Vinko Möderndorfcr
VINKO MÖDERNDORFER
Milko Matičetov
Dne 10. septembra 1958 nam je smrt ugrabila Vinka Möderndor-
ferja, ki je v Celju preživljal jesen svojega življenja in urejal bogato
narodopisno gradivo, zbrano v mlajših letih.
Koroški rojak, rojen 5. aprila 1894 v Ziljski dolini — Dolje v ob-
čini Brdo — se je posvetil učiteljskemu poklicu in služboval v raznih
krajih po Koroškem, Štajerskem in Dolenjskem. Zaradi svojega poli-
tičnega prepričanja — že v mladosti član in aktivist socialnodemo-
kratske stranke — je bil v času prve in druge svetovne vojne pre-
ganjan in zaprt. Toda ne da bi se ustavljali ob političnem, pedagoškem
in poklicnem delu rajnkega, poglejmo, kakšen je bil njegov delež v
slovenski etnografiji.
Vinko Möderndorfer je bržkone posvetil največ časa in ljubezni
zbiranju in prirejanju ljudskega pripovednega gradiva v prozi, o če-
mer pričata njegova prva in njegova zadnja narodopisna knjiga:
»Narodne pripovedke iz Mežiške doline« (1924) in »Koroške prijx)-
vedke« (1957). Med tema dvema mejnikoma so kajpada izšle še druge
zbirke, tako samostojne »Koroške narodne pripovedke« v Celju 1937,
njihovo nadaljevanje v Mladiki 1939—1940, leta 1946 pa še »Koroške
221
In memoriam
narodne pripovedke«. Ta knjiga obsega malone vse, kar nam je dal
s tega področja (prim. SEt II, 1949, 137 s). Način svojega dela je naj-
bolje označil že sam — v opombah k zbirki iz leta 1937 — takole:
(Pripovedke sem) »nekoliko ,umir, da bi jih prebirali s čim večjim
veseljem; pri nekaterih sem zbral njih posamezne ,ude', ki so- bili raz-
treseni po vseh krajih koroške Slovenije, in jih zopet sestavil v celoto.«
Druga pomembna veja Möderndorferjevega zanimanja so bila ve-
rovanja, vraže in podobno blago iz življenja in običajev. Začel je
s »Koroškim narodnim blagom« v glasilu Novi čas (1928) in nadaljeval
z »Narodnim blagom koToških Slovencev« pri CZN v Mariboru (1934).
Že v tistem času pa je svojo zbirateljsko delavnost razširil na celotno
slovensko ozemlje, za kar si je poiskal sodelavcev predvsem v vrstah
svojih stanovskih tovarišev. Celo v težkih dneh med zadnjo vojno mu
žilica ni dala miru, saj je zapisoval tudi med sojetniki v zaporu in
v bolnišnici. Brž po osvoboditvi pa je prišel na dan s širokim osnutkom
narodopisnega zbornika v petih knjigah, pod naslovom »Verovanja,
uvere in običaji Slovencev«. Izšli sta dve knjigi: V — »Borba za pri-
dobivanje vsakdanjega kruha« (1946) — in II — »Prazniki« (1948). Zdi
se pa, da je avtor sam začutil, da je bil zalet preširok, ker je že pri
delu za tretjo knjigo — o ljudski medicini (tudi ta ima svoj koroški
zarodek, gl. CZN 1926—1927, s Koširjem) — spremenil svoj prvotni
osnutek; to delo zdaj čaka na objavo pri SAZU v Ljubljani.
Le bolj priložnostnega značaja je drobna zbirka »Koroških popevk
in ugank« (Celje 1933), čeprav, je doživela tudi drugo izdajo.
Pač pa zavzema čisto posebno mesto' med Möderndorferjevimi deli
opis dolenjske vasi Sentjurij pod Kumom: »Slovenska vas na Dolenj-
skem« (1938). Kot poskus monografske obdelave, po direktnem več-
letnem opazovanju razmer na samem kraju, z nesuhoparno porabo
bogatega statističnega gradiva, stoji to mikavno socioloiško-narodopisno
delce žal še zmerom precej osamljeno in čaka nadaljevalcev.
Vinko Möderndorfer ima v zgodovini slovenske etnografije že
zdavnaj svoje mesto, čeprav je prišel iz vrst amaterjev. Dobra polo-
vica njegovih del je nepogrešljiva v vsaki narodopisni knjižnici.
Upravi Študijske knjižnice v Celju pa polagamo na srce, da bi v so-
glasju z javno izraženoi voljo rajnika (gl. Verovanja, uvere in običaji
Slovencev V, 1946, 15) poskrbela za njegovo rokopisno gradivo.
Zusammenfassung
VINKO MÖDERNDORFER
Zum Gedächtnis des slomenischen Volkskundlers Vinko Möderndorfer, der
im Vorjahre in Celje verschieden ist (1894—1958), mird hier eine kurze Über-
sicht und Charakterisierung seiner volkskundlerischen Tätigkeit geboten. Das
LebensTverk V. Möderndorfers umfasst mehrere Sammlungen slomenischer Mär-
chen und Sagen aus Kärnten, einige Veröffentlichungen aus dem Gebiete des
Aberglaubens und des Brauchtums, soroie die soziologisch-volkskundliche Mono-
graphie eines slomenischen Dorfes in Unterkrain.
222