$iev. it. mostnina plačana v gotovim. v Ljubljani, dne is. marca 1928. nesecna priloga ..Novice v slikah". Leto 41. ■■■aaMMHBBnSSBHBHHBaBraMHBHBHHBBHKi^.' viHMMaaBBaHBHBHnHHi Ul»sil« J«k»»Io»»mW; knetokc «r«e. - Cena 3K Din » eelo let«. - U umemUr« lil) Din. - 1'osa- a Izlila vsako sredo ob 6 ninlraj. - Spisi in dopisi naj so (miiijajo UredalStro „Doiiioljnl>a». narofnin« mrr.na MevUta I »Ih. - t Insoratiien dolu vsaka drobna mtlra »II nje prostor lil lila. <" reklamaeUo in Inseratl pa lipiarnlStru „Dom»U«b»" v luuhUaat, Kopitarjeva uiica Stev. C. alkohola. Ponovno smo že opozorili v 5 Domoljubu? prežalostno dejstvo, da Slovenija v onem letu popije približno za eno milijardo, to se pravi za 1000 milijonov dinarjev alkoholnih pijač. Torej približno štiri-ikrat vol; kot znašajo vsi davki v Sloveniji. To je izračunano na podlagi daca, ki ga je treba plačevati in po nizki cenitvi alkoholnih pijač, ki se pridelajo in popijejo doma. Ta vsota je tolikšna ,da je za Slovenijo naravnost odločilna. Hočemo reči: Slovenija bo toliko časa siromašna in bo v njej toliko časa pomanjkanje rastlo, dokler jo bo vsako leto obremenjeval ta strahotni izd p tek ene milijarde dinarjev. Vzemite sredniega uospodarja, ki se dan za dnem komaj pretolče za svoj in svoje družine vsakdanji kruh. Pa mu kar naenkrat naložit« nov lelni strošek, ki bi bil štirikrat večji, kot vsi davki, ki jih plačuje. Kako bo sedai izhajal? Mislimo, da sploh ne, temveč bi moral gledati, da se čimprej« teh novih stroškov i/.nebi ali pa jih vsaj znatno zniža. l'a to je samo direktna gospodarska .^kodn, ki jo povzroča alkohol. v Kdo pa je premeril škodo, ki jo povzroča alkohol vsled manj izvršenega dela? Koliko dni v lotu je v celi Sloveniji >p1a-vihc radi v nedeljo zavžitega alkohola. Koliko milijonov dinarjev pa tu vržemo skozi okno. In dalje — nismo še pri koncu. Zdravniki pravijo, da je v naših bolnicah in nosnicah do 60 14 bolnikov, katere je spravil neposredno ali posredno alkohol v to stanje. To se pravi: ko bi se pri nas nič ne pilo, ali pilo samo zelo smerno, bi vsaj polovico stroškov za bolnice in norišnice »ahko kar ukinili. In te stroške mora plačevati ljudstvo z davki. Kaj pa ječe? Najbrže je več kot 60 od«, jetnikov, ki jim je v prvi vrsti alkohol Pomagal do tega neprostovoljnega stano-*«>'•, z» katero pa marajo zopet davkoplačevalci plačevati znatno najemnino in Prehrano. O škodi, ki jo povzroča alkohol družinski sreči, niti ne govorimo. In o tem tudi , / ^koliko boljši, vztrajnejši delavci v splošnem bi bili naši ljudje, ko bi alkohol ioni™ ne gospodaril med njimi, kot v res-lc* gospodari. Saj kaže izkušnja, da so alkoholizirane družine in vasi najneumnej-še, pa tudi najrevnejše. Nočemo reči s tem, da revščina nima tudi drugod vzrokov — o še preveč jih je žal, toda je med vsemi baš alkohol najpogostejši in najstrašnejši. Boj proti alkoholizmu je torej prav tako velikega pomena kot je n. pr. zadružništvo, strokovni pouk, pravična davčna politika itd. Boj proti alkoholizmu ni samo moralno nujon, temveč je tudi ogromno gospodarsko vprašanje, od katerega rešitve je bistveno odvisen gospodarski obstoj in napredek v Sloveniji. Jasno je, da morajo javni delavci, kateri imajo resen namen slovensko gospodarstvo dvigniti, temu vprašanju posvečati največjo pozornost in vse storiti, da se po-vodenj alkoholizma, ki grozi zagrniti slovensko blagostanje, čimbolj zajezi. Naravnost zločinsko pa je delo onih, ki delo teh javnih delavcev ovirajo in čisto iz grde strankarske zagrizenosti izpodkopu-jejo baš to delo proti duše in telesa in družine razdirajočemu alkoholizmu. To žalostno dejsvo moramo žal danes ugotoviti, Po Dolenjskem so gotovi samo-stojneži, ki jim je ljudski blagor deveta briga, lastni žep in strankarska zaslepljenost pa prva in edina. Le-ti hujskajo po raznih žganjariiah in gostilnah ljudi proti naši oblastni skupščini, ker je z uvedbo takse na alkohol podvzela vsaj začetek boja proti povodnji alkoholizma. Ti radi-čevslci hujskači vpijejo: glejte, klerikalci so vam podražili šnops, da ga namesto petih kozarčkov morete za isti denar popiti samo štiri. Dol s klerikalci, ki hočejo omejiti pitje šnopsa! In seveda, ljubiteljem žganja so te besede prav po srcu in si mislijo: boljši so radičevci, ki so za šnops. Gotovim ljudem, ki nimajo vesti, jfc namreč vseeno, če vsi kmetje in delavc/ kar tonejo v šnopsu, samo da trobijo v radi-cevski rog, Še več: če je šnops najboljše sredstvo za pridobivanje radičevskih volivcev, potem naj teče šnops kar v potokih. Mi pa pravimo: alkoholizem ubija slovensko ljudstvo, ubija dušno, telesno in gospodarsko. Alkoholizem dela iz nas narod slabičev, tepcev in beračev. Zato se je treba proti alkoholizmu boriti za vsako eeno — os tudi boli. Zdravnik ne vpraša, če boli, vpraša le, če je potrebno. In če se z uvedbo zmernih davščin na šnops vsaj nekoliko omeji razdirajoča sila alkoholizma in s tem ljudstvo vsestransko okrepi, je to delo, ki je vredno vse podpore. In še to pravimo: naše umobolnice so natrpane, da ni najti prostorčka za vedno na novo prihajajoče bolnike. Nujno je potrebno, da se gradi nova umobolnica, sicet bodo ljudje v nevarnosti pred umobolnimi bolniki, ki morajo radi pomanjkanja prostora ostati v domači oskrbi. Kdo naj plača velike stroške za umobolnico? Tisti, ki pijejo. Zlasti tisti, ki pijejo več kot zmerno. Zakaj le-ti so največ krivi, da se naše umobolnice polnijo — torej naj plačajo. Zakaj naj plačujejo tisti, ki so povsem nedolžni. In končno pravimo: kdor noče plačati, naj ne pije. Davek je čisto prostovoljen. Kdor ga noče plačati, prihrani davek in še denar, ki ga mora dati za šnops sant. Torej dvojni dobiček. Ob neki priliki prav v zadnjem času je izrekel oblastni predsednik dr. Natlačen besede: /Najbolj vesel bom takrat, kadar bom mogel izjaviti, da od oblastnih taks na alkoholne pijače ni došla v oblastno blagajno niti ena para. " Kadar bo to, takrat v Sloveniji ne bo nobenega govora več o gospodarski krizi. kmalu bodo spet eno. »Domoljub« je vedno trdil, da so demokratje iz dr. Žerjavove okolice in pa tisti liberalci, ki so si dali leta 1919 ime samostojnih kmetov, ena in ista gospoda. Sraka si je pobarvala par peres, pa je mislila, da je ne bodo prepoznali. Tako so tudi nekateri voditelji samostojnih kmetov mislili, da ljudstvo njihove skrite igre ne bo spregledalo. Volitve lansko leto so jih naučile, da j - ljudstvo njih slepomišenje čisto spregledalo in sedaj se demokratje in nekdanji samostojneži znova objemajo. Parada v Ljubljani. Da ne bi izgledalo preveč čudno, kadar se bodo čisto združili stari bratci, pripravljajo svoje ovčice polagoma. Najprej so se združili v Belgradu. Radič in Pribi-čevič sta ustanovila kmetsko demokratsko ■gr-trr ________ criiisic. ce swa.- ssaavfc -3" ~ i«rsa«^i 7'icaf! ir z 5irL.xmm mjvan it- t - TU^ ~: ~ iZ Si^UvTiE ' c. Tsa ca umac. iočf M-itrnscati -»> tre -ari : .••• - — rusrwnr-*£:w rrar. a- i.i-rrecu. Včiiaro"- is;;. . - n™ ■: rar** ■ a -.. tiri . ar imr-sia^* isst» s« rvriai ra. ices^rc • r," ' • ifflK- -.i ra: rr:c Ix~ti^a. ti e Tr»r r«- .ilZITic: . T-it ' -i. Č-T« « aitj m-ju- !__uir ;-..,*•;. rfivc.. »r JX srrc^i; K: i i i ••s.* .-u-i:« f&sawujncr! as.: i-rsa-. r ia: '-i " n ' r '1: _ *:: ^ .'-r* -i - r*rar> -!4—*31T - i ' - • - : za. rr-iar arci.—: .rj 3 ' ir rrsra hesu® rastru, i ar : — - -. ir-rjas* r —i T~1 r mata. r^ru aru ? r - t n lii: si- -.'Cist rnčunrs-c. ii tr-i a ii n; irc ra rr; ; . c: rta !'-*".3 i,i E-s-rs->1 si a-rai-Vi"'- — Sir--;.— sc ii rr. ;«:<' r ■ 5.c: \r jc ;i;c;.; re črna T mi -- --"t asarr i — isr.n rr-jTTi.a ■ ; rirr i saia- ^a. " in^SiC.: iri'jt ra. rt "'trn nr-s. ^lir r- Trtlrt-ii si mtr»-rrracae T Jssaraunr r* u si f: j - - ••■=2 s; ilr 'ruše r<: -««čni r->r rc-nraa • i^a r: \ • iir->si t} KotirrT « TT~7 ' - za « M«Ji sihci sri t-ta i Lir ^ TsoMtaiii testr- "ai^aia ^»is;^! rsc stinlL » sj 3ir sambm. a mu- i-' «e Tror-rail uti - Tr-eaa puoctia. t •■i snnzzmma n tsb Mešat, ou k: i- M "35J j!c-ii» a-ju-aj ?g. ' e asai. ia si naa e Laiki etmsm r e,t. 1 '»i - in--^ afcKaoeš; ' *J r»cniai. r*r ra s^^rc^ai. T3 ianizt a —-er r AAa\r»as. r— r ~ ^ n i i5aa-?c-ra. Ti a - - ; c a -~SEH E e J^a: ^ . i nt » « tast »p«, .aaraaK nai. * ;« i^na a» r^c i*. , n i^BUSTKI —— "*" -trai-i1" :i;c rC-ia.ti-1. i- ■ ■ ~ — ia. -u-au^Trni n nen^t^t siK- ur ri-aic - Lmra«Jt '-i- -' = * jvr^ca nt- .tn..t. ' jnaud z razt- — jrlsc. :ar-nffii irr-sir ^ Ln-aiaaaat - ar ar>i sraesarta j .""rr.;-;—— rcani. sc r-st«'i a£r:«ai a « f-f7" « ?,nixC-.: : kaiirai =-: r^i-J 'Ti i |et2. i.: a « j. f--- = £:-:asec. > se u^« mir-r-ta a:rt >'- ^^p0; ^ rco; a-hi_: s>?£ «r: :r= =sr- bo škode aoanč: s e treba ta shod za ari-, iičr Smo ;pe^prTi'l a*-i = Hči varati, iikrst ii- -fvire-- m r-; f- n krai : f? r-r t i — - s: Skoro de5et ;«• = a z37*'.--:-sz-z te :-e C-r; V Belgradu. .'•>'•--'i ciilc- .< »-' ^ v ' T*-; ~ * —}-i , : - _ nfcBi r »>' n - v •-:'i>ri is — s« 'iT f: JfT-' i ."•; -f- "s r- • j-* - ri-i-.;ii. ii visrč f—i r-r. r.is r = v." t ' v.i*Vj( 'i \ r tli* T TJ "t V- T bc«. ieritvr.. .r. rs.. ' „• jo : ~ čs rivrii - ; •....• . i- ^ 3 fri r:>;r. V; - r? ttBK*li '-i-; • ...' i t - ^K. 1 - v ■ — . y. . . . _ ... t t^T^S* T-. jeg* » - ^ -c ijpv-T^ ^ "•"T* - s: ~~ xvi>'£v..- "KS"! r^ur-r F"5 r-^ i- .a', - -a,.-, rotv-v;,-; s; v % T^ai-'«: .v" $crr.T.- v^V 1,1 * TI ^ - - r FH * | 5C«"**: ____ Stev.j^ j Sn Radič v zroji nebradpi zgovornosti K*? h V™™* ivetovi i rop*>. Srbski pitano *o ni razkačJ si•>'--.i ^.-.o^.u. j-r . j,. Prffcjčev.' j-e b.J v grozni zadregi in kon ) čdo f: Radič ^kciaJ $t-.ir f^pra-.iti z iz" ja-.o. da v> ga napa: j-lii-zl. .ia "i klavno ž^ezz.ki »iovefja* osiiK k2r ^ dos«. ' žj ni " -«)■ p« OKro ' d dri. st-.-. da žeravove: v<* a kmetij- ir** ; • r: • Min, da Tr^r^ rrcr---r t; Vir isodHo ~ -Lrz. T»k *-r "»»"' -•: t<: .ačflo " r a. V3«» . - ■ . po-i r.-r. l*:. j rri" - TJ OO-£«s t-? • c aie -' pol- e: as r..- -^t; ; :-•- Go "-'••* - -r.? rr:—'itn v ir : z:-lo ■•."• Čt — : ' TT f »--* s • nr:i ••? r'.- pro- r* ir>. ^ -H U :--rrscri STTFMTCKl CFUZ •'* - "a.1 ; l T ,"ir sar i ■ 7^ : c* ui-.ia - u.? -. . -r. T- -i^. • -«"x«. .»- js«n>! j hrt ?• • j. ~ ' ' '-fn ia.s-1 ' 7« 7.i"»—: • n r i' ' ' - lili* wm •* ..... - -o > '»r«. «:«-• • mi -j ! l.t« 1 r m .a n uvn- "I i i • U«': H-V. l.t. •- : -ti rr . 1 n. 2 7- ' ■ - i . T T -. -r. - ( i ; » r i ,^ 74. J^., . 1 - 1 N 7 1 ?>f. ^ ^ ' 1 .KČ c - 'Nai." l i. : 1 * - i. ■» h s 1.. iT :... -i t it '• Y "ti.-/. i,, «1 (rt m »C.-7* ' 7*- "■ '..1 » t 7-"* t' i i i. , ; r il ■Jv- ri.^. ... vi,. .; i j I ..-t >' «_-.) . 7 V fi, 1 J^.,.. ., T^,, T—. U ». J .<•» .. < .1 ».-i 1 .i-' ' *in'>» rt 1 1 ' < 7, , *' , * " JI * -'J J ' 1 1 '■ . ^ Ivi i rtfmV | ).- " ^ SjS?**'* ■ Ji »ibi^ • il . »ta«« i" . ■ ii " c ' ' • ~ x •■■ i t icm « 4 t 'a shod, ki ga namerava sklicati ■ kmetska demokracija v Ljubl jani, vabita Kmofski list in Domovina . Toda, dočim piše Domovina , da bosla govorila le Radič in Pribičevič in sicer v Sokolskem »lomu n i Taboru, pravi Kmetski list , da bo govoril tudi Ivan Pucelj in sicer na trgu Tabor pred cerkvijo Srca Jezusovega. Dobro preračunan manever. Vsakemu pa mora biti jasno, zakaj so žerjavovci in slo-vfps':i radičevci pogruntali za isti shod dve bistveno različni vabili. p Kako >,Tutro« vse ve. Žerjavovski dnevnik nam je te dni očital, da se brigamo 7,11 mebikunarje, za zasužnjene brate v Primorju pa ne. Neresnica. Gotovo ie nesreč, kar vsak >Domoljubov čitatelj, tned ka'ere štejemo tudi mnoge žerjavovce, v", da naš list prinaša o primorskih SIo-\rnni!i primeroma več in bolj ostrih be-Ioži-, kol vsak žerjavoski časopis. Ampak si bržčas misli: kar pišimo, pa če .!'- res ali ne, vsi ljudi« ne čila jo "Domoljubu nekaj bo že ostalo od — laži. n /Vijavovci in duhovniška b;ra. Tisti žtr?"voei, ki se v svojih listih zaletuiejo ob Vs '' " potrebno za redno cerkveno ';,"*'e. so se >poboljšali.. Da bi ovi-r;>'i sprejet je državnega proračuna, so prišli zadnjič v be'grajskem parlamentu na dan z — duhovniško biro. Zahtevali so, da so bira takoj odpravi, duhovnikom pa dajo stalne palč<}. Prav nič pa niso povedali, odkod dobiti za uredbo plač denar. Ako bi zor avovcem sedanja vlada ustregla, biro oilpnvila in plače uredila, bi bilo treba povišali državne davke, kar žerjavovci seve-ila silno želo, ker bi jim bila tako odprta vrata za brezvestno hujskanje proti vladi m P'!0'1 duhovščini. Zato je tudi njih zavzemanj za uboge duhovnike :: gola hinav-' flJna Postne žerjavoske sorte. Priporoča se PPVI SLOVENSKI ZAVOD d Še glas iz kmetskih krogov. Piše se nam: Večina kmetov prašičjerejcev ima do živinozdravnika več ur daleč in vsem nam se godi velika škoda, ker vsako leto cepajo prašiči enkrat enemu, drugič drugemu. Vzrok rdečica. Iz vsega srca se zahvalimo poslancu Ivanu Lovraču, da je zopet načel to vprašanje v zadnji številki »Domoljuba«.- Za danes navedem v zadevi tole resnično dejstvo: Če kmetu v hribih zboli oče ali mati ali žena ali otrok, gre k zdravniku, mu razloži znake bolezni, in zdravnik mu da recept, s katerim dobi v apoteki vsako zdravilo, tudi strupeno. Seveda z navodilom, kako naj ga rabi. Malo kmetov ima namreč danes toliko denarja, da more poklicati zdravnika na dom k bolniku. — Če mi pa zboli prešič na rdečici, ne dobim zdravila. Živonozdravnik je pet ur daleč, bolezen že po skušnji poznam, vem, da so zdravila za to bolezen, a dobiti jih ne morem. Kako je vendar to, da dajejo zdravniku zdravila ne samo, če bolnika sami pregledajo in preiščejo, am-pat tudi na napoved domačih, ki ne poznajo ne ustroja telesa, ne poteka bolezni, živinozdravnik pa ne sme napisati recepta, da jaz zdravim prašiča, o katerem vem, kako bolezen ima. Še dodam: svojega prešiča, ki nikomur drugemu ne pogine kakor meni, če ga bom slabo zdravil. Nikar se ne sklicujte na izgubo narodnega premoženja, ki ga tirja rdečica, to narodno premoženje so naši kmečki prašiči, ki poginjajo, ker ne dobimo zdravil — še na recept ne, kakor jih dobi vsak človek zase — le za svojega prešiča ne. — MDČ. d Zanimiva ugotovitev. Dr. Rudolf Andrejka je izdal 238 strani broječo knjižico »Društveno pravo v Sloveniji«, kjer razpravlja o vseh tozadevnih določbah, ki so sedaj še v veljavi ter podaja pouk, kako ustanavljati in presnavljati in voditi dru- zavarovalnica DUNAJSKA CESTA 17, B«!? te vrstel - Podružnice: v CELJU, SA$/L,i,?rl -„ZAGREB, Hacclnova ulica 12 - smna LJUBLJANA : dosedaj v zadnji kapeli na desni od velikih vrat. d Industrija v Sloveniji je po novih oblastnih davščinah malo obremenjena, vendar iščejo gotovi gospodje okrog »Trgovskega lista« v vsaki pičici dlako in brščas ne pomislijo, da bo z oblastnim denarjem dvignjena kupovalna moč ljudstva industrijskim izdelkom le v korist. Vsekakor bi bilo zanimivo, da nam gotovi gg, industrij-ci, ko že toliko pišejo, zdihujejo in protestirajo, podajo tudi načrt, in sicer v danih razmerah izvedljiv načrt uspešnega delovanja slovenskih oblasti. d Občinske volitve v Ribnici. Preteklo nedeljo so se vršile. SLS je dobila 280 glasov in 15 odbornikov, žerjavovci 124 glasov s 6 odborniki, samostojneži 75 glasov s 4 odborniki. d Podporo za kraje v ljubljanski oblasti, ki so bili poškodovani po uimah, je ministrstvo po posredovanju dr. Korošca in oblastnega odbora povišalo od pol milijona na poldrag milijon dinarjev. dZa g oren ta Mestne hranilnice v Kočevju je imenovan g. Avg. Bercieri. d Naše železnice. Po vojski do danes se je zgradilo v naši državi za 1057 km novih železnic. Dočim je znašal še 1. 1926 odstotek pokvarjenih vozil (lokomotiv in vagonov) 30, se je znižal v dobrem letu na 19.7. Od 1.1919 do 1925 — torej v času, ko so bili na vladi večinoma žerjavovci (v 6 letih), se je znižal odstotek pokvarjenih vozil samo za 6 J/4, dočim se je sedaj v dobrem letu za dobrih 10 V4. Katera vlada torej res dela? Dekletom, ki službe iščejo. Zadnje čase prihaja čudno veliko slovenskih deklet v Bel-grad iskat službe. Ne da bi se prej informirale, si službo zagotovile in svoj prihod javile — pridejo kar na slepo srečo s sila zmotnim upanjem: Belgrad je velik, se bo že kaj našlo! Stvar je pa taka: Nekatera dekleta se kar zadovoljijo s službo, ki jo ponudi - kak agent na kolodvoru. Samo, da se zasluži, pa magari kot »Madchen fiir allesc v kaki bez-nici ali pri gazdi, čigar žena je slučajno odsotna... — Druge so bolj previdne in se pridejo posvetovat v naš župnijski urad, ali k Slovenkam, ki so že dalj časa v Belgradu. Ako dekle ni dobra kuharica, vajena parketa m razen srbohrvaščine vešča vsaj nemščine se redko posreči, preskrbeti ji primerno mesto. Par dni iščejo zavetja pri raznih znankah, prosijo podpore in najboljše, kar moremo storiti, je, da ji z združenimi močmi zložimo skupaj denarja za vozni listek -nazaj v domovino! - In 5e tode: Je na žalost pm slovenskih deklet, Id so v Belgradu slu-zil^po.em pa bile priinorane v - porodniš- nico. Radi teh izgubljenih slovenska dekleta ne uživajo v Belgradu tistega zaupanja kakor svoje dni. - So še drugi razlogi - a ti naj zadostujejo kot prošnje gg. dušnim pastirjem, da s prižnice oznanijo: Mladina, nikar v Belgrad iskat službe! — T. U. d Kako uničiti divje prašiče. Kakor smo že poročali, se je osnoval v Kočevju odbor za pokončavanje divjih presicev. Med lovskimi najemniki so pa o tej zadevi deljena mnenja: eni so za to, da se popolnoma pokončajo, drugi jih hočejo pa varovati in zato delo ne more iti tako naprej, da bi mogli pričakovati kakega uspeha. Najuspešnejše sredstvo, da se ta nadloga spravi iz kočevskih gozdov, pa priporoča bakteriolog g. Ganselmayer, ki je bil za par le poklican v Turčijo, da predava o bakteriologiji. Pripoveduje, kako so divje prešiče pokončavali v Turčiji. Tam so ujeli par svinj, jih cepili z neko svinjsko kugo in zopet spustili med divje prešiče. Tako so zanesle te svinje med divje prešiče svinjsko kugo in poginili so vsi divji prešiči. Prav za prav je ta nasvet zelo uspešen in priporočljiv — v Turčiji. Tam namreč je prepovedano jesti svinjsko meso, zalo tudi ne redijo domačih prešičev. Pri nas je pa to meso zelo obrajtano in bi gotovo cela Jugoslavija protes'irala zoper tak način pokončevanja divjih prešičev, razven če pove g. Ganselmaver, se li prenese kuga divjih prešičev tudi na (lomafe prešiče ali ne. Če so domači prešiči varni pred kugo divjih, bi prav pozdravili njegov nasvet. Ker poznrmo g. Ganselmaverja kot strokovnjaka na bakteriološkem polju, bi bilo le v korist javnosti, ko bi nam to stvar bolj natanko razložil in popisal. d Ali bomo vlekli — ali bomo potiskali? Kje pa? Pri Mohorjevi družbi. Kako pa? Le poslušaqte! Gotovo ste brali v Do- šla stran od pritiskanja. Tega dela i kor ne bodo mogli opraviti samo Co poverjeniki, na katerih ramah je d T doslej večinoma vse delo in katerim :--------.. tenmsemo. moljubu št. 7 in 8, na katerem mestu je kaka župnija v ljubljanski škofiji po številu Mohorjanov. Za lavantinsko škofijo je pa prinesel to razdelitev Slovenski gospudar 23. februarja in 1. marca. Tam ste videli da ]e v nekaterih župnijah nad 10 odstotkov prebivalstva v Mohorjevi družbi, dnirfod pa samo 3, 2 in 1 ali celo manj odstctkoV. Ponekod pride en Mohorjan že na vsakih sedem zupljanov (n pr. v Motniku, Bevkah, Mošnjah, Bohinjski Beli, Gorenji Ponikvi Sv. Križu pri Mariboru, Šmihelu nad Mo-zirz.nem m drugod), drugod šele na vsakih sedemdeset ali še več. Ali vidite sedaj, kdo o Sr;1.^ Vkče' kdo P* samo potiska? Seda, b, pa gotovo radi hoteli da bi vam imenoval neko številko, ki loči tiste, k, vlečejo, od pritiskačev. S tem me SnobmG t Zadr1g°- Upam' da "b™ bi rekel da1!" ?Ve"Skl.ŽUpniii krivice-jLA . ' ,.?.,tlste. župnije potiskajo, ki potiskajo, ki ne Mohoi nji vleklo, 91 župniTpo"tiskalo°4 cosezejo štirih odstotkov Mohorjanov P0 zup- „u l .' " 4 na bi stalo ob strani in samo gledale V C,„«. • škofiji bi pa H4 ŽUprij vFeklo {STSol0 &Pn-ii P slmo gledalo^Za leto lvus pa sklemmo tole- Vse i župnije bodo vlekle! MarSkjebo ba prece, hitro skočiti, da L žuS prt ra Mohorjeva družba edino zahvalit' svoj mogočni razmah. Pomaga naj »' ionov ameriških delavcev zasluži sedat te- densko komaj po 25 dolarjev, nekako 30 milijonov delavcev zasluži še od 25 do 30 dolarjev tedensko. V splošnem so plače povsod vedno nižje. d Splošna uvedba veronauka v sole. V smislu načrta državne komisije naj bi se poučeval odslej verouk v vseh razredih srednjih in njim podobnih šol, ki spadajo pod nadzorstvo ministra za uk. Nauk o veri bi bil na novo uveden tudi v vse vojaške, obrtne, rokodelske, poljedelske in železničarske šole. d 17. pešpolk je prestavljen iz Milro-vjce v Vinkovce. Vojaško poslopje v Milro-Vici bodo uporabili v druge svrhe. d Slovenska krajina se giblje. Podružnica kmetijske družbe v Murski Soboti je priredila v zadnjem času večdnevne, lepo uspele kmetijske tečaje v Markovcih, v Cankovi in v Tišini, ki so bili vsi dobro obiskani. Dobro je uspel tudi politični tečaj, združen z gospodarskim predavanjem v Ižakovcih. d Evharistični kongres se bo vršil v Novem Sadu na prvi dan binkoštnih praznikov. d Na cvetno nedeljo, dne 1. aprila, se bodo vršile volitve po naših madjarskih občinah. d Letošnji postni Pastirski listi! Pastirska lista ljubljanskega in mariborskega škofa sta čitateljem »Domoljuba?, znana. V sledečem naj jim podamo še pregledno nekatere druge: šibeniški škof dr. Mileta govori o veri, Cerkvi in odpadniški sekti starokatolikov. Zagrebški nadšk. dr. Bauer piše o češčenju presv. Srca Jezusovega. Križevski grško-katoliški škof pojasnjuje zakrament sv. zakona in družinsko življenje. Krški škof dr. Srebrnič govori o krščanski družini. Sarajevski nadškof dr. Sa-rič obravnava predmet »Naj se ljudje vrnejo k Bogu . Senjski škof dr. Marušič piše o četrti božji zavovedi. Dnbrovniški škof dr. Marčelič piše o dolžnem spoštovanju napram oblastem. d Šol« za izdelavo usnja bo otvorila država v Visokem v Bosni. d Nc čitaj sledečega, ako ti ni mar sreče. 25. marca bo izžrebana v Ljubljani krasna vila in nebroj drugih koristnih dobitkov: dvokoles, stenskih in žepnih ur, najboljših šivalnih strojev itd. Ali jc kje napisano, da ravno ti ne zadeneš enega ali drugega dragocenega dobitka? Zato hitro kupj srečko štadionske loterije, kajti zadnji čas je. Dobiš jih pri orlovskem odseku ali pa jih naroči na naslov: Orlovska zveza v Ljubljani, Ljudski dom. d 100.000 Din je daroval za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno gale-n j° V Ljubljani industrijalec Alojzij Vod- d V Argentini je treba železnega zdravja, neukrotljive volje in samostanske Potrpežljivosti, če se hoče kdo priboriti do blagostanja. Ogromni večini se ne posreči. d Mi smo lovci zgodaj vstali... Nekje na štajerskem so te dni preganjali lovci divje prašiče po tamkajšnjih gozdovih. Prvi oan niso videli nobenega. Drug dan so sre-cali prašiča, pa mu odstrelili samo veliki zob. Tretji dan so priganjači prignali pred jovce šest divjah prašičev, a obstreljen je DU samo eden, pa Se ta je odnesel pete. d Sejem v Begunjah pri Cerknici se bo vršil 20. marca namesto 18. marca. d V Radečah pri Zidanem mostu je umrl 9. marca v 77. letu starosti misijonar družbe sv. Vincencija Pavelskega superior g. Valentin Eržen. Bil je vnet pridigar in spovednik, neustrašen pristaš načel pokojnega škofa Mahniča, pravi ljudski misijonar. d Znani frančiškanski misijonar na Kitajskem, o. Veselko Kovač, je te dni umrl. d V Verniku pri Litiji je; umrl 2. marca France Cerar. Prisrčno, na ranjkega se nanašajočo posmrtnico smo prejeli od g. M. Spunta, katere pa žal, vsled pomanjkanja prostora, ne moremo priobčiti. d Umrl je v Breznici nad Škofjo Loko v starosti 70 let drvar Valentin Jesenko. d »Umrl bom in bom pokopan v nedeljo.« V Špitaliču pri Konjicah je bil pokopan na kvatrno nedeljo ob obilni udeležbi najstarejši faran, g. Anton Šuperger, po domače Bernač v Kraberku, star 90 let. Pred smrtjo je na kvatrni petek zaklicali »Ženske, pridite noter! Umrl bom in bom pokopan v nedeljo.« Kakor je prerokoval, tako se je zgodilo. d Cela plast kamenja se je odtrgala 9. marca v Votavčevem kamnolomu v Mengšu, prebila voz, ubila dva konja ter močno poškodovala 82 letnega hlapca Fran Burja iz Nevelj pri Kamniku. d Smrt je našel pri preiskovanju nesreče. Dne 7. marca se je na gozdni progi tvrdke Gregerson pri Zepču v Bosni smrtno ponesrečil neki delavec. Drugi dan se je podala na lice mesta preiskovalna komisija, v kateri so bili okrajni glavar, zdravnik, sodnik in sodni pisar Jurčič. Peljali so se z avtomobilom. Ko so privozili tik pred most čez Bistrico, se je avlo nekaj pokvaril, zavozil pod most in se prevrnil. Pisar Jurčič je padel iz avtomobila in ostal na mestu mrtev. Ostali člani komisije so k sreči le lahko poškodovani. d Požar je izbruhnil 27. februarja v gozdu planinske graščine v Globokem pri Rajhenburgu. Škode je okrog 8000 Din. — Ogenj je bil podtaknjen. d Vlak je povozil železniškega čuvaja Josipa Loviča na železniški progi med Karlovcem in Draganičem. V zagrebški bolnici je umrl. d Staro granato so našli pastirji v vasi Kraljice pri Šibeniku. Ko so jo vrgli na ogenj, je eksplodirala in težko ranila 12-letnega dečka. d »Praktična« ljubezen. V Zagrebu je ukradel neki fant svoji izvoljenki denar in več drugih predmetov. Izročili so ga sodišču. d Mariborska porota. Helmut Golob in Kari Harner sta dobila prvi poldrugo, drugi eno leto težke ječe, ker sta poneverila večjo vsoto denarja. — Adolf Vogrinec iz Limbuša je bil obdolžen, da je svojo hišo s trgovino sam zažgal. Ni bilo pravih dokazov in porotniki so Vogrinca oprostili. Pač pa je morala njegova žena v preiskovalni zapor radi nekega pisma, ker se v tem oziru njena izpoved in mnenje izvedencev nista strinjala. — Ivanka Pirševa, natakarica v Farni vasi pri Prevalju je bila obsojena na tri leta težke ječe, ker je pri zavesti in namenoma hotela usmrtiti svojega novorojenčka. — Štiri leta težke ječe je dobil Janez Renc iz vasi Doklece, ker je zadal s topim orodjem več nevarnih ran in odnesel denar Martinu Kamenšku. d Veliki tatvini bakra, medenine itd. je prišla na sled uprava železniške delavnice na koroškem kolodvoru v Mariboru, Policija je krivcem že za petami. d Izginil kot kafra. Alojzij Solak, živinski trgovec, preje stalno stanujoč v Mariboru, Slovenska ulica 36, je meseca maja 1926 kupil in le deloma plačal v Kravjeku, občina Loče, okrajno glavarstvo Konjice, posestvo, ki so mu ga obdelovali drug: ljudje. Na to posestvo je cesto zahajal, dne 22. maja 1927, oziroma meseca junija 1927 (ob času spravljanja sena) pa je neznano kam izginil. Ker je imel Alojzij Solak baje v onem času pri sebi večjo vsoto denarja, se sumi, da je bil oropan in nasilno odstranjen, podan pa je tudi sum, da je sam neznano kam pobegnil, ker je bil zelo zadolžen. Vsakdo, komur je kaj znanega o Alojziju Solak, osobito o njegovem bivališču, se naproša, da to javi okrajnemu sodišču, oddelek III, v Konjicah, Slovenija, d Ivan Klemenčič, ki je osumljen, da je svoječasno oropal poštni voz na kočevski progi, je bil prepeljan v zapore deželnega sodišča. Klemenčič doslej svoje krivde še ni priznal. Če bo delo preiskovalnega sodnika privedlo do končnih uspehov. pride Klemenčič najbrže že pri prihodnji poroti na zatožno klop. d 80 metrov globoko v brezdno je vrgel neznanec 70 letnega starčka Mile Bru-jiča iz Tomingaja pri Gračacu. Orožnik Ma-rinkovič se je spustil po vrvi v globino in srečno dvignil sebe in starčkovo truplo na dan. d Večerne šole za začetni pouk bo uvedla začetkom aprila zagrebška mestna občina. Poučevali bodo mestni učitelji in učiteljice trikrat na teden od 7 do 9 zvečer. d Ure na Madžarsko, igralne karte pa k nam vtihotapljajo razni madžarski tihotapci. Te dni so naše carinske oblasti v Subotici zaprle nekega madžarskega poštarja in trgovca, ki sta hotela na ta način oškodovati našo državo, ■ - ■ ---------------—' d Skrbna mati, ki še n© pozna Žibe, naj je ne pozabi kupiti. Dobi jo v rdečih zav>it'k,ih po '/j in po Vs kg. Otroci, ki pijejo Žiko namesto prave kave, so zdravi kakor dren. d Ameriški rojaki se obračajo na Gospodarsko pisarno dr. Ivan Čeme ▼ Ljubljani, Miklošičeva cesta 6, ker so prepričani, da so njih zadeve najbolje zastopane. Dobre zveze tu in v Ameriki 60 uspeh. d Gg. duhovniki in učitelji) Vaši sadovnjaki morajo biti vzor ostalim. Uporabljajte A r b o r i n , ki ga izdeluje Che-motechna, Ljubljana, Mestni trg 10. d »Vjesnik Sreče«. Današnji številki našega lista je priložena prva številka »Vjesnika Sreče«, ki prinaša uspehe žrebanj najvažnejših domačih in tujih srečk, zadolžnic itd. Na ta način se naročniki tega hrvatskega lista obvarujejo škode, ki bi nastala vsled neopaženih dobitkov. -Uprava »Vjesnika Sreče« se nahaja v Zagrebu, Preradičev trg 5, položnice, [IIM^^SHSHNI I L—U i L_--- -^^MaCTigii^s h......... gja—— ■ «iii«it «,m iiwii—a—--------. . IZ KRANJSKEGA OKRAJA. Kraniski liberalci bi se radi v Jutru bahali z delom našega poslanca Brodarja in sicer na la način, da kar jc poslanec Brodar zadnje čase dosegel z uspešnimi intervencijami za mesto Kranj in okolico, da je zasluga kranjskih liberalcev. Kakor na primer: železobetonski most. ki se to letošnje leto gradil preko Kokre nad Kranjem, postajanje vlakov pri pni ,-esaiki na kolodvoru ter se v to svrho napravil čistilni jarek za stroje, razsvetljava na kolodvoru itd. Prav radi verjamemo, da ti uspehi (pa še mnogi drugi), ki jih je poslanec Brodar zadnje čase s svojim vztrajnim delom za naš okraj pa tudi Kranj (kar pričajo zahvalna pisma posl. Brodarju od kranjskih liberalcev) dosegel, kranjske liberalce boli. Boli jih posebno lo. ker svojim zvestim volilcem ne morejo pokazati nili enega uspeha njihovega poslanca dr. Žerjava. .Marsikateri kranjskih liberalcev danes /e misli drugače, toda živijo še vedno v naduti domišljiji. da ako ni naprednjak, pa ni nobel! Dober vam tek za tako nobleso. Vemo pa, da bo za marsikaterega kranjskega liberalca spoznanje prepozno. Samostojneži še vedno ne nehajo z lažmi, da je SLS dovolila prost uvoz krompirja iz sosednjih držav, ler da -.sled tega nc morejo naši kmetje pro-dati svojega krompirja. Da lem lažem ne nasedajo nasi somišljeniki, smo prisiljeni znova pribiti, da uvoz krompirja ui prost!, ler obstoji carina kakor je obstojala. Kdor govori drugače, ia laže! BOROVNICA. \a»i Orli iu Orli« so priredili v nedeljo dne -t. t. ni. telovadno akademijo. Brez hvale lahko trdimo da je izpadla nadpovprečno dobro. Ustroj članskih prostih vai nas je prepričal, da bo pogled 1. juL na Stadionu, kjer bo iste vaje izvajalo na stotine Orlov, veličasten. Ugajale so tudi vadileljske vaje članic, po-:ebno pa še simbolična vaja članov »Oj Doberdob-, ki se je morala na zahtevo občinstva ponavljati. Nekako presenetila nas jc tudi izvedba orodnih vaj na drogu in bradlji, saj so to vendar preprosti fantje. To žalostno dejstvo pribijemo: Možje, ki se štejete, da sle odločni naši pristaši, ponovno sle dokazali nasprotno s svojo odsotnostjo! Odločno povemo: mi Orli odklanjamo samo strankarsko pripadnost, ki nima smisla tudi za naše kutlurno-prosvetno delo. Več zavednosti in požrtvovalne zaslombe pričakti-jerno od vas. možje. - pa brez zamere! POLICA PRI V1SNJIGORI. Nesrečna navada uživanja špiritovega šnopsa je pri nas žal zelo razširjena. Da tako drže ljudje na to, da skoro ne dobiš delavca, če mu ne postrežeš s tem žganjem. Slabo letino smo imeli lani. ker nam ie toča uničila polja, trda je za vssfedanji kruh. toda žalostno dejstvo pa je. da v marsikateri hiši kruha ni, špiritov šnops pa je. To da mislili. Zato je bilo zelo umestno, da sc je zastopnik Svete Vojske- tudi k nam potrudil. V nedelio, 19. iebr. jc imel v Društveni sobi predavanje o treznosti. Dasi je bilo oznanjeno s priznice. se je tega predavanja udeležilo samo kakih JO fantov 111 mož. Zelo čudno, da ni bilo niti ene ženske. Ko nam je g. zastopnik povedal, s kakim uspehom je govoril drugod, smo se zavedli, kako malo storimo v tem oziru in vendar je neizmerno ki so priložene temu listu, se ne morejo porabiti za Domoljuba«, ampak samo za časopis Vjesnik Sreče« v Zagrebu. d Opozarjamo na današnji oglas Tekstilbazarja, kjer se dobi manufakturno blago po zelo nizkih cenah. d Pri poapnenju arterij možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne - Franz - Josef« - grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegi, s »Franz - Josei« - vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri pol-stransko ohromelih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spectr. trgovinah. ,re& tudi treznost,,emu gibanju posvetit, vec Pazn)e! ZDENSKA VAS—DOBREPOLJE. V sredo, 15. Iebr. smo spremili k večnemu po-čifku 23 letnega I. Pcrkota. Pred tednom je vozil se a te t poroki, se prehlad,! in podlegel hud. pljučnici. Pokojni ie bil blag mlademč, član Marijine družbe in gasilcev. - Ko smo se zvečer zbral, va-sčani v hiši starišev pokojnega k molitvi, nas je ,z-nenadil zastopnik Svete Vojske-, k, je zelo stvarno predaval o treznosti in o zlih posledicah pijančevanja. Stari in mladi so z zanimanjem poslušal, predavatelja in spoznali sa da je že zadnji čas, da se v zdramimo k delu za treznost. Hvaležni g. predavatelju za lep jx)uk smo ga prosili, da se čimvečkral oglasi pri nas. Pokazali bomo v dejanju, da njegovo prizadeanie za treznost ne bo zaman. 10. V nedeljo 18. marca priredi Orel na Igu v Kidol. denu igro v i. dej. Naša kri-. Dejanje igre se vrši na Gorenjskem za časa Francozov 1*13. V Igri nastopijo tudi francoski vojaki v takratni fran-io>ki vojaški uniformi. Igra se začne v nedeljo ob 3 po|x>ldne iu konča ob 3. Pred igro zapoje moški zbor par pesmi. Pa bo vsak lo prelepo igro lahko videl, ,-e igra ponovi drugi dan na sv. Jožefu zvečer ob 7. l.KAZtiOSK. Prosvetna zveza priredi v Našem domu ver-.-ko-poučna predavanja s filmom. i„ sicer v soboto 17. marca ob t) zvečer: Sv. Seba-tijan. junuk krščanstva : v nedeljo 18. mana lako po popoldanski službi božji Žrtev spovedne molčečnosti in • škof med ameriškimi Slovenci'. -- Pridite v obilnem številu k tej prireditvi, ne bo vam žal! Vabimo tudi okoličane v prijazne Dražgoše. da ne zamude te lepe prilike. PETKOVA VAS. V nedeljo 4. t. m. je v naši podružnični cerkvi domači g. župnik blagoslovil kiji presv. Srca Jezusovega in obenem jiosvi til celo sosesko presv. Srcu. G. župnik nam j<- v izbranih besedni, pojasnil pomen in korist te j>osvelit\e, Domači pevski zbor je navdušeno pozdravil prihod kralja vseh src. 1'pamo. da nam bo tu pomenljiva slovesnost n« v spodbudo, in da nam bo presv. Srce zvrst opremljevalec na viharnih polih našega življenja. VITANJE. Iz S kopija jc dospela žalo-tna vest. da je v oudotni vojaški bolnici umrl vrli mladenič Anton Roier, doma iz Brezna v Vitanju. Hil je že doma zelo bolehen, a so ga vendar jiotrditi k vojakom Ur ga vpoklicali. V Skoplju jc vedno bolj hiral a mu niso verjeli, ampak je še vedno delal in hodil na vaje, za kar ni bil več zmožen. Slednjič so dal, v bolnico, kjer je kmalu umrl. Ko je njegov tovariš .lozel llruslelj odhajal >o dec. 1027 domov mu je on ves žalosten rekel: „0, ko bt bil jaz tako sreč«,,, da bi sme) iti ~ teboj domov'-- Pa la zelja se nn, ni izpolnila. JEŽKA. V zadnji številki smo poročali o občinskem proračunu za tekoče leto, v današnji pa se hočemo ozre. , na računski zaključek za preteklo leto Vsega denarnega prometa je bilo Din r,1o.307.CvS j„ preostanek znaša tedaj Din 11+4K0f; Glavni vir dohodkov so bile dokla le od X »ia m piva, ki so znašale Din 6 ® ^ Ktt. 'h ™ 'l0V0ljellia 1,111 Ip li ,, • -I m rMh" h,kfe 2123 Din. Poleg tec-rit v, tv?ni!° '»'"•»»»k* «>.000 Din ler najelo na Jezici in pri sv. Pelra i^V, n- , M 12.809 Din, v^H^Jf« nih podjior se je uplač^lo bt ' ,bo?' kenčavanje hroščev Din 4fiMNl „ 1: ' » l)n" ««> - za nove vaške ^Z poMa,^ pogorele- n. 3210 Din. številnih manjših radi pomanjkanja prostora ne na vajama Omenimo Se o poslovanju. Skupno -i prejetih in odposlanih dopisov je. znašalo S Dodatno omenimo, da je bilo v preteklem let , posredovalnih razprav (vloženih tožb) v hvalevredno. Ii vseh teh Številk se vidi kat "J širno je občinsko jHi.-lovanje in gos|»Kla'rstv0" meroma ne ravno velike naše občine iz nj!i pa tudi vidi v veliki meri delo občinskega «xtboi^ SLOV. KONJICE. Naši, dekliška šola je po 7 letiii dobila k -talno šolsko upravitelji«,. 7. 12. marčen. jem1"' reč prevzela vodstvo Sole ga Leopoldina Roti"' Jurklošlra. Veseli nas in srečne k; hiiiko štej., " da smo dobili v našo sredo osebo, čije njeno in.!' redno vzorno in požrtvovalno delo v dobrobit .J in ljudstva na njenem prejšnjem službenem m«! jamči tudi nam, da jo to prava ljudska voditelju katere vsestransko delo sloni na trdni verski m lagi. ln ravna lakih nam Uiko manjka! NoviT s)>ej upraviteljici žalimo kar največ Uspehov v nX da bo tudi tukai nadaljevala - wj<< jdodonosno r>ri> svetno delo! Na Jožefovo priredi tuk. Orlovska družina le. lovadno ukademijo v dvorani kat. društv. Pester spored lelovadnil, loči: nam bo pokaii zim.-ko delo naših Orlov iu Orlic v telovadnici zato uaj vsak prijatelj orlovstva ne zamudi te jirilikc. Obenem se ho zadivil nad kresno poslikano dvorano. Pričetek bo točno ob pol 4. Pip,]. l>rodaj« v -tojmic v trgovini Valenčak. VL KRANJSKEGA OKRAJA. V našem okraju je bil lansko leto precej dslanrl, predvsem pn naš poslanec g. Brodar, ker so le-ti preskrbeli lova,ni Jugočeški carine prost uvoz krompirji i. Ogrskega, medtem ko domači krompir leži v zalogi in ga tovarna ne kupuje, ker ji jiride ogrski cenejši. Da je lo podlo hujskanje, za katerim sc ukri-va nič manj jiodel namen, i,oč< ni dokazili tistim, ki bi morda nasedli tej laži in da bodo demagogom stopili takoj mi prste, če bodo še trosili te laži. Kdor -c količkaj spozna ot.atoTMlje Jugo-reške, ve. da tovarna kupuje le ta!,o zvimi An\-lan škroben (šle,kov) krompir in da naš domuJi /a njeno obratovanje ne pride v poštev, ker iiw premalo škroba (šterke). Pač pa je tovarna |irc--krbela seme škrobnega krompiija. katerega vsak kmetovalec lohko sadi in tudi precej obrodi. V slučaju, da trga krompirja tovarna pri dometih kmetovalcih ne dobi zadostne množine, poten, p šele naroči iz Vojvodine — torej iz naše države, ne pa iz Ogrskega. I* vsega lega sledi, da sta In-varniško obratovanje naš domači jedilni krompir .-ploh ne pride v jmštev. Zasluga g. posl. Brodarja pa je. da je .lugočeška zgradila v našem okraj« tovarno za škrob, ker je bil prvoten načrt, se zgradi na Hrvaškem. S tem je p. ipomogel delavcem in tudi kmetski,,, sinovom do kruha v ilo-niačem kraju, kmetovalcem pa važnega koniuinon-la in plodonosen poljedelski proo S mesecll"."' njem vode, so začeli tlu nabijati- - Treba je ' temeljito misliti, kako in nn kakšen način ^ vodno vjiraSanje. Kajli ob najmanjši sus, zmanjka. Tozadevne prošnje za dodelitev po"|) ■ o poslane oblastnemu odboru, od katerega i čakujemo pomoči. TRŽIČ. j c,|| Na j,raz,.ik sv. Jožefa 19. marca t- I- V'" Irziški orlovski odsek in orliški krožek svoj" koletno telovadno akademijo ob 8 zvečer v c« domu, z zelo liestrim sporedom. Vse k]a. *°čke te bodo proizvajale s spremljevanjen' viriii. AIcflomija sc bo vršil« pri pogrnjenih mizah s prosto zabavo in Šaljivo pošlo. Na akademiji se bodo prodajale ludi stadiouske srečke; ker se '25. marca I- I- nepreklicno žrebanje, zato je še zadnji Jas, da sežete po njili. SMLEDNIK. Dobro je, da se v dopisih iz posameznih kraju i.uudaijajo predvsem dobre slrnni; napačno )>a ludi ni. če se poročil seminlja tudi o senčnih stra-neli. ker ludi te človeka marsikaj nauče. Pri nas (in je razpasla podla navada: pisanje pisem brez podpisa. Noben človek že ni varen pred njim. V {,.]) pismih se poslužujejo pisci laži, natolcevanj, (ibi'i'liovanj, »vetohlinstva itd. Vsem tem obreko-valcem bodi enkrat za vselej povedano: Naj ima lisli junak ali junakija, ki piše pisma brez podpisa, tudi toliko poguma, da se podpiše, da si da priliko, fvoje trditve zagovarjali in dokazati. Človek pa, ji i kaj drži na svojo časi, pisem brez podpisov ne piše. Uohiost vsakega, ki izve za obrekovalca in Jii-ca teh pisem, pa je, da ga javno razkrinka. Vatikan. s Protesti zoper grozortestva v Mehiki, /oper preganjanje katoličanov v Mehiki so v zadnjem času ostro protestirale katoliške organizacije v Berlinu in Budimpešti, isto-tako državna zbornica v Belgiji ob priliki /nnanje-političnega razgovora. » Požrtvovalnost italijanskih katoličanov. V mestu Milanu imujo italijanski katoličani svoje veliko katoliško vseučilišče, na katerem so poduču,jejo in vzgajajo v popolnoma katoliškemu duhu prihodnji voditelji ljudstva. Vsako leto imajo po celi Italiji takoimenovani vseučilišču! dan, ko zbirajo prostovoljne prispevke za visoko šolo v Milanu. Lansko leto je vrgla zbirka nad 11 milijonov Din. Italija. s Slovensko in hrvatsko vojaštvo pod nadzorstvom. Slovenci in Hrvati v italijanski vojski so v posebni skupini in stalno pod strogim nadzorstvom. Njihovi osebni spiski so izpopolnjeni z vsemi mogočimi podatki rodnih županstev. Zadnje čase jih izrivajo iz raznih vojaških oddelkov. Ne zaupajo jim zrakoplovov, niti vojaških pisarn, niti jih več ne uvrščajo v planinske polke. Polovico slovanskih dijakov so izključili iz sol za rezervne častnike. Naši študentje morajo pri vojski opravljati najtežja opravila. Na slovensko-hrvatski zemlji ne služi vojake noben Slovan več. Nekaj malega jih je šele v Vidmu, v večjem številu se nahajajo v daljnji Padovi in Bolonji. s Italijansko časopisje morajo naročiti. Vladni župan v Tolminu je poslal vsem obrtnikom in trgovcem poziv, da morajo naročiti iašistovski list :;Popolo di Trieste«. Na sličen način pritiska tudi v Trstu faši-stovski pokrajinski tajnik. — Fašisti torej prav vzgledno posnemajo v nasilju naše žerjavovce za PP režima. s V popolnoma slovanskih župnijah zahtevajo fašisti italijansko propoved. V Podgradu pri Ilirski Bistrici je ondotni g. dekan moral nedavno oznaniti, da bo bodočo nedeljo pridiga tudi v italijanskem jeziku. — Po nalogu fašistovskili oblasti je g. župnik v Gračišču pri Pazinu v nedeljo po hrvaški propovedi izpregovoril tudi nekaj italijanskih besedi. Pri tej priči so vsi kmet- je odšli iz cerkve. Fašistovsko časopisje napoveduje očito novo preganjanje slovanske duhovščine. s Maršal Armando Diaz je umrl te dni v Rimu. Bil je v svetovni vojni, po strašnem porazu pri Kobaridu poveljnik razbite italijanske armado, ki je s pomočjo angleškega in francoskega topništva zaustavila avstrijsko vojsko pri Vittorio Veneto in nato, — ko so avstrijski Slovani zapustili fronto in odšli domov, — z belimi zastavami ^zmagovito prodrla na Goriško in Primorsko. s Pesek v oči. Fašistovski kolovodje so se zadnje tedne zelo razburili, kajti pokazalo se je, da nečloveško zatiranje narodnih manjšin v Italiji obsoja ves svet. Mnogi Italijani so začeli misliti, kaj pa če ni in če ne bo vse tako, kot pravi g. Mussolini. Da narod zopet navdušijo za svojo >;sveto stvar7, so napovedale črne srajce za bližnjo bodočnost velike fašistovske demonstracije v Trstu, Gorici in Bolcanu. Ne bo nič pomagalo, kajti z vsem svetom sc tudi Mussolini ne bo mogel bosti. s Razne vesti. Na goriški Irg so pripeljali pretekli teden mnogo voz semenskega krompirja, ki so ga prodajali: 80 lir za 100 kg (clrka 2.40 Din kg). — Franc Hudorovič, cigan, ki je svoj čas trdil, da se je rodil v Vrhpolju pri Vipavi in hotel tudi tam dobiti svojo pristojnost, je bil od goriškega kazenskega sodišča obsojen na 2 leti zapora, ker je ukradel dvoje konj. — Dognali so, da je bil neznanec, ki ga je granata v vasici Draga v bližini Rut nad Volčami nedavno raztrgala, 30 let stari Jožef Drufovka iz Gr-garja. — Ker je žalil katoliško vero, je bil neki Armando Bellia sedaj železničar v 47 Bazno. Premoga še ne ho tako iiilr« zmanjkal«. Madagaskar je velik otok vzhodno od Južne Afrike in se nahaja v francoski poseli. Kakor poroča sedaj Irnneosko ministrstvo »i kokmije, so odkrili nu ■Madagaskarju veliko plast premoga. Preiskali so -vel kakih deset kilome-lov na daleč in ugotovili, da se plast premoga vleče zdržema. Sodi se,' da je piemoga na tem mestu za eno milijardo Ion. Premog se ne nahaja globlje ko 300 m. '.'ebele nad pijance. S čebelami je rešil neki gostilničar v ProiiRdorfu ISchleKvig-Hollstein) po-iiislvo, ki so ga pijani Roslje v hudem prepiru ' obdelava)! . Ko ni no-»ena prošnja od njegove stram več pomagala in je vae , da je večina kozarcev ležala na lleh, ie pla-iin - dj, vsaj HS.(jl)o »pravo - v čebelnjak, o«l-I"'1 panj ter njega prestrašeno in razjarjeno vse-»nio slresel med bojev-'"'!<: v sobo. »ostjo so »alo zbežali na vse slra-V .'»H ssunaj se niso več .Tfvalk, ker je imel i * Ej mati, ni tako hudo, ni. Malo oči odprite!c ::Naj jih še tako odpiram, e ga ni, ga ne morem videttk ;»Pa že prav ne pogledate.« kaj bi slepomišili, povejte raje, kam merite in na koga.< Ali ničesar niste opazili, mati?« Sem že rekla, da ne slepomišite. Nazadnje boste še rekli, da Vi za njo hodite!«, ga skušajo mati. Pa če bi, mati Hribarjeva?s Za norca bi drugo lahko imeli, ne Hribarjeve k Če Vam pa rečem, mati, da je živa resnica?« : E, pojte, pojte! Kaj bi Vi ž njo, z rovtarico, ki nima prav ničesar razen trdih rok in pedi zemlje, M je pa še očetova in moja! ;; Mati, saj se ne ženem za zemljo in za denarjem, ampak za Cilko, in žuljevih rok je ni treba biti sram, Saj moje tudi niso preveč gladke.* Cilka že ni za vas, pa jel Saj ste vendar zdaj čisto gosposki! "Kaj ta uniforma! Slečem jo, poprimem za plug in koso in videli boste, da znam dobro ločiti rž od ječmena in mi tudi pri setvi seme v pravo leti! Saj sem s kmetov doma.? ; Ni, da bi govorili! . . Čujte, mati! : vstane iinanenr in stopi bliže Hri-barice, .na mojo pošteno besedo: pomagajte mi, da dobim Cilko zase. Ne bo Vam žal. Saj je tudi skrajni čas, da dekle neha žalovati po onem tihotapcu pole-penem, ki je ni vreden! Ali je ni škoda zanj? Ko bi lahko dobila kaj boljšega! Menite, da bi se tihotapec, človek, ki mu je pohajkovanje prešlo v meso in kri, kdaj mogel zopet navaditi mirnega kmetiškega življenja in dela? Poleg tega pa je še več ko gotovo, da leži Matevž ubit v kakem goliškem grabnu in ga ne bo nikdar več. Dajte si to dopovedati vsaj Vi, mati, ki ste vendar preudarni in recite, če nimam prav. Potem pa porecite to še Cilki. Zanjo bo prav in za vasi; In še pristavi: s Pa zame tudi, odkrito povem k Mati ne vedo, kaj bi prav odgovorili. Ni jim mo« Prvačini, obsojen na 110 lir kazni. — Na dve in pol leta ječe in 1700 lir kazni je bil obsojen Martin Beguš iz Nemškega Ruta, ker se je izdajal za vojnega invalida, čeprav ni bil in s tem oškodoval državo. — V Gorici je umrla 84 letna grofica Karla Coronini. Njen pokojni mož je bil svoje-časno izvoljen od Slovencev za državnega poslanca v dunajskem parlamentu ter je bil tudi deželni poslanec. — Ko se je vračal po opravkih iz Krmina je bil napaden posestnik Zorzut Anton iz Vedrijana in na ranah drugi dan umrl. — Iz Idrije v Sv. Lucijo vozi redni avtobus od 4.30. — Predpis o stalnih cenah je stopil v veljavo 1. marca. Vse trgovine morajo imeti cenike v izložbah. —G. župnika na Munah Frančiška Pospišila je 4. febr. med sv. mašo zadela kap. — Za nadškofa v Vidmu je imenovan Josip Nogara, kanonik v Rimu. — V februarju so pričeli izsuševati Če-pičke jezero pod UČko v Istri, s čemer bo j pridobljene mnogo rodovitne zemlje. — Med Prvačino in Dombergom so končali novi železniški most čez reko Vipavo. Zdaj tečeta torej vzporedno dva, eden za progo Podbrdo-Trst, drugi za progo Gorica-Aj-dovščina. — V okolici Klanca prav pridno pogozdujejo Kras. Dela več kot 250 delavcev, ki bodo vsadili nad en milijon borovih . Jahijem/f* , O linsku cihoriiuA in smrekovih sadik. - I'o nnajstih c h je morala učiteljica Pavla Vilharjeva zapustiti svoje mesto v Hruševju pri Postojni. Starši in otroci žalujejo za njo. — Modernih vzgojnih načel se poslužuje neki italijanski učitelj na šoli v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Na čelo pnleplja ucencem listke z napisom: Io son asino (osel sem). Dobro je pogodil ta vzgojitelj — sebe namreč. - V Idriji gradijo novo vojašnico pod Kobalovinii planinami, blizu cerkve sv. Antona. — Vse občine se morajo držati pravilnika, ki določa plače občinskim tajnikom od 10.500 do 12.500 lir letno . (])o številu prebivalstva) in prosto stanovanje. Dober kruh slovenskih občin za — italijanske privandrance. — V Argentini je sedaj okrog 10.000 primorskih Slovencev. Avstrija. s Italija je danes to, kar je Avstrija — bila. Tako trdijo avstrijski politični krogi, zato se kancleru Seiplu ne vidi potrebno, da bi odgovarjal javno na zadnji Mussoli-nijev govor, s katerim je vodja fašistov pred vsem svetom izjavil, da zanj vprašanje manjšin ne obstoja. Z Mussolinijem je poštena razprava nemogoča. Sedanja Italija hoče bivšo Avstrijo v raznarodovanju še prekašati, vsled česar čaka Italijo brezpogojna usoda — bivše habsburške monarhije. s Slovenski Korotan. Občinske volitve se bodo vršile 22. aprila. Koroški Slovenec poživlja, naj nastopajo Slovenci povsod enotno in samostojno. — V Št. Petru polletni gospodinjski tečaj, ki bo traJf , 15. aprila do 15. septembra. - V £ 0(1 pri Pliberku so ustanovili požarno hr bo. Kar je zagrizenih nasprotnikov bi nr imeli >fajerberkarje . — Kmetijska 1° družnica v Železni kaplji je priredil« in 10. marca sadjarski tečaj. — Deželni pJ, nec nemškega >Landbunda g. Fcrlič • govoril v Pečnici in Žitari vasi tudi v slf venskem jeziku. Volitve! — Izobraževalno društvo v Dobri i vasi je priredilo 4 marca v Društvenem domu igro Rozu Jelodvor skac. — Romunija. s Romunska agrarna reforma pred Društvom narodov. Romunija je izvedla svoj čas agrarno reformo in razlastila veleposestvu, tudi onih novih državljanov, ki so prosili za madžarsko podaništvo. Radi odškodnine se vleče radi tega spor med Romunijo in Madžarsko že več let in je bil te dni zopet na dnevnem redu pri Društvu narodov v Ženevi. Do soglasja ni prišlo. Izvoljeno je bilo ie neko razsodišče, ki bo celo zadevo preiskovalo, s čimer pa romunski zunanji minister Titulescu ni prav zadovoljen. Madžarski grofi imajo po svetu še vedno precejšnjo besedo. Madžarska. s Na zatožni klopi. V Ženevi so obravnavali te dni tudi znano zadevo glede vtihotapijo nja italijanskega orožja na Madžarsko. Odposlanec Madžarske general Tanczos je zagovarjal svojo vlado na vse žalc prav povšeči, aii nasprotno se jim zopet laska, da se tako žene za Cilko in da tako modro govori ž njimi. Zato .se izognejo odgovoru in vprašajo: Ali bi Vas pa Cilka marala? Veste, jaz je ne maram siliti prav nič, sama naj si izbira! Poglejte k Jermanu, kako je, ko stari svojo tišči, dekle pa svoio' Bog nas varuj česa takega !<: :.Cilka je drugačna, mati! Ona je gotovo po Vas. Kavno tako preudarna in premišljena je, kakor Vi'" >Tedaj menite, da bi Vas marala' •■ nisfm 13140 za niC! Tu(li Matevža se ne bo- jim. I oda zdaj ji še Matevž roji po glavi, in upanje, da se morda le vrne, jo drži v vedni misli nanj. Ko pa bi enkrat uvidela, da je to upanje prazno, bi gotovo ne bila preveč trda napram meni,- Kako pa naj ji to dopovem glede Matevža?« >baj vam mora sama pamet dejati, da ni mogoče ŽTV tof0,^ da fi ne če jfše bl razuml.i'va molčečnost idim To hi Si16 n'™ ?tm 'e samo tiščala za za gnmtarjevo hčerk ^ Pa ge S™1"° Tako se je pletlo med Ivanom in Hribarico in financar je bil prepričan, da ni napačno udel Pa da po pravici povemo: čeprav je bil s^iva res mislil Ha bi se s kmetiškim dekletom samo ma 0 'LI za kratek čas je vendar med tem koS? zadnj, cas bolj opazovati in ga je nekako ganila žalrit pred njim slika: On na Hribarjevem gospodar, Cilka pa žena njegova. Posebno zdaj te dni, ko je bil že tudi sam prepričan, da je Matevž mrtev ali pa da je pobegnil kam daleč in se ne bo vrnil več iz strahu, da ga ne bi zasačili in zaprli. Mati Hribarica so začeli premišljevati financar-jeve besede. In bolj ko so se umišljali vanje, bolj je v njih zorelo spoznanje, da fant ne misli tako nu-pacno. Tudi njim samim se je le že čudno videlo, da Matevž ne da glasu od sebe. Vedno bolj so se jih prijemale financarjeve besede, da je le dvojno možno: ali je Matevž ubit, ali pa ne mara Cilke in so bile tiste njegove besede o ljubezni oni večer samo malo foij gorke besede hvaležnosti, ker ga je rešila, Cilka pa si ze domišlja, da je fant nor nanjo. Poleg vsega ega pa so bil, prav tako mati ko druge matefe in se ^ ]l la,s ko sta bila sama z očetom v kamri, dejali, kar iako mimogrede- bo šl^lfjTalje.r"1 " da b0 dekl« če »Pa si pomagaj, če si moreš! Jaz res ne vem ** smi"- i« -M ™ »Veš, preveč se je zagrizla Ireba ga ji bo iz glave izbiti.« »Kako?« kaj, tVt žilfsaf1 -tUdi reS rad' bi uročil mrtev, je pa tako .-olje, da sT?a dekl i® • V ™ glave in se ogleda aklif • if 5imPreJ 'zbije na njeno moS dr"gUn' čas bo že misliti »Jaz se ne bom mešal v to stvari Saj vidiš, kako onega tihotapca. občutljivega telesa, M so ga čebele prav pošteno opi kale. Obranili« »oper *orral-ua letala. Danski inžener Arnold Christensen je iz-go tovi I nov obrambni top zoper k »vražna letala. T« lop povzroči v zraku hude veterne vrtince. Iz valjčnste tenke kovinasle cevi se spuste v zrak moč-ni zračni vrtinci. I'ri napadu na mesto morajo priti letalci v te vrtince, ki jih baje popolnoma zbegajo. Napravo sedaj preizkušajo v iluaskl vojski. Po medvedje. Kadar zasliši sibirski medved brnenje v brzojavnem drogu, se zaletava v drogove, ker menda misli, da je ' drogih med s čebelami, ki brn6. Zato so morali ob-dati brzojavne drogove l velikimi skalami, sicer bi jih medved podrl. Najdragocenejša liv>1' Toliko kapitala ni mogfr če od nobene živali dobm kot od morskega ki"1' Dorastei kit na Groen-landiji da eno tono ribje kosti, vre vii Je Sest sinov in ena hči. Davčni urad in lahval- na pesem. Nekje v Sloveniji je mornl tako malo priljubljeni davčni urad pobisati svojo kramo Li »e preseliti v drugo vas istega okraja. Ko bo že skoraj vse odpeljali jo Pnmahn okolu vogala domača godba, ustavi ae Pred bivšim davčnim uradom, stopi v krog ter ve-s-lo zaigra - zahvalno pesem. Napoleona Honaparte smutrajo ljudje navadno » moža, ki je bil po svoji postavi dnleč pod mero. resnica pa je, da je bil Povprečne telesne velikosti. Ob njegovi smrti ga le zmeril zdravnik in na-f ,,da je znašala njegova °'zi.na 153 cm. Ko je bil J« višku svoje moSke mo-p f bil gotovo celo daljši- imel pa je jako kratke noge m radi tega so mu menda predbacivali pri- je pri Jeramu! Mene pa Bog obvaruj, da bi spravil kaj podobnega v našo hišo. »Ali tako je vendar ne moremo pustiti 1 Saj se bo posušila!« »Pa ji ti dopovej!« »Jaz, samo jaz; tudi tvoja hči je, ne samo moja.« »Ženske ste za take stvari bolj pripravne.« »Seveda, za vse naj bomo me ženske! Tako pravite vsi moški. Če pa po svoje ukrenemo, vam pa spet nikdar ni prav.« »E, dozdaj se še nisem prida ujedal. Če Iga ima dekle rado in je še živ in pošten ter bo rad delal, da ne bo šel grunt v nič, ne bom branilk »Pa če je mrtev?« »Si bo sčasoma drugega izbrala!« »Ta čas bo pa stara postala, midva pa za nič!« »Tak jo pa omoži, no, čeprav jutri na vse zgodaj!« se obrnejo oče nejevoljni v stran. »No vidiš, takile ste moški! Potem vam pa ustrezi!« »Meni se vidi, da imaš nekaj v mislih ali pa, bolje rečeno, nekoga,« se obrnejo oče zopet k njej. Mati molče. »No vidiš, ali sem uganil?« »Si, pa nisi.« »Kako to?« »Nekdo se ponuja.« »Kdo neki? Pa ja ne Lipovškov, kot žc enkrat?« »Niti malo ne!« »Kdo pa drugi?« »Ivan!« »Kateri Ivaii?« »Ta financar, ki hodi k nam « »Ti stara, s financarji me na kar na miru pusti. Jih imamo že dovelj!« »I, saj ni napačen fant. Pa kmetiški človek je,« »Kadar si moški išče dekleta za kratek čas, je vedno vse, kar hočeš.« »Saj resno misli!« »Ali si neumna?« »Sam mi je zatrjeval.« »Pa mu verjameš?« »Seveda mu! Pametno govori. Ne bi bilo za Cilko napak, če bi dobila človeka, ki je malo šolan.« »Beži, beži, čemu nam bodo v rovtah šole I« »To si čuden!« »Nič čuden! Ampak malo dlje vidim kot ve ženske, posebno matere! Te je pa že hvalisal in se t! slinil na vse pretege, da boš nazadnje še' ti neumna nanj! Punica, vem, da raje vzame tistega prismojenega Korlčka kakor pa financarja! Predobro je meril na Matevža. S financarji me pusti v miru, pa nikar ml še dekleta ne begaj ž njim, da veš, pa mirna Bosna!« je dejal Hribar, se slekel, legel v posteljo ter kmalu zaspal. Mati pa so razmišljali dalje in še v mislih predli financarjeve niti. Hčer je treba po pameti preskrbeti in grunt dati v roke človeku, ki bi delal zanj, ne pa lovačil okrog in pohajkoval, mesto da bi doma pritegnil za tri, za štiri. In tako so drugi dan pričeli. Ali prebito slabo so naleteli. Komaj so bili omenili, da je morda Matevž ubit, je Cilka tako splašeno planila pokonci, da jim je za lep čas zaprlo sapo. Ko so ji pričeli razlagati, kakor jih je bil naučil Ivan, da bi se Matevž sicer oglasil in kaj sporočil o sebi, razen če je morebiti sploh ne mara in ji je samo tako malo iz hvaležnosti globlje v oči pogledal, je bilo Cilki preveč. 9tnn 174. .POMOT-TITI- Slov. ti, • ,u otrok v dveli letih je roilila krošnjarica De Marcio v Italiji. Lani trojčke, nedavno pa četvorčke. Koliko jo inozemskih slovanskih viso-košolcev v Pragi ? 2000 Rusov. 800 Bolgarov. 700 Jugoslovanov in 26 Poljakov. Pobesnel slon je pokončal krotilca v živalskem vrtu v Baseht v Švici, Slona so ustrelili. V kinematograf so vdrli uzmoviči v Trstu, odnesli aparat in filme. 12.000 lir škode. Pač nehvaležnosl ukrasti učitelja ;.. vez reko Aangcrinanelf na severnem Švedskem bodo zgradili most, ki bo 268 ni • dolg in se bo vspenjal 40 ni nad gladino . reke. 75 jezikov je govoril in pisal profesor j Ivan Magnasco, ki je nedavno 72 let star umrl v italijanski Genovi. 1 milijon 200tisoč Čehoslovakor živi v Inozemstvu, največ v Združenih državah Amerike. Nevarno je obolel predsednik turške j repir like Kemal paša. Boleha na jetiki. 7 pomorskih parnikor ima ta čas čeho- ' slovaška republika, čeprav nima lastnega morja, čvhoslovaki živahno delujejo za >':ni večjo lastno trgovsko moniarico, ki jim ie dovoljena z mirovno pogodbo. ' no naerado na mednarodni gospo- Neomejena varnost! KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLjte Knatljeva ulisa Št. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena 1. 1820) zdaj last Ljubljanske oblasti, katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močio, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto-vaniu ter izposoja denar glasom štatuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 je znašalo okroglo Din 50,000.000 —. j da celo cd merodajnih strokovnjakov, cb-j stoji sedaj tudi pri nas neko sredstvo, ki se je j pokazalo za hranjenje oslabele in zahirane j živine za zelo izvrstno, dobro in koristno. J To sredstvo je tako zvano -Težakovo olje za živino 'ti1 i razstavi v Rimu je dobila rchoslo-vaška. i>rnii plesalec. 20 letni mladenič Me- j ČV r splezal te dni na vrh 160 m visokega ! zvonika v Kelmorajn v Nemčiji. Na vrlui ie napravil vw telovadnih vaj. Šlo je z.a : stavo, ki jo jo dobil. Kor.io hoilo lamenjali z motocikli in av' \ 'obili pri topničarsklh polkih v Bel-giji- X Prati je -14.142 več ženskih kot mo- ' • . vo!ivt-rv. '/.,■ podpredsedniško mesto Združenih mm r.-.meravajo ameriški demokrati kan- i di.Tirati \uovo Vilšona. Krmi tah ien e — __ _ vi * sne zivme. Ni ca skoraj gospodarja, k; ne bi imei eno . : eruco leto večjih sitnosti in težav z eno ah pa z urugo vrsto svoje domače živine i Akcravno m izredno bolna', vendar hira in ' ! k ,r na^redov"tl' « izkorišča dane hrane, delovna žnina pa ne more oprav-h n v zadostni men dela, ki se od nje more I , ----------- odnosno kratko -Težakovo olje.. : o katerem se zadnje čase čita in sliši večkrat. ; To olje je pripravljeno od najboljših za te j namene izbranih ribjih olj, ki'se'z velikim i uspehom uporabjla v živinoreji in živino-! gojsivu naprednih deželah že par let. •Težakov o olje je bilo, predno je prišlo na tre, preizkušeno od Veterinarske fakultete in Zavoda za živinwejstvo na univerzi v Zagrebu. Ta dva zavoda s..: najmerodajnejša v naši državi. Poskusi hranjenja živine s Te-žakovitn oljem na imenovanih zavodih so pokazali velike uspehe, ki jih to clie nud; živinoreji in je o poskusih izdan tudi ate=t (izpričevalo) dne 14. junija 1927. leta pod st 75 Daiie omenja veliko vrednost, ki jo ima I ezakovo olje za hranienie živine in posebno prašičev knjiga -Naša prašičereja V tej knjigi so opisani poskusi, ki so se vršili s tem pijem v p tališču Mlekarske zadruge v s, Lovrencu na Dolenjskem n?%:edeiiih priznanj omenja eio pohvalno Tezakovo olje, tudi strclr.vna knjip: -Veterinarstvo cd univerzuetreca profesorja dr Zavntika. . Z ozirom na to, da ie Težakovo olv pnznano, od našega največje^ m mer^a ne-♦ozadevnega zavoda kakor iud, cd za smei?. Kol Vidite, da ni o.tahi o-, čt ^ar. Ti fant. tam zadaj. . 7 ----- .... ,, £...111 «ak atatelj o vsem natančno po- ■ "i *hkw uioi cd več zahtevati. ""........" - w ^ i ta&ftoffl^^Jf^? Vzroki so razni. Velikokrat je vzrok te- ^S- r^S ži * mu sigurno tud, to, da * j, „e da edm-S V katere namene ^e rab. Tež a ... ', '1,"' v'"? v'temhd"C' ^ v l"*** * sedi n , k m' d" )e ^nizem živine bolehen u?dn-,,h številkah našega lista ,„ ' /J1' ■n slaboten, Pa si živin« v trn sluča u Se ! hlK0 da ^ v«i- U teni ,UHu- more opomoči. četudi ima dovolj Sadne ufen SS V M W Poseže"^"- car po tem ah onem sredstvu, ki mu i-«. ail z"™ec. Ne more se »M«-« pa siisl ndn.. dve i«, od raznih strani. Orožje «> r i h i i k •; odete imeli vedno mir in ne bo gnieče okoli vas. Neki gledališki agent je iskal potoni časopisja nekaj gledaliških koristk in pomožnih igralk. Oglasila se je tudi neka že precej izživela ženska. -Ste prepozni, se ie izgovoril agent, samo da bi se je I»Itl IVANKI« LJUBLJANA, S. Petra cesta St. 29 m si J doš!a ve1ika in krasna izbira blaga za niosite, ženske in otroške obleke; čisto volneni pope in v vseh najmodernejših barvah samo 48 Din, taiVh m0 kilrirasto 26 Din, cvirnato blago in n k i4 1)0 12 ""'i rjavo, belo in pisano kotenino lien i Vrste 8 1,0 13 Din; vsakovrstne izgotov-J i olro5,AH veste za kako sredstvo proti trganju, gospod doktor?« »Da. Zadnjih 20 let bi bili manj piti.« Edino najboljši 5|tfa|ni strojj j„ p|etj,ni „Dubied" stroji ter kolese za rodbino, obrt in industrijo so le los. Pelelinca Grlfzner, Adler Najnižje cene! Tudi na obroke' Llubitaiia blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo saino polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Hovašhgga učenca sprejme takoj Franc Auman, kovač za izdelovanje vozov, Vir-Domžale. Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Fianc Švajger, Stane-žiče 35, p. Št. Vid nad Ljubi lano. Učenko 'a ?.,eParic°v t"""""1 čevljar, obrti sprejmem takoj ali pozneje. Prednost ima ona. ki se ie že par mesecev učita. - Vsa oskrba v hiši. Alojzij Zupao, Poljšica št. i9, Gorje pri Bledu. Manjše posestan naprodaj. Dul šev. 3, p. Trebnje. Prodam hišo. zi„da.no --in v dobrem stauju: 2 sobi, kuhinja, veža in velika klet. Sadono-nik in velik zelenjadni vrt. Cena 16.! 00 Din. Oddaljeno pot ure od žel postaje ter se nahaja v bližini Sevnice ob Savi. Naslov v upravi šlev. 2151. Hlanecmlajži -,nio«in' p nekadilec, po-šien in priden, se spreime v trgovino Franc Msjdič, Kranj. MsJajesa fr-j Cena po dogovoru. -Si'ar Ivana.Zg.Siška8. Učenca kre»kes» in zdravega, poštenih staršev sprejmem v kolarsko obrt. Franc Mežek, kolarski mojster, Jesenice 97. Gorenjsko. Ne zamudite prilike in oglejte si veliko z»lo?o novodošlega spomladanskega blaga za ženske in moške obleke pri Savniku v Radovljici Cene najnižje I Prepričajte sel ^se vrste bakrenih izdeluje solidno in po konkurenčni ceni tvrdka Jos. OTOREPEC, Mubtjana Kolodvorska ulica šlev. 41. Ljudje, Ki delajo, nosijo PALMA KAUČUK PETE Prednosti: Ceneje in trpežneie kot usnje, prijetna hoja. Varuje Vam živce. Črnovojnik Žvan se je vrnil z dopusta na fronto. Njegov tovariš rojak ga je vprašal, kako je bilo doma. »A, saj veš, kakšna je moja žena,« je odvrnil Žvan, »vesel sem, da sem zopet tu, v vojski imam vsaj mir.« »Repečnik, pustite alkohol, kajti verujte mi, v žganju je velika nevarnost za vas,« je svaril župnik. — »Ah, kaj, gospod župnik. Jaz sem star vojak in kjer je nevarnost največja, tja se najrajši vržem.« Radko je bil sin bogatih staršev. Oče-naš je molil nekega večera tako-Ie: »Daj nam danes naš vsakdani kruh in bencina za avto tudi nimamo več.« 192$ divjih živali 20. marca na velesejmu v Ljubljani. Pošljite tatkoj kože na naslov: Divja kožii v Llubljanl. Najboljše vnovčenje blasal Natccactšc lii na|boli$e kupite klobuke, čepice, srajce, samoveznice, nogavice in vse vrste pletenine lastnega izdelka pri: Union /MemlC-a v Mranfn Največja zaloga modnega blaga. v vsako hišo »domoljuba«! j y vsaj^ fofšo Domoljuba! Ani7ii Tiircan Sp- Dupl'e izde'uiem HUJtiJ kožuhovino, strojim jcrho- vino, vse vrste divjačino in razne vrste kože. Naročila sprejema tudi Peter Kristan, čevljar, Savsko predmestje, Kranj. fiioveijskiTemeiit^ traverze: Fr Stupica SS JolalDa Iiolniir so lahko nazirali že naši stariši in dedje prari lepodišeči „Fellerev'- bo) uhlažujoči JiSAflUlD (ako so nazivali več kot 30 let njegovi zvesti odjemalci to priljubljeno narodno sredstvo in kozmetikum, ter v mnogih zahvalnih li-stinah priznavajo, da se imajo zahvaliti edino pravemu Fellerjeveniu „Elsafluidu", ako so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, influenco, gripo, kaštjem, hripavostjo, kakor tudi da niso trpeli na pomanjkanju spanja, nervozi in slabosti. Kaj je vzrok vsem tem težavam? V največji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi oblok krvi I Toda s čim se telo najbolje neguje in na kak način se krvotok najne-škodljiveje in najugodneje pospešuje? Polom otiranja, mazanja in pranja s pravim „Feller-jevim" Elsafluidom, kateri je prirejen iz sokov raznih zdravilnih rastlin, in keja uporaba zuuan a kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu osalemu telesu. Poizkusite! Kmalu bo Vaše razpoloženje veselo, Vaš tek izvrsten, E volja do dela se bo ojačtla, čutili se bodete B osveženi in pomlajeni! Toda kje si bodete g nabavili ceno pravi „Fellerjev" Elsatluid? V livarnah in v-oh tozadevnih trgovinah, k.ierkoli bodele lfA^VS11, P0? b«'i?.t0 plft('nl' za Poizkusno stekleni-ciooi. Hin, za dvojno »llin, z.t Specijaluo steklenico 2« Din -VIi ;,ko m:ro;j|e direktno po poSli. stane z omotom in POilMino vro.l poizkusnili ali ti dvojnih ali 2špeeljalni Pl-kleniel «I)in. Nasprotno 27 polzknsnili ali ISdvoiJiih nii li Npocl.ialnih samo 13!> Din Naslov označite jasno: Lekarnar EUGEN V. FELLER, Stubica Con.a, Elsatrg 16 Hrvatska. Denar si prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pa le zato, ker nafdefe v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini M. Mlklauc »Pri Škofu" filublfana za veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za ,ou- j ske obleke, kakor tudi vse druge vrste blaga. — Postrežba zanesljivo poštena. Naročila po pošti se takoj izvršijo. (7fflVi\ Po(JPlsa:u Franc Bukovec, posestnik in ^ gostilničar v Velikih Malencali, prekli- ciljem in obžalujem vse žaljivke, ki sem jih raz-našal glede gdč. Fani Kuharjeve, gostiln, hčere v Krški vasi. Vse moje tozadevne obdolžitve so brez vsake dejanske podlage in neresnične, vsled česar plačam stroške kaz. postopanja in se imenovani zahvaljujem, da je odstopila o rt zasebne obtožbe, Franc Bukovec. Gnojite z umetnimi gnojili katere ima stalno na zalogi Dobi sc SUPERFOSFAT, ČILSKI SOLITER in KALIJEVA SOL. Poleg tega vse vrste najfinejših poljskih in vrtnih semen ter raznega gpecer. blaga. Ccnc "izke- , Solidna postrežba, Svoji k svojim. Najboljše manufakfsinio blag© in najnižje cene dosežete v trgovini Josip Sllbar. Ljubljana Stari trg štev. 21 (poleg Zalaznika). Zaradi preselitve V _ svoje trgovine prostovoljno 1® I/ RAZPRODAJAM 0 / raznovrstno blago za moške, ženske 1^5