradenih vozil tatovi takoj spravijo čez mejo v tujino ali pa jih nekaj časa skrivajo v kakšni garaži ter jih, ko najdejo kupca, odpeljejo iz države. So tudi primeri, ko ukradena vozila razstavijo in jih po delih prodajo doma. Za tatove so najbolj zanimivi volkswag-ni in renaulti, bistveno pa ne zaostajajo tudi mercedesi, BMW-ji, audiji, opli in druge znamke. Avtomobil je možno nasilno dokaj enostavno odpreti brez večjega napora in vidnih poškodb. Policijska statistika ugotavlja, da redko izginejo vozila, v katerih so vgrajene dodatne alarmne naprave. VOZILO VAM LAHKO UKRADEJO ŽE V PETIH MINUTAH! Zato vam svetujemo: * Ne parkirajte na slabo razsvetljenih ulicah in parkirnih prostorih. * Kadar zapuščate svoje vozilo, izvlecite ključ iz kontaktne ključavnice, zavrtite volan, da ključavnica zaskoči, zaklenite vozilo, zaprite vsa okna in vrata, ne pozabite na prtljažnik. * Torbic, kovčkov, plaščev in drugih vrednejših predmetov nikoli ne puščajte na policah, sedežih ali vidnih mestih v avtomobilu. Vzemite jih s seboj ali jih zaklenite v prtljažnik. * Ne puščajte zlatnine, denarnic, gotovine, plačilnih kartic, čekov ali drugih vrednejših papirjev v predalih avtomobila; v avtomobilu ne puščajte dokumentov o vozilu (prometno dovoljenje, zelena karta, servisna knjižica) in svojih osebnih dokumentov. MED VOŽNJO SE ZAKLEPAJTE! Tako boste nepovabljenim preprečili vstop v vozilo - tudi v križišču pri rdeči luči na semaforju! * Vgravirajte identifikacijsko številko na vse steklene površine v vozilu. Tatovi ne marajo označenih vozil. * Kontaktni ključ vzemite iz ključavnice, četudi je avtomobil v vaši garaži. * Dobra zaščita za draga kolesa so matice (vijaki, ki se zaklepajo). * Pokrov na rezervoarju za gorivo dodatno zavarujte in zaklenite. Če opazite, da je namerno poškodovan, ga takoj zamenjajte in obvestite policijo. * Razmislite o nakupu dodatne naprave za zaklepanje ali blokado menjalnika, volana in nožne zavore. * Elektronska blokada vžiga motorja je vedno dobrodošla. Priporočljivo je, da v svoje vozilo vgradite alarmno napravo proti tatvini in vlomu, ki jo ob zapuščanju vozila vključite. * Zaščitite avtoradio. Poskrbite za enostavno montažo, ki omogoča, da radio vedno, ko vozilo zapuščate, vzamete s seboj. Povežite ga z alarmnim sistemom, uveljavljajo pa se tudi druge oblike zaščite (kodirane kartice, brez katerih radia ni možno vključiti ipd.). * Popolnega varovanja ni, zato vam svetujemo, da pomislite na kasko zavarovanje vašega vozila. * Možnost satelitskega nadzora (sledenja) vozil (VIASAT). Ne nazadnje pa prav tako pred odhodom na dopust poskrbite za ustrezno zavarovanje in varnost vaših domov, da vas ob vrnitvi z dopusta ne bo pričakalo negativno presenečenje ob morebitnem vlomu. Zato zaprosite sosede, da v času vaše odsotnosti popazijo na vaš dom, redno naj izpraznjujejo nabiralnik s pošto in časopisi, rolete in polkna pustite odprta, tako da se ne bo že na daleč videlo, da vas ni doma. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša NAKUP AVTOMOBILA JE VELIKA INVESTICIJA 1. Pozanimajte se, pri kom kupujete, in vztrajajte pri natančnem pregledu dokumentov in vozila. Nikar ne hitite! 2. Številne tatvine avtomobilov in njihovih delov, vlomi, prodaja ukradenih vozil na avtosejmih ali preko časopisnih oglasov, brez ustrezne ali s ponarejeno dokumentacijo - vse to so razlogi, zaradi katerih smo se odločili, da vas opozorimo na nevšečnosti, ki se lahko pripetijo v zvezi s tem. Če kupujete ali prodajate vozilo: 1. Novo vozilo je najvarneje kupiti pri uglednem podjetju s tradicijo. Ne kupujte avtomobila na leasing pri podjetjih dvomljivega slovesa. Preden se odločite, se izčrpno pozanimajte. 2. Pri nakupu rabljenega vozila bodite še posebej pozorni: • če nekdo prodaja novejše vozilo, prodajalec pa je že drugi ali tretji lastnik, • če se prodajalec predstavlja kot posrednik, ki vozilo prodaja za prijatelja ali sorodnika, • če prodajalec nima zavarovalne police, kupončka, zelene karte, prometnega dovoljenja, servisne knjižice, kodne številke avtoradia ali osebne izkaznice, pri tem pa se izgovarja, da je navedeno pozabil, • goljufi se pogosto predstavljajo s ponarejenimi osebnimi izkaznicami oziroma so ponarejeni dokumenti o izvoru vozila, zato si jih natančno oglejte, • prometno dovoljenje je lahko originalno, vendar so posamezni podatki izbrisani in namesto njih vpisani lažni. Ti so pogosto nečitljivi, sprani ali delno izbrisani. Tudi žigi so običajno nečitljivi in zamazani, • bodite pozorni na registrske tablice. Te so lahko neveljavne, ukradene ali ponarejene. Ne pozabite preveriti tudi številke šasije in motorja. Poglejte, ali je na vozilo pritrjena evidenčna ploščica, na kateri je tudi številka karoserije, in ali je na mestih, kjer je v karoserijo vsekana številka, nanesen svež sloj barve, • pri nakupu rabljenega vozila obvezno zahtevajte tudi rezervne ključe. 3. Ko vozilo prodajate, bodite obvezno prisotni pri testni vožnji. Bodite pozorni na ponarejen denar in ponarejene dokumente. Zahtevajte takojšen prepis vozila oziroma zadržanje registrskih tablic in prometnega dovoljenja za odjavo vozila. ' r 1 1 V : ■