Letos bo obnovljen prvi odsek poljanske ceste od Zminca do Gabrka. Cesta bo obšla vasi Zminec in Brode. Prihodnje leto bodo zgradili odsek od Gabrka do Visokega in nalsednji je na vrsti odsek od Visokega do Gorenje vasi. Takrat bo tudi odstranjena nevarna točka pred Poljanami. Ostri, nevarni ovinek bo nova cesta presekala. Več o gradnji oziroma obnovi ceste skozi Poljansko dolino lahko preberete na 9. strani. — Foto: F. Perdan ^to XXXIII. Številka 12 V^^t-Ui: ob*in.ka konferenc« 8ZDL Tf*fi». Kranj, Radovljica, Skofla Loka G J?* r ^J« Caiopi.no podjetje Kranj - Glavni urednik Igor Slavec °dfovorni urednik Andrej ZaUt q ~ ----«na rej zalar ^^■■■■^"^ AsI LO SOCIALISTIČNE Kranj, petek, 15. 2. 1980 Cena: 5 din Liat izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 19M kot poltednik, od janu »H trikrat todenako, od januarja. 1964 kot poltednik ob sredah in aobotakv od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Stol pričakuje obiskovalce Danes se s pohodom mladih do Valvasorjevega doma začenja 15. spominski zimski pohod na Stol — Organizatorji predvidevajo, da se bo jubilejne manifestacije v spomin na junaški boj Cankarjeve čete udeležilo več tisoč pohodnikov P iVrJgnf'/o*» in razvoju kranjske Vifi^ke šole za organizacijo dela - R v°j Visoke šole za organizacijo dela °W se ponuja delo "j^ **fiaj M 0tonS?:aj J" v'oga Visoke vanj« v drožbenopolitično in gospo-5» na L^koAoS0 dela Kranj, ki je dars*o življenje Kranja, Gorenjske tJdF ŽOrjo j.k«teri ji*? raven leta 1974 in Slovenije Se ni izkoristila. Na potek/ ^ i;Udfntov ;,o1,eJ diplomiralo tezi ni le Sola, temveč tudi združeno rwr*£**v0j • drugih _,0venije in nad delo. družbenopolitične organizacije ?*W> <*r£Pub,ik- ter "jen v»4J^k;8?![,«lovalLKl?n>U' na kate-i,dijl2Dle. nk^iver," Pravniki mari- /5 ^loJkd,J8kih ' . oblikovanje ^■■CSS. kaS UD8Sev. centov pm Visoke *olt Pozitivno Vseh „•"»«•« oceniti. ^ n Možnosti vključe- *dw?J8kega iG?H ravs*va >« Uktde,aVcev S,°-^iiLUve,JavlianSa razen ° do-k? Ph>tj v ^n"\mouP»vne o "J8K*.?.m 2drav-**Olh "a iJ^McUnkih *fc ^'eg iT P^rocju, saj WVar*tvaUpn°;aonika 'zdrav- 0 dr^LPri tem nega delavca. ^v^^^,P?udarili tudi ZKi*nin organiza-*C«ao »udinnPa »»ridikata. irj""^ ni verza Maribor. Obilo ponudb je bilo izrečenih na včerajšnjem se-stanku. Sola iz Kranja mora enakovredne sodelovati v mariborski univerzitetni ustanovi in soglasno urejevati probleme, ki se nanaSajo na jcadrovske reSitve, Studijski pro-grarO in na reševanje prostorskih problemov kranjske Sole. Sola naj dobi svoje prostore z domskimi zmogljivostmi, sicer utegne trpeti kvaliteta Studija. Kranj je na uresničitev svojega dela naloge pripravljen, enaK0 pripravljenost pa morajo pokazati Se drugi. pj-av je, da se Visoka Sola pri razreševanju svojih prostorskih pro-blen*°v obrača na družbeno skupnost- Vendar se to ne sme zožiti Te na to. VisokoSolska ustanova se mor0 vključevati v razreševanje določenih in znanih problemov in daja*^ pobude ter predlagati reSitve, saj je v ustanovi združenega veliko znar»Ja- Dobra je pobuda za oblikovanje1 gorenjskega raziskovalnega sredi&ta jn za oceno sedanje delitve dohodka. upoštevanja vredna pa ie pobuda Iskre, da bi v Kranju ustanovili oddelek elektrotehnične fakultete. Z združenim delom pa naj se b^lj povezujejo redni Študentje, ki jih j# vedno več. Velika priložnost za oblikovanje usmeritve Visoke Sole za organizacijo dela Kranj se ponuja v prihodnjih mesecih, ko bo o programu in delu Sole organizirana javn^ razprava, ki mora najti reSitve za v^ninske in materialne proble- JESENICE - Prvi zimski pohod na 2238 metrov visoki vrh Karavank so pripravili člani alpinističnega odseka Planinskega društva Jesenice ob 20. obletnici bitke jeseniške, Cankarjeve čete s premočnimi nemškimi vojaki na pobočjih Stola. V spomin na to junaško dejanje, 20. februarja 1942. leta in padlega partizana Jožeta Kodra, se je doslej zvrstilo že štirinajst pohodov, ki so posebno v zadnjih letih preraali v motično planinsko in družbenopolitično manifestacijo. Na njih je sodelovalo skupaj prek 21 tisoč udeležencev. Na letošnji, jubilejni zimski spominski pohod, ki poteka od 15. do 17. februarja, se je organizacijski odbor pri občinskem odboru Zveze borcev NOV in koordinacijskem odboru planinskih društev na Jesenicah še posebno skrbno pripravil. Ker je širom po naši domovini izredno zanimanje za pohod, je oblikoval ustrezen program z opozorili in navodili pohodnikom. Danes zjutraj se pri osnovni šoli na Koroški Beli in spomeniku talcev v Mostah začenja pohod šolske mladine Po poteh Cankarjevega bataljona. Učenci in drugi udeleženci se bodo zbrali pri Valvasorjevem domu, kjer bo ob 11. uri spominska svečanost. Mladim bo spregovoril eden od udeležencev bitke na Stolu. Jutri in pojutrišnjem, 16. in 17. februarja, se bodo na vrh Stola povzpeli, če bo vreme primerno, drugi udeleženci pohoda. O tem se bodo organizatorji odločili v petek dopoldan, saj gre za varnost vseh pohodnikov. Če bo vzpon na vrh mogoč, bodo udeleženci lahko od Valvasorjevega doma odšli na pot oba dneva med pol šesto in enajsto uro, proslava pa bo pred domom ob 13. uri in 30 minut. V soboto bo imel slavnostni govor častni predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, v nedeljo pa sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Ob slabem vremenu bo pohod potekal od Valvasorjevega doma prek planin po Stolom in nazaj. Pohodniki ga bodo lahko začeli med 6. in 10. uro, spominski pro- slavi pa bodo v tem primeru priredili oba dneva ob 12. uri. Vodstvo pohoda priporoča vsem udeležencem, naj upoštevajo navodila gorskih reševalcev in alpinistov, ki bodo skrbeli za varno hojo pohodnikov. Obenem opozarja, da v dneh pohoda ne bo moč dobiti prenočišča v Valvasorjevem domu in da je zaradi pomanjkanja parkirišč v Žirovnici bolje uporabiti javna prevozna sredstva. Čeprav gre za organiziran pohod, je vzpon na zasneženo goro zahteven. Zato naj se zanj odločijo le dobro telesno pri« pravljeni in primerno opremljeni udeleženci. S. Saje darila za 8. marec murha ELGO Lesce PD Kranj na Stol Kranj —' Odsek za planinsko hojo. in vodniStvo pri Planinskem druStvu Kranj se tudi letos pripravlja na udeležbo planincev iz kranjske občine na jubilejnem zimskem spominskem pohodu na Stol. Rezerviral je me. J. KoSnjek Zmaga olimpijske miselnosti LAKE PLACID - Letne olimpijske igre v Moskvi so na zasedanju mednarodnega olimpijskega komiteja v Lake Placidu dobile vso podporo. Vseh triinsedemdeset delegatov tega največjega olimpijskega organa je namreč glasovalo, da bodo olimpijske igre v Moskvi po prvotnem načrtu. Med temi delegati sta bila tudi oba Američana, ki sta dvignila roke, da se letne olimpijske igre ne prestavijo v drugo državo in ne bojkotirajo. Tako je na zasedanju olimpijskega komiteja zmagal zdrav razum. Prav olimpijske igre pa so združevanje vseh mladih na svetu, ki si hočejo le miru. 2e v antični Grčiji so med igrami prenehali z vsem bojevanjem. V ospredju so bili samo športni boji v panogah v katerih so vsi pokazali kaj zmorejo. Toda tokrat bodo olimpijske igre s priokusom pelina. Žal, tokrat ne bo tistega vzdušja kot bi moralo biti. Vse preveč v ospredju modernih olimpijskih iger bo miselnost, da sta dve velesili skušali že pred začetkom olimpijskih iger politično obračunavati med seboj. Prijave držav udeleženk za letno olimpijado v Moskvi bodo končane 26. maja. In predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja lord Killanin je dejal, da je od vsake države same odvisno ali bo poslala prijavo svojih športnikov za Moskvo ali ne. D. Humer Štiri avtobuse za prevoz udeležencev pohoda do Završnice.'Dva bosta planince odpeljala iz Kranja v soboto, 16. februarja, dva pa v nedeljo. 17. februarja; obakrat bo odhod avtobusov ob 5. uri izpred hotela Creina. Pohod bo v zimskih razmerah, izvedli pa ga bodo ob vsakem vremenu. Zato vodniki opozarjajo, da morajo udeleženci imeti primerno opremo (dereze, cepin ali smučarske palice), topla oblačila, planinsko obutev, rokavice, očala m svetilko ter nekaj hrane.. Prav tako zahtevajo upoštevanje navodil vodnikov, reševalcev in organizatorjev. Če nameravate na Stol, torej ne prezrite teh navodil in opozoril, saj se vremenske razmere v gorah, posebno pozimi, lahko zelo hitro poslabšajo. ' Le dobro pripravljenega planinca ne more nič presenetiti, ne more se mu nič hudega dogoditi. To velja Se posebno za tako množične akcije kot je pohod na Stol, na katerem se Število udeležencev iz leta v #leto povečuje. P. Leban CIOKALNO VELIKO r v hali A Gorenjskega sejma — pustna sobota 16 2 — pustni torek 19 2 Igrajo — v soboto ansambel »Matička Slaka« — v torek ansambel »Dobri znanci« s pevcem Bracom Korenom — najboljše maske nagrajene — cene vstopnic po 80 din. za soboto in torek 100 din _-/ NA SLOV, Naloge v obrambi V Beogradu Je bila seja sveta za ljudsko obrambo. Obravnavali so vprašanja v zvezi z uresničevanjem programa razvoja in usposobljenosti oboroženih sil. Svet je sprejel ocene in sklepe o obravnavanih vprašanjih in ugotovil, da je moralno-po-litična in splošna bojna pripravljenost oboroženih sil in obrambna pripravljenost vseh delov naše družbe, vseh sestavov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, na visoki ravni. Hkrati je opozoril na potrebo po nadaljnjem prizadevanju, da bi izpolnili naloge pri razvoju oboroženih sil in obrambnih pripravah države po sprejetih načrtih. Ekološki dnevi Na letošnjih »Ljubljanskih ekoloških dnevih* bodo poleg tem s področja varstva okolja posebno pozornost posvetili bivalnemu in delovnemu okolju. Sicer bo letošnja razstava »Tehnika in okolje* posvečena energiji — njeni racionalni rabi, pa tudi varstvu okolja pred onesnaževanjem. Med vrsto posvetovanj bo potekalo tudi posvetovanje na temo: »Ogrevanje naselij in zasebnih objektov«. Premalo premoga Zaradi slabega vremena so rudarji januarja nakopali le 3,3 milijona ton premoga, kar je za 125.000 ton manj kot v istem mesecu lani. Težave so bile zlasti pri površinskih kopih (v kosovskem bazenu so nakopali komaj polovico planirane količine). Jamsko proizvodnjo pa pesti pomanjkanje rudarjev. Edina pot je sporazumevanje Nesmiselno je pričakovati, i da bomo gospodarsko usta I litev dosegli z resolucijo in zakonskimi akti. Edina pot za hitrejše reševanje problemov je samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje. Izhodišče vseh ukrepov pa mora biti delovni človek zato je nujno potrebno zagotoviti boljše delovanje delegatskega sistema. S tem bodo najlaže dosegli, da bodo delovni ljudje imeli besedo povsod, kjer gre za odločanje in razpolaganje s sredstvi. To so poudarili-na seji predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bila v sredo v Beogradu. Kje muzej NOB? Republiški odbor ZZB NOV Slovenije in vsi njegovi organi bodo letos še posebno pozornost namenili aktualnim vprašanjem s področja ekonomike in stabilizacije našega gospodarstva ter uveljavljanju Titove pobude o krepitvi kolektivnega dela, odgovornosti, delegatskega sistema in samoupravnih odnosov na vseh področjih in ravneh naše družbe. Posebej pa se bodo letos spoprijeli z reševanjem lokacije za novi muzej NOB. Izvršni svet skupščine SRS je namreč lani podprl pobudo o gradnji novega muzeja NOB in tudi zagotovil polovico sredstev za pripravljalna dela in dokumentacijo. Toda stvari so se začele zatikati okoli lokacije. Zaprti gradovi Za gradom Bori, ki so ga ptujski gostinci zaprli zaradi previsokih stroškov vzdrževanja, so enako naredili tudi v Slovenski Bistrici z gradom Statenberg. Dogovori s slovensko kulturno skupnostjo in republiškim zavodom za spomeniško varstvo, da bi zavarovali zgodovinski del gradu, namreč niso rodili sadu. V Ptuju in Slovenski Bistrici poudarjajo, da bo treba čimprej ukrepati, ker sta gradova že tako načeta da se kvarijo umetnine v dvo ranah. V_ Izkoristiti dane prostore Tržič — Na decembrski problemski konferenci o delovanju delegatskega sistema in o obveščanju delegatov, ki jo je pripravila občinska konferenca ŠZDL Tržič, je bilo precej govora o tem. da delo delegacij v krajevnih skupnostih močno ovirajo prostori. Udeleženci problemske konference so opozarjali, da skoraj v nobeni krajevni skupnosti nimajo primernega prostora, v katerem bi se lahko sestajali člani delegacij, organov krajevne samoupravne in družbenopolitičnih organizacij, da pa pogrešajo tudi tajnika, ki bi vodil administrativne posle. Na osnovi teh ugotovitev je svet za organiziranost in razvoj socialistične zveze ter kadrovsko politiko izdelal oceno opremljenosti prostorov v krajevnih skupnostih. Iz nje je razvidno, da pisarne za delo tajnika krajevne skupnosti nimajo v enajstih od skupaj trinajstih krajevnih skupnosti v občini, tajnika pa imajo le v petih krajevnih skupnostih. Dosti bolje ni niti s prostori za sestanke in množične prireditve. Eden od vzrokov za ponekod precej mrtvo samoupravno življenje krajanov je prav gotovo ta. da v večini krajevnih skupnosti doslej denarja, namenjenega /a delo samoupravnih organov, niso pravilno uporabili. Ponavadi je bilo »nujne-je« reševati razna komunalna vprašanja. V letošnjem predlogu občinskega proračuna je za te namene Kredvidenega se več denarja. Ce ga odo namensko izkoristili, he bo težko dobiti tudi nekoga, ki bi honorarno vodil tajniške posle, čeprav ni Kravilo. da je samoupravno in druž-enopolitično življenje razgibano le tam. kjer tajnika imajo. Zaradi politike gospodarske stabilizacije bo odslej precej dvomljivo tudi vlaganje v družbene prostore, zlasti v novogradnje. Najbolj očitne stiske bodo zato lahko reševali le postopoma. Po drugi strani pa hi verjetno v marsikateri krajevni skupnosti lahko izkoristili sedanje prostore: le ozreti se je treba naokrog, pokazati malo dobre volje in jih opremiti. V trenutnih razmerah bi bila to najbrž najboljša rešitev, vsekakor pa najbolj zanesljiva. * H. Jelovčan Svet vtem tednu KRANJ V torek, 12. februarja, je bila v Kranju 55; redna seja komiteja občinske konference ZKS. na kateri so obravnavali možnosti razvoja delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti, razpravljali in sprejeli program letoSnjih proslav, ki ga je pripravila občinska konferenca SZDL. sprejeli poročilo o izvedbi volilnih konferenc v osnovnih organizacijah Zveze komunistov, obravnavali program izobraževanja članov komiteja za SLO in črtali nekatere člane, ki že nad pol leta niso nikjer organizirani. Včeraj dopoldne je bilo v Kranju sklicano posvetovanje o problematiki in razvoju kranjske Visoke Sole za organizacijo dela. Na posvetovanje so bili vabljeni predstavniki medobčinskih organov in Kranjske skupSčine ter družbenopolitičnih organizacij, sodeloval pa je tudi rektor Univerze Maribor. _jk ŠK. LOKA V ponedeljek, 18. februarja, ob 14.30 bo seja komisije za Sport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov. Na seji bodo obravnavali uresničevanje programa lani in program in finančni načrt za letos. IJ- Uresničevanje bo najtežja naloga Trži« - V ponedeljek, 11. februarja, je bila v Tržiču razSirjena seja predsedstva občinske konference SZDL, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki izvršnega sveta skupSčine občine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Osrednjo pozornost so posvetili prizadevanjem za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, pri čemer ima socialistična zveza kot najSirSa družbenopolitična organizacija pomembno vsebinsko, povezovalno in akcijsko vlogo. Hotenje po ustalitvi gospodarstva, so poudarili na seji, mora priti v zavest vsakega delovnega človeka. Naloge, ki jih prinaSa resolucija in drugi dokumenti, je treba sprejeti, vgraditi v plane temeljnih nosilcev planiranja. To pomeni, da bo treba usmeriti vse sile za dvig produktivnosti, za boljSe izkoriščanje delovnega časa, boljSo organizacijo dela. racionalnejše zaposlovanje, večji izvoz in podobno, skratka za doseganje večjega dohodka. V prvem letoSnjem mesecu je bilo po podatkih Službe družbenega knji- Prostori za krajevno skupnost Kranj — Krajevna skupnost Kranj-center ima že dolgo probleme s prostorom za delovanje organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.'Sedanji prostori na Cankarjevi 16 so nemogoči. V krajevni skupnosti menijo, da tudi neprimerni prostori ovirajo boljše delo skupnosti in delovanje krajevne samouprave. • Izselitev dijakov iz dijaškega doma v TomSičevi ulici ponuja možnost za reSitev tega problema. Krajevna skupnost bi v pritličju lahko uredila pisarno in sejno sobo. z nadaljevanjem praznjenja dijaSkega doma pa bi krajevna skupnost dobila prostore tudi za kulturno in družbenopolitično življenje v SirSem obsegu. S tem bi bil prostorski problem mestne kranjske krajevne skupnosti dolgoročno reSen. S predlogom krajevne skupnosti Center je bil že seznanjen izvrSni svet kranjske občinske skupSčine. -jk Kovodstva v tržiSki občini Štirinajst temeljnih organizacij, ki so prekrSile dogovorjena določila o omejevanju izplačil osebnih dohodkov. Torej bo v vseh sredinah, podobno kot v občinskem merilu, potrebno nenehno spremljanje uresničevanja gospodarske stabilizacije. Na seji so se tudi dogovorili, da bodo vse družbenopolitične organizacije v občini nastopale enotno v okviru socialistične zveze po usklajenem akcijskem programu. Tako bodo niihovi predstavniki med drugim prisotni na razpravah o zaključnih računih za leto 1979. Tedaj bodo namreč na zborih delavcev sprejemali in obravnavali tudi ukrene za ustalitev gospodarstva. 1 H«I. Za dober zapisnik, poročilo Delavska univerza Tomo Brejc iz K ranja je za konec februarja in začetek marca pripravila zanimiv seminar z naslovom »Zapisnik in poročilo v samoupravnem odločanju«. Namenjen je predvsem tajnicam in tajnikom sam "spravni h organov, družbenopolitičnih organizacij in individualnih poslovodnih organov, ki imajo v svojih'delovnih nalogah tudi pisanje zapisnikov, poročil. Prav tako pa bi bil potreben vodjem samoupravnih delovnih in sindikalnih skupin, pa tudi predsednikom organov upravljanja in osnovnih organizacij sindikata, ker morajo vsi ti prav tako znati sestaviti in uporabljati zapisnik, poročilo. Na seminarju bodo udeleženci izvedeli, kako se zapisnik piSe, katere so njegove glavne sestavine. kakSna naj bo delegatska informacija, njena zgradba. kakSna naj bo oblika in vsebina poročila, kako oblikovati sklepe, pa tudi kakšno naj bo samo vabilo na sejo. Seminar, ki bo imel po 8 Šolskih ur predavanj in 8 polnih ur praktičnega dela, stane na osebo 750 dinarjev. Organiziran bo v hotelu Bor v Preddvoru 27. in 28. februarja ter 3. in 4. marca. Prijave sprejema delavska univerza do 22. februarja. D. D. Utrjevanje sodelovan Predsednik zveznega izvršnega sveta Vi Djuranovič odpotoval na uradni in pi ski obisk v Nemško demokratično repul delegaciji ZKJy ki jih vodita Franc Popt\ Aleksander Grličkov, pa sta obiskali Po in Zvezno republiko Nemčijo — Oblet iranske revolucije — Je zmagal olir duh — Zaostritev v Rodeziji — Sc zunanji minister v Indiji — Napad našega veleposlanika Beograd — Na povabilo predsednika ministrskega sv demokratične republike VVillija Stopha je predsednik našff izvrSnega sveta Veselin Djuranovič odpotoval na tridnevni državo. Nas predsednik se bo v Vzhodnem Berlinu s predat* Ske demokratične republike pogovarjal o sodelovanju n problemih mednarodnega delavskega in komunističnega'i čih vpraSanjih mednarodne politike. Sodelovanje med uspeSno razvija, pri čemer pomagajo redna srečanja med[ drŽav. Sedanje srečanje ho že tretje srečanje predsednikovi držav. Na tujem sta tudi dve delegaciji Zveze komunistov Prva delegacija, ki jo vodi predsednik centralnega komiteja! munistov Slovenije France Popit, je gost kongresa poljske idr lavske partije, ki je v VarSavi. Uvodno poročilo je prebral; sekretar poljske partije Edvvard Gierek, ki je ocenil notranji in zunanjepolitične razmere. Zanimivo je. da so le delegacije: partije, ki jo vodi Mihail Suslov in je v govoru ostro napadel! Kitajsko, predstavili poimensko, drugih pa ne. France Po*)* v torek zvečer seSel z Edvvardom Gierekom. Poljski državni in p«? voditelj je izrekel iskrene želje, za zdravje predsednika Tkt,$j; tega pa je vodja naSe delegacije govoril na enem od ljudskih ihc* Druga delegacija ZKJ. ki jo vodi Aleksander Grličkov. pa jenadtf Zvezni republiki Nemčiji na povabilo zahodnonemSke socialdni* ske stranke. NaSa delegacija, ki se je seSla tudi s kanclerjem^ tom, odhaja iz Zvezne republike Nemčije s pomembnim sponu^ so ga izrekli gostitelji, da lahko le državnik Titovega kova tv%| speva k umiritvi napetega mednarodnega položaja. Delegacijift, zahodnonemSke socialne demokracije sta temeljito ocenili *t mednarodni položaj in sodelovanje med partijama in državami,; ra je bilo tudi o pripravah na evropsko konferenco o varnosti«^ vanju v Madridu in o odnosih med Jugoslavijo in Evropsko p** sko skupnostjo. Po sodbi delegacij je proces popuščanja napetog žen, kar pa ni le posledica Afganistana, temveč splošnega poni mednarodnega ozračja. Obe strani sta izrazili pripravljenosti k popuSčanju napetosti in utrditi medsebojno sodelovanje. V Venezueli se je pripetil poskus atentata na našega Šunjiča. Oborožena neznanca sta vdrla v njegovo rezidenco,««■ z orožjem in terjala denar. Izstreljena krogla je ranila' velepos^ nogo. Sunjiča so operirali in okreva, predstavniki venezuelski^ pa so izrazili obžalovanje zaradi dogodka. SFRJ terja preiskav dogodku in zaščito predstavnikov. Iran je proslavil prvo obletnico revolucije. Pred letom sol roženi zadnji predstavniki šahove garde. Iz Irana prihajajo' nosti izpustitve talcev, če se bodo Združene države odpove težnjam v Iranu. Po drugi strani pa so Iranci vznemirjen^ sovjetskega posredovanja v Afganistanu. Ajatola Homeini je« sovjetskemu voditelju Brežnjevu. da je treba spoštovati nevmeSavanja v zadeve drugih držav. Afganistan je prepovedal vstop v državo vsem zahodnimi„ jem. Sedanji bodo lahko ostali v državi le do preteka vizumov \, več je ugibanj o umiku sovjetskih čet. vendar naj bi bil eden«L prenehanje dejavnosti upornikov, ki jih menda podpira Paki*J hod prav tako poudarja, da zaradi Afganistana ne kaže prenv mostov sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Senca Afganistana je I na zasedanje mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je opn tonsko zasedanje v Lake Placidu. Osrednja tema je bila zahti ženih držav, da bi poletne igre preselili iz Moskve, jih pni^, organizirali v drugem mestu, če se sovjetske čete ne umtU Afganistana. Carter je postavil rok 20. februar, ameriški olin^j mite pa 24. maj. Olimpijski komite je ameriško zahtevo zavnT* čajo skope vesti iz Lake Placida. Rodezija je spet nemirna. Voditelji domoljubne fronte »o j* ljeni pritiskom in atentatom, kar je posledica pristranske*« i* Britancev in njihovega guvernerja Soarnesa. ki ne spoštujeck% podpira rodezijske vojake, policijo in sile škofa Muzoreve. TW sodbi Mugabeja. ki napoveduje ponoven boj. posledica str% željo južnorodezijskega črnega ljudstva osnovati svojo <^ državo brez vpliva zunanjih sil. Med zunanjepolitičnimi dof»| omeniti Se obisk sovjetskega zunanjega ministra Gromika vlfy prav nikjer javno ne omenjajo in poudarjajo le tradicionalnog jateljstvo med državama, pa utegne biti Afganistan osrednjimi govora. Gromiko je bil ob prihodu deležen tudi protestov " skih študentov v Indiji. . J. K VODNOGOSPODARSKO PODJETJE Kranj Ul. Mirka Vadnova Na podlagi določil Zakona o prometu z nepremičninami (l'r 19/76) ter sklepa delavskega sveta z dne 8.6. 1978 in 15.1.1 suje javni natečaj z zbiranjem pismenih ponudb za prodajo, skega objekta, imenovanega »monga« v Tržiču. Ul. heroja G in pripadajočega funkcionalnega zemljišča pare. St. 354/2 v 168 kv. m. k. o. Tržič. Izklicna cena za navedeno nepremičnino je 265.528 din Stanovanjski objekt je nezaseden. Pogoji prodaje: Kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene plačajo it. istočasno z oddajo ponudbe pri blagajni DO Vodnogospod«^ jetje Kranj. Komunalna cona Primskovo. Kranj. ul. Mirka V% Kupec mora plačati kupnino v 15 dneh od podpisa kupe** pogodbe. Pismene ponudbe pošljejo interesenti na naslov: Vodnogospodarsko podjetje Kranj. Komunalna cona Primim Mirka Vadnova 5, in sicer v zaprti ovojnici z oznako »Natehii dajo stanovanjskega objekta«. Rok za oddajo pismenih ponudb je 15 dni po objavi. Podrobnejše informacije daje splošna služba pri DO Vodne*-skega podjetja Kranj. PETEK, 15 FEBRUARJA 1980 3.STRAN G LAS Seja kranjske konference ZKS Opora demokratičnemu odločanju " KRANJ - Včeraj se je seila občinska konferenca Zveze komunistov Kranj in ocenila svojo dejavnost v pretočenem letu na osnovi poročila komiteja in drugih organov konference. Kranjska občinska organizacija je luni združevala 4156 komunistov, in je bila številnejša le za l(t§ članov v primerjavi z letom lt78, vendar to ne more biti ■šarilo niene aktivnosti. Več kot število članov povedo ugotovitve o dejavnosti, ki je bila vsakodnevno prisotna ne le v obravnavanju problemov organizacije same, temveč se je kranjska Zveza komunistov graditeljsko vključevala v delo družbenopolitičnih organizacij v okviru SZDL, z izvršnim svetom in drugimi organi občinske skupščine snovala smeri delovanja in iskala rešitve ter bila tako del demokratičnega delegatskega odločanja. Razen tega pa so se organi konference lotevali posameznih problemov v občini s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Zveza komunistov je bila med tistimi kranjskimi družbenopolitičnimi organizacijami, katerih stališča NOVA STANOVANJA V STRAŽIŠCU - V Šolski ulici v Stražišču gradijo nov stanovanjski objekt z 18 stanovanji, ki bo vseljiv najkasneje jeseni. Novih stanovanj so Se posebno veseli delavci osnovne Hole, saj je kar 7 stanovanj namenjenih pedagoškim delavcem, drugih 11 pa bo razdeljenih med delavce Save, borce in pričakovalce stanovanj iz solidarnostnega sklada, (jk) — Fotn: F Perdan Krajevne skupnosti imele največ vprašanj KRANJ - V javno razpravo o osnutku resolucije o politiki uresničevanja letošnjega družbenega plana kranjske občine so se najbolj aktivno vključile krajevne skupnosti.-To kaže, da ima; jo krajevne skupnosti v kranjski obeini obilo problemov na komunalnem področju, vedno bolj pa se zanimajo tudi za delovanje samoupravnih interesnih skupnosti, kar velja predvsem za stanovanjsko, izobraževalno, komunalno, kulturno in telesnokultur-BO. Organizatorji javne razprave so vprašanja posredovali pristojnim, ki so nanje večinoma že odgovorili. Odgovori in pojasnila so del gradiva za bližnjo sejo kranjske občinske skupščine. Delovni ljudje in občani so se v razpravah o resoluciji zanimali za cestni odsek med Kranjem in Podrečo, za njegovo popravilo in ureditev prometa med gradnjo hidroelektrarne, za odvoz smeti odpadkov v krajevni skupno-Mavčiče in Kokra, za usposo-Itev lesenega mostu v Kokri, za komunalno problematiko v-krajevni skupnosti Gorenja Sava, za r^dnio ceste skozi Nemilje do odblice, za asfaltiranje in ureja-ije vaških potov, za varovanje eeet v dolini Kokre, ki so izpostavljene hudournikom in" so »kateri objekti že močno nače-i gradnjo ceste med Trsteni-in Bašljem itd. Vprašanja so nanašala tudi na gradnjo »habilitacijskega centra za Goljake, na gradnjo družbenih movanj po večjih krajevnih »nostih, na kar še posebej opozarjajo pedagoški delavci, ki 'in tarejo stanovanjski problemi, aa revitalizacijo starega Kranja, na melioracijska dela v kranjski obeini in na regresiranje hribovskih kmetij. Veliko je bilo vprašanj o gradnji športnih in kulturnik objektov v Cerkljah, Pred- dvoru, Bitnjah, na Orehku in v Naklem. Ljudje so opozarjali na nerešene probleme pri regulacijah potokov in hudournikov, pri gradnji električnega in telefonskega omrežja, pri mreži trgovin in urejevanju ter gradnji gozdnih potov. Obilo je bilo tudi želja po urejanju novih stanovanjskih sosesk in določitvi zemljišč za stanovanjsko gradnjo. J. Košnjek so bila stalno prisotna v organih socialistične zveze, v delu i z vrtnega sveta in v skupščini, kar velja predvsem za družbe no po-'*' litični zbor, pa tudi druga dva zbora sta se opredeljevala za stališča Zveze komunistov. Takšen način delovanja Zveze komunistov kot vodilne idejne sile organiziranih socialističnih sil utrju- i'e demokratičnost sistema socia-ističnega samoupravljanja, delegatskega odločanja in podru-žabljanja družbenopolitičnega dela. Tako dobiva Zveza komunistov vlogo, ki je zapisana v ustavi, zakonu o združenem delu, v programskih in statutarnih dokumentih Zveze in Kardeljevi študiji. Vsega tega zanesljivo ne bi bilo, če ne bi stalno skrbeli za organizacijsko krepitev osnovnih organizacij, za trdnejšo in stalnejšo povezavo osnovne organizacije s komitejem in konferenco, za idejnopolitično izobraževanje in za takšno koncepcijo dela, ki omogoča odzivnost tudi na še tako drobne probleme, ki pa so pomembni za ljudi in ugodno družbenopolitično razpoloženje. Takšno delo za organizacijo ni privilegij, temveč predvsem večja obveznost in odgovornost. Čeprav statutarno še ni urejeno, se je v organih konference že uveljavljalo kolektivno delo. Temu v potrditev govori podatek, da se je lani samo komite sešel na 31 sejah. Tako so bile v glavnem uresničene naloge lanskega programa občinske konference, ki se je obvezala, da bo usmerila srž dela predvsem na tri področja: k družbenoekonomskimi' odnosom, gospodarski stabilizaciji in srednjeročnemu planiranju, v razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja in vključevanja komunistov v vse ravni delegatskega odločanja ter v usposabljanje Zveze v idejnem, organizacijskem in kadrovskem pogledu. Ob tem pa ne velja zanemariti organizacijske in idejne vloge Srf krepitvi ljudske obrambe m ružbene samozaščite. Marsikaj od lanskega programa velja tudi letos, zato so nekatere lanske naloge upoštevane tudi v letošnjem delovnem programu, ki ga je konferenca prav tako sprejela včeraj. J. Košnjek Preveč načelne usmeritve Osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Radovljica za leto 1980 je zgolj splošen usmerjevalni dokument Radovljica — V pogojih; ko je v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu predvidena dokaj nizka stopnja gospodarske rasti, bo uresničevanje družbenega plana občine Radovljica v letu 1980 osredotočeno k ustvarjanju pogojev za ekonomsko stabilizacijo, in to zlasti s spodbujanjem večje produktivnosti in boljšega dela ter z doseganjem skladnejših razmerij v razporejanju dohodka. Tako je bilo v ponedeljek uvodoma rečeno na sestanku izvršnega sveta ter članov predsedstev oziroma izvrSilnih odborov občinskih družbenopolitičnih organizacij, ko so obravnavali novi osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Radovljica v letu 1980, prilagojen republiškim in zveznim dokumentom. Zaradi vse težjih pogojev gospodarjenja se nameravajo v radovljiški občini letos odločneje preusmeriti od ekstenzivnega razvoja in ustvariti osnove za ustalitev gospodarstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Osnutek resolucije predvideva, da bo družbeni proizvod letos porasel za pet do Sest odstotkov, za toliko bo večja tudi industrijska proizvodnja, medtem ko bo kmetijska narasla za dva do tri odstotke. Produktivnost bo večja predvidoma za Štiri Priprave na javno razpravo I Kranj - V sredo je bila v Kranju seja koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci 8ZDL Kranj. Na seji so sprejeli program izobraževanja pripadnikov narodne zaščite in članov komitejev za ljudsko obrambo. Menili so, da je treba letos izobraziti in usposobiti čim več ljudi. Pomembna letošnja naloga je tudi organizacija javne razprave o osnutku novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Koordinacijski odbor je sprejel tudi letošnji delovni program. V njem kaže Se posebej omeniti organizacijo letoSnje akcije NNNP, ki bonekoliko drugače zasnovana, pripravo problemske konference o nalogah SZDL v splošni obrambi in družbeni samozaščiti, •ocetrievatrje* potarne- varosti v obči-- ni, sprotno oblikovanje varnostno-politične ocene v občini in vključevanje v prizadevanja za čistejše okolje. V uresničevanje programa se bodo vključevale številne organizacije in strokovne službe. Sprejeta je bila tudi delovna usmeritev komisije za družbeno samozaščito, ki deluje pri koordinacijskem odboru. Člani odbora so še posebej poudarili, naj bo izbraževanje enotno organizirano, upoštevana pa naj bodo tudi republiška izhodišča. Prav tako se tudi na obrambnem področju kažejo naše slabosti, da popustimo pri uresničevanju sklepov. Za primer so navajali lansko problemsko konferenco o prometni varnosti, pa je bilo malo sklepov uresničenih. Odbor je menil, da se premalo poslužujemo sankcij, ■ čeprav so"tedovoljene. =jk odstotke, izvoz za dvanajst, Stevno nočitev domačih in tujih gostov pa bodo dvignili za deset odstotkov. Osnovna usmeritev na področju zaposlovanja je, naj bi-le-to naraščalo največ do dva odstotka v primerjavi s poprečnim številom zaposlenih v minulem letu, pri čemer bodo organizacije združenega dela zaposlovale dodatne in nadomestne delavce iz naravnega prirastka občanov ter pri tem upoštevale družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev. Rast naložb v osnovna sredstva gospodarstva, stanovanjske in komunalne izgradnje bo ob manjših možnostih za zadolževanje v tujini in omejenih sredstvih za razSirjeno reprodukcijo znašala do osem odstotkov. Obseg naložb v negospodarstvu pa bo bistveno manjši kot lani. Izločiti bo potrebno vse nove investicije, razen tistih, ki slonijo na samoprispevkih občanov in so finančno pokrite. Ponovno pa bo treba pregledati tudi vse že začete naložbe in nekatere prenesti v naslednje srednjeročno obdobje. V osnutku resolucije je precej na široko obdelano tudi poglavje o delitvi dohodka, ki je usklajeno s pravkar podpisanim republiškim dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ter oblikovanja in porabe sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v 1980. letu. Nova resolucija je dosti manj konkretna od prvega osnutka, je bilo rečeno v razpravi. Je takorekoč povzetek republiških in zveznih dokumentov, ne ponuja pa bolj določenih usmeritev, po katerih naj bi se letos ravnali v radovljiški občini. Zlasti slabo je obdelano področje gospodarstva, saj ni razviden razvoj posameznih panog, stanovanjske in komunalne dejavnosti. Iz starega osnutka je izpadla celo predvidena sanacija Blejskega jezera, medtem ko predlogi družbenopolitičnih, organizacij, naj bi natančneje opredelili razvoj poslovne skupnosti za turizem, trgovine, kadrovsko politiko, prostorsko planiranje in podobno, niso upoštevani. Zato bo osnutek resolucije, tako so se dogovorili na skupni seji. prihodnji mesec dobil prilogo, v kateri bodo točno opredeljene temeljne naloge za uresničevanje družbenega plaha. H. Jelovčan T Elektro Gorenjska Kranj, c. JLA 6 Popravek V ohjavi 12. februarja 1980 je prišlo do neljubih napak. Pravilna objava je: Delavski svet delovne skupnosti delovne organizacije za distribucijo in proizvodnjo električne energije n.sub.o. razpisuje dela in naloge: " 1. vodje finančne službe 2. vodje službe obratovanja in energetike 3. vodje splošne službe 4. vodje konzumne službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1.: vodja finančne službe, dipl. ekonomist, 5 let prakse v gospodarstvu, ekonomist ali organizator dela, 5 let prakse v gospodarstvu; pod 2.: vodja službe obratovanja in energetike dipl. el. ing., 5 let prakse v elektrogospodarstvu, el. eng., 5 let prakse v gospodarstvu, od tega A leta v elektrogospodarstvu; pod 3.: vodja splošne službe, dipl. pravnik, S let prakse v gospodarstvu, pravnik ali organizator dela, 5 let prakse v gospodarstvu; pod 4.: vodja konzumne službe, dipl. el. mg. ali dipl. ekonomist, 5 let prakse v gospodarstvu, el. ing. ali ekonomist, S let prakse v gospodarstvu. Za vodenje del in nalog navedenih služb se od kandidatov zahtevajo tudi moralno politične kvalitete in širša družbenopolitična aktivnost ter, da se da iz kandidatovega dosedanjega dela utemeljeno sklepati, da bo pri svojem delu uspešen. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov delovne organizacije. s Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. Kranj, Primskovo, Mirka Vadnova 1 objavlja prosta dela in naloge v DS SKUPNE SLUŽBE referenta za SLO in informacije Pogoj: — srednja šola ekonomske ali grafične smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj. Kandidati z odsluženim vojaškim rokom in rezervni vojaški starešina. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. v TOZD OBRAT b. o. slikopleskarji - več delavcev pečarji - keramičarji - steklarji - več delavcev Pogoj: — poklicna šola ustrezne stroke ali priučen delavec in eno leto delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. v TOZD OPEKARNE b. o. kurjača krožne peči PE Češnjevek Pogoj: - končana osemletka, izpit za kurjača in preiskus znanja iz varstva pri delu. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in je v turnusu. Poskusno delo traja tri mesece. ključavničarja - vzdrževalca elektrikarja - vzdrževalca v PE Stražišče ^ Pogoj: - poklicna Sola ustrezne stroke in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. prosta učna mesta v TOZD OBRAT bo. več vajencev za poklic slikopleskarja več vajencev za poklic keramičarja več vajencev za poklic steklorezalca več vajencev za poklic polagalca trakov v TOZD GRADNJE bo. več vajencev za poklic zidarja več vajencev za poklic kamnoseka Pogoj: - končana osemletka, za poklic polagalec tlakov in ' kamnosek, pa 7 razredov osnovne šole in zdravstvena sposobnost. Kandidati za objavljane prosta dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD, Kranj, Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. &ttl U Ar 9 >!f <1; '/< 'o s w w,,L" , , m___^_____ G L, A S 4.STRAN rt i ca, is.rnnuMig Tretjina izdelkov v izvoz V škofjeloškem Šeširju so lani prodali na tuje za 1£80.000 dolarjev pokrival in delov — Malo bolniških, čeprav je večina zaposlenih žensk r Proizvodnja klobukov ima v Šeširju 60-letno tradicijo. — Foto: F. Perdan GIP GRADIŠ TOZD Lesno ind. obrat Škofja Loka Kidričeva 56 sprejme ▼ delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom delavce za opravljanje sledečih nalog in opravil: 1 IZDELAVA PLANA IN ANALIZE Pogoj: - dokončana visoka šola ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj, - poskusno delo traja 60 dni. 2. PLANIRANJE MATERIALA Pogoj: - dokončana srednja tehnična Sola lesne stroke z dvoletnimi delovnimi izkušnjami, - poskusno delo traja 60 dni. 3. VZGOJA UČENCEV Pogoj: - dokončana višja šola pedagoške smeri z dvoletnimi delovnimi izkušnjami - poskusno delo traja 60 dni. 4 TN NAPRAVEVN° ELEKTRO VZDRŽEVANJE STROJEV Pogoj: - dokončana poklicna šola elktro stroke z dvoletnimi delovnimi izkušnjami, - poskusno delo traja 30 dni. 5 ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: - dokončana poklicna šola lesne stroke z enoletnimi delovnimi izkušnjami, - poskusno delo traja 30 dni. 6 UPRAVLJANJE TRAKTORJA Pogoj: - dokončana osemletka in izpit za upravljanje traktorja, - poskusno delo traja 30 dni. 7. LETV3ČENJE LESA Pogoj: — dokončana osemletka, - poskusno delo traja 30 dni. US?-** »»i JE™*1*« * opisom dosedanjib del pošljejo na naatov: Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 5«, v 15 dneh od objave. postopku1**10 kand4d*ti obvo**eni v 15 dneh po opravljenem V škofjeloški Tovarni klobukov Šešir so lani dosegli 84 milijonov dinarjev celotnega prihodka, od tega tretjino s prodajo na tuje. Izvozili so namreč za 1,280.000 dolarjev pokrival in sestavnih delov, uvozili pa so za 841.000 dolarjev surovin, repro-materiala in opreme. Največ izvažajo v Iran, potem v Zahodno Nemčijo in Belgijo, v zadnjem času pa so Srodrli tudi na sovjetsko tržišče. V eširju si prizadevajo, da izvažajo vedno več izdelkov — pokrival in vse manj sestavnih delov ali celo surovin. Tako visok prihodek je lani ustvarilo 285 delavcev, ki so v poprečju zaslužili 6,250 dinarjev. Vendar pa pri tem poudarjajo, da je višina osebnih prejemkov usklajena s poslovnimi dosežki, niso pa še usklajena rezmerja med delavci. Marsikateri delavec v proizvodnji bi moral zaslužiti več. Tega se bodo lotili letos. Lani so v Šeširju porabili za reprezentanco 27.000 dinarjev, letos bo<|o po predpisih lahko 20 odstotkov manj. Ob dobrih 2 milijonih dolarjev zunanjetrgovinske menjave pa so za vse stroške in dnevnice v tujini porabili 160.000 din. majo težav. Dejavci se namreč dobro zavedajo, kaj se pravi imeti naročilnico za izvoz, saj je njihova proizvodnja že dolgo zastavljena za prodajo na tuje. Zato zanje tudi težave, ki spremljajo prodajo na tuje, niso nič novega. Letos so v Šeširju planirali 100 milijonov celotnega prihodka, katerega tretjino bodo ustvarili z izvozom in sicer tako, da bodo povečali izvoz v Sovjetsko zvezo. Delež izvoza v dežele v razvoju pa bo ostal enak. Tako bodo iztržili na tujem 1,300.000 dolarjev, uvoza pa planirajo za milijon dolarjev. Večji uvoz je potreben zaradi nakupa surovin, ki jih doma nimamo. L. Bogataj Izvoz povečali za več kot trikrat Delovna organizacij« Radovljica, v kateri tink delo in sredstva 748 zanos* od katerih je 90 odstotkov** je po prvih ocenah gospodam lani ugodno posloval«. V m merjavi z letom 1978 so po»V izvoz na tuje kar za tri in polh na konvertibilna tržišča pakr desetkrat. Ugodno je hi* •> merje izvoza. Na zahodni trk so prodali 43, na vzhodna 3h dežele v razvoju 19 odstotke« delkov prodanih na tuje. Letošnji gospodarski plan. t, bodo potrdili na zborih deli«? predvideva povečanje izvoa > 50 odstotkov, čeprav računaju bo najbrž presežek h Letošnji plan je hkrati tust bilizacijski plan, za katena glavno načelo povečanje ds» ka, ne pa zniževanje oseba«t tiodkov. O vseh ukrep« stabilizacijo pa bodo sprep* hkrati z oceno zaključne« čuna za leto 1979. Vsaka razstava ni sejei Izvršni odbor medobčinske Gospodarske zion ce za Gorenjsko predlaga, naj organi slom Gospodarske zbornice nadaljujejo s kategm cijo sejmov, se dogovorijo za delitev dela področij med sejmi in določijo merila, katettf reditve imajo lahko sejemski značaj — Pofy gradnji v Savskem logu Čeprav je v tovarni Šešir med zaposlenimi kar 85 odstotkov žensk, imajo bolniških izostankov le 2,87 odstotka. Odstotek se iz leta v leto manjša. Taksen uspeh so dosegli tako, da delavci na sindikalnih skupinah obravnavajo izostanke z dela in sami razčistijo, zakaj je kdo manjkal. Pa tudi vodja proizvodnje se mora ob vsakem izostanku z dela pogovoriti z delavcem. Prav tako se morajo na sindikalni skupini pogovoriti o vseh težavah, ki nastajajo v proizvodnji ali v odnosih, saj je znano, da so razne težave pogosto vzrok boleznim, Čeprav z zdrav • jem nimajo nič skupnega. Problem, s katerim se srečujejo in se Se bodo, je sezonska proizvodnja. Prav sedaj delajo vse sobote in včasih tudi po 12 ur, da bodo lahko naredili potrebne količine za izvoz. Vendar pa^ po besedah direktorja Mira Pinteriča, zaradi dela v podaljšanem času ali ob sobotah ni- NA DELOVNEM MESTU Z lepih, velikih temno rjavih ploščic, ki so jih položili v sanitarije v vseh nadstropjih kranjske zavarovalnice, pravkar s cunjo briše belo fugirno maso. Končali so, kajti sodelavec že zapisuje zamujene ure in prevožene kilometre za obračun. Pečarji. Kako težko jih je dobiti, če jih iščeš za dom. Res so redki. Izuče se Se, toda pri tem delu se obdrže le redki. »Kako« da ste se odločili za ta poklic?« povprašam Jožeta, ko je nehal drgniti in ie kritično ogledoval delo svojih rok. »Za krojača so me hoteli dati. Ze vse je bilo domenjeno pri stricu v Preddvoru. Tiste zadnje počitnice sem pa dru- 5emu stricu, tudi v Pred-, voru, pomagal pri pečarakih delih. In ko sva postavila peč ali štedilnik, in obložila kopalnico pri preddvorskem zdravniku, me ni nihče več spravil za krojača. Tako lep se mi je zdel izdelek. Strica pečarja sem potem preprosti, da je pri svojem mojstru Golobu v Tržiču povprašal, če me vzame v uk. Slabo je sicer kazalo, ker je imel takrat že štiri vajence. Pa sem le prišel za petega. 1956. leta sem se izučil, pri Golobu pa sem ostal do IMS. leta. Mojster je imel tudi delavnico, kjer ploščice tudi pečejo. Zanimivo delo. Toda mene je le bolj vleklo ven, na stavbe, k postavljanju kaminov, peči, štedilnikov, oblaganju sten. IMS. leta sem šel v Kamno-seštvo Kranj, ki se je čez nekaj let združilo s komunalo. Jože Arnež — pečar Tako sem zdaj pri kranjskem KOGP.« Dobrih dvajset let je že pečar. Tudi pečarska dela so se spremenila. Zdaj skoraj ni več naročnika, da bi mu postavil peč, štedilnik, kamin. Le oblaganje sten. Tega je največ. Pa se mu zdi, da se bodo ljudje še radi odločali za kamine in peči, če bo energetska kriza hujša. Od kvadratnega metra položenih ploščic so nagrajevani. 3,8 kvadratnih metrov ploščic, klasično, z malto položenih, ali pa 5 metrov nalepljenih, je pri KOGP pečarska norma na delovnik. Priprava stene je zidarsko delo. Ce je slabo pripravljena, se jo s klasičnim polaganjem ploščic še da kako naravnati, če pa je slabo pripravljena za lepljenje, ne morejo nič več pomagati. Pa tudi ploščice niso vedno ravne. Vsaka je drugače kriva: ena v »šalčko«, ena v »gobo«. Potem moraš paziti, da jih enako polagaš, da {e videti čim manj razlike. Ja, ko >i na koncu lahko steno po-oblal... »Kaj menite, zakaj se fantje ne gredo učit za pečarje?« »Ker je preumazano in prena-tančno naše delo. Saj izuče se še, potem pa gredo v tovarne. Računajo na popoldansko delo. Toda premalo so se naučili samo v učni dobi. Šele praksa da dobrega pečarja. In če sla^bo narediš, boš delal le enkrat, dvakrat, pa nikoli več. Je pa res naše delo preslabo plačano. Upoštevati bi morali, da je prav tu vloženega ogromno ročnega dela, ki ga ne moreš zamenjati z nobenim strojem. Vodna tehtnica, pečarska žlica, strojček za rezanje ploščic, svin-čnica, nekaj sekalnih kladiv in omelo za fugiranje je vse orodje. Le roke in znanje. Pa vedno na prepihu, na mrazu. Na tleh klečiš, ob zidu se pripogibaš, roke razjeda malta. In stalno se seliš iz kraja v kraj. Pa ti trgajo pri dnevnicah, pri terenskih dodatkih in če si preveč prizadeven, ti še izplačati ne morejo. Zato se prav nič ne vlečemo za nadure.« »Pa bi se pri vašem delu dalo kaj privarčevati?« »Bi. Pri času. Kolikokrat pridemo na stavbo, ker stranka sitnari, pa še elektrika ni napeljana, ne voda, nič pripravljenega. Naši odgovorni bi morali vedno pred nami pregledati, kdaj res lahko začnemo delati. Potem so tu režijske ure, ki delo hudo podraže. Pa ne bi bilo treba« D. D. Kranj — Problematika dejavnosti Gorenjskega sejma iz Kranja je bila na dnevnem redu seje izvršnega odbora gorenjske medobčinske Gospodarske zbornice. Kranjske sejemske prireditve so se uveljavile doma in na tujem, čeprav je bilo doslej na voljo le 7000 kvadratnih metrov pokritih razstavnih površin m okrog 20.000 kvadratnih metrov ŠJvTnJU1 i- !ftnw jih obiS*e "»d 300.000 ljudi. Vrednost prodaje na sejmu sklenjenih pogodb in dogovorov za naročila presega 2,5 milijarde dinarjev, kar uvršča kranjski sejem na drugo mesto v republiki za ljubljanskim Gospodarskim razstaviščem. Gorenjska sejemska organizacija pripravi vsako leto 6 sejmov, od katerih so štirje specializirani (kmetijski in gozdarski sejem, sejem malega gospodarstva, sejem opreme in sredstev civilne zaščite ter sejem stanovanjske opreme), dva sejma pa sta širokopotrošna (osrednji letni Gorenjski sejem in novoletni sejem). Kranjska sejemska organizacija je dosegla takšne razsežnosti, da je treba razčleniti njen razvoj in dejavnost, ugotoviti smeri, v katere se morajo usmerjati posamezne sejemske prireditve, oblikovati ^položaj sejma v gorenjskem gospodarstvu, uskladiti Gorenjski sejem z drugimi sejmi v republiki in ga vpeti v vse oblike obmejnega in mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Na omenjenih področjih se kažejo nekatere vrzeli, ki hromijo razvoj Gorenjskega sejma in prizadevanja, da bi postal sejem ena od pomembnih gospodarskih dejavnosti, ki se ne sme zoževati le na prodajo, temveč predvsem na sklepanje pogodb o dolgoročnem poslovnem in tehničnem sodelovanju, na izmenjavo izkušenj proizvajalcev, prodajalcev in načrtovalcev ter na izobraževanje. Brez takšnih kvalitet ni prave sejemske prireditve. Ni čudno, da prav zaradi pomanjkanja takšnih oblik dobivajo nekateri seja v marski« prizvok. Gorenjski sejem zadnja k uspešno uveljavlja te kvante* dar so ovire, ki jim samo s* organizacija ne more bn Prepogosto srečujemo nen* siranost gospodarstva u nje na sejmilv kar velja ni najrazličnejša slovenska obfo združenja in turistično nt* stvo. Prav tako se pojavljajo^ da bi nekatere sejme iz Krni) selili (sejem civilne za*čitel\ ie Kranj na tem podirotjV Marsikje že vsako razstavo nujejo v sejem in s tem dvotirnost na račun kvalitete ene in druge i sodbi izvršnega odbori medobčinske Gospodarske , Je sedaj na potezi predvsem i k a zbornica. Nadaljuje in i naj Že začeto kategonzad ter utrdi dogovor o delitvi u. na primer Slovenija ne mon* ščiti treh sejmov z ist Prav tako je treba merila, kdaj lahko nek« dobi značaj sejma lokalnega^ nalnega in širšega značaja. Izvršni odbor gorenjske je prav tako menil, da je i neje opredeliti vsebino kraj radgonskega kmetijskega sejma malega gospodarstva i, bila začeta v Kranju, kjer S uveljavila in dobila med* značaj. Vsi ostali slovemtji enakega značaja so veliko i Z izgradnjo novega objekt skem logu je treba nadalje« škoda razvrednotiti denai Kranj že združuje za to. fazo gradnje pa naj se ko Kako potrebna je kranjski občini in Gorenjski večnamenska diona gradijo v Savskem logu, pove tudi podatek, da ima že v sedanji $tjm 6 kranjskih šol pouk telesne vzgoje, 8 klubov pa na sejmu redno t**l se tudi številne družbenopolitične in zabavne prireditve. Nova hakS rabna tudi zanje, razen tega pa bo omogočala kvalitetnejše ditve. — Foto: F. Perdan DOGOVORIMO SE PETEK, 15. FEBRUARJA 1980 Uk o samoupravi je delo Predstavljamo vam delavce jeseniške železarne, ki so delovali v prvem delavskem svetu tega kolektiva - V pogovoru pred nedavnim so pripovedovali o svojih samoupravljat skih izkušnjah in značilnostih samoupravnega razvoja v železarni Jesenice — Pred dnevi so jeseniški železarji proslavili pomembno obletnico samoupravnega delovanja v svoji delovni organizaciji. Minila so namreč tri desetletja od izvolitve njihovega prvega delavskega sveta, ki je začel opravljati svoje dolžnosti prve dni februarja 1950. leta. Želeli smo izvedeti nekaj o takratnem samoupravnem delovanju železa rjev. Od 87 članov prvega delavskega sveta jih danes dela v železarni le še pet. Obiskali smo jih in jih poprašali. kako se spominjajo svojega članstva v njem pa poznejših samoupravljavskih dolžnosti. Misel na prve izkušnje o samoupravljanju je kljub času, ki ie minil od takrat, še vedno živa v njih. Seveda, ko so jih pridobivali, so bili mlajši; že zato jih zdaj, kot zreli delavci, pojmujejo bolj popolno. Mariskaj zanimivega so povedali! Ivo Arzeniek, podpredsednik poslovodnega odbora železarne: »Ob volitvah v prvi delavski svet sem bil šef valjam na Javorniku. Na ,prvi seji delavskega sveta so me imenovali za tajnika. To dolžnost sem opravljal le krajši čas. Ko smo julija 1950. leta izvolili upravni odbor, sem kot vodilni delavec postal član tega operativnega organa delavskega sveta. Značilnost takratnega samoupravnega delovanja je bila samoiniciativnost, saj smo iskali oblike in metode dela. Kljub nedodelanosti ttema so delavci izredno ustvar-Ino uresničevali sklepe in navodila moupravnih organov. Za celotno mlovanje tovarne sta podrobno skrbela delavski svet in upravni odbor, ker ni bilo kakšnih pomožnih organov. Odgovornost članov delavskega sveta je bila zaradi obravnave Iroke problematike in izključno ijihove pristojnosti odločanja ta-at večja kot danes. Pot preobrazbe in graditve celot-lega sistema samoupravljanja je izredno zanimiva. Sele 1954. leta smo v železarni imenovali prvo komisijo pri delavskem svetu; pregledovala in preučevala je poslovni obračun. Štiri leta pozneje je imel delavski svet tri komisije, 1960. leta, ko je železarna imela 4 ekonomske in eno upravno enoto s svojimi delavskimi sveti, pa so v vsakem delovale po štiri komisije. Danes je delo delavskih svetov precej sistematsko. Mislim pa, da bi glede na število sodelujočih delavcev moral biti učinek dela samoupravnih organov še boljši« »Najprej sem bil asistent v marti-narni. potem obratovodja elektro peči in šef oddelka tehnične kontrole, od 1969. leta pa opravljam sedanja opravila. Po izvolitvi prvega delavskega sveta smo hoteli ustvariti vzdušje dobrega gospodarjenja. Takrat sem vodil delo obrata elektro peči. ki je zaradi pomanjkanja energije največkrat delal ponoči in ob nedeljah ter praznikih Kljub težavnim delovnim razmeram in številnim akcijam za obnovo porušenih Jesenic smo se na zasedanja delavskega sveta vedno skrbno pripravili. V obratu ie bilo le okrog 90 delavcev in smo lahko kar med delom obravnavali posamezne probleme ter se dogovarjali o uresničevanju sklepov. Naloge člana delavskega sveta sem zavestno opravljal. Prijetno mi je bilo. da so mi jih zaupali, še bolj Ka, da so me sodelavci upoštevali, lislim, da je bilo takrat med delavci več sodelovanja in medsebojne pomoči kot danes. Težave so nas združevale, to pa je omogočalo dobro delo. Član delavskega sveta sem bil le prvo mandatno obdobje. Pozneje sem v samoupravnih organih sodeloval kot obratovodja. Več let sem bil tudi predsednik. Društva inženirjev in tehnikov.« Jože Novak, vodja oddelka za razvoj proizvodov in servisno dejavnost: Alojz Likovič, vodja tehnološke priprave proizvodnje v TOZD Valjarna bluming-stekel: »V železarni sem začel delati 1939. leta kot rezalec navojev v cevarni. Od 1947. do 1966. leta, ko so ta obrat ukinili, sem bil delovodja v njem. Potem sem bil referent v pripravi dela za valjamo bluming-štekel, kjer opravljam sedanje delo že dve leti. Volitev prvega delavskega sveta se dobro spominjam, posebno pa govora takratnega predsednika sindikata Verdnika na zboru delegatov o pomenu tega dejanja in začetkih samoupravljanja v domovini. Štel sem si v veliko čast, da so mi zaupali dolžnost člana v prvem samoupravnem organu železarne. Opravljal sem jo več let zapored, bil pa sem tudi član upravnega odbora in član izvršnega odbora sindikata. Danes sem predsednik delavskega sveta naše temeljne organizacije. Razlika med današnjim in takratnim delovanjem samoupravnih organov je velika. Opazna je predvsem v načinu obveščanja, razpravljanja in odločanja o posameznih vprašanjih. Na začetku, na primer, je bilo delo organizirano po brigadah; v njih smo se pogovarjali o vsem pomembnem. Pozneje je razprava prek samoupravnih delovnih skupin vnesla novo kvaliteto v odločanje delavcev. Današnji delegati so že vajeni uporabljati informacije. To potrjujejo naši delavci na sejah samoupravnih organov. Večina nas tja prihaja s prebranim in popisanim Zelezarjem, ki nas obvešča o vsem. V železarni smo samoupravljanje dvignili na visoko raven. Seveda, vsega smo se naučili z delom!« Jože Ulčar, glavni koordinator dela v TOZD Jeklarna: »V prvem delavskem svetu nas je bilo devet jeklarjev. Bil sem topilniški fiomočnik v elektro jeklarni oh vo-itvah vanj. Izvolitev ni bila kar tako. pomenila je veliko in zahtevala vsestransko aktivnost. Kot borci smo bili pripravljeni narediti vse. Priprave na volitve in začetno delovanje delavske samo- uprave sta nasploh potekala pod vplivom generacije, ki je izšla iz vojne, v domovini pa je vladalo posebno vzdušje tudi zaradi pritiskov velesil. Na sejah, ki so bile vse v prostem času, ni manjkalo nikogar. Na dnevnem redu so bila vsa aktualna vprašanja, katera so člani delavskega sveta obravnavali z velikim zanimanjem. Pripadnost kolektivu je bila velika, čeprav so bile delovne in življenjske razmere zelo težke. Nismo imeli dovolj materialov za proizvodnjo, primanjkovalo je hrane, pa vendar smo dosegali velike uspehe. Eden najbolj prijetnih trenutkov ob začetku upravljanja delavcev s tovarno je bil prav gotovo zagon nove valjarne debele pločevine na Javorniku jeseni 1950. leta, ki smo jo naredili izključno z lastnimi močmi. Bilo je potrebnih veliko naporov za dosego tega, kar imamo danes. Zal pa je zaradi visoke življenjske ravni med nami vse preveč lagodnosti in neodgovornega odnosa do skupnih problemov. Danes dela delavski vset železarne, katerega predsednik sem, dokaj dobro. Prav takšno je delo delavskih svetov temeljnih organizacij. Bolj kot doslej pa bi k odločanju o pomembnih vprašanjih morali pritegniti mlade, ki jih je v železarni prek dva tisoč. Morali jim bomo zaupati dolžnosti, ki jih opravljamo starejši.« Jože Vilman, vodja proizvod nje v TOZD Valjarna debele pločevine na Javorniku: »Zame je bila izvolitev v prvi delavski svet dokaz, da delavci zaupajo v moje delo in družbenopolitično aktivnost. Pred izvolitvijo sem bil od 1946. leta inštruktor v takratni metaluršk šoli. Od 1950. leta sem deset let opravljal delo asistenta v obratu Jeklovlek, potlej pa sem bil ves čas v valjarni na Javorniku. Ker na začetku člani delavskega sveta nismo imeli niti navodil niti izkušenj za delo, nam je bila potrebna zagnanost in odločnost. Pripravljeni smo se bili spoprijeti z vsemi problemi.Tudi sam sem bil kot mlad delavec brez izkušenj. Upošteval sem nasvete drugih in naloge samoupravljavca izpolnjeval po svojih sposobnostih. Pozneje sem bil član upravnega odbora, zdaj pa sem član delavskega sveta naše temeljne organizacije. Danes imajo samoupravni organi oporo za svoje delovanje v zakonu o združenem delu. Niti delavskemu svetu niti drugim organom ni treba razmišljati o pristojnostih. Zavzemati se morajo le za uresničevanje nalog. Če bi bila pripravljenost posameznikov za to zadostna, ne bi bilo težav s sklepčnostjo delegacij za samoupravne interesne skupnosti, ne bi prihajalo do raznih problemov v samoupravnem delovanju. Mislim, da bi sleherni delavec moral delovati na kateremkoli področju. Tako ne bi bilo preobremenitev nekaterih delavcev z dolžnostmi in neizpolnjenih nalog. Razmere v današnjem času prav gotovo zahtevajo veliko skupnega prizadevanja pri uresničevanju tako proizvodnih kof samoupravnih obvez« & Saje Nekaj odgovorov na pripombe in vprašanja iz javnih razprav o osnutku resolucije v KS Javna razprava o osnutku resolucije za letošnje leto v krajevnih skupnostih je pokazala, da imajo krajevne skupnosti veliko predvsem komunalnih problemov, več vprašanj pa se je tikalo dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, upravnih organov in organizacij združenega dela. Samoupravna komunalna interesna skupnost — Rekonstrukcija ceste Kranj — Podreča je v programu ukrepov na cestnih odsekih v občini Kranj za obdobje 1979-1985 v letu 1983. — Povezava K S Mavčiče s Kranjem bo možna po novi Zasavski cesti, katere gradnja je predvidena za leto 1981. Začasno bo promet Ereusmerjen na magistralno cesto jubljana —Kranj. — Letos bo izdelana študija, na podlagi katere naj bi se prizadete Krajevne skupnosti odločile, ali naj bi bil leseni most čez Kokro v bodoče namenjen motornemu prometu ali samo pešcem. Dotlej bo most odprt le za pešce. — Će bo dovolj sredstev, se bo rekonstrukcija ceste Besnica — Nemil je—Podblica oz. Kranj —Besnica začela že letos, sicer pa šele v prihodnjem letu. — Razsvetljava brvi preko Trži-ške Bistrice v KS Podbrezje bo urejena v najkrajšem času. Vzdrževanje obvozne poti za traktorje na cesti Bistrica -Trnovec pa v tem obdobju ni mogoče, saj ni dobiti sejanega gramoza za posipanje. — Rekonstrukcija Zasavske ceste je po programu predvidena v letu 1981, do tedaj pa bi bil promet usmerjen po magistralni cesti Ljubljana—Kranj. SkIS si prizadeva, da bi potrebna sredstva zagotovila že letos, tako da bi bila cesta dokončana istočasno z novim mostom čez Savo. — Ureditev avtobusnih postajališč: Alpetour, TOZD Potniški Po zimskih počitnicah promet bo za obdobje 1981-1985 pripravil program ureditve mestnega in primestnega prometa -».a občino Kranj. — Skupščini SKIS se predlaga, da se rekonstrukcija ceste Čirče — Trboje uvrsti v program za leto 1985, medtem ko za asfaltiranje ceste Trboje —Voklo predvidoma ne bo denarja do leta 1985. Gradnja ceste Gorice — Trstenik —Bašelj je predvidena v letu 1982. Rekonstrukcija ceste Stražišče — Čepulje: naročen je projekt, prednost pri izvedbi pa ho na odseku Javornik — Čepulje. Stanovanjska skupnost Kranj — Z revitalizacijo stanovanj se začenja v letošnjem letu in to na hiši Maistrov trg 12 in Savska loka 2, za kar bodo tudi zagotovljena sredstva. Trditev, da se manjša popravila zavračajo, ne drži. Iz letnih programov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v KS Center je razvidno, da se usmerja tri do štirikrat več sredstev za investicijsko vzdrževanje kot pa se odvaja iz stanarin. Nesporno pa je, da zaradi neorganiziranosti in pasivnosti zborov stanovalcev hiš (hišnih svetov) leži na računu tekočega vzdrževanja precej sredstev. Kmetijsko zemljiška skupnost — Skupnost dotira v hribovitih predelih 80 odstotkov stroškov za agromelioracijska dela: planiranje zemljišč, izdelava dovoznih poti, miniranje skal, kopanje odvodnih kanalov, apnenje zemljišč, gnojenje planinskih pašnikov. Zasebnim kmetovalcem se v hribovitih predelih dotira 0,50 din za kg mineralnih gnojil kupljenih pri KZ. — Zamenjava gozdov v Kompleksu Brdo poteka intenzivno od novembra 1979 dalje in bo predvidoma končana do konca junija 1980. Dinar doma, »avtobusarji« in iznajdljivci pa po svoje I Letos smo v Sloveniji uvedli delie-! ne počitnice, saj so se zimskih radosti najprej naužili šolarji iz ljubljanskih in mariborskih šol, čez štirinajst dni pa še učenci in dijaki ostalih slovenskih osnovnih in srednjih šol. Odločitev je bila vsekakor dvorezen meč s številnimi prednostmi in ugodnostmi na eni strani ter slabostmi in težavami na drugi. Poglejmo najprej po sončni strani. S časovno deljenimi počitnicami nam je vsaj delno uspelo zajeziti preliv našega turističnega dinarja (in dragocenih deviz) v Kaprun, Tatre, Malnitz in druga zimsko-šnortna središča v Italiji, Avstriji, Češki, Nemčiji, Švici. Praksa iz prejšnjih let kaže, da se je tehtnica vedno prevesila na stran tistega, ki zagotavlja manjšo gnečo, krajše vrste pred vlečnicami in sedežnica-mi, daljše proge - ne glede na ceno aranžmaja. Tokrat pa le bil »naval« na slovenskih smučiščih deljen, zato so bile tudi možnosti rekreiranja. znatno večje in sicer drage vstopnice bolj izkoriščene. Zaradi deljenih počitnic smo zagotovili zdravo gibanje na snežnih poljanah večjemu številu šolarjev. Koristi so imeli tudi žičničarji, gostinci in drugi turistični delavci. Gneča se jim je tokrat iz lanskoletnih štirinajst dni razpotegnila na cel mesec in če bi jim bilo še vreme bolj naklonjeno, bi bila številka pod črto še večja. Bolj bodejo v oči pomanjkljivosti in težave, ki jih je povzročila odločitev o izmeničnih počitnicah. Zagodli so jo marsikateri slovenski družini, ki je morala v sili razmer tudi sama deliti načrtovani zimski oddih, v skajnem primeru pa so skupne družinske počitnice celo odpadle. Svoje so si privoščili tudi »avtobusarji«, ki so vztrajali pri ustaljenem voznem redu, ne da bi se prilagodili spremenjenim okoliščinam. Konkretno pa takole: nekatere »šolske« linije so bile v času počitnic na Gorenjskem ukinjene (kot je določeno v voznem redu), istočasno pa so gorenjski dijaki, ki se vozijo v ljubljanske šole, ostali brez običajnih prometnih povezav s Kranjem, Radovljico, Tr- žičem, Škof jo Loko, Jesenicami. Skratka, šolarji so morali spremeniti svoj vsakodnevni režim, loviti zgod; nje »delavske« avtobuse, poskušati srečo z dvignjenim prstom, zmrzova-ti na postajah in podobno. Redki, a zanimivi so bili primeri, ko so v družnah le našli »skupni jezik« za počitnice. Malce iznajdljivosti - posebno, če še pot do opravičila za izostanek ni težka in zapletena — pa je bila rešitev že na dlani. V času zaprtih šolskih vrat na Gorenjskem si je dijak z Radovljice, Jesenic, Kranja .... ki si nabira učenosti v ljubljanskih hramih učenosti omislil »bolezen« (saj je razsajal mumps tudi med odraslimi), v resnici pa skupno z družino, bratom ali dekletom brezskrbno vijugal po smučiščih. Seveda naj ne bo to ideja, za prihodnje leto. Naj bo tako ali drugače. Vsem ne bo mogoče nikdar ustreči, razen če slovenska smučišča ne pripravljajo presenečenja (beri: večjih zmogljivosti). V dani situaciji je bila odločitev o izmeničnih počitnicah edino pravilna. Spremljajoče negativne pojave bo mogoče omejiti, če že ne odstraniti. Zato naj tudi v prihodnje ostane tako, kot so se samoupravno dogovorili šolarji in šolniki. C. Zaplotnik V Podnartu prvi telefoni Podnart - V krajevni skupnosti Podnart je dograjeno telefonsko omrežje. Vasi Podnart, Prezrenje, Češnjica, Dobravica, Rovte, Poljši-ca in Ovsiše so dobile prvih 37 novih telefonskih priključkov. Drugih 90 naročnikov pa bo priključenih na omrežje do julija, ko bodo v Podnartu namestili novo telefonsko centralo za 400 priključkov. Z njo bodo zagotovljeni tudi priključki za Ljubno, ki prav tako načrtuje gradnjo omrežja za vso krajevno skupnost. C. Rozman Industrijski kombinat Kranj objavlja /a potrebe DSSS naslednja prosta dela in naloge: 1 OPRAVLJANJE ELEKTRIKARSK1H DEL — srednje zahtevno — 2 delavca, od tega eden za določen čas (nadomeščanje delavca za čas služenja vojaškega kadrovskega roka) 2 STRUŽENJE — zahtevno 3. OPRAVLJANJE OBRATNOMEHANSKIH DEL — srednje zahtevno Pogoji: Pod 1.: se zahteva srednja strokovna izobrazba elektro smeri in tri leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja tri mesece. Pod 2.: se zahteva 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri in tri leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja tri mesece. Pod 3.: se zahteva 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri in tri leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja tri mesece. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. metalka TOZD Triglav Tržič razpisna komisija, ki jo je imenoval delavski svet TOZD in izvršni odbor sindikata TOZD razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za področje vodenje komerciale Poleg splošnih, z zakoni in družbenimi dogovori določenih ^lrVm,°/aJ° kandidati spolnjevati še naslXJe pogoje?^ * Kil jiiySIi&0?omal?' tehnične ali pravne smeri. - 5 let delovnih izkušenj, - zaželjeno znanje tujega jezika, - da ima organizacijske sposobnosti, ' upravljanja. P°Htične in etične vrlin* ter pozitiven odnos do samo- d^oado^^iie^iP° ujame sonce«, ki sta jo ob letu otroka izdali Slovenska prosvetnr v Celovcu in Mladinska knjiga. S sporazumom do boljših priprav Občinska konferenca ZSMS Kranj bo za naslednje srednjeročno obdobje podpisala samoupravni sporazum o razvijanju prostovoljnega dela v občini z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, interesnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi — Letos na tri republiške in zvezno delovno akcijo Ali ni že preveč čakanja Kranj - Sezona mladinskega prostovoljnega dela se bo pričela Sele čez Štiri mesece, pa vendarle so priprave nanjo že stekle po vsej Sloveniji. Ugodni lanskoletni rezultati so velika obveznost tudi za letošnje manifestacije mladih. Spomnimo se, da se je lani vseh brigadirskih akcij udeležilo preko 43 tisoč mladih iz Slovenije oz. vsak osmi član Zveze socialistične mladine. Samo v naSi republiki so opravili dela v vrednosti 747 milijonov dinarjev. Sest brigad se je odzvalo tudi klicu s potresnega območja v Crni gori. Delež kranjskih mladincev pri vsem tem ni bil majhen. 156 brigadirjev je sodelovalo na republiških in zveznih delovnih akcijah — Derdap. Vlasina in Istra. Ce k temu dodamo še lokalno delovno akcijo v Stražišču in številne enodnevne akcije po posameznih osnovnih organizacijah, dobimo popolno sliko o prispevku brigadirjev iz kranjske občine k odpravljanju razlik med bolj in manj razvitimi predeli v Sloveniji in Jugoslaviji. Priprave na letošnjo sezono mladinskih delovnih akcij — vodi jih Center za MDA pri OK ZSMS Kranj — potekajo že od decembra. V teh dneh se je pričelo evidentiranje brigadirjev in bo predvidoma potekalo do 15. marca, ko naj hi sestavili tudi posamezne brigade. Pri tem se bodo skušali čimbolj približati predpisani sestavi v družbenem dogovoru in zagotoviti predvsem večje število brigadirk (25 odstotkov) in študentov (Lani jih je na vseh akcijah sodelovalo vsega'pet'.). Kranjčani bodo letos »šolo samoupravljanja« opravljali na treh re- publiških — Posočje, Brkini. Slovenske gorice — in eni zvezni delovni akciji. Center za MDA pri kranjski občinski konferenci bo tokrat tudi organizator brigade šestih bratskih mest — Bitole. Hercegnovega, Osijeka. Kranja, Zemuna in Banja Luke — ki bo urejala cesto in telefonsko omrežje v Posočju. Tod bo preživljalo počitnice s samokolnico in krampom tudi 40 pionirjev iz Škofje Loke, Tržiča in Kranja, združenih v pionirsko brigado dr. France Prešeren. Za »ogrevanje« pripravljajo Kranjčani še dve lokalni akciji: prvo v Olševku, kjer bo 6. julija srečanje borcev domicilne enote vojske državne varnosti Kranj, in drugo v Bobovku, kjer naj hi pričeli z urejanjem rekreacijsko-turističnega centra ob Ćukovi jami. Čez 30 delovnih akcij obljubljajo še mladi v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Ze vrsto let so priprave brigadirjev za lokalne, republiške in zvezne delovne akcije vse pretežko breme za proračun občinske mladinske organizacije. Iz zagat so mladim doslej često pomagale delovne organizacije v obliki pokroviteljstva. Letos so na občinski konferenci' k reševanju tega problema pristopili načrtno. S samoupravnim sporazumom o razvijanju prostovoljnega dela v kranjski občini, ki naj bi ga za naslednje srednjeročno obdobje podpisale družbenopolitične organizacije, interesne skupnosti, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, bodo zagotovili finančna sredstva za še uspešnejšo pripravo brigad in s tem za boljše rezultate na akcijah. C. Zaplotnik V teh dneh nekateri, ki smo doživljali vojno ali celo občutili njene grozote, ponovno obujamo spomine na tiste težke dni okupacije. Dodatna zaslišanja prič proti zločincu in krvoloku ter šefu jeseniškega Gestapa Clementu Druschke-ju, to pot s strani nemških pravosodnih organov, so odprla stare rane. Čas mineva in bo že 35 let. kar je jugoslovanska vojska uničila ali pregnala preko meje nemške zavojevalce, s katerimi so pobegnili tudi domači izdajalci. Ali ni to povod za resen opomin in premislek nam, ki smo dolžni narediti obračun zločinov, ki so jih naredili okupatorji in njihovi pomagači iz vrst naših domačinov? V decembru 1973 je Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Jesenice zahteval uvedbo kazenskega postopka zoper pripadnike jeseniškega gestapa in njegove pomagače. Zahteva je bila podprta z večkratnimi protesti borcev, inter-nirancev, bivših zapornikov in ostalih članov Združenj borcev NOV. V zahtevku je bilo obrazloženo dovolj dejanj, ki so bremenila zločince. Za nekatere nismo vedeli krajev sedanjega bivališča, za večino pa so nam bili kraji sedanjega bivanja znani. Neznan nam je bil kraj bivališča glavnega krivca Clementa D rusehkeja. bil tisti, ki in na Gestapovski aparat je je odločal o vsem, kar se je med okupacijo dogajalo. S podatki so mu stregli domači izdajalci. Izvajal je aretacije pripadnikov narodnoosvobodilnega 'gibanja. zasliševal mučil je aretirance v zaporih Jesenicah, v Begunjah in drugod, odločal je, koga naj se pošlje v koncentracijsko, delovno ali drugo taborišče, odločal je o usodi talcev., pripravljal spiske koga naj se ustreli in celo sodeloval pri streljanju talcev, pripravljal je predloge o zaplembi premoženja zaprtih, zasledoval partizanske skupine in posamezne partizane, ubijal borce borbenih in zalednih enot. Tako je bilo v Srbijo pregnanih že leta 1941 ca. 600 oseb, pregnal je v Nemčijo v razna kazenska taborišča 400 sorodnikov partizanov, ustrelje nih je bilo 127 talcev, v končen- Ob 15-letnici folklorne skupine SAVA Od viniške do šumadijske Kakih šestdeset deklet in fantov se je zvečer v avli stražiške osnovne šole pripravljalo na vaje. Malce nenavaden prizor za slučajnega opazovalca. Kljub zimi zunaj so tu v kratkih hlačah, kratkih rokavih. Kajti, ko bodo zaplesali, bo hitro vroče. Danes bodo vadili najprej šumadijske. Še nekaj krogov stečejo okrog stebrov in že se oglasi muzika. Naenkrat so tu dekleta in fantje v urejenih skupinah, roke prepletene zadaj, noge se prestopajo po taktih kola. Obenem se oglasi pesem: »Dodji Mile u naš kraj, pa da vidiš Sta je raj . . .« Pilijo in pilijo. Celih pet let so nastajali ti šumadijski spleti. Najprej v glavi njihovega umetniškega vodje Andreja Košiča, potem na vajah. Za njihov jubilej, danes zvečer, jih bodo prvič zaplesali svojim Sav-čanorn. Tudi splet primorskih plesov pripravljajo na novo. Ti so mehki, nežni, kot bi valovalo morje. Taka je melodija in rame se morajo počasi dvigati in počasi padati, kot valovi... Spet je prehitro in spet morajo pričeti znova. Počasi, z občutkom . . . Vse nekaj drugega so kot poskočni gorenjski plesi ali zanosni šumadijski. Potem le steče ... Pred petnajstimi leti so začeli z belokranjskimi plesi. Morda zato, ker je bilo takrat v Savi precej mladih Belokranjcev, ki so morali po svetu in jih je zaneslo tudi v kranjsko Savo. Znali so plesati in peti in tožilo se jim ie po njihovi topli deželici vina in belin brez, po Kolpi. Kiro Deskovski je bil takrat njihov umetniški vodja. Februarja 1966 pa je skupino vzel v roke Maroltovec Andrej Košič. Tedaj so začeli pospešeno vaditi. Za 1. maj 1966 so prvič nastopili pred Savčani v kranjskem sindikalnem domu: šest parov in harmonikar. 25. maja so že gostovali v Nišu. Jeseni istega leta je vse kazalo, da bo savska folklorna skupina razpadla. Bilo jih je premalo. Potem so se odprli in prišli so mladi iz vseh kranjskih kolektivov: od skladiščnega delavca do diplomanta z akademije. Vaje so bile zdaj po dvakrat na teden. Čez nekaj let so imeli že dve skupini: starejšo in mlajšo. Zdaj že tretje leto pleše tudi tretja skupina, pet let pa že pionirska. Deset let je z njimi tamburaški orkester Bisernica KUD Janko Krmelj iz Reteč; deset fantov imajo v instrumentalni sekciji in da je program popoln, je tu še savski oktet. Kajti Slovenci smo šele potem ple- Tole bo treba ponoviti, je ob vsaki napaki, ki jo ugotovi, neizprosen njihov umetniAkf vodja Andrej Košič. Le vaditi, vaditi; da bo nastop kvaliteten . . . - Foto: 1i. Dolenc - predvsem pevci in salci. Zdaj jih je dovolj. Šestdeset plesalcev je v vseh treh skupinah, 60 pri pionirjih. Vendar pa je, da se plesalec oblikuje za celoten program, potrebno kar dve leti. Hitro se menjajo. Kajti folklora niso samo lepi kostumi, veseli plesi, navdušena publika. Folklora je garanje. Le redki vzdrže. So pa v savski skupini tudi taki, ki so vzdržali po deset, dvanajst let. Drži jih tu ljubezen do plesa, pesmi, ki jim polni življenje. Prav tako njihovega umetniškega vodjo Andreja Koftiča. Šest let je plesal pri Maroltovi skupini in še danes rad zapleše pri njih. Koliko večerov je bilo treba žrtvovati, da je mlade plesalce naučil vseh gorenjskih plesov, belokranjskih, prekmurskih, rezijskih, dalmatinskih in zdaj šumadijskih! V njihovem spletu manjkajo le še koroški in štajerski. Pa makedonski. Ti bodo na programu v naslednjih petih letih. Predvsem pa se morajo posvetiti kvaliteti. Nekaj nagrad so že dobili; skupina in posamezniki. Velike in male Prešernove plakete. Toda najvišje priznanje za njihovo delo je neuradno priznanje domačih strokovnjakov, glasbenih narodopiscev, sekcije akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki so savsko folkloro uvrstili v prvo slovensko folklorno ligo — k Maroltu, Rožancu, Emoni, Šaleški skupini iz Velenja, mariborskemu Študentu in tržaški skupini S tu ledi... Veliko so gostovali doma in po svetu. Jugoslovanska folklora je prav zaradi svoje pestrosti, ki izhaja iz različnih narodnosti, tako bogata in barvita, da je res občudovanja vredna in zunaj zelo spoštovana. Skušajo j t slediti. Bogat program imajo že naštudiran. Zdaj bodo gradili na kvaliteti. Da sploh obstajajo, pa se imajo največ zahvaliti tovarni Sava, ki je od prvega dne, ko so mladi omenili, da bi radi imeli svojo folklorno skupino, imela vedno razumevanje zanje. Od gumba do škornjev, vse plačuje tovarna. Pravkar so dobili nove kostume za šumadijske plese. V Beogradu so jih delali mojstri za narodne noše. Prava paša za oči so. Sicer pa, saj jih boste kmalu lahko videli zaplesati... Za svojo petnajstletnico i se bodo še posebej potrudili. D.Dolenc tracijskih taboriščih je bilo M77 oseb. skozi zapore je šlo 1718 oseb, v delovna taborišča je bilo poslanih 265 oseb. iz koncentracijskih taborišč se ni vrnilo 90 oseb, pripadniki Črne roke organizirane po gestapu so ubili 9 oseb in v štiriletni vojni je samo na našem območju padlo 140 partizanov. To je samo nekaj grobih podatkov, ki kažejo, kako velika krivda leži na ljudeh, ki so te zločine zagrešili. Takoj po vojni so bili nekateri od krivcev proglašeni za vojne zločince. Njihova imena širši javnosti niso bila znana. Zločine smo takrat prijavljali posebni Komisiji za ugotavljanje zločinov. To gradivo bi nam bilo sedaj še kako potrebno. Težko je danes komurkoli očitati, da nismo storili vsega kar bi morali. Borili smo se z začetnimi gospodarskimi težavami, obnavaljali smo porušeno domovino, borili smo se proti zunanjim in notranjim sovražnikom; tudi zločinci so se poskrili, v kolikor jih niso vpregle v svoj voz razne nam sovražne obveščevalne službe. Verjetno pa je sedaj le še čas, saj v ZRN niso ukinili zakona o preganjanju vojnih zločinov. Preveč krvi naših zavednih ljudi revolucije in borcev partizanov je preteklo in preveč je bilo mučenja in maltretiranja, da bi smeli to pozabiti. Tudi Jože Vidic je v svojih knjigah Beg z morišča. Zločin pri Lenartu, Po sledovih črne roke in Sedem krst za Ronkarjevo družino odkril precejšnje število zločinov, ki še do danes niso bili kaznovani. Res je tu še precej dela za naše preiskovalne in sodne organe, toda najbrž bo kdo drug to nalogo težko opravil. Tu so še priče, ki pa jim spomin že peša in seveda borčevske or- <* ganizacije, ki so pripravljene pomagati po svojih močeh. Ob zadnjih zaslišanjih po nemških pravosodnih organih smo mogoče nudili premalo pomoči. Mogoče je prišlo do neenotnih izjav. Pred dvema letoma smo zvedeli, kje živi glavni zločinec Druschke. Nekaterim posameznikom celo ni bilo všeč, da ga je odkril nekdanji zapornik in partizan Koritnik, ki sicer živi sedaj v Italiji in mu je prav ta okolnost omogočila, da je bil Druschke odkrit. Znano nam je, da so zločinci v Nemčiji dobili le nizke kazni. Ob tem se seveda sprašujemo, mar mučenje in maltretiranje do smrti, preganjanje zavednih Slovencev in jemanje svobode tolikim ljudem, ni zločin? Zelo me moti, da se tak zločinec kot je Druschke, še svobodno sprehaja po Heidelbergu in še celo opravlja svojo obrt. Kje so naši protesti zoper tak postopek? Ne vem, če smo dovolj izkoristili vse možnosti — tudi diplomatske, da bi razkrinkali to zločinsko dejavnost. Mogoče zelo malo ljudi v Heidelbergu ve, kaj je bil njihov meščan. Mogoče so tudi naše družbenopolitične organizacije dolžne reči kaj več. Najbrž je absurd, da bo kot priča pri sojenju nastopil njegov pajdaš in naš domačin Andrej Noč. Ne vem, če smo uporabili vse dostopno gradivo naših medvojnih obveščevalcev.. Tu je še Institut za zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe v Ljubljani. Njegovi strokovnjaki so že pregledali nekatere arhiv? \\ zemstvu. Še sam Simon V/iesentkj dokumentacijskega centra * naju. nam je v tem primeru pt* na pomoč. On nas je tudi svojem predavanju v Ljul pojem vojnega zločinca. 0« lja termin nacistični zločinec pravi: »Tako masovno ga je izvajal gestapovski ap% vseh okupiranih deželah. w( ostati nekaznovano. Ce d% toliko letih mislimo, da se «* < odpovedati vsem tem proca* iskanju morilcev iz vzgojna j, gov. vemo. da je vrednost 1 mrtvih zelo močno razvredn% molčimo, da je naše a% morilcem prav in smrt mifij^ bila nesmiselna.« Prepričan sem, da bodo iskovalni organi in sodni t našli poti in možnosti za t} nadaljevanje postopka, ki m začet pred leti. Sevedi 3 moramo zavedati, da bo pof manj in moramo prav zarati nekoliko pohiteti in odlofet katere manj nujne zadeve. Nastaja pa seveda ob ta.^ vprašanje. Kaj in kako i m Kako sedaj naprej? OstaloatW večina zločincev, proti kat«* stopka nismo še niti uvedli (k nam še zločinci, ki jih je VViesenthal in živijo v drugje. O njihovih zločina še nimamo zbranega dovolj k Za nekatere bi lahko hitjS^ gradivo. Tudi naslovi nam dobro znani, saj živijojj kilometrov stran od naš*! so ljudje, ki so glavni stapovcev in Če ne bi pomoči gestapu, bi naših domačinov še Živel, tj njihova trupla ležijo daleč X nemških taboriščih. To so Andrej Noč, Alojii Martin Metelko, Anton V«k Vilman in drugi. Vilman jtjjl celo uveljavljal pri nas L pravice in denar za mačijo je romal v Avstrijo." vsi naši državljani in pravico in dolžnost, da njihovo kaznovanje in u» y dovolj dokazov. S sosednjo?" se odnosi popravljajo innajLT povoda, da bi nam jih nt!g Najbrž je to eno od vpr je potrebno načeti ob imamo z našo severno sosed^' Naša dolžnost je, da pr™ vse mere in ukrepe, ki gočili, da bodo ti zločinci i za svoje zločine. Ako možno, smo dolžni vsem i trpeli, pojasniti, kje so vzroki. Znano nam" je, da je zanska vojska priznana T vezniška in zločini, storjonj^ tizani. so na vsak naeui j* dejanje. Seveda pa so tu t\k nad civilnim prebivalstvom Pogrešam pa seveda uj formacijo naših sodnih kako zadeve potekajo in b težave. Mogoče pa bo potrebno široko javno poziv vsem, ki so bih ^ okupacije na kakršenkoli tj zadeti. Navsezadnje je potreb^ v to, da tu ne gre za nikakrsj^' vanje s strani kogarkoli, za pravično kaznovanje. Predoslje in partizi V soboto-, 2. februarja 1980, je bila javna radijska oddaja: Koncert iz naših krajev. Oddaja je bila posneta V Predosljah nad Kranjem. Kar prijetno jo je bilo poslušati — verjetno so jo poslušali tudi naši zdomci v tujini. Med naštevanjem znamenitosti kraja, je predstavnik Predoselj med drugim razlagal, da so partizani med vojno hoteli požgati kulturni dom, o jim to ni uspelo, ker so belogardisti ta preprečili in nato celo v okolici zgradili bunkerje. Po vojni pa da se je spet razvilo kulturno življenje v obnovljenem domu. Tako podajanje znamenitosti v eter je za mlajšo generacijo pomanjkljivo. Zakaj gre? Res je, da besedo partizani s pridom uporabljamo v vsakdanjem življenju in govoru; tudi druge izraze uporabljamo kot: hostarji, gošarji (goščar-ji), gmajnarji, po navadi tako kakor v narečju izgovarjamo besedo gozd. Nemci so imenovali Banditen. našim krajem pa Banditenland. Pravilno pa je imenovati borci Na rodno osvobodilne vojske ali krajše NOV. V resnici so po vojskovanja tudi bili. f>> danju Avnoja je kot NOV znana tudi pri velesilah, jevi pomagači pa so * belogardisti, belčki in švabobranci pa je bi čeno izbrano, saj je poslanstvo braniti Narodno osvobodiln Niso torej va kulture in kulturnik Narodno osvobodilno pak so jih spreminjati r venske kulture takrat bilo. Prvo okupatorja* bilo: z veliko »radirko* slovenska krajevna nadomestiti z ne Predoslje. Se celo prekrščevali. kot prit SCHWARZ FINGER roki ali na nogi!), zgodovini dobi mesni. ne tisto mesto, ki mu Mlajše generacije ma vilno seznanjene tudi o reh — posebej pa št javne nastope in s< Stane PfTEK, 15 FEBRUARJA 1980 Na krvavških smučiščih .9.STRAN O že sedaj rekorden obisk KRVAVEC - Zimsko-Športni rekreativni center RTC Krvavec in njegova smučišča so od začetka obratovanja pa do danes sprejela nad 120.000 smučarjev. Obisk od začetka obratovanja, 15. novembra, je I ie sedaj presegel vsa pričakovanja, saj doslej v zimski sezoni še nikoli ni bilo toliko obiskovalcev. Nad tem pa se bo treba zamisliti, ko bo šlo za nove naložbe pri izgradnji žičnic in gostinskih objektov. Na Krvavcu se smuča staro in mlado. Nekaj oddiha je ta petintri-desetčlanski kolektiv imel le sredi decembra in po novoletnih praznikih. Prva dva vikenda sta bila namreč nevozna. Vendar takrat delavci RTC niso počivali. Urejevali so smučišča, teptalne stroje in sistem žičnic. Res je bila v vrstah pri žičnicah čakalna doba daljša, a se je tudi to uredilo; posebno še, ko je biia rekonstruirana trinajst let stara žičnica do Doma. Ta je povečala zmogljivost na 900 oseb na uro od prejšnjih 500. Za dnevno karto na Krvavcu je treba odšteti 150 dinarjev in za popoldansko 100. V RTC so izračunali, da je popreček prodanih kart na dan 90 dinarjev. Ta popreček pa bi morali dvigniti na 150 dinarjev. Toda pri tem bi se dnevna karta morala povečati na 200 dinarjev, to pa je za žep smučarja preveč. »Več dela je bilo v tej sezoni Eri popravilu stare žičnice do 'oma. Na zahtevo Zavoda za raziskavo materiala smo morali na njej zamenjati vrvi, sedeže in kolesa. Na novo smo morali zabetonirati tudi nekaj nosilnih stebrov. Takrat se je delalo v snegu in mrazu tudi od 12 do 14 ur na dan. Delovni pogoji delavcev so bili res slabi,« pravi direktor RTC, Franjo Kreačič. »Si-cer pa so nafta smučišča dobro urejena. Na voljo imamo šest T fa zahtevo Zavoda za raziskavo materiala so na Krvavcu morali sa-irati trinajst let staro žičnico, ki pelje do Doma. Od prejšnjih 400 oseb na ro prenovljena žičnica sedaj popelje do Doma 900 smučarjev na uro. teptalnih strojev, med njimi so trije precej izrabjeni. Potrebno bo obnoviti strojni park. Tudi v gostinski ponudbi se je nekaj premaknilo. Na Gospincu smo postavili brunarico in jo dali v najem. Smučarjem tu strežejo na smučeh.« Franjo Kreačič, direktor RTC Kr vavec KRVAVŠKI SREDNJEROČNI PROGRAM Ze za prihodnjo sezono na Krvavcu načrtujejo, da bo končana žičnica na Zvoh. V tem srednjeročnem programu imajo v načrtu, da bi 80 hektarom smučišč dodali še 40 novih. Treba bo odpreti smučišča na Dolgih njivah, Kalških grebenih in še kje. Tako bi se s temi pridobitvami na dan smučalo kar 10.000 do 12.000 smučarjev. Na teh 80 hektarjih pa sedaj lahko smuča do 4500 smučarjev. Predvidevajo, da bi za 37 milijonov dinarjev sedanjim enajstim žičnicam dodali še sedem novih. Toda sami ne bodo zmogli te naložbe. Začeli bodo namreč graditi cesto od Ambroža, nov hotel v Gradu in sodobno samopostrežno restavracijo. Zavedati se je treba da Krvavec ni samo »kranjski«. Za boljšo gostinsko ponudbo je RTC na Krvavcu postavil brunarico. Smučajo tudi Ljubljančani, Ločani, KamniČani, Domžalčani in drugi. Res je sicer, da za razvoj Krvavca združuje sredstva petinšestdeset delovnih* organizacij, vendar gre vse prepočasi. Problem je tudi cesta. Kaj lahko se zgodi, da omaga gondolska žičnica. Čimprej bo treba pristopiti k izgradnji ceste, ki bo peljala prek Ambroža na Krvavec. Tega se zaveda tudi RTV Ljubljana, saj bo na Krvavcu gradila novi TV stolp in nov objekt za potrebe televizije. Cesto naj bi gradili s finančno pomočjo delavci RTC in sicer od Ambroža do vrha. DOM JE POTREBEN PREOBLEKE Gostinska ponudba na Krvavcu šepa že od samega začetka. Dela le planinska postojanka, Brunarica in in Dom, to pa je premalo. »Dom bi bil potreben temeljite obnove,« pravi upravnik Marjan Perko. »Medtem ko je novi del Ae nekako, pa je stari tako dotrajan, da ga komaj še lahko uporabljamo. V ta del namreč tako piha, da ga niti ogreti ne moremo. Za preobleko in popravilo bi potrebovali pol miljarde dinarjev. Zanimanje za Krvavec je vse večje. In Dom je že premajhen, da bi lahko v času zimske smuke sprejel vse tiste, ki bi radi za dalj časa ostali na Krvavcu.« Tudi za ta Dom bo potrebna širša družbena podpora. Na Krvavcu je dovolj možnosti za odpiranje novih smučišč in za pestrejšo gostinsko ponudbo. Toda tega ne bo zmogel sam delovni kolektiv. Ce hočemo smučati, in smučamo vsi, potem bomo morali poskrbeti, da bomo lahko kvalitetno smučali in imeli kvalitetno gostinsko ponudbo. Dokler pa ne bo tako, bomo še vedno odhajali smučat v tujino. „ „ J D. Humer Foto: F. Perdan Marjan Perko, upravnik Doma na Krvavcu Uranska cesta« skozi Poljansko dolino etos od Zminca do Gabrka r Brez zapletov in problemov so predlani in lani v škofjeloški občini potegnili traso, uredili zemljiško-pravne zadeve, odkupili zemljišča in jeseni začeli graditi oziroma obnavljati cesto skozi Poljansko dolino. Buldožerji so zapeli pri Gorenji vasi in Gabrku in tam nastajajo prvi obrisi bodoče dvopasovnice, ki bi morala biti zgrajena do odprtja rudnika v Žirovksem vrhu v drugi polovici leta 1981, vendar sedaj že vse kaže, da se bo-grad-nja zavlekla daleč v naslednje srednjeročno obdobje. Letos bodo namreč zgradili prvi del od Zminca do Gabrka, prihodnje leto od Gabrka do Visokega in naslednje leto od Visokega do Gorenje vasi. Potem pa ostane Se najzahtevnejši del - obvoznica mesta Škofje Loke. Vodja gradbišča dipl. ing. Bojan Brecelj Čeprav največkrat govorimo o no-ceati in jo tudi imenujemo iranska cesta«, gre pravzaprav za tonstrukcijo stare ceste, saj bodo - njej odpravljena le ozka grla in najhujši ovinki, sicer pa bodo razširili staro traso. Predvsem pa velja omeniti, da se bo cesta izognila naseljem. „ Obnova se bo začela pred Zimin-cem, pri mostu za Bodovlje. Tam se 'bo takoj odcepila od sedanje ceste in tw speljana za vasjo Zminec, potem se bo pred Sravnarjem priključila stari trasi vse do Dolgih travnikov. Tam bo zavila proti Sori in čez most in bo tekla za vasjo Brode ter bo na drugi strani vasi spet prek novega mostu speljana na levi breg Sore. S tem »presekom« bo razdalja med Zmincem in Gabrkom skrajšana za dober kilometer. Od Brodov naprej cesta teče med Soro in staro cesto pod vasjo Gabrk in se pri Petruzovi žagi spet priključi na staro cesto in to vse do ostrega desnega ovinka pred Poljanami. Tega bo nova cesta presekala in od tu naprej zavila proti Sori in obšla Poljane. Naprej bo razširjena stara cesta, vse do Gorenje vasi, kjer se bo spet približala Sori in s spodnje strani obšla vas. Cesta od Gorenje vasi do Rudnika pa bo speljana mimo Dobrave in je na nekaterih mestih že zgrajena toliko, da je prevozna. Sicer pa bo ta del prišel na vrsto zadnji. Letos bo zgrajena cesta od Zminca do Gabrka v dolžini 4.250 metrov in sicer od mostu za Bodovlje do gabr-Ske šole. Cesta bo široka 8,5 metra s tem, da bo imela dva prometna pasova v širini 3,25 metra, robni črti v širini 0,20 metra in bankine v širini 0,80 metra. Na tem odcepu bosta tudi dva mostova in sicer pred in za vasjo Brode. Gradnjo ceste financira republiška skupnost za ceste in naj bi veljala 300 milijonov dinarjev. Od tega mora rudnik urana prispevati polovico. Letošnji odsek naj bi veljal 100 milijonov dinarjev. Gradijo ga delavci Splošnega gradbenega podjetja Primorje Ajdovščina s kooperanti. Med njimi velja posebej omeniti Gradiš Ljubljana in Tehnik iz Škofje Loke. Delavci Gradisa so prevzeli gradnjo mostov v Brodeh, delavci Tehnika pa prestavljajo škofjeloški vodovod. Ze na prvem odseku je bilo namreč treba pred začetkom pripravljalnih del za cesto prestaviti skoraj 2 kilometra vodovoda. To delo je nujno, saj vsaka prekinitev vodotoka lahko povzroči tudi 5 milijonov dinarjev škode dnevno samo v škofjeloških delovnih organizacijah. Poleg tega je potrebno prestaviti tudi pot vode in električno napeljavo, kar vse podaljšuje začetek gradnje. Hitrejši potek del zavira tudi izredno moker teren, ki onemogoča večja zemeljska dela. Zato je sedaj na delovišču le 25 delavcev SGP Primorje, čeprav računajo, da jih bo. ko bodo dela v polnem teku, okoli sto. Za toliko ljudi je tudi zgrajeno delavsko naselje v Gorenji vasi. Zgra- { dili so ga na Blatah med Dobravo in Gorenjo vasjo in bo v njem urejena Delavci Tehnika so morali pred začetkom gradnje ceste prestaviti vttdovod na Dolgih travnikih. tudi menza. Računajo, da se bodo delavci vselili v barake že v teh dneh, do tedaj pa stanujejo v Domu pod Planino na Trebiji. Največ težav, pa so pri SGP Primorje imeli z odpiranjem kamnoloma na Visokem. Material iz tega kamnoloma namreč ustreza za gradnjo nasipov in je najbolj smotrno, da ga kopljejo v dolini in ga ne vozijo od drugod. Težave so nastale zaradi iskanja vseh mogočih dovoljenj, ki so potrebna za odportje peskokopa Za tamponski material so se dogovorili s Cestnim podjetjem iz Kranja, ki bo prevzelo tudi asfaltiranje nove ceste. Nova oziroma obnovljena cesta pa ni pomembna in nujna le zaradi rudnika. Nujno potrebuje dobro povezavo s Skofjo Loko predvsem ži- rovsko gospodarstvo, saj se ie na koncu Poljanske doline razvil močan industrijski center, ki ima prav zaradi slabe cestne povezave tako z Notranjsko kot z občinskim središčem, velike stroške. Nujno je potrebna zaradi skoraj 1000 delavcev, ki se vsak dan iz Poljanske doline vozijo na delo v Skofjo Loko ali pa v Ziri, Poljane in Gorenjo vas. Nujno je potrebna tudi za razvoj turizma in boljšo povezavo s Primorsko. Skratka, nova cesta je nujnost za hitrejši razvoj Poljanske doline. Zato so tudi razumljive zahteve, da se čimprej začne razmišljati tudi o boljši cestni povezavi med Gorenjo vasjo in Zirmi. L. Bogataj Fotografije: F. Perdan G L,AStO.STRAN PETEK, 15 .FEBrnJUUr 3if C I (27 nadaljevanje) TONE POGAČNI Petindvajsetega maja je sultan predložil Carigradu mirovni načrt: mestu bo prizanesel, če bo plačalo letni davek. Drugi predlog je bil, da bodo meščani imeli prost izhod na varno, če mesto predajo. Obe ponudbi so Carigrajčani odbili. Turkom je šesttedensko obleganje popilo vso samozavest in zbilo vojaško moralo, zato so bili že sko-roda odločeni, da se bodo umaknili. Vendar so po krajšem premoru prešli znova v napad. Devetindvajsetega maja je po zmračitvi sultan nagovoril ministre in poveljnike vojske. Spomnil jih je svetih prerokb, da pravoverni morajo osvojiti mesto. Govoril jim je o mestnih zakladih, o cerkvah, polnih srebra, zlata in draguljev, o prelepih vrtovih, dekletih in - fantih. Za vero padli bojevniki da bodo pri priči prileteli v raj. Tisti pa, ki bodo preživeli, bodo imeli po običajih pravico tri dni pleniti po mestu. V Carigradu so imeli isti dan slavnostno procesijo. Okrog mestnega obzidja so nosili ikone, svetniške relikvije in z zlatom in dragulji okrašene križe. Blagoslovili so vojaštvo in prebivalstvo. Govoril jim je cesar in jih bodril. Zvečerilo se*je. Vsi, ki so jih lahko pogrešili pri obrambnih okopih (in so se lahko premikali), so se zatekli v cerkev SVETO MODROST. Patriarh in kardinal, pravoslavna in latinska duhovščina, cesar in dvor, vojaki in meščani, Grki, Italijani in Katalonci — so »maševali« — zadnjikrat v cerkvi, ki je bila tako dolgo simbol in središče svetega krščanskega bizantinskega imperija. Malo pred drugo uro zjutraj so Turki napadli. Ob žvenketu cimbal, piskavih zvokih piščali, kričanju vojakov in bobnenju topov so Turki napadali v valovih, vendar so bili odbiti Bizantinci so upali ... da se bodo rešili. In mesto tudi. Vendar: Po pomoti so ostala v zunanjem obzidju neka vratca - izpadna vrata - ODPRTA. Nekaj Turkov je to odkrilo in napadlo skoznje. Težko so ranili poveljnika branilcev, Italijana Giustinianija. Tuj-ci-Nebizantinci so se zmedli, zvlekli ranjenega poveljnika na genovsko ladjo in skoraj vsi odpluli. Onkraj obzidja je sultan »opazil zmešnjavo in ukazal janičarjem, naj znova napadejo. Naskočili so in izsilili prehod čez zunanje obzidje in pridrveli do notranjega utrjenega zidu. Prebili so še to pregrajo, na stolpu izobesili turški polmesec in ljudje so po mestu panično bežali. Ob ZLATEM ROGU. Industrija in odplake milijonskega mesta so ga uničile in razdejale. Včasih so tu utapljali v jute zatlačene ženske iz harema, ki se jih ie sultan naveličal, danes bi te pobralo, če bi izpil samo požirek vode iz ZLA TEGA ROGA Zadnji bizantinski cesar KONSTANTIN XI. PA-LKOLOC je z muko dojel, da je mesto zgubljeno. Razjahal je s konja, odvrgel cesarske znake (insignije) in se zagnal v metež prodirajočih janičarjev — in-izginil iz zgodovine za vselej. Tisto popoldne je v spremstvu telesne straže janičarjev stopil v nekdanji BIZANC ali CARIGRAD sultan MOHAMKI) II. Turki so že plenili, požigali. klali, posiljevali — prvi dan od treh Ko je sultan razjahal pred vrati H AGI K SOFIJE (SVETE MODROSTI), se je sklonil do praga in zajel prgišče prsti: z njo je posul turban na glavi v znak ponižnosti pred Bogom, ki mu je naklonil zmago. Nato je obiskal še zapuščene dvorane in galerije na pol podrte cesarske palače. Morda je zraven mrmral besede perzijskega pesnika: PAJEK PLETE ZASTORE V PALAČI CEZARJEV. SOVA KLICE STRAŽE NA AFRASIA-BOVIH STOLPIH. Most med starogrško tradicijo in renesanso, ki ga je ohranjal Konstantinopel. je bil torej podrt. S tem pa tudi vizija človeštva.-združenega v eno samo humano družbo pod varstvom križa. Utrudljiv popis bitke, vendar nujen za razumevanje vseh zapletenosti v zgodovini turške države. Sredina Bosporja. Plujemo. Nikjer ne pristanemo, da bi se noga dotaknila azijskih tal. Nemci izgubljajo pri kartah, hipiji brenkajo tiho, zasanjano, Francozinja z narastkom si • vtira »PICBUIN« v ovenelo kožo. ta pije in sploh pomarančasto rdi. Delavci s turškega dna vsake toliko časa frcnejo po kakšen ogorek cigaret SAMSUN. čez, nekam v veter, ki se neprestano podi z evropske strani. Parnik zadirčno troblja, rita v vijugah, z ene strani pa spet na drugo, dokler se ne ustavi v zalivu SALA-CASKE obale, ob miniaturnem otočku s svetilnikom, imenovanem »DEKLIŠKI STOLP«, iz dvanajstega stoletja, postavljenem na ukaz cesarja Bizanca. JU-STINJANA. Naprej — tam daleč v svetu, še v BOSPORJU. — pa se začenja VOJAŠKA CONA. in tam človek sploh ne more živeti. Crno morje Na temenu BOSPORJA se odpjra in buta. treska z valovi mračni, megleni, požrešni jezik — CRNO MORJE. Nekdaj obljubljena dežela. Kamor je odplul ■ JAZON, tesalski kraljevič, z ARGONAVTI (Orfejem. Kastorjem, Heraklejem, Poluskom, Pelejem in Ahilovim očetom) in ladjo ARGO. Iskal je ZLATO RUNO, runo zlatega ovna, ki je prenesel Friksa in Helo čez Helespont. Po mučnih zapletih ga je končno s pretkano prevaro kraljeve hčerke MEDEJE (ki se je zaljubila v Jazona) ukradel v KOLHIDI. Ampak - ta žalostna zgodba je znana (DRAMA!), zato jo ne bomo ponavljali. »Madame« z narastkom se pogovarja, resda otožno, s Sončkom, v senci, ko držita kozarca koka-kole z ledom med potnimi prsti. Na Francijo spominjajo prstani na vsakem lihem prstu. . Nekam nosljavo »madame« govori, o mladosti, ki^ji je že zdavnaj odtekla nekam pod ta »DEKLIŠKI STOLP« s svetilnikom na majhnem otočku ob azijski obali v BOSPORJU. Pogovarjata se še o Justinjanovi hčerki, ki je baje noč za nočjo sanjala pregrešen sen, ko se ji je kar naprej prikazovala dolga spolzka kača. Tako je prestrašila očeta s svojimi videnji, da je daleč od civiliziranega BIZANCA, na samotnem otočku, postavil stolp, zaprl vanj hčer, evnuhi-3obre-zanci so ji stregli, in tod je v miru živela, premišljevala, delala pokoro in spet je vsako noč vsa potna iskala to vlažno dolgo kačo. Poletja so odhajala z galebi v Crno morje, sploh je bil mir, okrog in okrog še ni bilo minskih polj in podmorniških mrež in sploh vse psihološke manipulativne napetosti. Pa se je zgodilo, kot vsem sladkosnedim deklicam v rosnih letih, da si je v neznosni sopari, še pred kosilom, zaželela grozdja, evnuhi so odpluli, pritresli čez čas polno pleteno košaro rdečkasto-4mpdrih grozdov. Justmjanova hčerka je segla, odbrala najlepšega, največjega, najslastnejšega, se zagrizla Vanj, ko . . . ... je usekalo in iz sredine se je odtešena odzibala majhna zelenkasta kača. Kranjski plavogardisti in črnorokci Jože Vidic: (nadalj. iz prejšnje številke) SMRT HROMEGA OBVEŠČEVALCA Janez Krč je imel s prvo ženo 12, z drugo pa še 13 otrok. Za siromašnega kajžarja in vrvarja je bilo to težko breme. Preveč lačnih ust je prosilo za kruh in mleko. Janezov sin Leopold je že kot otrok ohromel zaradi paralize. Ko je odrasel, so mu kupili invalidski voziček. Kolesa je poganjal z rokami in ie vozil po vasi. Do vojne se je vsem unilil, med vojno pa so ga nekateri zasovražili. »Spet se vozi okrog naše hiše in irisluškuje,« so se jezili vaščani, ki so bili naklonjeni. Nemcem in domobrancem. »Vohuni za partizane,« so šušljali. Niso se zmotili. Leopold Krč po . domačer Zalarjev iz Predo-selj", je bil res partizanski obveščevalec. Posebno tesno je sodeloval z lomačinom. komandiriem šenčurške jrupe VOS Francem Kernom-Crni-em. Leopold je pod sedežem mva-idskega vozička prevažal pošto in lanjše količine raznega sanitetnega li tehničnega materialal za parti-ane. Leopoldov brat je bil v Gorenjskem odredu, potem so ga poslali v neko brigado na Dolenjsko, kjer je padel. Pod Storžičem je padel njegov svak Matevž Kmet iz Britofa. Hromega partizanskega obveščevalca Leopolda Krča iz Predoselj ie sovražnik ustrelil doma na postelji Sestro Ano so gestapovci vlačili po zaporih v Kranju,, Begunjah in Nemčiji. Le kako bi mogel on ubrati drugo pot? Nekaj tednov po tistem, ko so v Predosljah ustanovili domobransko postojanko, je sestri Francai potožil: »Strah me je. Vem, da me zalezujejo. Kjerkoli se vozim, kamorkoli grem, povsod slutim in čutim voh-ljače za seboj.« Sum je bil utemeljen in življenska ura se je Leopoldu iztekla 17. februarja 1945. leta, ko je bil star 36 let. Po večerji so se Leopoldov brat Ignacij, njegova žena Ana in otroci Ignacij, Andrej in Jože že pripravljali spat. *Leopold je imel sobo v pritličju. Sedel je na postelji in nekaj razmišljal, ko so se potihoma odprla vrata. Neznanec mu je potisnil cev pištole na glavo in sprožil. Ignac in Ana sta slišala hojo okrog hiše. Bilo jih je več, a tistega, ki je prišel notri skozi zadnja vrata, nf nihče ne videl ne slišal. Pohitela sta v Leopoldovo sobo, kjer sta ga našla mrtvega na postelji. Morilec je bil iz -domobranske postojanke v Predosljah in s tem zločinom Slapar, Srakar in Soklič nimajo nobene zveze. SE NADALJUJE Dispanzer za mentalno zdravje in nevrolc Nemirni otrok in možgans diofenkrija Razgovor z učiteljem ni vedno prijeten. Dobro to vedo in starši šolarjev, ki poslušajo iz leta v leto iste pritožbe — vaš* nemiren. Navadno tem besedam sledijo še tele: Neprestano ar klopi, govori, ko ni vprašan, pozablja naloge ali pa jih napiše ~ šolske potrebščine prinaša neurejene, otežkoča delo v razred pri vseh »lumparijah«, ki se dogodijo, pa je vedno zraven, je dovolj: če ne bi bil tako površen, malomaren in len in bil j mirnejši, bi bil lahko dober učenec. Pod vtisom teh pritožb potem starši doma ukrepajo navat načine, ki stanje samo še poslabšajo, motnje pa poglobijo. Vzroki za te težave — motnje izhajajo iz posebnosti možganov, oz. minimalne cerebralne disfunkcije (Mi posebnost se kaže pri otroku navzven v njegovem vedenju, rn in uspešnosti v šoli. Med šolsko populacijo otrok je približno f centov učencev z možgansko disfunkcijo, kar pomeni v rai učenci 2 —4 izmed njih. Ker gre za odklonjenosti blažje oblike, oziroma mat bolezen ugotovi, oziroma potrdi sum na MCD le zdravnik — in psiholog s poglobljenimi preiskavami. Pri učencih z možgansko disfunkciji> ugotavljamo torej tele[ nosti: — so gibalno prekomerno živahni (tudi v spanju) ali pa pretim^ mirni in topi (teh je manj) — njihove reakcije so neusklajene, nepreračunljive, impulm\ (zato pogostne manjše nezgode) \ , , — enaki se kažejo tudi v čustvenih reakcijah; so razburljinn pretirano občutljivi. Spremenljivost niha iz dneva v dan in kale m odvisnost »od vremena*. Zato pravimo, da imajo slabe in lobredm*) V slabih dneh jim nobena beseda ne zaleže, so učno manj uspehu i \ celo odpovedo \ — so nevztrajni, nestrpni, hitro menjajo svoje interese, na(4tWi šenje jih kmalu mine, so nekritični do svojega ravnanja, zbranoJai*m delajo le kratek čas. Zato pri učenju ne vzdržijo dolgo, s svoji* iz r delkom pa so hitro zadovoljni. Vsaka stvar jih pri delu zmoti A pritegne njihovo pozornost, — socialno se kažejo nezreli, otročji, s slabšim čutom odgoinr*. 1 sti in se hitro dajo vplivati od okolice. Novih oblik vedenja se učijo m\ počasi. Posebne težave kažejo potem še pri: — pisanju, kjer izpuščaja črke, ločila, strešice, pisava pa je grb\ in zvezki neurejeni — imajo težave pri branju — imajo reven beseden zaklad, ker imajo težave v zapomljiv besed in njihovega pomena, ter so zato pri oblikovanju stavkov ntt^ ni — pri predmetih, ki zahtevajo fino ročno spretnost (tehni^ likovni pouk, gospodinjstvo), so nerodni — in nazadnje, kljub temu da so umske sposobnosti teh m navadno vsaj povprečne ali celo nadpovprečne, so v šoli neuspešni Pri večini otrok se pojavljajo samo nekatere od naštetih pom** kljivosti, ne pa vse hkrati. Najhujša in najbolj moteča izmed vseh otrokova gibalna nemirnost, ker s svojo neprenehnnstja , nadležnostjo spravlja ob potrpljenje in dobro voljo učitelja in stati, onesrečuje in moti pa tudi otroka samega. Stopnja otrokove mofen^ pa ni odvisna samo od možganske disfunkcije, ampak še od njeg^ drugih t*sebnostnih lastnttsti, ki so se izoblikovale na osnovi paziti^ in negativnih izkušenj, ki si jih je nabral tekom^let Življenja. Zah* motečnost otroka odvisna predvsem od okolja, njegovih norm. zaL, strpnosti in pričakovanj. Kadar hočemo ugotoviti ali gre pri otroku za mozga* disfunkcijo, se moramo vrniti v otrokovi zgodovini nazaj, r nosečnosti, v obdobje med porodom in po njem. Pomembni dejavniki pri nastanku možganske disfunkcij slabokrvnost in druge bolezni matere v nosečnosti, nedonošenom .prezgoden, dolgotrajen in težak porod, možganske krvavitve.in hd\ zlatenica ob rojstvu otroka, podedovane posebnosti, ter kasn^ življenju nastali pretresi, poškodbe in vnetja možgan. V zadnjem \ pa pripisujejo pomembno vlogo tudi biofizičnim dejavnikom (h\k pomanjkanju vitaminov, alergičnim reakcijam). Približno 40% sta*, tudi navaja, da so imeli sami v mladosti enake težave kot njihwntL zato smatramo, da je vpliv dednosti pomemben. Ko takole iščemo in razmišljamo zakaj je naš otrok »drugam od drugih otrok, razumemo nazadnje, da se ne more prikuj* enotnim vzgojnim normam in šolskim zahtevam in da zato potno jejo doma in v šoli poseben način vzgoje. O nekaterih osnovnih navodilih in ukrepih vzgojnega ravi staršem in učiteljem bo govora v prihodnjem članku. dr. Gabrijela DEBELJAK, pedopsihiater TERMIKA 2, TOZD Proizvodnja Škofj a Loka objavlja prosta dela in naloge RAZVIJALCA ZA POLYESTRE z nalogami proučevanja, tehnološke obdelave in u uporabe v gradbeništvu in industriji. Pogoj: — visokošolska izobrazba kemijske smeri. 2 leti delovnih izkušenj, obvladanje nemškega jezika. ADMINISTRATORJA SAMOUPRAVNIH IN UPRAA NALOG s smislom za delo s samoupravnimi organi in znanjem vo^ nja zapisnikov. Pogoj: — 4-letna ali 2-letna administrativna šola ali ustrezna praksa na podobnih delih, delo se združuje za določen čas — nadomeščanjedela^ med porodniškim dopustom. 3. UPRAVLJALCA LINIJE - 2 DELAVCA z nalogami upravljanja proizvodne linije, vzdrževanj* t-vodenja del na liniji. Pogoj: — VK ali KV ključavničar, strojni ključavničar, on%j ali sorodne kovinske stroke. 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih. Objavljena dela pod točko 1. so v obratu Poljane, pod točko 2. inp|\ obratu Trata. Delo se združuje za nedoločen čas. razen pod tor Poizkusna doba je določena po pravilniku. Osebni dohodek je stimulativen. Razpolagamo z lastnimi prevozi* delo. Za informacije je na voljo kadrovska služba TOZD. Zainteresirani naj vložijo prošnje z dokazili o izobrazbi« kadrovsko službo TOZD v 15 dneh po objavi na naslov: Terni^ TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32 - tel. 60-771. Kaa| dati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh. II .STRAN G LAS Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk n. sol. o. Kranj Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge za MEHANSKA OPRAVILA Pogoj: - 3-letna Poklicna Sola in do 6 let izkušenj. Delo je dvoizmen- L2 meffmm, P°8kusnim delom. Združuje se za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o strokovnosti in izobrazbi sprejema tai- [NJE NA STUDENCU - Tale 'tek smo napravili ob Zbilj-jezeru, kjer si marsikatera l\*^a ^ P™0**' pranje perila na \^*ičen način — kar v studenčnici. Mtlovni program sprejet od na rt — V domu kulture je seja koordinacijskega in kadrov-odbora krajevne konference L, na kateri so razpravljali in li o delovnih programih dru-in družbenopolitičnih organi-v krajevni skupnosti Podnart. vna konferenca SZDL bo nato ožila programe svetu krajevne osti s priporočilom, naj na programov odobri potrebna rialna sredstva. Sprejet je bil program praznovanj v krajevni osti. Proslava v počastitev urnega praznika je že bila, dan pa bodo praznovali na skupni jiski proslavi v Bohinjski Bistri-Prvomajska proslava bo pri Sob-dan žena pa bodo v Podnartu avili v domu kulture. Maja proslavili 15. obletnico delo-moškega pevskega zbora, bra pa bo' tradicionalno ■pzansko srečanje. Praznovanje Umevnega praznika in dneva reja, bo skupno. Drugih prire-ne nameravajo organizirati in raje sodelovali na drugih ih in medobčinskih pro-C. Rozman Zlati jubilej zakoncev Resek z Jesenic — V soboto, 9. februarja, sta po petih desetletjih zakona ponovno stopila pred matičarja Francka in Simon Rešek, ki živita na Cesti 1. maja na Jesenicah. Prvič sta rekla »da* istega dne 1930. leta v Bukovici nad Skof/o Loko, in sicer po treh letih trdnih vezi ter razumevanja. Poznanstvo sta navezala v Kamni gorici, kjer je bil doma Simon, po poklicu kovač.'Francka izhaja iz številne Bernikove družine, s kmetije v Sevljah nad Skofjo Loko. Njuna skupna pot, začela sta jo na Jesenicah in si tod 1931. leta zgradila lastni dom, je bila polna trdega dela in grenkih preizkušenj. Najtežje je bilo med vojno, ko je bil Simon v koncentracijskih taboriščih, doma pa sta zaradi bolezni umrla dva od njunih petih otrok. Zlatoporočenca, Francka v sedemdesetem letu življenja in Simon v sedem-insedemdesetem, še danes z veseljem poprimeta za delo pri hiši, saj jima je zdravje naklonjeno. Živita v zadovoljstvu in prijateljstvu, kakor Je minilo dosedanjih petdeset let njunega skupnega bivanja. (S) - Foto: F. Perdan Uspešni taborniki 'PMUč — Zveza tabornikov v obči-Tržič se spet postavlja na leiše noge. To potrjujejo rezul-dela v obeh odredih v lanskem v odredu Severne meje v Trži-v odredu Kri Ske gore v Križah. -ko so lani kriški taborniki prišli plastnih prostorov, ki so jih s pro->ljnim delom uredili v nekdanji ikri v Križah, do opreme, iv je se precej manjka, pa so tudi tržiSki taborniki. ■Male aktivnosti v okviru Go-Bske in republike so se odvijale po fttanem programu. Odpadla je le fvoletna akcija Od spomenika do ^rnenika. Taborniki odreda Se-\toe meje so lani navezali stike z iki iz prijateljskega mesta Za-r v Srbiji, s katerim bo Tržič ms podpisal listino o pobratenju, vlenar, ki je bil namenjen za delo jNh odredov, so pravično porazdeli čeprav bi zadolščal komaj za V> enega odreda. Še vedno manjka JrtHov, ki jih je le za polovico iJp^v. t° Je za okrog 130. Zato bodo Vit skušali dobiti čim več šotorov trta le opreme, potrebne za nemo-d«lo J. Kepic ZDRAVJE V NARAVI Ana in Anton Bratuž sta doma s Primorske; on iz Kozaršč pri Tolminu, mama pa iz Pluine pri Bovcu. Življenje ju je za kruhom pognalo v Trst, kjer sta se spoznala jeseni 1928. leta, fašistični teror nad Slovenci pa v Jugoslavijo, na Gorenjsko. Materi se je posrečilo dobiti potni list, on pa je skrivaj prekoračil mejo nekje nad Idrijo. 15. aprila 1930 sta se potem v Skofji Loki poročila. 1932. se jima je rodil sin. Tedaj so prišla najtežja leta brezposelnosti. 1934. leta je potem oče prišel za čuvaja h kranjskemu tekstilcu Prahu, kjer sta imela tudi stanovanje. Toda le do vojne. Nemci so ju pregnali in zaradi sodelovanja s partizani je oče sedem mesecev presedel v begunjskih zaporih. Takoj po vojni je spet delal v Prahovi tovarni, 1947. leta pa je šel v Inteks, kjer je delal do pokojnine. Že 21 let jo uživa. Mama mu je seveda vedno stala ob strani. Skromno življenje je za njima, pa vendar sta zadovoljna. Zdrava sta in to je glavno. »Veliko hodi peš, pa boš zdrav,* vsakomur svetuje oče, ki jo vsak dan mahne peš iz Kranja v naravo. Bo že držalo. Njemu bo letos 80, mami pa 76 let. V nedeljo se bodo pri sinu v Cegelnici poveselili in naredili pojedino. Saj je takrat, pred petdesetimi leti, ni bilo. — D. D. - Foto: F. Perdan GORNIK -rctostaphvlos uva ursi) Naravno zdravilo pri zbolenju mokril in težavah pri mokrenju to Gornik je nizek zimzelen grm. Raste kot podrast v , jVetlih iglastih gozdovih na humusnih tleh med pri-* SJikavim grmičevjem. Podoben je brusnici, razlika je v Vrtn, da se gornikovo steblo plazi po tleh, dočim je Vrtisničino pokonci. Cvetovi so nežno rožnati, obli Podovi so rdeče jagode. Nabiramo liste od junija do rgusta oz. ko so v najlepši rasti. Sušiti jih je treba [senci; obdržati morajo sveže zeleno barvo. Zelišče se ri tudi v lekarnah (uvin čaj). Gornikovo listje je že od nekdaj cenjenp domače Iravilo, ki se tudi v medicini dosti uporablja. Caj igo razkužuje sečne organe. V.gornikovih listih je ki seč obarva temno rjavo, kar mora bolnik »ti, da se ne ustraši temnega urina. Predolgo /a nje čaja ni priporočljivo, ogibajo naj se ga tudi nosečnice. Ce zelišče predolgo kuhamo izlužimo preveč čreslovine, ki vpliva na črevesno sluznico, zato ga nekateri ne prenesejo. Tisti, ki zaradi šibkega želodca ne prenesejo gornikovega (uvi nega) čaja, naj raje pijejo napitek iz brusničevih listov, ki so revni na čreslovini, učinek pa je skoraj isti. Caj: — prelivek ali prevretek čajne žličke suhih zdrobljenih listov na kozarec Vode: 2 do 3 krat na dan po eno čašo. Ker zdravilo deluje le v alkaličnem seču, je priporočljivo dodati čaju noževo konico sode bikar-bone. Po novih raziskavah priporočajo mrzel izvleček (čez noč namakati liste v kozarcu vode), da ne pride v čaj toliko čreslovine, ki slabo deluje na črevesno sluznico. Pred pitjem čaj le pogrejemo. Liste gornika priporočajo predvsem pri katarju mehurja in ledvic, uhajanju vode in sladkorne bolezni. Da pospešimo izločanje urina, je priporočljiva mešanica (enaki deli) listov gornika,. slezovega cvetja, listov žajblja in njivske preslice. Jedilno žlico čajne mešanice stresemo v 2 del hladne vode, zavremo, pustimo vreti deset minut in odstavimo.. (Trikrat na dan po en kozarec čaja). ABC Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (15. zapis) Kaže, da je Kranjska gora stopila v »pisano« zgodovino šele v 12. stoletju, ko je bila z okolico vred posest Ortenburžanov, tujerodne grofovske rodbine s Koroškega. Le-ti so imeli svoja posestva tudi drugje po Slovenskem, tako po Kranjski kot tudi po Štajerski — vsekakor največ pa na Gorenjskem. Tudi Radovljica je bila njihova. Ker je bila savska Dolina še v začetku 14. stoletja precej nepose-ijena, so Ortenburžani poslali tjakaj nove naseljence. Mar je tu ključ Eoselitve gornje Doline s Korošci? 'rtenburžani so po vsej podobi poslali ljudi v Dolino s svojih koroških posesti. Morda je bilo tako? Trditi to ali celo postavljati nekako novo »hipotezo o prisilni naselitvi« Doline s Korošci, si seveda ne usodim. Le verjetno se mi zdi. SDUH ISCE POT ... e v glohočje zgodovinske uganke sega človeška misel. Pokrajine južno od Drave so pripadale od leta 1811 oglejskemu očaku, severno od reke pa solno-graški nadškofiji. V tem času so gradili prve cerkve na Slovenskem, saj je bil komaj končan proces pokristjanjenja. Kranjska gora je v enajstem stoletju menda že obstajala, saj je tu stala neka utrdba (munitio), ki jo je 1. 1075 plemeniti Henrik prepustil briksenškemu škofu Altwinu v zameno za posest na Koroškem. Ta utrdba se omenja še enkrat, 1. 1080, ko jo ie imela v svoji lasti plemenita VVezala, soproga Henrikova. Okoli, leta 1085 ie neki Vencegoj — očitno Slovan — brez pogojev odstopil posestvo v Kranjski gori briksenškemu škofu. — V listinah iz XI. stoletja se imenujejo skoraj vse vasi z istimi imeni, kakor jih imajo še danes. Posestniki, ki se navajajo v teh listinah, imajo po večini stara slovenska imena (priimkov tedaj naši predniki še niso poznali): Nepokor, Prisnoslav, Slavko, Tre-binjc, Bojnoslav, Dobrinko, Bodigoj, Radogoj m drugi. Tako današnji človek išče sledove svojih prednikov v davni zgodovini. Ali bolje: skoraj v temi... No, pa se le vrnimo k prejšnjemu poglavju, k bolj izpričani zgodovini. CERKEV NA BELEM PRODU Onaselitvi gornjesavske Doline in zidanja tamkajšnjih cerkva priča listina oglejskega očaka Ludvika della Torre z dne 30. novembra 1362. Na osnovi te listine je Kranjska gora v omenjenem letu postala du-hovnija z lastnim duhovnikom, ki pa je bil podložen radovljiškemu župniku. V teh časih so namreč obstajale še obširne in mogočne pra-fare (z mnogimi podružnicami, podložnimi duhovnijami). Zaščitnik (patron) kranjskogorske duhovnije je bil vsakokratni lastnik radovliišle graščine iz rodu grofov Ortenbur-Skih. Po letu 1420 so posest in z njo Eatronat nad kranjskogorsko du-ovnijo prevzeli grofje Celjski, za njimi pa leta 1456 Habsburžani. Kranjskogorska cerkev se je včasih imenovala prav po pesniško »Devica Marija Na belem produ«. Pišnica (t.j. Peščenica) že vsa svoja obdobja zasipi ie ravan še pred iztekom v Savo z belim apnenčevim g?skom, prodom. Domačije so prvi orovci gradili ob breeeh. ne v ravnici — tako so bili boli varni pred hudourniškimi nasipi. Se danes za-sipljejo hudourniške vode iz Julijcev in Karavank preveč lepih senožeti. Le cerkev se je opogumila in si postavila svetišče kar sredi proda, odtod »Devica Marija Na belem produ«. — Seveda se je Pišnica s svojo strugo pozneje cerkvi kar precej oddaljila — zgodovinsko, ime pa je še dolgo vztrajalo. Sedanja kranjskogorska cerkev je v poznogotiškem slogu predelana prvotna skromna cerkvica. Značilen za sedanjo farno cerkev je koroški rebrasti obok. Sicer na cerkev hrani nekaj Laverievih slik in dve dragoceni leseni plastiki iz druge polovice 15. stoletja. TURKI IN LUTERANI STurki tudi Kranjski gori ni bilo prizanešeno, četudi je bila tako od rok. Leta 1475 so Turki pridrli do Radovljice, čez Karavanke pa niso mogli, ker so bili prelazi dobro branjeni. Dne 27. septembra 1476 je prijezdilo na Gorenjsko blizu 10.000 Turkov. Vodil jih je Calumbeg Markučevič. Ob Savi navzgor so hiteli brez postanka. Tudi v Kranjski gori se niso ustavili; kako so obšli Rateče sem že povedal v zapisu. Takrat so imeli le en cilj: zavzeti in požgati Podklošter (nemško: Arnoldstem). Prodirali so skozi Trbiž in skozi Vrata (nem. Thurl) na Koroško, k Zilji. Tu so trg Podklošter najprej izropali, nato pa požgali. Vnel pa se je tudi višie, na varni skali zidan benediktinski samostan, v katerem se je zaradi dima zadušilo okoli 200 tržanov, ki so tu iskali zavetje. Leta 1478 so Turki spet pridrli v naše kraje, vendar pa so se to pot Dolini ognili, saj jih je pot vodila po Soški dolini navzgor, čez Predil in Trbiž spet na Koroško. V 16. stoletju, ko je turška nevarnost že minila, so zgradili trgovsko tovorniško pot po Dolini do Trbiža. V Podkorenu je imela odcep na Korensko sedlo, pri Trbižu pa se ie priključila veliki cesti v dolini Jele, ki je vodila čez Beljak v Trst, v Videm, v Oglej in do Benetk. Šestnajsto stoletje je prineslo v deželo tudi verske boje. Posebno na področju Radovljice in Bleda se je luteranstvo trdno usidralo. Znan je bil v teh krajih kot vnet pridigar domačin Klemen Bobek. Imel je tako velike uspehe, da je začela vlada energično zatirati novo versko gibanje. Ustanovila je »protirefor-maciie« ali »verske komisije«, ki so si zadale nalogo izkoreniniti luterante. Na razpolago so bile tem komisijam vsa sredstva, tudi najbolj nečloveška. Posebno ljubljanski škof Tomaž Hren se je odlikoval z nestrpnostjo in s strogostjo. Ze 7. marca 1601 je prišel Hren na Gorenjsko. V Kranjsko goro in v Belo peč je »komisija« poslala svoje Eooblaščence. — Luteranske kmete, i se niso hoteli spreobrniti, so vojaki spravljali v ječe, njihove hiše pa podrli. Kdor se še potem ni odpovedal Lutrovi veri, je moral v izgnanstvo. Na ta način res ni bilo težko luterane »spreobračati« — z dim nasiljem in neusmiljenostjo v :jem imenu ... Kranjskogorska farna cerkev Kulisa ž zastavami udeleženk na startu bormiiskih iger na snegu KRANJ - Alpetourov mercedes s Šoferjem J ožetom za volanom, s fcaterim smo v sredo zvečer krenili proti 700 kilometrov \>ddaljenemu, italijanskemu mestu Bormiu v bli-Sini Švicarske meje, je bil znotraj bolj podoben nabasanemu kovčku kot pa avtobusu. Boli smo prekladali po ne tako majhnem prtljažniku prtljago, smučarsko opremo in navijaSke rekvizite, več nam jo je ostajalo zunaj. Drugega izhoda ni bilo kot založiti Se prehod med sedeži udobnega avtobusa, zatlačiti police pod stropom in pustiti prostor vsaj pred sedeži, da smo noge lahko sd časa do časa pretegnili. Prednji aedež ob šoferju smo zaupali vodiču m prevajalcu Petru Tulipanu, vsi rkupaj pa smo se sprijaznili z usodo, da je noč zgubljena, da bo spanec podoben dremežu in da kaj dosti postankov med potjo ne bo, kar smo tudi kadilci sprejeli z razumevanjem. Obveljala je odločitev, da kajenja v avtobusu ni in da bo med vožnjo nekaj postankov za cigareto in potrebe, ki se jim človek ne more odreči... Globoko je vzdihnil miličnik na . mejnem prehodu v Ratečah, kjer smo se poslovili od Jugoslavije, ob pogledu na našo kramo med sedeži, po kateri je moral lesti ob pregledovanju potnih listov. Zaželel nam je obilo sreče, italijanski kolega pa je ob vstopu v prepoln avtobus namero o kontroli potnih listov opustil in bil popolnejši v preverjanju, kam nameravamo potovati in koliko goriva imamo a seboj. Igre na snegu zani niso btte novost, o Bormiu pa ni ka") prida vedel. Noč brez pravega spanca je bila neznansko dolga. Šale, klepet in pesem, kjer so prednjačili savski folkloristi, so krajšab-noč, ki je bila zaradi megle v Padski nižini še temnejša in za šoferja dodatni napor. Vztrajali smo, si privoščiti le tri postanke, od katerih je bil zadnji že zjutraj slabih 50 kilometrov od cilja, in po 12 urah vožnje prispeli na kraj prireditve na' snegu, za katerega še pomisliti nismo upali, da nam bo prinesel takšno zmagoslavje in da se bomo od njega tako srečni in ponosni poslavljali! Folkloristi kranjske Save in člani občinske delegacije so se Ukazali kot odlični navijači. Po bučnosti sodeč bi kdo mislil, da jih je najmanj par sto, pajihje bilo le dobrih dvajset.. . Znana sodnika Iger brez meja in tudi iger na Pancaldi in Guinaro Olivieri nista mogla prti znanja, borbenosti in discipline kranjske ekipe. Sep^ sta pohvalila kapetana Iztoka Beleharja. S Kranjčani na »norem, norem snegu, Prišli, videli, pa zmagali., Igre na snegu, ki jim pravijo Italijani »ta nori, nori, sneg«, niso le norčije na smučeh, ampak resno športno tekmovanje in srečanje mladine alpskih dežel — Kranjčani navdušili gostitelje, predvsem pa so to uspešno opravili športniki in savski folkloristi — Možnosti za sodelovanje med Kranjem in Bormiom.ki leži dobrih 1200 metrov visoko v dolini Valteline blizu meje s Švico -Guido Pancaldi in Guinaro Olivieri: s takšnim nastopom vam zmaga v finalu ne uide! Za nikogar izlet Pred odhodom na pot in med vožnjo smo se zavezali, da Bormio za nikogar ne sme biti izlet, ampak poslanstvo, na katerem ima vsak od udeležencev svojo zadolžitev! Sodelovanje v Bormiu za Kranjčane ni smelo biti le smešna igra, temveč predvsem vsestranska . dostojna predstavitev Kranja in Jugoslavije. Bili smo enotna in organizirana skupina, v kateri ni bilo bolj in manj pomembnih članov. Vse do vrnitve v Kranj v nedeljo zvečer je veljalo to načelo in tudi temu je treba pripisati naše zmagoslavje na hormijskem snegu 2000 metrov visoko, pred nekaj tisoč gledalcev na prizorišču in milijonskim občinstvom pred televizijskimi ekrani. Večina od njih za Kranj pred tem ni vedela, danes pa ve najmanj to, da je to del Slovenije in Jugoslavije, mesto žilavih in upornih športnikov, srčnih navijačev in ponosnih ljudi. Med tremi dnevi v Italiji so nas prav zaradi tega neredko dajali za zgled, nas sprejemali s spoštovanjem in se trudili, da bi bilo naše bivanje čim prijetnejše. Tudi s takšnim ponašanjem, resnim delom in organizi- ~ ranoatjo amo razorožili nasprotnike, dokončna zmaga pa je prišla na snegu, v igri, ki je v resnici ostra tekma, čeprav jo Italijani imenujejo »ta nori, nori sneg«. Svoje je dodala tudi »popotnica«, ki sta jo nam ob slovesu pred hotelom Creina v Kranju izrekla predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič in predsednik izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti Vili Planinšek: »Če se ne uvrstite dobro, potlej raje bolj naskrivaj pridite nazaj. S precejšnjimi napori in organizacijskim trudom smo omogočili pripravo moštva in potovanje v Bormio, zato z dostojnim nastopom in predstavitvijo Kranja in Jugoslavije opravičite dobro voljo in sredstva, ki jih v sedanji situaciji ni ravno na pretek...« Zgledujte se po Kranjčanih! Za kranjske tekmovalce na Igrah na snegu sta tehnični vodja ekipe Ivo Trilar in trener, tekmovalec in kapetan hkrati Iztok Belehar pripravila naporen načrt vadbe, ki je bil presežen. Na krvavških smučiščih in v stražiški telovadnici so pilili vaje, približno enake igram na snegu, utrjevali vzdržljivost, lezli po letvah in trapezih, skakali s smučmi prek najrazličnejših pre-prek, plezali po drogovih, urili hitrost in iznajdljivost, dvigali uteži ter se navajali drug na drugega. Iztok Belehar se je izkazal kot izreden vodja, pedagog, psiholog, in strog trener. Naine^nei« med ta-Jj*- tekmovalci je bil Drf*. ctremfeli. vajalec Everesta_ Andrej^ Stremfe^ Tako n^n° t^Vudna igra usode: ni mogel na pot! Cudna igrau : kar se mu ni pripetilo v gorah, se je noči so bili četrtek, že zgodilo v telovadnici. Kljub neprespani kranjski tekmovalci v nekaj ur po prihodu v Bormiu na prizorišču tekme. Člani domače ekipe so našim in Švicarjem (Francozi so prišli kasneje) prikazali igre. Kranjsko moštvo je do bližajočega se mraka kljub vetru in megli vadilo, izbiralo najboljše variante in tekmovalce za posamezne igre. Kmalu se je pokazalo, da bo najmanj v treh igrah Kranjčane težko premagati, velik adut je bil tudi slalomist Mišo Magušar, ki naj bi Kranjčanom priboril svaj dve zmagi. Moštvu je rasla samozavest, hkrati pa vsem nam. Petkova prva preskušnja. v kostumih Kranjcem tudi ni delala preglavic. Dekleta in fantje so vadili, bili na prizorišču tekme 2000 metrov visoko od srede dopoldneva do večera in nad pričakovanji opravili generalko. Ker slalomista Miša še ni ilo v Bormiu, ga je v paralelnem slalomu nadomestil Joža Blažič, ki se ni sicer mogel enakovredno kosati z mlajšimi tekmovalci Italije, Švice in Francije, pa je bil vseeno izreden in je za drugimi tekmovalci zaostal le nekaj vratic. Prav tako naša dekleta na generalki niso nastopila v igri s kraljico, ki jo je bilo treba na koncu spraviti visoko na drog. Toliko so pred tem vadile, da so imele na rokah že odrgnine in bi bilo na generalki nespametno tvegati poškodbe. Kljub temu je bil Kranj drugi z 20 točkami za domačim Bormiom, ki jih je zbral 26. Za domačine, ki so se tudi sami prištevali med največje favorite, k samozavesti pa jih je spodbujal celo nekdanji direktor italijanske alpske reprezentance Mario Cotelli, so naši postali najnevarnejši nasprotnik, ki se ga kaže bati. Italijani se niso zmotili. Naši so jim Že naslednji dan, v soboto, na pravi tekmi, to suvereno dokazali. Poraz domačinov bi bil lahko Se večji, če se ne bi v zadnji igri lotili dejanja, ki na takšne igre in v šport nasploh ne sodi. Televizijski gledalci so to prav lahko sami spoznali! Srečanje mladih Bormio je živel z »norim, norim snegom«.' V pravo manifestacijo mladosti jn prijateljstva se je prelevilo srečanje pri županu občine Giovanniju Confortoli. Tekmovalci so izmenjali darila, prav tako tudi kapetani in vodje ekip, vodja kranjske odprave Drago Stefe pa je izročil županu Bormia darilo kranjske občine. Kaže, da se utegne med mestoma kmalu razviti prijetno sodelovanje. Naša folklorna skupina Sava je navdušila z nastopom v mestni hiši častitljive starosti, naslednji večer pa je skupaj z domačo pihalno godbo plesala na prostem pred po Kako uspešen folkloristov y nuje danes 15. obletnico delovanja in je na slavnost povabila vse člane kranjske ekipe na igrah na snegu, kar potrjuje prijateljstvo med športniki in folkloristi!) pove odločitev bormijske turistične zveze, ki je samoiniciativno plačala vse stroške bivanja folklore v njihovem mestu! Člani kranjske »kolonije« v Bormiu so postali predstavniki kranjske Iskre iz Milana z direktorjem Ja- >olnim osrednjim bormijskim trgom. je bil nastop savskih Italiji (skupina praz- Župan Bormia Gi Confortolaje < za zgled in pot združujejo ljudi in iti mlade iz alpskih i nezom Zepičem na čelu, naši ekipi na voljo dva iv šoferjema, direktor pmL naše Gospodarske zbornic^ Jože Gačnik, pa generali 1 Milanu Frančeškin s hčerko. V svojo sredo a, povabili bormijskega tup sednika turistične zvmT stavnike ekip Bormia, Zinala in francoskega valiera. Jugoslovani v mestu nismo bili neopazni, nas, nam pomagali in «£• fiogosto omenjali ime L? ikega voditelja Tita. ^ Savski folkloristi pod vodstvom A ndreja Košiča so navdušili Bormio! Za pravo presenečenje je poskrbela bormijska turistična zveza, kije folklori plačala vse utroške bivanja v Italiji! Milansko predstavništvo Iskre je dalo našemu moštvu na voljo kombi in osebni avtomobil. Prisrčno je bilo srečanje v občinski hiši. Tekmoni so si medsebojno izmenjali darila, se spoznsUin^ prijatelji, in vzklikali » nas videnje« ! PETEK. 15 FEBRUARJA 1980 13. STRAN O L« A S V eni najtežjih iger z uteimi in zvonci so bili Kranjčani nepremagljivi. Niti en pogumni skok prek skakalnice ni šel v prazno. Z Bormiom pa imamo Gorenjci še nekaj skupnega. Naša Kranjska gora in Bormio sta kandidirala za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju leta 1982, pa sta oba propadla! Popolno zmagoslavje Drago Stefe, Ivo Trilar in Iztok Belehar so za sobotno tekmovanje v prekrasnem vremenu odlično pripravili ekipo. Pravo »strategijo« smo izdelali tudi navijači. Z eno prvih gondol smo se povzpeli na prizorišče tekme, rezervirali navijaški »štant«, razpeli transparent z napisom »Kranj — Jugoslavija - Kranj«, razvili dve zastavi in seveda poskrbeli za tekoče okrepčilo. Veljal je dogovor, da nihče od Jugoslovanov v Bormiu ne sme manjkati med navijači. Za navijaške pripomočke je poskrbel že odbor za pripravo udeležbe Kranjčanov na igrah, še posebno vneti pa so bili folkloristi Save z /onci, pokrovkami in sirenami. _fjihov vodja Andrej Košič je prevzel tudi vlogo »navijaškega« dirigenta. Nori sneg je vzkipel! Kranjčani smo začeli zmagoviti pohod! Transparent z napisom »Pn-ršel, videl, zmagal« smo iz previdnosti razvili le do polovice, čeprav smo bili v precejšnji meri prepričani, da bo šla zmaga z nami. V igri z baloni sta Moica Maher in Milena Kordež, slednja oblečena v neroden kostum veverice, premočno zmagali, za na-meček pa je tudi Mišo v slalomu prvi pripeljal skozi cilj. Kranj je prevzel "vodstvo in ga do končne zmage ni več prepustil. Našo drugo zmago je Mojstrska je bila igra kranjskih tekmovalk s kraljico. Na vajah in na tekmi jim ni bil nihče kos prinesla igra z utežmi, zvonci in trapezom, v kateri so sodelovali Gorazd Vončina, Sašo Šorli, Zdenko Pavec in pomočnica pri trapezu Alenka Cuderman. Blesteča je bila tudi tretja igra s konjem. Iztok Belehar je odlično opravil »glavno« vlogo konja, klovna sta bila Matej Kranjc in Dušan Blažič, jahalka pa je bila Nataša Pavec. Mišu med tem v slalomu ni uspelo več zmagati, pa je Kranj kljub temu povečeval vodstvo. Metanje bombe je bila odločilna igra. Samo Šter, Darko Štular, Gorazd Vončina in Dušan Hribernik so zbrali največ točk od vseh ekip. Kranj je na devet točk povečal naskok. Dekleta so brez napak opravile igro s kraljico: Mojca Maher, Milena Kordež, Milena Aljančič, Darja Križnar in Nataša Pavec so bile neprekosljive ob našem vzkli-kanju »plavi, plavi«, »Jugoslavija«, »Kranj«, »Končano je, končano!« Do konca smo razvili transparent »Prišel, videl zmagal«. Zmaga je bila naša, veselje nepopisno. Navijači ostalih ekip so popolnoma umolknili. Naše zmagoslavje je bilo popolno! Tudi zadnja igra s sneženim možem, v kateri so sodelovali Zdenko Pavec, Slave Zupane, Nejc Zaplot-nik, Iztok Belehar, Darko Stular in Dušan Blažič, naše zmage ni prekrižala, čeprav je bil naš snežak zadnji zaradi nešportnega oviranja domače ekipe. . . Semafor se je ustavil: Kranj ima 26 točk, švicarski Zinal 23, italijanski Bormio 20 in francoski Serre-Chevalier 14 točk! Družno kot eden smo proslavili ta uspeh. Z nami so uspeh ob kozarčku, pesmi in plesu ob zvokih savskih muzikantov proslavili direktor milanske Iskre Janez Zepič, sicer Tržičan po rodu, generalni konzul v Milanu Frančeškin in zastopnik zbornice Jože Gačnik. Nedeljska pot domov je bila veliko lažja od poti v Bormio. Minila je v znaku trdnega dogovora, da prihaja v morebitnem finalu v Megevu v poštev samo zmaga! To je dolg do vseh, ki so omogočili pot v Italijo in bodo odločali, ali se Kranj v primeru slabšega nastopa drugih jugoslovanskih moštev udeleži finala. Sedanje poslanstvo je bilo vsestransko odlično opravljeno! Besedilo in slike: Jože Košnjek Zimske olimpijske igre v. Velika tekmovanja so preskusni izpit nastopajočih in zrcalo kakovostne športne ravni narodov. Valujoči krivulji preteklih dosežkov se pridružujejo novi, ki lahko utrjujejo doseženo mednarodno športno mojstrstvo, vendar imajo možnosti za dobre uvrstitve tudi manj uveljavljena moštva. V trajnem boju za prestiž gre predvsem za ohranjevanje stika z najboljšimi, kdor ga namreč zgublja, ta se znova težje približuje vode-čim. Letos nam je televizija posredovala že veliko smučanja, drsanja in nekaj hokeja. Vendar so bila vsa ta tekmovanja bolj uvodna, ali ogrevanje preskus moči za osrednje nastope v Lake Placidu. Svečana otvoritev je že za nami, podobna je bila mnogim preteklim, lep videz pa ji je grenila težnja po bojkotu letnih iger, ki jo skušajo uresničiti ameriški politiki. Zimski športni spored je ožji od letnega. Zajema zvrsti, ki so jih gojili v alpskih in severnih predelih, da bi se ohranili, utrdili in si lajšali bivanje. Na zimskih igrah bodo nastopali predstavniki triintridesetih držav in prikazovali veliko športnega mojstrstva. Predvsem bo šlo za boj s hitrostjo, s samim seboj in z nasprotniki. Veliko bo trdovratnega zasledovanja, prehitevanja, doživljanje dolgotrajnega napora. Ob istočasnem startu se bo vnel srdit boj štafet, v skokih bodo odločali živci, v kombinaciji pa združenje skakalne s tekalno popolnostjo. Umetno drsanje bo navduševalo množice. Drsalci in drsalni pari se bodo ob lepoti, izraznosti in tehnični popolnosti gibanja morali potegovati za čim boljšo oceno. V hokejskem tekmovanju se bodo tudi tokrat pomerili v bojevitem slogu predstavniki ameriške in evropskih hokejskih šol. Veliko bo medsebojnih spopadov, prerivanja, preklinjanja in sedenja na kazenski klopi. To so pač značilnosti hitre in brezkompromisne igre. V sankaških tekmovanjih bodo skušali pridobiti čim večjo hitrost na strmini in čim boljši končni dosežek. Sedanji mlajši rod stopa po stopinjah preteklih rodov, ki so že opravili uspešno poslanstvo. Odhajajoči se ozirajo na mlajše, žele jim veliko uspeha, da bi potrdili vrednost družbene ureditve, utrdili nacionalni ugled in zavest. Naši zastopniki slede smučinam predvojnih in povojnih olimpijcev in njihovemu prodoru na belo olimpijado. Vendar pričakujemo, da imajo mlajši ob boliši pripravljenosti in ob ostalih dejavnikih več možnosti, da se potegujejo za boljše uvrstitve. V športu je značilno menjanje. Prihajajo vedno mlajši z več možnostmi na uspeh, odhajajo pa starejši, ki jim narava navzlic bogatim osebnim izkušnjam ni več dovolj zvesta. Vsi pa bi morali ob gledanju iger pridobiti nekaj zimske športne vneme, da bi v snegu, soncu in mrazu vsaj od daleč sledili olimpijcem. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Veletrgovina z mamili V raciji po Manhattnu je newyorška policija prijela šestdeset ljudi, ki so osumljeni trgovanja z mamili, v štirih povezanih stavbah pa so odkrili pravo veletrgovino z mamili. Najboljši heroin in kokain soj>teh stanovanjih prodajali po petnajst ur na dan, v posameznih stavbah pa so organizirali pravi »tekoči trak« za pripravo in pakiranje mamil. Policija je sporočila, da znaša vrednost odkritih mamil okrog 250 milijonov dolarjev in da so bila namenjena skupini 400 stalnih kupcev. Slike ostanejo državi Rimsko prizivno sodišče je odločilo, da Sofiji Loren ne bodo vrnili slik, ki so jih odvzeli njenemu možu Carlu Pontiju. Večji del Pontije-vega premoženja so zaplenili zaradi neplačanih davkov, nekaj umetniških slik pa so odvzeli tudi Sofiji Loren na letališču, ko jih je skušala odnesti v Francijo. Sofija Loren je izjavila, da se bo pritožila zaradi odvzema slik slovitih mojstrov kot sta Rubens in Picasso, vendar sodišče meni, da so slike last države. Nič več sprememb spola Transseksualci so ljudje, ki se psihično prištevajo k drugemu spolu. Na tisoče se jih je že dalo operirati v želji, da bi dobili spolno identiteto. Zdravniki so že od nekdaj neenotni o takih operacijah, zdaj pa so sporočili iz Hopkinsove bolnišnice v Baltimoru, kjer je bilo v ZDA največ takih operacij, da posegi večini bolnikov sploh ne pomagajo in ne bodo več operirali. Njihovo in hkrati naše zmagoslavje je bilo popolno. Kranjska ekipa po koncu iger. Drago Stefe in Iztok Belehar sta gostiteljem izročila spominska darila in jih pozvala, da se še srečamo. V ozadju ekipa Francije. Kranj in Iskra iz Milana sta priredila sprejem za predstavnike mesta gostitelja in vodje ekipe. Od leve proti desni predstavnik naše zbornice v Italiji Jože Gačnik, župan Bormia Confortola, predsednik turistične zveze Bormio, vodja naše ekipe^ Drago Stefe, direktor milanske Iskre Janez Žepič in sekretar kranjskega komiteja ZK Jože Kavčič TE DNI PO SVETU Čistka na Čilskih univerzah Čilska vojaika hunta je pred tednom dni začela veliko čistko na »tirih glavnih čilskih univerzah. Med odpuščenimi profesori' je tudi podpredsednik radikalne stranke, nekdanji dekan pravne fakultete univerze v Concep-cionu in pravosodni minister Manuel Sanhueza. Sanhueza je tudi predsednik »24-članske komisije«, skupine opozicijskih politikov In pravnikov, ki pripravljajo osnutek prihodnje čilske ustave. Profesorje odpuščajo predvsem iz političnih razlogov. GRKI ŽELE OLIMPIADO Zaradi sovjetskega posredovanja v Afganistanu Grčija sicer ne namerava bojkotirati olimpiade v Moskvi, trenutek pa ji je priAel prav, da spet vztrajno ponavlja svojo zahtevo.ki jo je izrazila že pred leti, da se morajo olimpijske igre za vselej vrniti v svoj rodni kraj, v mesto na zahodu Pelo-poneza. v starodavno Olimpijo. Po mnenju premiera Karamanlisa bi bila izbira Grčije kot stalnega kraja »edini način, s katerim bi prečistili institucijo olimpijskih iger in ji vrnili njen pravi pomen. Tako bi bil olimpijski ideal resen svetovnih, političnih in ideoloških nesporazumov« VOLILNA PRAVICA ZA TUJCE Švedski socialdemokrati in levs partija komunistov so predlagali, naj bi tuji državljani dobili volilno pravico in smeli sodelovati pri volitvah v »vedski parlament. Socialdemokrati so se predlagali, da v dveh občinah uvedejo poskusni program; pripravili naj bi ure materinščine, namenjene za vse predšolske otroke priseljencev, ustanovili enojezične razrede v osnovnih šolah, poskrbeli za boljše tolmače in pomagali priseljenskim društvom. NOVE NALOGE SOVJETSKIH UNIVERZ Na zveznem posvetovanju predstavnikov sovjetskih visokih Sol so poudarili, da bo potrebno okrepiti ideološko in politično vzgojo študentov, izobraževalni proces pa nepo-sredneje povezati s potrebami, ki jih narekuje gospodarski razvoj. Minister za visoko in srednjo izobrazbo Sovjetske zveze Jeljutm je napovedal, da bodo letos uvedli nov sistem izobraževanja na področju zgodovine K P SZ. filozofije, politične ekonomije in znanstvenega komunizma. V Sovjetski zvezi je pet milijonov Studentov. CARTER BO PREMAGAL KENNEDVJA Večina vodij demokratske stranke verjame, da bo ameriški predsednik Carter premagal senatorjs Edararda Kennedvja ob imenovanju demokratskega kandidata za prihodnje presed-niške volitve. V anketi, ki jo je izpeljal list »US News and World Report«. je 83 odstotkov funkcionarjev demokratske stanke ocenilo, da bo Carter zmagal. NIKARAGVA ZAHTEVA OTOKE Vlada Nikaragve je sporočila, da je pogodba iz leta 1928, ki jo je sklenila s Kolumbijo in zadeva nekaj neobljudenih otokov, neveljavna. Vlada Nikaragve pri tem opozarja, da ie bila zaradi pritiskov ZDA takrat prisiljena odstopiti te otoke Kolumbiji. Kolumbija je zavrnila zahtevo ter okrepila svoje vojaSke sile na enem od teh otokov. POSLEDICE SUSE Peru je izgubil več kot 400 milijonov dolarjev zaradi letošnje suše, kakršne ne pomnijo te 70 let. Posebno hudo je Srizadeto kmetijsko območje na severu rzave, kjer je ostalo neposejsnih prek 110.000 hektarov njiv. RAZBLINJENI UPI Razviti in dežele v razvoju so se povsem sprli glede vprašanja hitrejše industrializacije bolj zaostalih delov sveta. Taksen ie bil izid tretje konference organizacije OZN za industrijski razvoj UNI DO, ki se je v New Delhiju končal po 19 dneh zasedanja. Veliki upi, ki so jih gradili na tej konferenci, so se torej razblinui, vedenje razvitega Zahoda Ca je mogoče razumeti kot znamenje, akSno bo njegovo stališče pri bližnjih pogovorih o razvoju v naslednjih desetih letih. BRAZILIJA BO POCENILA KAVO Brazilija kot največja svtovna proizvajalka kave je odločila znatno znižati minimalno izvozno ceno svoje kave, da bi postala bolj konkurenčna. O L, A S14.STRAN. PETEK. 15. FEBRUARJA - LJUBELJ - Nestrpno smo gledali v oblake, iz katerih je rosilo in včasih tudi snežilo. Ali se bo vreme vsaj toliko popravilo, da bo 8K Trtic na Zelenici lahko izpeljal letošnje državno prvenstvo članov in članic v veleslalomu in slalomu? Toda vreme je bilo močnejše kot vsi napori organizatorjiev in pokrovitelja Peka. da bi na še tako skrbno urejenih progah lahko naši alpinci in alpinke tekmovali za državne naslove. Prireditelji so bili primorani, da so prvenstvo odpovedali in prestavili na april. Med tistimi, ki se odpovedi ni veselil, je bil tudi naš najboljši alpski smučar vseh časov, član SK Tržič in študent V8TK, triindvajsetletni Bojan Križaj. Tako kot vsi je tudi on bentil nad vremenom in to tik pred odhodom v Ameriko. A vseeno Bojan ni ostal brez dela. Vsi so namreč še zadnjič pred olimpijskimi igrami hoteli od njega vse mogoče. Bi ocenili letošnjo sezono, ki še ni končana? »Pred nami je še dva meseca selitve iz države v državo na tekme. Za nas ni počitka. Ce že želite, bom na kratko ocenil letošnje nastope. V to sezono smo startali z manj treninga kot pretekla leta. Toda ti treningi so bili bolj kvalitetni. To se je pokazalo že na prvi tekmi za svetovni pokal. Rezultati so znani. Nato je prišel skoraj mesečni odmor in dobro smo ga izkoristili za trening. Nismo počivali. Vadili smo in kot vidite uspehi niso izostali. Ne samo jaz, tudi Jože, Janez, Boris, Mišo, Jure so naredili veliko. Sam sem izredno zadovoljen s svojimi uvrstitvami Janez Zibler: Uvrstitev zadnji trenutek razočarani nad odpovedjo drživn.« ivs*!..? r* *&n W liOler. Janez je namreč na domačem terenu hotel dokazati, da nieaovVut™ Surko? PrCd 5XBks alpsko reprezentanco za Lake Placid ni bila zgolj slučajna. To olimpijsko vizo si je Janez težko priboril v januarskem delu svetovnega pokala. Lani .i T Janez sam odvzel potni list naše moške ..i »i« V "ve.tovneni pokalu ni pokala^s&ft&K kar *e •P«8ob«n- Z«to Te je mladlTržican preselil v drugo reprezentančno vrsto. Vendar je začel s Pl!Sr^Vomi n,a to 0,i">P»J»«o sezono že zgodaj S.m je nabiral kondicijo. Vestno je treniral naprej in na mednarodnih tekmah dosegel nekaj lepih uspe- Kako vi gledate na uvrstitev v olimpijsko vrsto? »Resnično sem vesel, da sem bil izbran za naatop v Lake Placidu. Prav na začetku sezone sem si zadal nalogo, da v smučanju še nisem rekel zadnje bese- SEaJ™ jtje bl,°.fcot pričakoval, »edtem ko so Jure, Andrej, Boris Bojan, Jože in Mišo vozili v svetovnem Naši športniki Bojan Križaj: Med favoriti za medalje Posebno draga mi je zmaga v Wengnu, in pa moj drugi slalomski nastop v Chamonixu. Poškodba roke, bolečina, ki so mi jo ublažili z injekcijo, mi je dala še večji polet za napadalno vožnjo. V tej sezoni sem spoznal še nekaj. Prevečkrat sem bil prepričan, da na nezahtevnih veleslalomiščih in slalomiščih ne znam dobro krmariti. A videlo se je, da se tudi na takih terenih lahko dobro smuča. Zadovoljen sem z vsemi uvrstitvami v tej sezoni, saj sem edino napako, da nisem bil uvrščen, napravil v veleslalomski tekmi v Adel-bodnu. Tik pred ciljem mi je le za ma-lenkost popustila koncentracija in konec je bilo upov za še eno dobro letošnjo uvrstitev. A kaj se more, tudi s tem se moraš sprijazniti«. Vsi vas imajo za dobitnika olimpijskih odličij v obeh tehničnih disciplinah? »Napovedi so vedno nehvaležna naloga. Sam sem že neštetokrat povedal, da so napovedi dvorezen nož. Dolgo časa nisem premišljeval, kako bo sploh v Lake Placidu. Čeprav poznam proge in njihov umetni sneg, mi razmišljanje o olimpijski medalji dela skrbi. Naši ljudje so postali zahtevni. Čeprav je sen vsakega športnika olimpijsko odličje, je pri osvajanju veliko trenutnih okoliščin. Potrudil se bom, da bom tudi obe olimpijski disciplini odpeljal kar najbolje« . Po letošnjih izrednih uvrstitvah v svetovnem pokalu v veleslalomu in slalomu je Bojan že dokazal, da mu je kos malokdo na svetu. Ali bo tudi na smučišču olimpijskega veleslaloma tako? Videli bomo že 19. februarja. * D. Humer pokalu, smo mi iz druge vrste imeli malo dobrih mednarodnih FIS tekem. V januarski del tekem v svetovni pokal sem prišel kljub vsemu dobro pripravljen. Najbolje sem svoj slalomski nastop med najboljšimi odpeljal v Kltz-btthlu. Takrat sem bil dvajseti. V spominu mi bo ostal tudi slalom v Wengnu. Skoda je le, da sem startal tako z visokimi startnimi številkami. Nato je padla odločitev, da grem na pot v Ameriko. Mišo Magušar je športno prenesel to odločitev in mi čestital.« V Ameriki bo spet visoka številka? »Kes je, vendar sta v slalomu dve vožnji. Ce bo vse po načrtu, potem odločilnega slaloma ne bom odpeljal med zadnjimi.« AH je to napoved za dober uspeh? »Nikakor ne! Toda potrudil se bom, da bom opravičil odhod na olimpijske igre. V Stovvu bomo trenirali kar se da. Prepričan sem, da ne bom med zadnjimi zapeljal v cilj.« Vsekakor je triindvajsetletni študent psihologije sposoben presenetiti. Kot vsi alpinci na svetu ima tudi Janez Zibler vožnjo, ki je napadalna. Taka vožnja pa prinaša uspeh, čeprav starta« veliko pozneje kot najboljši. » D. Humer Mednarodni hokejski turnir za pokal Thayer Tutt « Prva zlata plaketa v Igre odprl podpredsednik VValter M ondale LAKE PLACID - Kar preskromna je bila slovesna otvoritev trinajstih olimpijskih iger v Lake Placidu. Manjše letališče so spremenili v otvoritveni *> stor. Nad 20.000 gledalcev na tribunah in milijonski televizijski avditorij je ras slavnostni mimohod, poslušal govore župana New Yorka, predsednika oigaiiba# skega komiteja, pozdravni govor predsednika MOK lorda Killanina in otvoritve« besede podpredsednika ZDA Walterja Mondala. Se najbolj so izvenele besedeant sednika MOK Killanina, ki je dejal: »Borite se pošteno, pošteno izgubljajte a pošteno zmagajte. Glavno je, da ostanete velika družina in ohranjajte ojimntjab miselnost.« Po mimohodu držav udeleženk olimpijskih iger, v Lake Placidu jih je petintrideset s tisoč štiristo športniki, našo zastavo pa je nosil kot štiri leta prej v lau-brucku Bojan Križaj, zakletvi in prižiganju ognja ter izmenjavi olimpijske settm Innsbrucka in LakePlacida je bila slovesnost pri kraju. Dan pred slavnostno otvoritvijo so se začeli boji hokejistov v dveh • kupini*. | Pristoje že do prvih presenečenj, saj so domačini komaj reraizirali s Švedi, Roanai ! pa so premagali fovorita za visoko uvrstitev reprezentanco ZRN, Poljska pO j porazila Finsko. Izidi - rdeča skupina - Kanada : Nizozemska 10:1, Poljska : Finska 5:4,81: Japonska 16:0; modra skupina - CSSR : Norveška 11:0, ZDA : Švedska U Romunija : ZRN 6:4. Danes bo smučarski tek žensk na 5 km. V Innsbrucku je zmagala Finka Tetak Ered dvema Rusinjama. Ta disciplina bo zanimiva, saj bo šlo za obračune, kdo jt oljši: severnjak i nje ali reprezentantke SZ. V sankanju bodo merili moči moški in ženske v tretji vožnji. Danes bodo s prvo in drugo vožnjo startali dvosedežni bobi. Zlato izleta ltR branijo Vzhodni Nemci. Po zlatu naj bi jim stregli Švicarji in Zahodni Nemci. Hitrostni drsalci in drsalke bodo imeli nastop na 500 metrov. V InnsbrucknKt b.la prva Youngova (ZDA) in Kulikov iz SZ. Favoriti za medalje so Americaai, Sovjeti, Kanandčani in Norvežani, V umetnostnem drsanju bodo imeli kratki program v parih. Tu sta fovorita a zlato Rudnina-Zajcev iz SZ. SOBOTA - BIATON - Prvi nastop na 20 km bo imel Jugoslovan Mark* « Burger. Njegov največji uspeh je 45. mesto na svetovnem prvenstvu v Ruhpohlhn I Naslov brani Rruglov iz SZ. • Odločilne nastope bodo imeli moški in ženski enosedi v sankanju. V hitrostnem drsanju bo nastop moških na 5000 metrov dolgi prosi. V hokeju se bodo v tretjem kolu predtekmovanja v modri skupini pomerili « ZDA : Norveška, ČSSR : Romunija, Švedska : ZRN, rdeča skupina - Nizozemski Japonska, Poljska: SZ, Kanada: Finska. V nedeljo bodo v smuku imele obračun ženske. Zmagovalke iz Innsbrucka R«* Mittermaier na bo na startu, saj ie prenehala s tekmovanjem. Zmagovalka k Sappora leta 1972 Tereza Nadig iz Švice bo skušala dobiti tudi ta smuk. Nsjvtfe tekmica ji bo Moserjeva iz Avstrije. SMUČARSKI SKOKI - V nedeljo bodo na 70-metrski skakalnici imeli t*, nastop skakalci. Med najboljšimi bodo tudi trije Jugoslovani. Bogdan Noro}' Branko Benedik in Miran Tepeš bodo skušali doseči največjo to dvoboj skakalca iz NDR in Avstrije. SMUČARSKI TEK - Svoj drugi nastop na 16 km bosta ta dan opravila ta* Jugoslovana Tone Djuričič in Ivo Čerman. *e,la5e.RaJlt!^0Jr.n*de,J? Pomerile v hitrostnem drsanju na 1000 metrov. ALPSKp 8MUCANJC: - PONEDELJEK - V prvem veleslalomu bodo nastani tudi naši. Bojan Križaj, Boris 8trel, Jože Kuralt in Jure Franko bodo voriHuZ najboljšimi. Videli bomo, kako bodo opravili svoj prvi nastop in s kakšnimi atartak mi osnovami bodo startali v torkov odločilni veleslalomski nastop. Ženske bodo startale v smučarskem teku na 10 km. V umetnostnem drsanju bodo obvezni liki za moške. Na 70-metrski skakalnici bodo svoj nastop imeli tekmovalci v kombinaciji Hokej - IV. kolo - modra skupina - Švedska : Norveška, Č88R : ZRN,«**, Romunija, rdeča skupina - Kanada : Japonska, Nizozemska : Japonska, SZ• PV D. Hum« ska. Prvenstvo SFRJ za mladince v veleslalom in slalomu Na prvenstvu v Podkorenu nad 150 nastopajočih KRANJSKA GORA - Smučišča na VI-trancu bodo od sobote in nedelje prizorišče letošnjega državnega obračuna starejših mladincev in mladink in njihovih mlajših vrstnikov, ki se bodo dva dni borili za državne naslove v slalomu in veleslalomu. Oba dneva bo tekmovanje v Podkorenu v organizaciji občinske zveze smučarskih organizacij Jesenice, startalo pa bo nad sto petdeset starejših in mlajših mladincev in mladink. Udeležba bo presegla vsa pričakovanja. Na startu ne bo le Jureta Franka, ki je lani na državnem prvenstvu na Krvavcu zmagal v slalomu in veleslalomu in pri dekletih Mete Jerman, ki je bila državna prvakinja v slalomu pri starejših mladincih. Oba sta namreč na trinajstih zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu. Sicer pa so lani zmagali še: pri starejših mladinkah je bila v veleslalomu najhitrejša Manja Koklič iz Branika, pri mlajših mladincih pa je dva- Sankači v Lomu TRŽIČ - Športno društvo Lom je pripravilo občinsko prvenstvo v sankanju z navadnimi sanmi za posameznike in ekipe krajevnih skupnosti. Zal se je v lepem vremenu in na dobro pripravljeni progi zbralo le 32 tekmovalcev in tekmovalk, doseženi pa so bili tile rezultati: mladinke: 1. Ida Ahačič (Podljubelj), 2. Jelka Tišler, 3. Ani Tišler (obe Lom); članice: 1. Zorka Perko (Podljubelj), 2. Anka Roblek, 3. Zvonka Gaberc (obe Lom); mladinci: 1. Marko Meglic (Podljubelj), 2. Marjan Meglic (Lom), 3. Darko Nemec (Podljubelj); mlajši člani: 1. Jože Veršnik (Podljubelj), 2. Izidor Primožič (Lom), 3. Branko Valjavec (Podljubelj); starejši člani: 1. Jože Meglic (Podljubelj); 2. Tone Kralj (Lom); 3. Vinko Perko (Ravne); Najboljši čas dneva je dosegel Jože Meglic iz Podljubelja, ekipno pa je bila prva krajevna skupnosti Podljubelj pred prvo ekipo Loma in drugo ekipo Podljubelja. J. Kikel NOGOMET V nedeljo Triglav : Jesenice KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja bo v nedeljo ob 10. uri prizorišče otvoritve pomladanske nogometne sezone. V uvodnem srečanju se bosta v prijateljski tekmi pomerili enajsterici Triglava iz Kranja in Jesenice. -h krat slavil Dušan Grašič is loškega/ rja, medtem ko sta si pri mlajših a kah naslove razdelili Polona Pehar« žica in Tiaša Klajnšček iz Branika. Peharčeva je zmagala v < lomu, Klajnščkova pa je bila prva »1 mu. Spored — petek ob 9.S0 bo vožnje starejših mladincev in i slalomu. V tej disciplini pa bodo <_ , prvi nastop imeli mlajši mladinci ia'i dinke. V drugo vožnjo bodo starejši i tali ob 13. uri, za njimi pa ie mlajši. V deljo je spored za veleslalom enak sobotni slalom. Ob 9.30 bo prva t« ob 13. uri druga. Pri mlajših mladincih bo starta* L nekaj pionirjev, ki jim ho to drmrtai venstvo v izredno koriat za torke? I din nastop na petem mednarodnem i pionirjev, ki ga prireja SK Ali Škofje Loke. rj. VATERPOLO Tudi letos kadetska liga KRANJ - Lani ao ae italijanski Primorje z Reke ter Triglav iz Krasta čili, da v zimskih mesecih oramaUral, terpolsko tekmovanje kadetov. To m\ terpolisti, ki naj bi zapolnili vrsti, kij stane v mladinskih in članskih Stari so do šestnajst let in začeli s tekmovanjem, 1 lo. Nastopala ao moštva. „.., iz Trsta, vaterpolisti Vidma, PraamVl Reke in kranjski Triglav. II V lanskem ligaškem tekmovanja 11 »ligi prijateljstva« so najboljšo laza H mladi vaterpolisti reškega F Brez poraza so premočno osvojili i sto. Za presenečenje so poskrbeli ni, si j so bili odlični drugi. Manj so imeli predstavniki italijanskih kJajml Za letošnje tekmovanje, ki se atnftl prvim kolom jutri, so k sodelovanj« M%| bili še Gorico in Celovec. Tako batno! tekmovaniu nastnnuln iM»m »ilin ularn in Članskih našaS let in mlaM ladji ». ki se je fesaHM tva Edere isTrksml tekmovanju nastopalo osem moštev, Mj^f je v ligo vključilo tudi moštva Rnsns^ Ta liga prijateljstva je tako dobilakisff razsežnost, saj je zbrala moštva UJnftalS vije, Italije in Avstrije. W Pari prvega kola - Triestiaa : Kamtj Edera : Triglav, Primorje : Vidam.G«*?; Celovec. , 4 i --- :K, 15 FEBRUARJA 1980 Pripravil: Janez Govekar 15.STRAN G LAS Zimske olimpijske igre moderne dobe Od Chamonixa do Lake Placida INNSBRUCK 1964 ^KJ^5l° Ž* tUd' aymtrii*ki Innsbruck med 29. januarjem in 9. februarjem leta it °_°*ak*1 ■v°Je velike dneve. Innsbrucani in vsi ljubitelji sporta so se dogodka S* kako veselili, s kaj ko jo je prirediteljem olimpijskih iger tako kot te mnogim dotlej ponovno zagodlo vreme. Snega na tem področju že dolgo ni bilo tako malo Zato je ve* kot 2000 vojakov in drugih delavcev moralo na tekaške proge v Seefeldu in na progo za smuk na Patacherkoflu prepeljati z višje ležečega I.izuma prek 25.000 kubičnih metrov snega. Toda tudi to delo je bilo uspešno opravljeno. . *** d?n otvoritve iger je v olimpijakem Innsbrucku zaplapolalo 36 zastav držav nk. v ekipah pa je bilo kar 1186 športnic in športnikov. In Čeprav je domala vsa tekmovanja prenašala v številne dežele sveta televizija, se je ob innahruskih tekmovališčih v teh dneh zbralo prek milijon gledalcev. Obiskovalci pa so imeli tudi kaj videti. V ženskem alpskem smučanju so bili seveda v ospredju dvoboji med sestrama Marielle in Chriatine Goitachel, pri moških pa izrazitega favorita ni bilo nikjer Tako je zlato medaljo v smuku osvojil Kgon Zimmermann, najboljši v veleslalomu je bil Francois Bonlieu, v slalomu pa je zmagal Pepi Stiegler. Med tekači ao vrh krojili predvaem 26-letni Finec Kro Man t vran ta z zmagama na 15 in 30 kilometrov, še vedno neuničljivi S ved Sizten Jernberg ki je hogato športno kariero kronal z drugo zlato olimpijsko medaljo na 50 kilometrov ter zmagovalka na 10 kilometrov pri ženskah — sovjetska predstavnica Klavdiia Bojarakin. Romantiki ao aeveda zahajali na drsališče, kjer so izvajali svoj program umetnostni drsalci. Med posameznicami je žels največ priznanj Nizozemka Sjouke Dijketra, vrhunec umetnosti na ledu pa ao predstavljali nastopi na ledu potem dolgo let nepozabnega in nepremagljivega drsalnega para iz Sovjetske zveze — Ljudmile Belousove in Olega Protopopova. Jugoslovani, 13 jih je bilo v Innsbrucku, so se domov vrnili s precej klavrnim izkupičkom. Se najbolje ao se odrezal i alpski smučarji: Majda Ankele s 23. mestom v alalomu in 25. v velealalomu ter 32. v smuku, Peter Lakota je bil 29. v smuku, 32. v slalomu in 33. v veleslalomu, Krista Fanedl 31. v smuku, ostale uvrstitve pa so bile mnogo slabše. Najboljši na veliki skakalnici je bil Miro Oman na 36. mestu, najboljši na mali pa Ludvik Zaje na 39. mestu. Se slabše so se odrezali tekači, ki so se vsi uvrstili pod 40. mestom. IX. zimske olimpijske igre so kljub pomanjkanju snega torej odlično uspele. Prireditelji so naredili to kar je bilo videti nemogoče. V 70. letu življenja je tiho zaspala naša dobra žena, mama. stara mama. tašča, sestra in teta ANA DOLJAK roj. Spiček Do pogreba leži v mrliški vežici v Lipici. Pogreb pokojnice bo v petek, 15. februarja 1980. ob 15.30 na pokopališče v Lipici Žalujoči: mož Gustelj, sin Gustelj in hči Jožica z družinama, sestri Mara in Francka, brat Janez in ostalo sorodstvo Trata, Škofja Loka, Ljubljana, St. Oselica, Lenart nad Luso 12. februarja 1980 10 Thl + ! Uvodna poteza kombinacije katere cilj je ukloniti skakača s polja g3. 2. Shl: Lh2 + !! Zanimivo usmerjanje kralja na polje h2, kjer bo izpostavljen napadu trdnjave po liniji h. 3. Kh2: Th8 + 4. Kg3 Na 4. Kgl sledi Thl: mat. 4. .. . vrsti, napad s kmetom e in napad s skakačem na polju d8. 1. ... Kf7 2. Dh8: Dg4 Beli dobi tudi po 2. ... De4 3. Sd8+ Kg6 4. De8 + Kh6 5. Sf7+ Kh5 6.Sg5+ itn. 3. Td7 + ! Dd7: Ali pa 3. ... Ke6 4. Td6+! Kf7 (4. ... cd6: 5. Dc8+ itn.) Kg6 6. Tf6: + ! gfl6: in nato Dh7: + z 5. Kg4 Sf5+ Th4 mat Vendar pa Čigorin med par-, tijo ni videl tega razpleta! Možno je usmerjanje tudi drugih figur, včasih skupaj s kraljem. Osnovni smisel tega usmerjanja je privesti nasprotnikovo figuro v položaj, ki omogoči izvedbo pridobi-tvene kombinacije. Vzemimo primer na diagramu 24 (NE-BERMANN - BAU). + I k k J. Sh Af A m AS I £ & 5. Sd8 + 7. Dg8 + zmago. 4. e6 + !! Ke6: Črni nima velike izbire. Na 4. ... De6: sledi 5. Sd8+ z osvojitvijo dame. Zadnji potezi belega sta bili značilen primer za usmerjanje. 5. DgS-t- Beli zmaga. Na 5... . Ke7 sledi 6. Dg7:+ Ke8 7. Dg8 + Ke7 8. Dh7: + in nato Dc2: z odločilno prednostjo za belega. V položaju na diagramu 25 (ARAKELOV - LITVINOV, 1959) je beli zasedel s trdnjavo sedmo vrsto in preti z napredovanjem kmeta c. Cmi je umaknil trdnjavi z osme, da bi zaščitil sedmo vrsto. Tako je oslabil svojo osnovnico, kar daje belemu motiv za matni napad. Diagram 24 • 1. Da8 + Uvod v kombinacijo. Beli usmerja nasprotnikovega kralja na polje f7 in tako omogoči napad s trdnjavo po sedmi - ........ i Z SUM Sili 4 k A m A * #A Diagram 25 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest. da je v 83. letu starosti za vedno zaspala naša draga, dobra META FRELIH Pogreb drage pokojnice bo v petek, 15. februarja 1980. ob 16.3Č v Gorenji vasi nad Skofjo Loko. Na dan pogreba leži v šesti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah — Navje Vsi njeni! Ljubljana, Gorenja dobrava, Kranj, Plave. Žiri ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka ALOJZIJA PERČIČA Šumovega ata iz Rupe 21 pri Kranju se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali, izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Žgajnarju, dr. Udirju, zdravstvenemu osebju Bolnice Jesenice, častiti duhovščini za pogrebni obred pod vodstvom dekana g. Bahorja, pevcem, zvonarjem, delovnima organizacijama Veletrgovina Živila Kranj in Gorenjska oblačila Kranj, sodelavkam trgovine na Kokrici in v Predosljah in sodelavcem mizarske delavnice Gradbinec na Kokrici. Vsem in vsakemu posebej za vse še enkrat hvala! Žalujoča žena Stanislava, otroci Marko, Stanka, Nada in Majda z družino, sestri Ivanka in Helena ter brat Rudolf Rupa pri Kranju, 15. februarja 1980 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded, sin, brat in stric ALOJZIJ POTOČNIK iz Šenčurja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Se posebej pa se zahvaljujemo gasilskemu društvu Šenčur, AMD Šenčur, pevcem, tov. Sušniku za poslovilne besede, družini Okoren in gospodu kaplanu za pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem in vodstvu tovarne Audi NSU iz Ingolstadta, tovarni IBI Kranj in trgovini Merkur-Globus, Kranj Žalujoči: žena Ivanka, sin Lojze z družino, oče, brat Andrej z družino, brat Tone z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V sredo, 6. februarja, smo se z bolečim srcem poslovili od nase dobre mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE JENKO ^ Jerftinove mame iz Trboj Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje in čustvovanje ob bridki uri slovesa. Zahvalo smo dolžni dr Hriberniku. zdravniškemu osebju Internega oddelka bolnice Golnik; g. župniku iz Smlednika in oktetu Gorenjci. Zahvaljujemo se sodelavcem Tekstilindusa - obrat I. Kranj. Save Kranj. KP - Vodovoda Kranj. Svilanita Kamnik in Mizarstva Krevs - Čjrče. Se posebej pa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in sosedom za opravilo pogrebne službe. Žalujoči: hčerke Marica, Ani. Rozi, Jelka, sinovi Mato, Stane, Jože in Franci z družinami Trboje. H rast je, Kamnik, Voglje, Voklo. Kranj. 8. februarja 1980 GLAS16.STRAN PETEK. IS. FEMHMUl Pustni krofi Mleko oziroma sladko smetano, rumenjake, sladkor, sol. drobno nastrgano pomarančno in limonino lupmico. zelo malo nastrganega oreščka in vanilijo mešamo na toplem, da postane vse skupaj mlačno. Vse to zlijemo postopoma v Firesejano moko. pridenemo raztop-jeno surovo maslo (za boljše krofe prej s'urovo maslo umešamo, da naraste) ter posebej vzhajan kvas in rum. Zmes dobro zmešamo in stepamo tako dolgo, da se loči testo od kuhalnice in sklede. Ko testo stepamo, ga ne smemo s kuhalnieo vzdigovati previsoko, da ne vtepemo vanj preveč zraka, zaradi česar bi bili ocvrti krofi v sredini votli. Votli krofi se hitreje osuše in sploh niso tako okusni kot pravilno stepeni, pri katerih je testo gosto, a vendar zelo rahlo. Testo potem pokrijemo s prtom in ga damo na zmerno topel krai. da vzhaja. POTREBUJEMO: pot kg moke, 1 dl sladke smetane ali mleka, 7 rumenjakov, 5 dkg sladkorja, 2 žlici ruma, 10 dkg surovega masla, lupinico 1 pomaranče in 1 limone, vanilijo, malo oresčka, sol, 4 dkg kvasa, 20 dkg marelične marmelade, olje za cvrtje, vanilin sladkor za potresanje. Ko testo vzhaja, ga damo na dobro pomokano desko, razvaljamo za mezinec debelo in ga zrežemo, z obodcem. Na sredo vsaltega drugega polovičnega krofa denemo malo goste marelične ali druge marmelade, položimo nanj drugo polovico krofa, ter okrog in okrog dobro stisnemo ter ponovno izrežemo krofe s približno 1 cm manjšim obodcem. Krofe zložimo na pomokan prt za Zlepimo si dva prsta narazen, jih pokrijemo s pogretim prtičem in pustimo, da na ne pretoplem kraju vzhajajo. Odrez-ke testa pa spet pognetemo in pustimo, da še enkrat vzhajajo, nato jih tudi zrežemo v krofe, iz zadnjih ostankov pa naredimo flancate. Medtem, ko krofi vzhajajo, damo v kozico za tri prste olja (ne več, ne manj) ter ga razbelimo. V olje damo najprej samo en krof, da vidimo, ali je dovolj vzhajan in ali je olje pravilno vroče. Krof obrnemo v roki tako, da pride vrhnja, bolj vzhajana stran najprej v olje, nato posodo pokrijemo in počasi cvremo. Ko krof na spodnji strani svetlo porumeni, ga obrnemo in ocvremo v nepokriti posodi še po drugi strani. Ako krof prehitro porumeni, je olje prevroče in pomaknemo posodo bolj k robu. Dobro je, da se prepričamo, ali je krof prepečen. To napravimo s pletilko, ki jo zabodemo od strani v krof. Ce se testo pletilke še prime, krof še ni pečen. Pravilno vznajani krofi se v tope v olje le do polovice, zato nastane, ko jih obrnemo, na obodu tako zelo zaželeni beli venček. Ce je testo še premalo vzhajano, pa se krofi vtope čez polovico v olje in ocvrti nimajo paščka. Zato s cvre-njem še malo počakamo. Kadar pa so krofi preveč vzhajani, se v olju sami obračajo in potem seveda tudi nimajo venčka. Ocvrte krofe polagamo na cedilo in potem na deske, pogrnjene s papirjem, da se olje odcedi. Nikdar ne polagajmo krofov drugega vrh drugega. Pred serviranjem potrese-mo Icrofe z vanilijinim sladkorjem in še tople nesemo na mizo. Vendar, hladni so laže prebavljivi. Ta mesec na vrtu Spomladi se bodo dela na vrtu in v sadovnjaku nakopičila, zato se že kar zdaj lotimo del, pri katerih nismo odvisni od vremena. Lotimo se ostarelih, izrojenih in obolelih dreves, ki jih moramo odstraniti z vrta. Ta so navadno vir škodljivcev in povzročitelji raznih rastlinskih bolezni, ki se bodo. če bolnega drevesa ne odstranimo, širile naprej po sadovnjaku. Visokodebelna drevesa najlaže odstranimo tako, da najprej obža-gamo najdebelejše veje v krošnji. Nato odkopljemo ob deblu korenine ter jih eno za drugo posekamo. Zdaj ga lahko privežemo na daljšo vrv, potegnemo in z lahkoto prevrnemo obsekano in podsekano drevo. Posekano drevje čimprej razkosaj-mo in pokurimo. Posebno pod skorjo debla in debelejših vej je vse polno skritih ličink in jačec sadnih škodljivcev, ki jih lahko le tako uničimo. Ce nameravamo vsaditi na isto mesto novo sadno drevo, že kar takoj izkopljemo dovolj veliko sadilno jamo. Vendar pazimo, da na isto mesto nikoli ne vsadimo isto sadno vrsto. Ce ji tu ni prijalo do sedaj, potem tudi naslednji ne bo. Drugi vrsti sadja pa bo morda tu zemlja in lega veliko ugodnejša. r pustni klobuk sami 1. Potrebujemo le debelo lepenko in lepilo. S škarjami odrežemo primerno velik krog — začrtamo ga kar ob pokrovki — in izrežemo obroč. Kolikor visok klobuk hočemo, tako širok odrežemo tudi trak, ki ga na robovih narežemo v male trikotnike. 2. Z lepilom nalepimo trak na obroč tako, da trikotnike zavihamo, spodaj namažemo z lepilom in pritrdimo. 3. Nato odrežemo iz lepenke še vrhnji pokrov klobuka in ga prilepimo prav tako na rob, potem ko smo trikotnike zavihali navznoter in jih namazali z lepilom. 4. Zdaj lahko na notranjo stran klobuka nalepimo tudi rese, papirnate trakove ali barvaste lase. Na klobuk ' lahko pripnemo tudi cvetje, lahko ga oblepimo s trakovi in podobno. Le malo domišljije je treba in čisto malo spretnosti. MARTA ODG0VA Sandra — Kranj V pismu vam pošiljamo rec blaga, katerega sem kiaV za plašč. Prosim, svetujte* narišite mi model. Stati!« 26 let. visoka 169"centra«!* težka pa 62 kilogramov Odgovor Plašč je polopriieto bfcJ; ima visok ovratnik, rm*. nekoliko podložene in okiL prešite. Žepa sta v rort£J šivih, zapenja pa se ll h .1.5 911.1 4 15 I "25 m v, 11 tU It <»» 1 5 45 1.', VI I 7 1 K |x Mi 1X4'. I« H» |92ti 19 W> _«) (KI Poročila Jakec m čarobna lučka »»troška seriia M inig<>d< i v glasbeni deželi fin«ka senja Svetilnik, mladinska oddaja Pustolovščina. K. Morgan: MarieCurie. TV nadaljevanka Varovalni refleksi in za veni ne kretnje, oddaja i/ cikla človekovo telo Partizanska godba. <*ldaja 17 cikla Čas. ki živi 625 Poročila Poročila Spustite halon, avstralski film Državno košarkarsko prvenstvo prenos Na« krai Robinovo gnezdo, humoristična serija , — Risanka Zrno do zrna TV dnevnik I Dieti: Zupan našega mesta. TV nadaljevanka Zi • *> PriAel jeJones. ameri«ki film 22 «41 TV kažipot 22 VI Poročila 22 55 Tekmovanja v hohu. posnetek iz I,ake Placida Oddajniki II. TV mreže: 1 4 K> Test I 4 25 Neapelj nogomet Italija : Romuniia. prenos I 7 4"> Zapisi z vasi |X M> Narodna glasha 14(1(1 Čerkezi — dokumentarna oddaja 14 Mi TV dnevnik _'(i i Ki ( . lasbena oddaja _'|(Ki Včeraj. danes, jutri 21 |(i Dokumentarna oddaja _'I 4(i Športna sobota TV Zagreb - I. program: Iii iki TV v »olj: Na«j kraii Risanka TV izbor || u", TV v šoli- Čebele. Sodobna književnost 12 25 Igre na snegu. Sarajevo I t 29 Otroška predstava I I 25 Nogomet [talija Romunija EVH ] H J( ■ Reportaža 16.25 Porodila \&M TV koledar 1 7 05 Dr? košar prv. IX 4") Zgodbe Radoje DomanoMca 141/1 TV dnevnik 2] .Vi Sedem samurajev, japonski film TV Zagreb - I. program: 4.vi Poročila in (m Otroška matineja 1 1 Ml Narorina glasba 12 (H) 1.1 (NI 14 (K) 14 H) Ki (KI 14.10 20,0(1 21 Od 21.-10 21 50 22(15 Kmetijska oddaia Človekov«! telo Gledalci in TV Mladinski film Nedeljsko popoldne TV dnevnik Vroči veter. TV nad Potovanja TV dnevnik Glasbeni album Športni pregled PONEDELJEK 18. FFB. 855 10.00 15 50 1655 18.00 18.05 18.25 18.40 18,50 19.20 19.2« 19,10 20.00 21 15 21,55 22 10 TV V šoli Povej mi. Pogovor. M. Det oni TV v šoli: Materinščina. Risanka. Zemljepis Umetnostno drsanje dvojic, posnetek iz I.ake Placida I.ake Placid- veleslalom za moške, prenos Poročila Vrtec na obisku: Narobe svet Mala čudesa velike narave, dokumentarni film Obzornik Zdravljenje perifernega živčevja, odela ja iz cikla Sodobna medicina Cikcak Zrno do zrna TV dnevnik 0. Stefanovski: Tome z bencinske črpalke, drama TV Skopje Kulturne*diagnnale V znamenju Mozaik kratkega filma Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test 18.(K) Dokumentarni film 18.45 Tekmovanje parov v umetnostnem drsanju. posnetek iz I.ake Placida 19,10 TVdnevnik 20.n0 Naš čas: 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 ("'rni kruh. TV nadaljevanka T V Zagreb - I. program: 14.55 TV V šoli. ponovitev 17 15 TVdnevnik 17,15 TV koledar 17,15 Gledališče strička Rranina 18.00 Pravljica IX. 15 Politična šola SR Hrvatske 1845 Mladinska oddaja 19.30 TVdnevnik 20.00 Novele 20 45 (Ilasbeni trenutek 20.50 Življenje filma 21,15 TVdnevnik 21,50 Glasbena oddaja 19. FFB. 9,10 TVvšoli: Ladja.Zanimivo potovanje. Dnevnik 10 10.00 TV v šoli: Satelitska postaja. Risanka. (Ilasbeni pouk. Pisatelji med nami 14.15 Šolska T V: Slovenski kmečki upor leta 1515. Vojno gospodarstvo. Premikanje ledenikov 15.20 Hokej: SZ : Finska, posnetek iz Lake Placida 1 «..'10 Poročila 16,15 Jakec in čarobna lučka. otroška serija Ki 55 Lake Placid: Veleslalom za moške, prenos 18.00 Pisani svet 18,10 Obzornik 18.40 Po sledeh napredka 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19,10 TVdnevnik 20.00 Čudovita predstava. .1. del glasbene oddaje 2050 G Baissette: Grozdi mojega vinograda. TV nadaljevanka 21.40 V znamenju 21.55 Karneval na trinidadu 22.20 Sankanje dvojic, posnetek iz Lake Placida Oddajniki II. TV mreie: 17.45 Test 18.00 Zagrebška panorama 18.45 Fest risanega filma 19.00 V avstralski divjini. poljudno-znanstveni film 19,10 TVdnevnik 20.00 Zabava vas Di« k van Dyke 20.50 Včeraj, danes, jutri 21,10 Ona. dokumentarna serija 22.00 Poezija 22,10 Filmski pregled z zimskim olimpijskih iger v Lake Placidu TV Zagreb - I. program: 15.20 TV v šoli: Organske spojine. Na Sutjeski 17.15 TVdnevnik 1 7,15 TV koledar 17.45 Pustolovščina 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.00 Kulturni pregled TA TEDEN NA TV Sobota Ivan Southall je napisal roman SPUSTITE BALON, ki predstavlja eno najuspešnejših del v sodobni mladinski literaturi. 1976. leta so po njem posneli film. Glavni junak je dvanajsletni deček, ki je rahlo pohabljen in si na vso moč prizadeva, da bi premostil krizo in se uveljavil v družbi. Ze naslov filma PRIŠEL JE JONES daje slutiti, da gre za vestem, v katerem se bomo spet srečali s starim junakom Garyjem Cooperjem. Pri-pitveduje a kavboju, ki ga pomotoma zamenjajo za morilca in se znajde v hudih težavah. Zasleduje ga roka pravice, hkrati pa so mu na sledi tudi gangster ji. Zabavali se bomo predvsem ob humornih prizorih. Nedelja Jean Boyer je avtor nezahtevnih, povečini komedijskih filmov. Posnel jih je kar precej in DAMSKI KROJAČ je med najbolj zanimivimi. Ne zaradi neke posebne kvalitete, pač pa predvsem zaradi Fer nandela, ki igra modnega domskega krojača. Vir komike je ženina ljubosumnost. Neke deževne noči pride na bencinsko črpalko neznana ženska in »zapelje« prodajalca Tometa. Ta zveza prebudi v njem nov odnos do bližnjih in mu prinese novo življenjsko izkušnjo. Skopsko dramo TOME IZ BENCINSKE ČRPALKE je po scenariju Gorana Stefanovskega re-žiral Jane Petkovski. Glavnega junaka je upodobil Branislav Dimitrov ski, ki je za to vlogo prejel na letošnjem televizijskem festivalu v Portorožu nagrado. 19.311 TV dnevnik 20.011 Aktualna oddaj« 20 55 Rio bravo, am film 22,15 TV dnevnik 20. FFB. 9.30 TV v šoli- Kai te film. 10.00 TVvšoli Izobraževalni film Risanka. Predšolska vzgoja. Zgodba 15 20 l 'metnost no drsanje plesnih parov, posnetek i/ Lake Placida 16.20 Poročila 16.25 Pionirji fotografije, serijska oddaja 16.55 Lake Placid Veleslalom za ženske, preno 18.00 Z besedo in sliko Punčka 18.15 Pust na Dravskem polju 18.40 Obzornik '18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.2« Zrno rlo zrna 19,10 TVdnevnik 20.00 Film tedna Ranera. bolgarski film 21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.50 V znamenju 22.05 Miniature - Jan Sihelius Simfonija št. 5 23.00 Leke Placid- Hokej SZ Kanada. prenos Oddajnik II. TV mreže: Ki 40 Test Ki Ni Lake Placid: Veleslalom /a ženske 1H (Ki Test I« 15 Odpisani. TV nadaljevanka 19.15 Glasbena medigra 19.30 Lake Placid: hokej CSSR Švedska - prenos TV ftegreh - L program: 17.15 TV dnevnik 1 7,15 TV koledar 17 45 Otroška oddaja 18.15 Dokumentarni film 18.45 Prijatelji glasbe 19-10 TVdnevnik 20.00 Športna ureda 22.15 TVdnevnik 22,10 Dokumentarni film ČETRTEK 21. FFB. 9 10 lO.(K) 14,15 15,55 1655 18(KI 18.05 18,15 18.45 19.10 19.24 19,10 20.00 21,1(1 22.00 22.20 22,50 I \ v šoli: Obiščimo pošto Matematika. Potok in reka TV v šoli Kemija. Risanke. Umetnost. Zgodba Šolska TV: V Rak arić-Spomini na Kardelja Poročila Življenje na Zemlji, dokumentarni film Lake Placid: Veleslalom za ženske, prenos Risanka Svetilnik, mladinska oddaja TV Zagreb Obzornik Hamburg - mesto kontrastov reportaža Risanka Zrno do zrna TV dnevnik Tretja razsežnost Odprto za ustvarjalnost V znamenju Štafeta 4x5 km (ženske) posnetek iz Lake Placida Hitrostno drsanje na 1500rti posnetek iz Lake Placida Oddajniki II. TVmrezei 16.40 Test 1655 Lake Placid: Veleslalom za ženske, prenos 18.00 Turistični pregled 18.15 Madrid: košarka Real : Rosna prenos 20.00 .1-2-1 gremo 2.1,10 Včeraj, danes, jutri TV Zagreb - I. program: 16.20 TV v šoli: Organske spojine. Kako je kaj nastalo. 17.15 TVdnevnik 17,15 TV koledar 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Humoristični klub 19,10 TVdnevnik 20 00 Zunanjepolitična oddaja 2050 Močnejši spol. kontaktna oddaja 22.00 I V dnevnik 2.15 S. Rahnianinov: klavirski koncert 22. FFB. 8,55 TV v šoli: Narava in mi. Makedonščina. Ruščina. Športna rekreacija in zdravje 10.00 TV v šoli- Angleščina. Risanka. Zgodovina. Izobraževlna reportaža 15.05 Umetnostno drsanje moških. posnetek iz Lake Placida .15.55 Lake Placid: sl-iom /a moške. prenos Ki.45 Poročila Ki.50 Tek na smučeh, oddaja iz cikla Sola smučanja 17.00 Iz. zgodbe v zgodbo, lutkovna serija TV Sarajevo 17.15 Družina Lesnievvskich. mladinska nadaljevanka 17 40 Obzornik 17,55 Lake Placid slalom za moške prenos 18 45 Otrokov svet. oddaja iz cikla Od refleksa do logike 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TVdnevnik 20.00 Hvala za pozornost, zabavno glasbena oddaja 21.00 Tigrove brigade. TV nanizanka 21 55 V znamenju 22.10 Zabava vas Jaraca Last 23.00 Lake Placid: hokej, prenos Oddajniki II. TV mreže: 16,10 Test 16.45 Zagrebška panorama 17,10 Kratek film 17 5(1 Glasbena medigra 17.55 Lake Placid: slalom za nAiške. II tek 18.45 Izobraževalna oddaja 19,10 TVdnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Včeraj, danes, jutri 21 15 Portreti Nikola Kovačevi«' TV Zagreb - I. program: 14 45 TV v šoli, ponovitev 17.15 TVdnevnik 17,15 TV koledar I 7.45 Mali svet 18.15 M ladinska oddaja 18.45 Moppet shovv 19,10 TVdnevnik 20.(K) Hvala za pozornost 21.00 Serijski film 21,50 TVdnevnik 22.15 Umetnost nodrsanje. moški. p«isnetek iz Lake Placida Pri FUŽINARJU na Jesenicah so dobili lične posode za ' kuhinjske začimbe v lesenem stojalcu in večje garniture, kjer sta zraven tudi večji posodi za sladkor in kavo. Cena: 400 in 564,10 din IZBRALI SO ZA VAS Tale posnetek pustnih maak je iz Zarjinega KFKCA na Jesenicah. So pa s pustnimi maskami letos dobro založeni povsod, kjer ao obi čaj -' no v prodaji. Najbolje pa menda na oddelku papirnice v GLOBUSU, kjer imajo tudi bogato izbiro pustnih oblačil za otroke. Klasične moške puloverje iz shetlanda, ki skoraj ne morejo manjkati v zimski garderobi, dobite te dni v ALMIRINI industrijski prodajalni v Radovljici za 40 odstotkov ceneje. Barva: siva. Cena: 313 db 440 din V Zarjini specializirani otroški trgovini K K K K(' na Jesenicah imajo naprodaj lepe žametne otroške jakne v velikostih od 4 do 12 let. Barve »o rjava, zelena in drap. V zapestju in v paau imajo vsito pletenino. Izdelek Jutranjke. Cena: 700 do 740 din Dve vrati zamrznjenega listnatega testa za zavitke, kremne rezine, pa tudi čeft-pljeve cmoke, če hočete, imajo vedno v zamrzovalniku pri ŽIVILIH na Klancu v Kranju. Cena: 23 din Iz malce bukliranega jer-seva je sešita ta obleka preprostega, a lepega kroja. Izdelek Gorenjskih oblačil ie, poslikali pa smo jo v Murki-ni MODI v Radovljici. V velikostih od 36 do 42 so na voljo, barve pa svetlo lila in umazano roza. Cena: 1.545,75 din KINO KINO KINO KINO Kranj CKNTKR 15. februarja honkon. barv. ČLOVEK - DINAMO ob 1« uri. ob 18. in 20. uri ni kinopredstav! 16. februarja hongkon. barv. CLOVFK - DINAMO <)b 16.. 18. in 20. uri. prem amer. barv, PLAVI OVRATNIK ob 22. uri 17. februarja domači barv. MALI ČUDEŽI VELIK K NARAVE ob 10 uri, hongkon. barv. karate ČLOVEK — DINAMO ob 15.. 17. in 19. uri. prem ital. barv. erot. NEMORALNE NUNE ob 21. uri 18. februarja amer barv. PLAVI OVRATNIK ob 16.. 18. in 20 uri 19. februarja ital barv. erotič drama NEMORALNE NUNE oh Ki.. 18. in 20. uri. Otrokom do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! 20. februaria ital. barv. erot. NEMORALNE NUNE «>b 16, 18 in 20 uri SI. februarja ital. barv erotič. NEMORALNE NUNE ob Ki. 18. in 20 Uri Kranj STORŽIČ 15. februarja ital. barv. erot. drama ŠKOFOVA SPALNICA ob Ki 18 in »0 uri 16. februarja amer. barv. pust ZLATO SREČANJE ob !«.. 18 uri. amer barv drama NE UKRADI MI OTROKA ob 20. uri 17 februarja hongkon. barv karate ZBOGOM. BRUCE LEE (ZADNJA IGRA SMRTI), oh 14 uri. ital barv erot. drama ŠKOFOVA SPALNICA ob 16. uri. amer barv. pust. ZLATO SREČANJE ob 18 uri. prem angl barv akcij NEVAREN PRELAZ ob 20. uri 18. februarja hongkon barv karate ZBOGOM. BURCE LEE ob Ki. 18 in 20. uri 19. februarja angl barv akcij NEVAREN PRELAZ ob 16.. 18 in 20 uri 20. februarja angl. barv. akcij. NEVAREN PRELAZ ob Ki. 18 in 20 uri 21. februarja amer. barv Z DRUGE STRANI PLANINE ob 16. 18 in »0. uri 17. februarja amer. barv. drama DR. ZIVAGO ob 15. in 18.15. nrem. franc barv. kom STRAH IMA HITRE NO-GE ob 21.30 18. februarja franc. barv. erot. ZBOGOM. EMANUELLA ob 18. in 20. uri 19. februarja franc. barv. erot. ZBOGOM. EMANUELLA ob 18. in 20. uri 20. februarja amer. barv. pust. ZLATO SREČANJE ob 18 in 20. uri 21. februarja amer. barv. NE UKRADI MI OTROKA ob 18 in 20. uri Duplica 16. februarja franc barv. erot ZBOGOM. EMANUELLA ob 20. uri 17 februarja slov barv mlad SREČ NO. KEKKC ob 15. uri. franc barv. srhlj HARMAGEDON ob 17. uri. amer. barv NE UKRADI MI OTRO KA ob 19 uri 20. februarja ital barv akcij IME MU JE BULDOŽER ob20. url 21. februarja franc barv erot ZBOGOM. EMANUELLA ob 20^ uri Ceanjica 15. februarja franc. barv. ljub ZBOGOM. EMANUELLA ob 20. uri 17 februarja angl. barv disko ZVEZDA DISKO KLUBA ob 17 uri. amer barv. pust METULJ ob 20. uri 17. februarja amer. barv. zabav HVALA BOGU DANES JE PETEK ob 17. in 20. uri 21 februarja ital. barv fantast OCl ZVEZD ob 20. uri Skorja Loka SORA 15. februarja amer akcij. UMOR V AMSTERDAMU ob 18 in 20. uri 16. februarja amer akcij DRIVKR ob 18. in 20. uri 17 februarja amer akcij DRIVKR ob 18. in 20. uri 19. februarja ital. drama KAČJE GNEZDO ob 20, uri , 20. februarja ital. drama KAČJE GNEZDO oh 18 in 20 uri 21 februarja jap. avant KAMIKAZE NA KOLESIH oh 20. uri Železniki OBZORJE r akcij. DRIVKR 15 februarja ; ob 20 uri 16. februarja amer UMOR V AMSTERDAMU ob 20. uri 17. februarja jug. mla«l. ZADNJA DIRKA ob 17 uri. amer akcij UMOR V AMSTERDAMU oh 20. uri 20. februarja amer. groz. PIRANHA ob 20. uri barv. ITIČI ob Trtic 16. februarja amer barv fant PEKEL V VESOIJU ob 16 uri. ital barv erotič. drama NEMORALNE NUNE b 18. in 20. uri. prem angl barv. akcij NEVAREN PRELAZ ob 22 uri 17 februarja slov mlad KEKKC oh .uri. amer. barv. fant PEKEL V VESOLJU ob 17. in 19 uri. prem. franc barv. erot ZGOGOM EMANUELLA ob 21. uri 18. februarja prem. amer barv NE UKRADI MI OTROKA ob 17 in 19. uri 19. februarja hongkon barv karate ČLOVEK DINAMO ob i7 in 19. uri 20. februarja hongkon barv karate človek Dinamo ob 17. in 19. uri 21 februarja franc barv kom STRAH IMA HITRE NOGE ob 17 in 19. uri Kamnik DOM 16. februarja hongkon barv. karate ZBOGOM. BRUCE LEE (ZADNJA IGRA SMRTI) ob 16 uri. amer. barv drama DR ZlVAGO ob 18 uri. prem franc. barv. ljub ZBOGOM. EMANUELLA ob 22 uri Radovljica 15. februarja amer. 20. uri / 16. februarja hongkon barv CHEN VELIKI MOJSTER KUNG-FUA ob 18 uri. amer barv KENTUCKI -FILM NA ŽARU ALI KAKOR VAM [JUBOobZO. »ri 17 februarja amer. barv. zabav KENTUCKI - FILM NA Z.ARU ALI KAKOR VAM LJUBO ob 18 uri. ital barv. fantast OČI ZVEZI) ob 20 uri 18 februarja amer. barv ■ PTIČI oh 20. uri 19 februarja hongkon. barv. CHEN - VELIKI MOJSTER KUNG-FUA ob 20. uri 20, februarja ital. barv fantast. OČI ZVEZI) oh 20 uri 21. februarja franc barv SIMON IN SARA ob20. uri Bled 15. februarja jugoslov barv RADIO VIHOR KLiČK ANGELIKO oh 20 uri 16. februarja amer barv zabav. HVALA BOGU DANES JE PETEK ob 18 uri. jugoslov barv. RADIO VIHOR KLIČE ANGELIKO ob 20 uri 17 februarja amer. barv krim OKRUTNO MAŠČEVANJE ob 18. uri. ital barv KO BOTER PLAČA ob 20 uri 18. februarja amer barv zabavni KENTUCKI - FILM NA ZARU ALI KAKOR VAM LJUBO ob 20 uri 19. februarja amer. barv. PTICI ob 20. uri 20 februarja hongkon. barv CHEN _ VELIKI MOJSTER KUNG-FUA ob 20. uri 21 februarja amer. harv. PTIČI ob 20, uri Bohinj - Boh. Bistrica 16. februarja amer barv krim OKRUTNO MAŠČEVANJE ob 18 uri. ital barv KO BOTER- PLAČA ob 20 uri Jesenice RADIO IZ 15. februarja ital. barv. ljub JEMEN DAN ob 17 in 19. uri 16. februarja Iranc. barv. drama K MAMI POJDI - OČKA JE V SLUŽBI ob 17. in 19. uri 17. februarja franc. barv. drama K MAMI POJDI - OČKA JE V SLUŽBI ob 17. in 19. uri 18. februarja amer barv. koni LOV Cl NA DOTO rib 17. in 19. uri 19. februarja amer barv. kom LOVCI NA DOTO oh 17. in 19. uri 20. februarja amer barv. risani JUNAKI I)ISNEYLANDA ob 17 in 19. uri .Jeaenice PLAVŽ 15. februarja amer barv VELIKI SKAVT ob 18 in 20. uri 16. februarja amer. barv LOVCI NA DOTO ob 18 in 20 uri 17. februarja amer barv LOVCI NA DOTO ob 18 in 20 uri 18 februarja franc. barv K MAMI POJDI - OČKA JE V SLUŽBI «»b 18 in 20. uri 19 februaria franc barv. K MAMI POJDI - OČKA JE V SLUŽBI «»b 18 in 20. uri 21. februarja ital. barv. IZJEMEN DAN ob 18 in 20 uri Dovje Mojstrana Ki februarja amer barv HERHIE ZNOVA TEKMUJE ob 19,10 , 17. februarja hongkon. barv BRUCE LEE - Ml TE OBČUDUJEMO ob 19,10 i Kranjska gora 1«. februarja hongkon barv BRUCE LEE - Ml TE OBČUDUJEMO ob 20 uri 20 februarja amer. barv. LOVCI NA DOTO ob 20 un O LAS 18. STR AN PETEK. 15 FEBR RADIO Informativne oddaje lahko poalulate na prvem programu vsak dan, rasen nedelje ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00, 24.00, V nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, I 21.00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30. 16.00, 16.30, 17.30, 18.30 I in 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 in 19.65. Zoran StanojeviC: Vrata v zadnjem nadstropju 19,10 Obvestila in zabavna .ahko nor. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program I RT — Studio Zapeh Glasbena tribuna mladih 23.10 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in Rlesnih ritmov očni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo. Sport, glasba in Se kaj 19.30 Stereorama 20 30 Radio Študent na naSem valu .21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22,55 Glasba za konec programa 16. FKB. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapoimo pesem Vesele pesmi za pustni cas — po jo otroSki zbori 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmU — Miro Rednak: 12.30.Kmetijski nasveti Ekonomičnost vzreje plemenskih telic 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 -Iz naftih krajev — 8osebna obvestila 'bvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Kulturna panorama 15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes, radio jutri« 16.00 »Vrtiljak« 17.05 Spoznavajmo svet in domovino 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 »MLADI MOSTOVI« 20.00 Sobotni zabavni ve-večer 21.30 Oddaja za nafte izseljence 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanj« republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za M on i Kovačič 16.00 Na* podlistek 1615 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za Šanson 18.35 Nafti kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Sport in glasba 21.45 SOS - v soboto obujamo spomine 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa T -etjl program 05 Literarni dopoldan — Nekega dne V Mesiču 15 Na krilih pet ja '5 Promenadni koncert H) Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Književnost jugoslovanskih narodov i 20 Virtuozno in privlačno - Havdn. Schubert. Ravel. Tomasi 16.45 Glasba je . . . glasha 18.05 Nenavadni pogovori 18.25 Zborovska glasha po želji poslušalcev 19.00 Minute stare glasbe — s Samuelom Scheidtom 1930 Jugoslovanski feljton 19.45 Drobne orkestrske skladbe 20 00 AmbroiseThomas: Mignon 22 50 Literarni nokturno NEDELJA Tretji program 19.05 Igramo kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Henrv Micheaux PONEDELJEK 18. FFB. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Ringaraja 8.40 Izberite pesmico 9.05 Z radiom na poti 0.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Veliki revijski orkestri 12.:iO Kmetijski nasveti — ing. Dare Bernot: Predelava sadja V Sloveniji 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes. radio jutri!« 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Nafta glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz. nafte diskoteke 21.05 Glasha velikanov 22.20 Popevke z. jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki \ 23.10 Za ljubitelje i ar »a Prvi program 4 M) Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Lojze Kovačič Hišica dveh zmerjavcev (prva izvedba I 8 52 Skladbe za mladino 905 Se pomnite. t o variš i . . . 10.05 Kar znaš. to veljaš 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Nafti poslušalci čestitajo in 8ozdravi jajo bvestila in zabavna glasba 1 20 Za kmetijske proizvajalce 13,50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna Z. Petan Z Petan: Narobe svet 11.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa 15.30 Nedeljska report aža 15.55 Pri nas doma H..20 Gremo v kino 17.05 Popularne operne ttvelodi je 17.50 Zabavna radijska igra Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13,00 Z evropskimi revijskimi in Slesnimi orkestri nano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II. programu ThadJones — Mel Levvis Bighand 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz. partitur orkestra »Ronnie Aldrich« 17.55 Filmski zasuk 18.00 Glasbeni cncktaiI 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnic« jazza , — Orkester 8on Crosbv's Boh C at s 21.00 Popularnih 20 22.45 Zrcalo dneva 22,55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Aktualni problemi marskizma 10.25 Plesi in spevi 11.00 Človek in zdravje 11.10 Fn sam. za dva. za tri . . . osa 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 16.20 Tako muzicira jo 17.30 Naj narodi pojo 18.05 Naši umetniki pred mikrofonom 18 20 Srečanja s slovenskimi skladatelji 20.00 Literarni večer Prežihov Voranc: Svetneči Gašper 20.40 Slereofonski operni koncert 21 45 Odmevi iz 15.50 »Radio danes. radio jutri« 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Drobne orkestrske skladbe 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20 'KI Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20 30 Tipke in godala 2105 Radijska igra Michael Brett: Mik za ženske 22.20 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 22.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami Ro.Jugoslaviji ločni program — glasba Drugi program 8.00 Torek navalu 202 13.00 Iz obdobja svvinga . z orkestrom ArtieShavv 13,35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Lahke note 16.40 Disco čez dan I7.35 I z partitur orkestra »Rias Berlin« 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 21.30 Rezervirano za countrv glasbo 22.00 Misel in pesem 22.45 Zrcalo dneva 22,55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska Sola za srednjo stopnjo Boji hajdukov proti turski oblasti 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Radijski operni list Claudio Monteverdi: Orfej 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Radijska šola za srednjo stopnjo Boji hajdukov proti turski oblasti 16.30 Operne aktualnosti 29 18.05 Svet tehnike: dr. Unvft Stanič: Večkanalna električna stimulacija za korekcijo hoje močno ohromelih bolnikov 18 20 Minute za Rolfa Quinquea 19.00 Z našimi solisti - Janko Šetinc, klavir 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Praska pomlad 1979 21.40 V starem slogu 22.20 Skupni program JRT - studio Beograd Jugoslovanska glasha 14.30 Iz naftih sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni dnevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanje telesne kulture 17.40 Iz partitur orkestra »Ron Goodvvin« 18.00 Kamin kako na prepih 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20,30 Melodije po pošti 22.15 Zvočniportreti — Hann Bennink in Misha Mangelberg (II. del) 22.45 Zrcalo dneva 55 Glasba za konec programa Tretji program 10 05 Dogovori. odločitve ... 10.25 Slovenska in svetovna zborovska flasba Jčimo se makedonščine in srbohrvaščine 11.25 Solisti in orkest ri asa 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. progTama Dogovori. odločitve ... 16.20 Ars antiqua 17.00 Sonata 20. stoletja - Blaž Arnič. Francis Poulenc 3. oddaja iz cikla Pavla Sivica 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Iz manj znanih oper 19.30 Izbrana proza 20.00 »Glasbeni večeri« III. programa Radio Beograd 22.00 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno V. Jara: Pesem je orožje glai Nordijski glasbeni dnevi v Stockholmu 22 50 Literarni nokturno - Z Zaje: Pesmi Mil Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Z glasbo v dober dan 8,30 Iz glasbenih šol (■lasbena pola Koper 9(15 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . 11 35 Znano in priljubljen« 12 10 Danes smo izbrali 1230 Kmetijski nasveti - dr. Janez Verbič S pašo bikov lahk dosežemo ugodne priraste žive teže 12 40 Po domače 13.00 Danes do |3.on _ Iz naftih krajev 13 2t) Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo\am 14 05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba ČETRTEK 21. FEB RADIO TRIGLAV JESEN.C 120. FEB Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8,30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti dr. Jože Jurkovič: Pomen konjereje in njeno pospeševanje 12.40 Ob izvirih ljudske Glasbene kulture lanes do 13.00 -I z naših krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasha 13.30 Priporočajo vam . . . "4.05 Razmišljamo. ugotavljamo . . . 4.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 1550 »Radio danes. radio jutri« UMNI »Loto vrtiljak« 17dO Studio ob 17.00 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času (Vojin Komadina) 18.15 Naš gost 18.30 Kaj radi poslušajo 19.25 Obvestila in zabavna flasba .ahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Janeza JerSinovca s planšarji 10.00 Koncert za besedo. — Zemlja 20 25 I •/ češkega glasbenega klasicizma — Violnnčelista Heinricha Schiffa spremlja pri klavirju Aci Rertoncelj 21 05 Richard Stranss Odlomki iz opere •Capriccio« 22.20 Informativna oddaia v angleščini in nemščini 22,10 Revija slovenskih pevcev zabavne flasbe .irični utrinki 23 10 Jazz pred polnočjo PaulMotian — Totn Blanke »Electric( irciis« IMKI5 Nočni program — glasba Drugi program M.00 Sreda na valu 202 13)10 Paleta melodij 13 .15 Znano in priljubljeno 14.00 Pet minut humorja 14115 S solist* m ansambli jugoslovanskih radijskih itostaj Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje MPZ iz Olomouca -CSSR 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti ing. Drago Kompan: Dednost proizvodnih lastnosti pri govedu 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . • 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 .Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes. radio jutri« 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18,35 Komorna dela Antona in Aleksandra Laiovea 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom AtijaSossa 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Slovenska dramatika včeraj in danes — II. 21.45 Lepe melodije 22.20 Informativna oddaja v angleščini in nemftčini 22.30 Plesna glasba i/ jugoslovanskih studiev 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23,30 Paleta popevk jugoslovanskih avt orjev 00.05 Nočni program — glasha Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Reportaža na kratko 16.15 Instrumenti v ritmu 16 45 Jazz — klub Orkester George Grunt z — Lorez Alexandria — Wood> Shavv 17 40 Iz partitur orkestra Radia Hannover 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18,55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20 30 Beseda v rocku 21.00 Kulturno zabavni program 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10 05 Radijska šol« /a višjo stopnjo Elektronska glasba 1035 Poje sopranistka Radmila Rakcev ič 1 ] .00 Tekoča repriza 8,00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Radijska šola za višjo stopnjo Elektronska glasha 6.30 Variacije na temo- zimska pesem 16.45 Max Reger: Serenada v G-duru za flavto, violino in violo 17.00 Ura s Fe|#xom Mendelssohnom 18.05 Zunanjepolitični feljton 8.20 Dubrovniški festival 79: pianist Aleksander Slobodjanik 19,30 Trije tržačanj 20.00 Kultura danes 20.15 Nova muzika za glasove in zvoke 5 Ivo Petrič": Trois images - Koncert za violino in orkester 2 50 Literarni nokturno Š. Vučetič": Vražje dolgo življenje 122. FEB Prvi program 4,30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8 30 Glasbena pravljica Vitomil Zupan — Ivo Petrič: Plašček za Barbaro 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti -dr. NežkaSnoj: Preprečevanje in zdravljenje če:* stični kraj pri Opatiji, 51. kačica, striga, 53. ljudsko ime za Heit^JS osamljena stoječa stolpnica, 56. vrsta kobaltove rudnine (po mineral ' G. Roseu), 58. organ za voh, vhod v dihala (množina), 59. strupena. htM na tekočina iz bencola za izdelovanje anilinskih barv, zdravil, umetnih m ' Navpično: 1. četrt, četrtinka, 2. sodobni slovenski pisatelj (»DniVi* Smiljan, 3. Zlata RodoSek, 4. kratica za Narodna in univerzitetna knjitnjet drugo ime češkega reformatorja, književnika Komenskega, Jan A &i lončnica iz jeSprenja in fižola, 7. zevač, zehalec, 8. pokojna ženska 9kni za vzhod-jugovzhod: East-South-East, 10. Zora Tavčar, 11. nekdaj ruti naselbina na tleh danaSnje Ljubljane, 12. afriSko azijska žival z eno ali oNn grbama, 13* najdaljša reka na Dolenjskem, 15. okrasni predmeti za noAmi telesu, 18. V fiziki osnovni delec /. negativnim električnim nabojem 2hM država v ZDA v severozahodnem delu Severne Amerike, 23. podlaga t« 25. ime ameriškega satirika Buchvvalda, 29. taljenje, 31. sedma črka nfthd cede, 33. biblijski kralj v letih 1951-69, 34. pripravnik za duhovniški vš pred maSniSkim posvećenjem, 36. razorki, 38. sprožitev strelnega orolk stojalo, 42. kraj v južni Španiji, severozahodno od Malage, 44. Dnevnik«! vinar, »svetovni popotnik«. Miran, 45. ameriSki državnik, nobelovsc S Elihu, 48. pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostU Število z dvema ničlama, 52. skupno ime za tri nordijska božanstva 5ivW tica za IzvrSni svet, 57. kratica za element. Reiitve pošljite dp srede. 20. februarja, do 10. ure, na naslov: Kranj, Mode Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nasveta1 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne skandinavske križanke z dne 8. februarja: PASTINAK l - LEONARDO. JS. ARGOS SO. IE. KRK. AM. A. ASKEZA. NAS PESNIK. OP. FARAONI i TRSEK, ILEK. MEMO. ŽALNA. OIDIJ, ISIAS. NEAL. RTINA. FEDRA. CD VA RIM KEN. BITINKA. BN. TRPIMIR. VE, ROB. BARKAROLA. TZ. UVOZ. TE. NELA PRI A SINTO. ALOD. RAZDELEK. AGONIJA. NA. TAROK. DINAR. IMENOVALNIK J0NJ AJI. Prejeli smo 320 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Tone Pergar. V F Maribor. 62002 Maribor, 2. nagrado (150 din) prejme Milica Kribii, Zupančičeva 16. fi4»wi 3. nagrado (120 din) prejme Jožica Orožim, Sercerjeva 12. 64240 Radovljica. 7 nagrad po0» prejmejo: Tone BeSter, Roblekova 11 64240 Radovljica. Martina Zalar, Golnik 34 64**04*1 Spela Soklič, MoAa Pijade 15. 64000 Kranj. Tone Podnar, Sorska 27. 64220 Skofj, I oii lUH Perne, Mlakarjeva 24. 64000 Kranj. Ivan Piklenk, Stara c 6. 64000 Kranj. Suzana PemVm ćeva 13. 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. NOVO V KINU Vabimo vas na veselo PU8TOVANJE ki bo v domu PARTIZANA I.JUBNO na pustno soboto in torek ob 20. uri. Igral bo plesni ansambel SPEKTER s pevko NATAŠO. Najboljše maske bodo nagrajene. Film Nemoralne nune naj bi bil prikaz razmer v samostanih v začetku 19. stoletja. Govori n Jir I ljenju in težavah deklet, kim* I znašle v samitstanu najivfkr&t proti svoji volji. Njihovo obnak | nje je protest proti licemento proti zatiranju prirtxlnih nap j nor, v kar so jih silili cerki*m»{»\ koni. Tako je o filmu, ki je bil p* kazan na lanskem Festu, zJ-Potovalna agencija PfTEK. 15. FEBRUARJA 1980 m KOMPAS S-^J JUGOSLAVIJA TURISTIČNA POTOVANJA - DUNAJ - AMSTERDAM - BUDIMPEŠTA - KOSZEG -PRAGA - PARIZ-SOLUN-DOBRNA- COURCHEVEL - KRIŽARJENJE Z LIBURNIJO DUNAJ - 3 dni, odhod 7/3 AMSTERDAM - 4 dni, odhod 8/3 in 29/3 BUDIMPEŠTA - 3 dni, odhod 7/3 GOLAŽEVA POJEDINA V KOSZEGU - 2 dni, odhod 8/3 PRAGA - 3 dni, odhod 7/3 PARIZ - 3 dni, odhod 7/3 DOBRNA, Polzela, Lihoje - 1 dan, odhod 8/3 COURCHBVEL - smučanje - 8 dni, odhod 15/3 KRIŽARJENJE z motorno ladjo Lihurnija - GRČIJA -TURČIJA - 8 dni, odhod 12/4. 18/4 STROKOVNA POTOVANJA Sejmi in razstave Marca OBRTNI SEJEM v Munchnu Odhod: 8., 10. in 13. marca (3 ali 4 dni) MEDNARODNA TURI8TIČNA BORZA v Berlinu Odhod: 1. marca (4 dni) MEDNARODNI SALON GOSPODINJSKE OPREME v Parizu Odhod: 7. marca (3 dni) MEDNARODNI SPOMLADANSKI SEJEM v Frankfurtu Odhod: 2. marca (4 dni) „™„ .MEDNARODNI SALON ^^^^l^^^^^VTW^vfi!> % MEDNARODNI SALON KMETIJSTVA IN ŽIVINOREJE v Parizu Odhod: 7. marca (3 dni) Aprila BAUMA 80 - GRADBENA RAZSTAVA v Munchnu Odhod: 9., 12. in 14. aprila (3 ali 4 dni) NAJVEČJI TEHNIČNI SEJEM EVROPE v Hannovru Odhod: 16. in 19. aprila (4 dni) Junija MEDNARODNI SEJEM IN KONGRES O TRDIH ODPADKIH v Londonu Odhod: 14. in 20. junija, posebno letalo (4 dni); 15. junija (7 dni) INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH POSLOVANICAH KOM-PASA! .-»no ArrUtO Izleti za dan žena: V MIRNO IN SEVNICO s posebnim vlakom; 8 marca V POMURJE s posebnim vlakom; 9 marca V BENETKE s posebnim vlakom; 8. marca V MAKEDONIJO (SKOPJE IN OHRID) z letalom in avtobusom; 8 in 10 marca V marcu in aprilu tridnevni LETALSKI izleti za skupine in posameznike V MAKEDONIJO Odhodi: 15 , 22. in 29. marca ter 5 , 12, 19., in 26. aprila TRADICONALNI IZLET S POSEBNIM VLAKOM OB PRVEM POMLADNEM DNEVU V POSOČJE Odhod: 22 marca (Bača — Most na Soči — Nova Gorica) Informacije in prijave v turistični poslovalnici TTG v Ljubljani na Titovi 40, tel (061) 31 7-366, 311-851, 311-852 v soboto, 16. februarja od 20. do 02. ure v torek, 19. februarja od 20. do 01 Igral bo ansambel MEDITERAN Pustne specialitete — srečelov nagrajene Informacije in rezervacije po telefonu (061) 314-766 najboljše maske bodo Restavracija LJUDSKA KUHINJA Ljubljana. Streliška 12 IZLET V DOBRNO -BOGAT PROGRAM Za 8. marec prireja Kompas enodnevni izlet v Dobrno. Avtobus bo odpeljal ob 8. uri izpred poslovalnice Kompasa na Miklošičevi 11 v Ljubljani. Po vožnji mimo Trojan si bodo izletniki ogledali zanimivo jamo Pekel pri Šempetru, postanki pa bodo tudi v Polzeli in Libojah (industrijske prodajalne). V Dobrni si bodo izletniki ogledali zdravilišče in nov hotel, katerega sovlagatelj je tudi Kompas. Sledilo bo kosilo z družabnim srečanjem. Povratek v Ljubljano bo v večernih urah. Cena izleta: 480 din. ZA 8. MAREC S TRBOVELJSKO GODBO V LIECHTENSTEIN Ta zanimiv trodnevni izlet prireja potovalna agencija Inex, ki ima poslovalnico na Titovi 25 v Ljubljani (Kozolec). Izletniki bodo obiskali kneževino Liech-tenstein, ki je pogost cilj naftih izletnikov, tam pa živi tudi precej naftih rojakov iz vseh delov Jugoslavije. Posebnost izleta bo doma in v svetu priznana trboveljska godba. Člani bodo seveda ponesli instrumente s seboj in v priznanem »slovenskem« gostišču pri nafti rojakinji Angelci, kjer bo veselo praznovanje dneva žena, se obeta enkraten večer. Poleg vožnje po slikoviti pokrajini bo zanimiv tudi enodnevni izlet v ZUrich. Odhod na ta enkraten izlet bo 7. marca. Pohitite s prijavami! NAJVEČJI TEHNIČNI SEJEM EVROPE V Hannovru bo od 16. do 24. aprila največji tehnični sejem Evrope, kjer bodo predstavljene novosti s področja pridobivanja in varčevanja z energijo, pisar-niftke in informacijske tehnike, telekomunikacij, strojne industrije, elektro naprav, metalurške Industrije, servisnih uslug, prometa, transporta, gradbeništva, elektroakustike, sredstev za propagando in reklamo itd. Za obisk tega pomembnega industrijskega seima, kjer bodo predstavljene tehnične novosti iz skoraj vseh gospodarskih panog, je Kompas tiripravil 2 štiridnevni potovanji z etalom, tako, da bodo udeleženci imeli dovolj časa za temeljit ogled sejma. Za tiste pa, ki jih 3 ali 4-dnevni ogled sejma ne zadošča, pa je na voljo še sedemdnevni obisk sejma. Pozanimajte se v poslovalnicah Kompasa. VEČJE PUSTNE PRIREDITVE V SLOVENIJI Poleg' tradicionalnega ptujskega kurentovanja, ki ga bodo v nedeljo obiskali tudi udeleženci našega izleta v Prekmurje, bo po Sloveniji še vrsto tradicionalnih pustnih prireditev. Letošnja pustna laufarija v CERKNEM bo 17. in 19. februarja, v nedeljo s pričetkom ob 15. uri in v torek s pričetkom ob 16. uri. Pustni karneval v LITIJI se bo pričel v nedeljo ob 13. uri. Pustovanje v CERKNICI pa se je začelo že včeraj in bo trajalo skoraj ves teden. Osrednji pustni karneval se bo začel v nedeljo ob 13. uri. SMUČANJE SESTO-DOLOMITI. lastni prevoz IZLETI OB DNEVU ŽENA: e SOUSSE (TUNIZIJA) - 3 dni, letalo - odhod 06. in 08. 03.1980 e BUDIMPEŠTA - 3 dni, avtobus - odhod 07. 03. 1980 e KNEŽEVINA LIECHTENSTEIN - 3 dni, avtobus - odhod 07. 03. 1980 s sodelovanjem mednarodno priznane godbe na pihala iz Trbovelj e PO KOROŠKI - 2 dni. avtobus - odhod 08. 03. 1980 e V NEZNANO - 1 dan, avtobus - odhod 08. 03. 1980. • BEOGRAD - PRUSKA GORA — KRAGUJEVAC - 2 dni. letalo, avtobus - odhod 07. 03. 1980 STROKOVNE EKSKURZIJE: e MUNCHEN - MEDN. OBRTNIŠKI SEJEM. 4 in 3 dni. avtobus -odhod 6. 3.. letalo - odhod 9. 3. e BOLOGNA - SEJEM MODNE OBUTVE, 3 dni. avtobus - odhod 7. marca • PARIZ - KMET. ŽIVINOREJSKI SEJEM, 4 dni, letalo - odhod 02. 03. 1980 e VERONA - MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM. 2 dni, avtobus - odhod 14. 03. 1980 e FRANKFURT - MEDNARODNI KRZNARSKI SEJEM, 3 dni, letalo - odhod 17.04. 1980 OSTALA POTOVANJA: e VVEEK-END V LONDONU ali PARIZU, 3 dni, letalo - odhodi vsak e HOLANDIJA - 5 dni, avtobus/letalo - odhod 25. 04. 1980 (Program za hortikulturna društva) e HOLANDIJA - 5 dni, letalo/avtobus - odhod 29. 04. 1980 (Program za ljubitelje kulturnozgodovinskih spomenikov in naravnih lepot) e IZRAEL - 10 dni, letalo - odhod 26. 02. 1980 PRODAJAMO LETALSKE VOZOVNICE ZA INEXOVE IN JATOVE DOMAČE PROGE IN VSE MEDNARODNE LINIJE! Informacije in prijave v Inexovi poslovalnici na Titovi 25 v Ljubljani, tel. (061) 312-995, 327-947, 322-581, pa tudi pri vseh pooblaščenih turističnih agencijah ^KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD Domači turizam, poslovalnic« Ljubljana, Pražakova 4 SEDEMDNEVNO KRIŽARJENJE j| Z MOTORNO LADJO LIBURNIJA GRČIJA/TURČIJA — KRF - PIREJ ATENE i - CANAKKALE TROJA ISTANBUL Kompas prireja v aprilu veliko križarjenje z LIBURNIJO po Jadranskem, Jonskem, Egejskem in Marmornem morju Ladja bo odplula z Reke 12 aprila in se bo tja vrnila 25 aprila Na ladji se bosta izmenjali 2 skupini izletnikov. Prva bo potovala z ladjo do Istanbula in se od tam z letalom vrnila v domovino, druga pa bo poletela v Istanbul in se tam vkrcala na ladjo ter priplula po isti poti nazaj v Reko Na tem prijetnem potovanju si bodo izletniki ogledali otok Krf, Atene z Akropolo, Trojo in Istanbul. Nastanjeni bodo v klimatiziranih ladijskih kabinah Opozarjamo vas tudi na odlično ladijsko kuhinjo, ki bo pripravljala raznovrstne in obilne obroke. Cena potovanja, ki bo prijetno in zanimivo pomladansko doživetje, je odvisna od vrste kabine: od 7.000 do 1 5 000 din Vanjo je vračunan prevoz z letalom, prevoz z ladjo Liburnija po programu, prevoz z avtobusom na relaciji Ljubljana — Reka, prehrana na ladji (3 obroki dnevno A — kategorije), takse za vkrcanje in izkrcanje, uporaba ležalnikov na ladji, organizacija in vodstvo potovanja in zavarovanje v primeru nesreče Za izlete na kopnem je potrebno posebno doplačilo 90 US dolarjev Podroben program potovanja vam je na voljo v vseh Kompasovih poslovalnicah Za potovanje je precej zanimanja, zato pohitite s prijavami. MS KO M PAS TGO LJUBELJ DISCO BAR — odprt vsak dan razen ponedeljka od 21. do 02. ure KEGLJIŠČE — obratuje vsak dan od 1 7. do 23. ure RESTAVRACIJA — odprta sak dan od 7. do 22. ure G L A S 20. STRAN PETEK. 15.FEI DRUŠTVO MODRINA organizira v nedeljo, dne 17 februarja 1980 od 15. do 17. ure MATINEJSKI PLES za učence osnovnih Soj v Delavskem domu v Kranju Plesalce bodo vodili plesni učitelji. Vstopnina s sokom 20 din, vabljeni tudi starši' Obrtno združenje občine Kranj Tomšičeva 14 organizira družinski veleslalom, ki bo dne 2. marca na Krvavcu. Prijavijo se lahko obrtniki, njihovi svojci (mož, žena, otrok) ter zaposleni delavci. Start bo ob 10 uri štartnina znaša 100 din prijave sprejema Združenje Nadalje obveščamo vse, ki nameravajo nastopiti na veleslalomu Slovenije dne 23 feb 1980 na Kobli in na veleslalomu na Krvavcu, da bo dne 20 feb 1980 organiziran trening od 13 do 16 ure v Tihi dolini na Krvavcu Smučarsko vozovnico plačajo udeleženci treninga sami športni pozdravi EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva I (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO! DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE ŠPECERIJE Bled dne 16 2 1980 MaRKET BOHINJSKA BISTRICA Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA BLED Prešernova 48 MARKET ZGORNJE GORJE 1 1 a SUPERMARKET UNION JESENICE C m Tita 2?rf EKSPRES POPRAVILA OBUTVE STARMAN popravljamo hitro in kvalitetno po konkurenčnih cenah vse vrste obutev STARMAN DUŠAN 64000 KRANJ KOKRICA GALET0VA8 PRIPOROČAMO SE! rV> Društvo Modrina organizira nadaljevalnipJesr tečaj v soboto, 23. februarja s pričetkom ob 15* do 17. ure, in začetni plesni tečaj v soboto, 23. februarja, od 17. do 18.30 v prostorih Delit doma v Kranju. Informacije in vpis na telefon 25-111 in pred pričetkom tečaja v Delavskem d Tudi z manjšimi rednimi mesečnimi pologi se da v določenem času veliko privarčevati. Če se odločite namensko varčevati za stanovanje, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 2001 u kredita. Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v vaši banki. ljubljanska banka vam pomaga s posojilom do stanovanja Avto Sola pri AMD organizira tečaj metnih predpisov ke vožnje za voznike KMETIJSKEGA TRAKTORJA Prijavite se lahko v r AMD Šenčur, Stranski in sicer vsak ponedeljek, U in petek od 15 do 16. ure, ^ telefonu na Številko 4l| kjer dobite tudi vse potu informacije. Ker predvidevamo tečaja se v mesecu ju vas prosimo, da s prijavami. TOZD trgovina na drobno, KRANJ Staneta Žagarja JI Cenjene kupce obveVaati smo v januarju 1980 J blagajno denarnih bokel gonvo. Blagajna nov je odprta vsak de 8. ure do 12. ure. razen tel Za nakup se pri DEŽURNI VETERIN ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZA\ GORENJ8KE DEŽURNI NOVINARJI od 15. 2. do 22. 2. ltM Za občini Kranj ia RUS Jože, dipl. vet, 147, tel. 42-015 dr. DER Bogdan, di speč, Kranj, Kajt tel. 22-9*4 Za občino Skorja SABJAN Janko, dipl. iri 1S0, tel. 60-1M SAR Dušan, dipl. vet, ja Loka, Podlubnik 60-939 Za občini Redov* Jesenice: GLO Anton, dipl. vet., ljanaka pot 3/a, tel. Dežurna služba pri rejskem veteri zavodu Gorenjske v nju, Iva Slavca 1, tel. ali 22-781 pa deluje kinjeno. ■K. 16 FEBRUARJA 1980 21.STRAN G LAS ŽIVILA Veletrgovina Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Maloprodaja na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. vodje P E Trgovina Pogoj: — viSja Sola ekonomsko-komercialne smeri. M leta delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti in samoupravna politična razgledanost. — poskusno delo 90 dni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovina Živila Kranj, poslovni prostori Naklo, 15 dni po objavi. IU6w ^\ Inštitut za organizacijo, ekonomiko in ] tržne raziskave pri Gospodarski zbornici V J Slovenije, Ljubljana, Moše Pijade 5 vabi za svojo enoto v Kranju delavce za PROGRAMIRANJE IN SISTEMSKE ANALIZE (organiziranje) na področju uvajanja računalniško podprtih informacijskih sistemov. Nafte delo temelji na celovitem pristopu razreševanja problemov informatike v različnih organizacijah združenega dela t. j. od zasnove integriranega informacijskega sistema za vse poslovne funkcije in izračuna potrebne računalniške aparaturne opreme, preko podrobnih organizacijskih in programskih reSitev za posamezne obdelave do uvajanja ter vzdrževanja obdelav oziroma s tem povezanega izobraževanja delavcev. Pri uvajanju informacijskih sistemov uporabljamo v naprej pripravljene modularne reSitve (pakete) na Številnih področjih poslovanja organizacij združenega dela. Nudimo: - zanimivo delo z različnimi računalniki v različnih OZD - delo na različnih področjih avtomatske obdelave podatkov - stalno strokovno izpopolnjevanje in napredovanje - stimulativne osebne dohodke - dobre delovne pogoje v Kranju od sodelavcev pričakujemo: - poznavanje problematike informacijskih sistemov za eno ali več poslovnih funkcij - znanje enega ali več programskih jezikov (Cohol. PI/l, Rpo. ASSEMBLER) - vsaj pasivno znanje angleftkega jezika. - željo po stalnem strokovnem izpopolnjevanju in napredovanju. - sposobnost vključiti se v teamsko delo. Če mislite, da lahko v vasem poklicnem življenju dosežete več kot doslej v vasem delovnem okolju, nas pokličite po telefonu (064) 25-682, 26-668 ali pa nam pišite na naslov: ITEO 61000 Ljubljana, Moža Pij a dej 5. iz Alplesa sistem _ sava mlacfihsko in pr s a v a Značilnosti sestavljivega sistema • dve izvedbi bukev. Uganda • osem osnovnih elementov e Stih višine e dve širini • dve globini ^ a 80 elementov Do 29. februarja KRANJ, salon pohištva na Primskovem razprodaja masivno pohištvo ceneje za 40 % Pohištvo ima manjše transportne ali tehnološke napake, a je kljub temu še vedno dobro in uporabno Poleg znižanega so na voljo tudi najnovejši programi skoraj vseh priznanih proizvajalcev poništva Dostava pohištva iz Lesnine Kranj je do 30 km brezplačna. Delovna skupnost davčne uprave Skupščine občine Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA V DAVČNI UPRAVI Pogoj: — poklicna dvoletna administrativna Sola, — 6 mesecev delovnih izkušenj. Prijave zbira 15 dni od dneva objave splošno kadrovska služba upravnih organov Skupščine občine Skorja Loka, Poljanska c. 2. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. e GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala H rastje, tel. 26-371 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement — strešnik — apno — stavbno pohištvo — mešalci betona — železo betonsko Izkoristite ugoden nakup! Za bolezen so zdravila... če lahko verjamemo zgodovinskim virom, sega zdravljanje z rastlinami že v sivo davnino. Spoznanje, da rastline ne služijo zgolj za prehrano, ampak da skrivajo v sebi »ča-lObno moč«, se je prenašalo iz roda v rod Ko se je v 18 in še zlasti v 19 stoletju pričela izdelava kemičnih zdravil, pa se je vnel oster boj med zagovorniki in nasprotniki zdravilnih zelišč Župniku Sebastianu Kneippu, zagovorniku uporabe zdravilnih zelišč, so se pridružili mnogi znanstveniki, ki so kemično in klinično dokazali veliko vrednost zdravilnih rastlin za človeški organizem Tudi današnje raziskave številnih znanstvenih inštitutov potrjujejo in povečujejo vrednost ugotovitev svojih predhodnikov Kljub velikim uspehom kemičnih zdravil sodobna medicina daje zagovornikom zdravilnih rastlin v mnogočem prav in hkrati vse priznanje Naši predniki so iz svoje pradomovine iz Zakarpatja prinesli izročila o zdravilnih zeliščih in jih v novi domovini še dopolnjevali in prenašali iz roda v rod Znanje o zdravljenju in zdravila pa je med ljudstvo prihajalo iz ljubljanske lekarne, po letu 1 569 tudi iz novomeške Nekaj kasneje si je pridobila sloves tudi samostanska lekarna v Olimplju pri Podčetrtku Tokrat vi vam rad predstavil ODDELEK ZDRAVILNIH ZELIŠČ IN DIABETIČNIH ŽIVIL Trgovske hiše MAXIMARKET v Ljubljani, ki ima svoj prodajni prostor v kletni etaži kjer prodajajo različne čajne mešanice, kapljice in ekstrakte Oddelek posluje pod strokovnim vodstvom poznavalca učinkovitosti in uporabe zdravilnih zelišč. Kupci se lahko pred nakupom posvetujejo o vrsti in uporabnosti posameznih zdravilnih zelišč, oziroma njihovi obliki Med pomembne dobavitelje tovrstnih izdelkov sodijo: Inštitut za proučevanje zdravilnih zelišč dr Josif Pančić iz Beograda, Pliva Zagreb, Alkaloid Skopje, Krka, tovarna zdravil — tozd zelišča. Novo mesto, in drugi Oddelek prodaja tudi čebelje in medne preparate različnih proizvajalcev in razne izdelke za prehrano diabetikov Več ali manj že poznate različne čajne mešanice. Morda pa le še ne veste za vse, ki služijo lajšanju tegob današnjega časa in boljšemu počutju Da boste Nbolje seznanjeni, vam bom naštel čajne mešanice, kapljice in ekstrakte beograjskega inštituta »dr Josif Pančić«, ki jih lahko kupite v Trgovski hiši Maxi-market DOMAČE ČAJNE MEŠANICE ZA pomiritev, uravnavanje izločanja žolča, prebavo in proti napenjanju, jetra, hujšanje. čiščenje — proti zaprtju, olajšanju srčne astme, izpiranje in intimno nego žene, uravnavanje menstruacije, izkašljanje (pljučni), zvišanje krvnega pritiska ublažitev ciroze jeter, ojačanje lasnega korena in proti prhljaju, izboljšanje apetita in kadilce DOMAČE ČAJNE MEŠANICE PROTI sladkorni bolezni bronhialni astmi, vnetju grla in mandljev vnetju prostate spastičnemu bronhitisu, preveliki količini želodčne kisline, pomanjkanju želodčne kisline kašlju in bronhitisu, ledvičnim kamnom, vnetju debelega črevesa z drisko, vnetju ledvic, vnetju želodčne sluznice, vnetju mehurja, prehladu in za znojenje, zvišanemu krvnemu pritisku, hemeroidom, slabokrvnosti, močenju otrok v posteljo, vnetju debelega črevesa z zaprtjem, pljučnemu emfizemu, nespečnosti, migreni, arteriosklerozi, revmatizmu, žolčnim kamnom, aknam, želodčnemu čiru, driski, otroški driski, znojenju nog Poleg tega lahko kupite še naslednje čajne mešanice Uvenol, Adamov čaj, Evin čaj, narodni čaj in polivitaminski Z Z U S ČE KAPLJICE ZA: inhalacijo, izboljšanje apetita, ojačanje dlesen in proti parodontozi ter kapljice za pomirjanje KAPLJICE PROTI povečani količini holesterola, znojenju in neprijetnemu zadahu Poglejmo še ekstrakte — encijana za vene. kamilice, materine dušice, srčna moč Na oddelku dobite še reumalgin in olje šentjanževke za mazanje ran. .Z naštevanjem smo pri kraju Priporočam vam, da se tale Emonin kotiček izrežete in stopite v Maximar-ket, kjer vam bodo razumljivo razložili, kateri izmed naštetih čajev, kapljic ali ekstraktov vam bo najbolj koristil Pri tolikih skrbeh si pač človek ne more vsega zapomniti Ne da bi se posvetovali s strokovnjakom, pa raje ne kupujte da ne bi bilo kaj narobe, ker ni vsaka zel za vse Do prihodnjič lepo pozdravljeni! Vaš JANEZ DOLENJSKI industrija pohištva • Železniki G L* AS22.STRAN PETEK, 15. FEBRI ZAHVALA Ob boleći in nenadomestljivi izgubi naše drage mame HELENE POLJKA roj. Razinger se najlepše zahvaljujemo vsem. ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala vsem. ki ste jo obsuli s cvet jem in sočustvovali z nami. Posebna zahvala sosedom za pozornost. Iskreno se zahvaljujemo dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje na domu. kakor tudi g. župniku za tolažbo med boleznijo, pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala pevcem in vsem ostalim, ki ste ji izkazalrpozornost. Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo! Kranj. 8. februarja 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 48. letu starosti zapustil dragi in nepozabni mož, oče, sin, brat, stric, nečak in svak JOŽE AŽMAN Pogreb bo v soboto, 16. februarja 1980, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Predosljah št. 31/a na tamkajšnje pokopališče. Žalujoči: žena Nežka, hčerka Bernarda, sin Viljem, ter drugo sorodstvo Kranj - Predoslje, 14. februarja 1980 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in sestre MICKE KOŠIR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih dneh. Hvala dr. Jensterlu za dolgoletno pomoč v njeni bolezni, osebju Internega oddelka Bolnice Jesenice, vsem sosedom, posebno Lasnikovim, sodelavcem Kadrovskega sektorja. Ansamblu bratov Avsenik, vsem prijateljem ih znancem. Iskrena hvala pevcem in Pihalnemu orkestru jeseniških železarjev za žalostinke. darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Se enkrat hvala vsem tistim, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Sin Franci in hčerka Marija z družinama iri sestra Julka ZAHVALA Ob boleči izgubi ANTONA CUNDRIČA, ml. V starosti 26 let si zapustil starše, kolege in svoj kolektiv. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, OO sindikata Iskra Elektromehanika Kranj, OO sindikata TOZD Stikala, sodelavcem orodjarne, maminim sodelavcem iz SAVE obrat IV, njegovim prijateljem, sosedom in vsem govornikom, glasbenikom, pevcem in darovalcem vencev in cvetja. Žalujoča oče in mati ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila naša nepozabna sestra, teta in botra FRANČIŠKA GAŠPERIN iz Kocjanove ul. 8 - Kranj Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in' znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Najlepša hvala g. župniku za pogrebne obrede in pevske-' mu zboru Staneta Žagarja iz Krope Žalujoči: vsi njeni! Kranj, Kropa, Čirče, Lesce, Maribor, Pula in Umag Lfch Loške tovarne hladilnikov LTH PRODA RAČUNOVODSKI STROJ ASCOTA Interesenti naj se javijo v ponedeljek 18.2. 1980 ob 12. uri v LTH Škofja Loka. Investicijski oddelek, kjer bo licitacija. Izklicna cena je 5.000 din. MALI telefon OGLASI 23-341 = PRODAM s Prodam KONJA. NaslovI nem oddelku. Prodam dvodelno OH SKRINJO za posteljnino ter POLKAVC in PRALNJ: Gmajner. Cankarjeva 15.Ra NOV ELEKTRIČNI RADIATOR z. 12 členi, napolnjen z. oljem. 2000 VV. prodam. Informacije: uredništvo Glasa, tel.: 21-860 - Saje 707 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO s petim teletom. Pfajfer Franc. Selca 27 nad Skofjo Loko ■ 864 Prodam BETONSKO ŽELEZO. 10 in 12 mm. Lahovče 21. Cerklje 852 Poceni prodam 2 KAVČA in tro-delno OMARO. Rekar. H rast je 10. Kranj _,«» Prodam malo rabljeno ROČNO KOSILNICO husqarna. 48 cm. za travo. Naslov v oglasnem oddelku. 843 Prodam semenski KROMPIR igor. Luže 29, Šenčur 882 Prodam KRAVO s teletom, dobro mlekarico. Bled, Razgledna 14 883 Ugodno prodam OMARO - REGAL - Alples in OMARO za v otroško sobo LIK Savinja. Informacije: tel.: 26-576 884 Prodam črnobel TELEVIZOR. Informacije po tel.: 24-379 od 18.2. dalje 885 Zelo ugodno prodam HLADILNIK BOSCH. Kranj, Gregorčičeva 12, tel.: 21-345 886 Prodam večjo TRAČNO ŽAGO z. vozičkom, stružnico in debelinko, širina 60 cm. Telefon 064-70-095 887 Prodam SENO. F. Novak. Tržič. Proletarska 13 888 Prodam 130 kg težkega PRAŠI -CA. Voklo 45, Šenčur 889 Prodam KRAVO po teletu. Horvat. Zabreznica 34/a, Žirovnica 890 P.odam 800 kosov CEMENTNE OPErCE "špičak in STROJ za izdelavo cementne opeke. Antolin, Vodice 139 891 Prodam 7 mesecev staro LIPI-CANSKO ŽREBE, linije Siglavv Steako. Janša Ivanka. Zasip pri Bledu 892 Prodam dobre domače OCVIRKE in teleta (teličko) za zakol. Jama 32, Kranj 893 Prodam 110 kg težko SVINJO. Podreča 4, Kranj 894 Prodam TELICO za dopitanje. K mica 69, Zg. Gorje 895 Prodam dve KRAVI po izbiri. Ar-než, Popovo 3, Tržič 896 Prodam 3 PRAŠIČKE. Pivka 14, Naklo 897 Prodam 5 PRAŠIČEV, težkih od 17 do 18 kg. Fajfar Ivan, Studenčice 3 pri Lescah ggg Prodam termoakumulacijsko PEC AEG, 4 kW. C. na Brdo 66, K ranj 899 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa 15, Kranj 900 Prodam SOD za gnojnico. Gorica 11, Radovljica 901 Prodam KONJA, 1000 kosov PO-ROLITA - 8 cm in ELEKTROMOTOR, 10 KM (direktni zagon). Sp. Bitnje 21, Žabnica 902 Prodam semenski KROMPIR igor, dessire ter 130 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Gasilska 19, Šenčur 903 Prodam mlado KRAVO s teletom. Kos, Jereka 17, Bohinj 904 Ugodno prodam 3 leta staro SEDEŽNO GARNITURO. Informacije vsak dan od 8. do 16. ure po telefonu: 22-657 905 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 38-40. Informacije vsak dan od 16. do 17. ure po telefonu: 27-793 906 Prodam PRAŠIČKE, težke 35 kg. Virmaše 42, Škofja Loka 907 Prodam TRAKTOR »T orno Vin-kovič«, 18 KM, in 7 mesecev in pol brejo KRAVO. Krnica 47, Zg. Gorje 908 Prod am trodelno OMARO za v dnevno sobo., primerno tudi za v kabinet (90X 180 - 3-delna) za 5.000din. Informacije po telefonu: 27-814. Jože Redžep, Gorenjskega odreda 16, Planina - Kranj 909 Prodam semenski KROMPIR jaka, dessire, TRAKTOR STEYER, 28 KM in mlado KRAVO za zakol. Tičar, Voglje 98 910 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. C. na Jezerca 10, Radovljica 911 Prodam RAZMNOŽEVALNI STROJ »TOPS«. Bohinc, Zg. Brnik 60, Cerklje 912 Prodam MOTORNO KOSILNICO. Jeglič Alojz, Praproše 3, Podnart 913 Prodam FOTOAPARAT zenit E. H rastje 125, Kranj, tel.: 24-539 914 Prodam nov STABILIZATOR. Ul. Janeza Puharia 1, Kranj 915 Prodam STREŠNE LETVE (3x5). Sušnik Franci. Bohinjska Bela 82 916 Prodam OMARO za v dnevno sobo. Ogled popoldan od 16. do 18. ure. Lazar. Cankarjeva 15, Radovljica 917 GRADITELJI! Prodam OPAZNE DESKE - PLOHE. PUNTE in BANKINE (za vso hišo) enkrat rabljene. Slivnik Janko. Zg. Gorje 10, tel.: 75-290 " 918 Prodam dvodelno OMARO, POSTELJO. JOGI. NOČNO OMARICO, dve stari SPALNICI, komplet 1 * dneimo '•■ sobo> in novo kuhinjsko * OPREMO. Tel.: 064-82-701 - '919 PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3 (v bližini gostilne Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoatf Prodam FOTOAPARAT Ni PLC 3. širokokotni OBJ&f 2,8/29 mm. TELEONHf 2,8/100 mm. 2.8/180 mm.kijjf ben popravila. SVETLOMEst SKAVICA (fleš) noal IfiftBr grafsko TORBO. Dolhar. rV\ 107 ali tel.: 064-23-341 - Prodam jedilni in KROMPIR igor DrulovhS^ Prodam 10 let starega vajenega vseh kmečkih m t trsko ZAMRZOVALNO SK LTH. G lin je 7, Cerklje Prodam en teden starepl simentalca. P od brez je 54. i.fW Ugodno prodam PSA 0\\\ starega 2 leti. Trdina .Ioir.^1 nje 229 r Društvo Modrina obveJrt obiskovalce »SOBOTNIH IN NEDELJSKIH 1 o spremembi pričetka skih plesov in sicer od 1? 22. ure. Za sobotne plese ni Prodam brejo OSLICQ. 24, Cerklje Prodam polovico mlad« za meso in SEMENSKI K igor, prva saditev. Zt Cerklje Prodam STEREO GF 2008 z dvema zvočnikoma. Franc, Brezovica 23, Kropa Prodam OLJNI GORILE^, za zastavo 750. Sp. Brnik Prodam DROBNI KR krmo. Kern, Praprotna Cerklje Prodam SEMENSKI KI igor. Begelj, Cerklje 110 Prodam 6 fednov start KE. Zalog 38, Cerklje Prodam 3000 kg SEM KROMPIRJA igor. Sp Kamna gorica Prodam ŠKROPILNIC^ Brezovica 3, Kropa Prodam mladega PLEM! GA VOLA. Sp.Otok 11 Prodam rabljen PRALNI Rant, Podlubnik 157, Sk U. Prodam DIATONIČNG MONIKO lubas, 4 tonska Stane, Pozirno 4, Selca Prodam BRIVSKI AR kra braun. Zlatko Močnik^ slepih, Šk. Loka Prodam BANKINE ia m Ogled popoldan. Naslov v tJr oddelku Prodam lepo ohranjen« #' NICO z jogi vložki. OgMvf in nedeljo. Telefon 24-51:1; Gorenjesavska 31, Kranj Prodam KRAVO s teiHaJ čica 4, 64243 Brezje Prodam plemenske SI1% KE pred telitvijo. RibnolKp Bled semenski KI igor. Drakslif Prodam cvetnik in Mavčiče 15 Prodam KROMPIR zgodnji SE erla. Obrodi Ahačič Franc, Velesovo I | Prodam starejSi STROJ Singer za 1.000 din ^ oglasnem oddelku Prodam dobro ohranjeni 2 FOTELJA. Hirci Šteta*'', 14, Radovljica Prodam TELIČKA t zakol. Naklo 101 Prodam mlado KRAVO) dobro mlekarico, tik pred Rakenk, Breg 23, Žirovnici Prodam 3000 kg SEMKM. KROMPIRJA igor. Sp I.U Kamna gorica Prodam starejšega KONjJ staro KOBILO in konja f\V Krč Janez, Kokrškii lof h\| skovo, Kranj' PfTEK, 15. FEBRUARJA 1980 .23. STRAN. O Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in odejico. Lombar, Janeza Puharja 6, Kranj 1005 Prodam novo CERADO velikosti 200 X J30 visine 150 cm za prikolico osebnega avtomobila, ROČNO vrtno KOSILNICO ter posteljne VZMETNICE in VLOŽKE. Kušar Janez, Mengeška skupina 4, Mengeš 1006 Ugodno prodam DELE CISTERNE, primerne za izdelavo cisterne za kurilno olje. Zgalič, Britof 172 1007 Ugodno prodam DNEVNO SOBO. Radovljica, telefon 74-330 1008 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje 32 1009 Prodam 6 tednov staro TELICO. Stiska vas 10, Cerklje 1010 Prodam raztegljiv KAVČ in 2 FOTELJA. Potočnik, Jelenčeva 36, telefon 222-47 od 15. do 17. ure 1011 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z vložkom. Britof 182 1012 Prodam STARO STENSKO URO. Ogled od 17. ure dalje. Savs Miha, Kranj, Vrečkova 5, 7. nadstropje 1052 Ugodno prodam črno bel TELEVIZOR ei Niš, ekran 65. PA. Staneta Rozmana 1 /III, Kranj 1053 H KUPIM Kupim 5 kv. m SMREKOVIH DESK, obdelanih za stenski opaž, ali dam v zameno nova sobna VRATA (200x60 cm) kompletna, oziroma VRATA tudi prodam. Palovšnik, Ul. Tatjane Odrove 5, K ran j 922 Kupim od 450 do 500 kg težkega plemenskega VOLA, ki zna voziti. A. Koselj, Zadraga 3, Duplje 923 Kupim 600 kosov STRESNE OPEKE kikinda, lahko je starejša. Korent Janko, Zadružna 4. Kranj 924 Kupim krompir sirtema, žične BRANE ter PISALNO MIZO. Naslov v oglasnem oddelku. 925 Kupim delovnega VOLA, vajene- Si vožnje. Lotrič Marija. Zg. esnica 24 926 Kupim KOLO na deset prestav s tabularji. Informacije dopoldan. Tel.: 064-23-341 927 Kupim PREBIRALNIK KROMPIRJA, lahko malo rabljen. Sink Janez, Cešnjevek 31, Cerklje 1034 Kupim SMREKOVE PLOHE. Krevs Anton, Grmičeva 10, Čirče, K ran j, telefon 22-706 1035 Kupim nov ali malo rabljen NAMIZNI ŠTEDILNIK in VRATCA za kmečko peč. Velesovo 60 1036 ~- VOZILA » Prodam ZASTAVO 750. Trstenik 33, Golnik 980 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, prvič registrirano 1977, prevoženih 60.000 km, cena 70.000 din. Za-plotnik Hugon, Gorenjskega odreda 16/9. tel.: 27-900 od 16. do 19. ure 928 Prodam dobro ohranjen VW 1300. registriran do konca leta, s parno številko. Podlubnik 298, Skofja Loka Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975 in RADIO planica. Informacije po tel.. 26-992 861 Prodam NSU 1200 C v nevoznem stanju, letnik 1972. Šenčur. Svete-ljeva 20 864 ALPO 2000, letnik 1974. dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 064-21-310 - od 15. do 17. ure 986 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do novembra 1980. Sorlijeva 25, Kranj, tel.: 25-325 929 Prodam obnovljen TAM 5000. Staretova 32, K rani - Čirče 930 Prodam DYANO, letnik 1978, po delih - uporabni tudi za amija in spačka. Zalokar Jože. Golniška 45. Kokrica 931 Prodam VVV 1302 L. Prestor Janez, Cegelnica 33, Naklo 932 Prodam LADO 1600. Robljek Miran. Golniška c. 48. Kokrica 933 Prodam osebni avto VW 1302. nemški. letnik december 1970. dobro ohranjen. Zasip pri Bledu. Pod hribom 5 934 Kupim starejšo ZASTAVO 750. lahko nekompletno-ali karamholira-no. Smitek, Bistrica 185. Tržič 935 Prodam DYANO. letnik 1976. Šenčur. Stefetova 18 936 Prodam VW K-70 (limuzina), letnik 1974. Zavrl Anton. Peračica 4. Brezje ali tel: 28-061 937 Prodam FIAT 125. Gogič. Velika Vlahoviča5.Kranj 938 Ugodno prodam garažiran avto 125-P. rdeče barve. Tel.: 064-22-966 939 Poceni prodam ZASTAVO 750. letnik 1971. s parno registrsko številko. Podljubeli 38. Tržič 940 Prodam R-10 po delih (vrata, stekla, menjalnik itd.). Čadež Marija. Sp. Duplje 41 941 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. Pogačnik. Golniška 135 942 Prodam FIAT 500 TOPOLINO -C. Svetelj Janez. Kranj. Reševa 9. tel.: 26-154 943 Prodam ZASTAVO 101 in LADO 15O0. letnika 77.Lahovče 52. Cerklje 944 Prodam FIAT 1300. Tel.: 25-661 - int. 290 945 Prodam ZASTAVO 101 lux. letnik 1978. Informacije od 17. do 19. ure po tel.: 28-528 946 1015 1000 C, ge-Pintar Jure, 1016 Prodam R-4, letnik 1977. Rozman Jože, Škofjeloška 29 tel.: 25-954 947 Prodam vse dele za FIAT 1100. letnik 1962. Savič Zoran. Proletar-ska 12 Tržič 948 Prodam AMI 8, letnik 1972. Pavlic, Kranj, C. na Klanec 8/a 949 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971, z neparno številko. Svetina Vlasta, Breg 28, Žirovnica 950 Prodam 4 nove zimske AVTO PLAŠČE (13 x 175) po ugodni ceni. Mandelc F., Bled, Mlinska c. 24 951 Prodam avto PZ 125, letnik 1970, registriran do julija 1980. Popovič Mišo, Prešernova 60, Bled 1013 Prodam avto SIMCO 1000 LS, letnik 1972 s prevoženimi 63.000 km in neparno registrsko številko, za 25.000,00 din. Ausenek, Maistrova 18, Radovljica 1014 Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1973. Lesce, Letališka 10, telefon 74-025 Prodam PRINCA neralno obnovljen. Praprotno 13, Selca FORD TAUNUS 15M prodam po delih. Na razpolago tudi nova prednja blatnika in levi prag. Florjančič Pavel, Podlubnik 23, Šk. Loka, telefon 064 61-707 po 15. uri 1017 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1973. Ogled v soboto od 12. ure dalje. Grenc 24, Šk. Loka 1018 Prodam eno leto staro CAMP PRIKOLICO. Informacije popoldan. Telefon 064 61-809 1019 FIAT 126 P, letnik 1978, bele barve, s prevoženimi 13.000 km, ugodno prodam. Oglasite se na telefon 064 24-378 1020 Prodam ZASTAVO 750 de lux in REZERVNE DELE za NSU 1200 C. Zapoge 17, Vodice 1021 Zaradi odhoda k vojakom prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Zapoge 15, Vodice 1022 Prodam avto ZASTAVA 101, letnik 1975. Stirn, Hrastje 202 1023 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 confort, letnik 1979.. Ekar, Tupaliče 18, Preddvor 1024 Prodam ZASTAVO 750. Tupaliče 5A, Preddvor 1025 Prodam VVV 1200, hrošč, starejši letnik, dobro ohranjen. Bertoncelj, Kuratova 64, Kokrica, Kranj 1026 AUSTIN 1300, letnik 1972, dobro ohranjen, prodam za 28.000,00 din in AMI 6 po delih ali celega za 2.500,00 din. Bižal Danilo, Kebetova 18 telefon 23-806 1027 Prodrfm OPEL REKORD 1700 ccm. Sedič Jerko, Sp. Brnik 42, Cerklje 1028 Prodam ZASTAVO 750, vozna in registrirana, za 5.000,00 din. Ropret Darko, T. Dežmana 8, Planina 1029 Prodam novo ZASTAVO 750, letnik 1979. Senično 19, Tržič 1030 Prodam ŠKODO 110 LŠ. Od dogovorjene cene možno plačati polovico tudi na kredit in STROJ za zastavo 750 ter italijansko STAJICO za dojenčka. Trata 18, Cerklje 1031 Prodam ZASTAVO 750 de lux, letnik 1974. Ogled popoldan. Stra-hinj 117 1032 Kupim TOVORNI AVTO deutz kasonar. Naslov v oglasnem oddelku 1033 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Rehberger, Šutna 78, Zabnica AUSTIN 1300 kupim. Ponudbe pošljite pod šifro »AUSTIN«. - STANOVANJA I ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO išče mlada tričlanska družina. Nudimo predplačilo. Telefon 064-25-454 268 Zamenjam dvosobno lastniško STANOVANJE za večjega. Ponudbe pod: Centralna 956 Kupim trosobno starejše STANOVANJE v Skofji Loki. Šifra: Gotovina 957 Mati z otrokom nujno išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Možnost predplačila. Telefon 27-307 - Kranj 95« Sprejmem pošteno dekle brezplačno na STANOVANJE za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe oddati pod Gorenjka 1042 Dva študenta 1. letnika VŠOD iSčeta OGREVANO SOBO v Kranju. Ponudbe: Sraka Stanislav, Kidričeva 2, Kranj 1043 Mirno samsko dekle IŠČE SOBO v Kranju, po možnosti s kopalnico in ogrevano. Oddajte resne ponudbe pod »Enoletno predplačilo« 1044 STANOVANJE ali SOBO v Kranju iščeta dekleti nekadilki. Naslov v oglasnem oddelku_1055 I POSESTI. Kupim samostojno ENODRUŽINSKO HIŠO. Lahko zgrajeno do IV. faze. Ponudbe pod: Kranj z okolico — gotovina 819 Prodam manjše POSESTVO na sončnem kraju blizu Krmelja na Dolenjskem, ali zamenjam za H ISO v Kranju ali okolici. "K ran j. Reševa 14. tel: 26-153 964 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, do 30 SM. Naslov v oglasnem oddelku, (tel: 23-341) 965 Prostor najamem za ODVETNIŠKO PISARNO Oddati ponudbe pod Kranj 1037 Vzamem v najem GARAŽO v Kranju. Oddati ponudbe pod Garaža 1038 ZAPOSLITVE 1 GOSTIŠČE KUHAR - ADER-GAS, zaposli več strežnega osebja KUHARJEV (ic) za pustovanje na Gorenjskem sejmu. Prijave sprejemamo v Adergasu 37, Cerklje 832 Iščem MONTERJA za napeljavo centralne v okolici Žiri. Ponudbe pod: Poletje 966 Redno zaposlim žensko ?a MONTAŽNA DELA. Šifrer, Preddvor 148, tel.: 45-148 967 Takoj sprejmem UČENKO za žensko stroko, če ima veselje do tega poklica. FRIZERSKI SALON »KUNSTELJ« - Purgar Bogomila, Prešernova 4, K ranj 968 Iščem INŠTRUKTORJA za ruski jezik. Telefon 24-720 1039 Instruiram MATEMATIKO in FIZIKO za srednje šole. Debeljak, Sk. Loka, telefon 62-091 1040 ^IZGUBLJENO! 27. 1. sem nred -Globusom pozabil KASETNI RADIO Blaupunkt. Poštenega najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne. Reševa 14, telefon: 26-153 - Kranj 973 10. februarja po 18. uri je izginil deset mesecev star NEMŠKI OVČAR z imenom Bor. V ušesu ima tetovirano številko 62722. Če ste psa opazili, vljudno prosim, javite po telefonu: 064-41-118, dobite nagrado V ponedeljek, 28. januarja, sem izgubila v bolnici Jesenice ZLATO URO Z ZAPESTNICO. Prosim, vrnite proti nagradi. Ivanka Muho-vec, Črnivec 1, Brezje 975 Izgubil se je PEŠ, mešanica škot-sko-nemškega ovčarja. Sliši na ime Zane. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne. Ul. Vide Šinkovec 9, Kranj ali sporočite po tel.: 26-789 976 NAJDENO Zatekel se je PES novo fundlan-dec, velik, črn, okoli vratu ima svetlo ovratnico s tablico. Sušnik Jože, Sp. Besnica 75 Naši FOTO - RISTIČ, Kranj - Kokrica, Kuratova 58 (montažno naselje), tel. 24-902! Vse FOTO STORITVE — črnobele in barvne na kodak papirju v najkrajšem času. 656 ZAMENJAM in POPRAVIM vam ZAVORE na vseh tipih vozil. Kurirska pot 6 (Primskovo) 959 KS - BRITOF obvešča vse krajane, ki so zainteresirani za telefon, da se lahko oglasijo v domu A. Kmeta dne 18., 19., in 20. 2. 1980, do 18. ure. Vplačeval se bo prvi obrok 5.000 din in podpisale pogodbe za Rristop k telefonskemu omrežju. S - BRITOF 960 Obveščam upokojence Save in Šenčurja z okolico, da bo IZLET v Italijo 13. marca (Gorica Tržič -Trst). Odhod izpred kino Storžiča ob 5.15, cena je 300 din. Imeti morate veljavne potne liste. Prijavite se v trgovini Sava ali pri Pajer Francki, Srednja vas 31. do 25. 2. 1980 961 MONTERJA CENTRALNIH KURJAV zaposlim takoj ali po dogovoru. Rutar Andrej, Kranj, Kuratova 54, tel.: 24-728 962 V POPRAVILO SPREJEMAM previjanje vseh vrst elektromotorjev, generatorjev, dinam in altena-torjev, od 0,25 do 500 kW. ELEKTROMEHANIKA - JERMAN MIRKO, Vrhnje 25, Radovljica 963 Iščem VOZNIKA GOLFA RDEČE BARVE kranjske registracije, ki je dne 11. februarja 1980 ob 20.15 vozil na cesti Ljubljana-Medvode za fiatom 128 sport ljubljanske registracije in videl IZSILJEVANJE ter ga prosim, naj javi svoj naslov: Smodej Srečo, Vegova 4, Ljubljana, telefon 061 20-727. Hvala! 1045 Prosim TRAKTORISTA, ŠOFERJA TOVORNJAKA ali MILIČNIKA, ki so videli TRČENJE plave Katrce KR 529-31 v traktor dne 28. decembra 1979, nekako ob 17.00 uri, med letališčem Brnik in Spodnjim Brnikom, da se pismeno javijo na naslov: Novak Jože, Štrukljeva 2, Radovljica 1046 977 Našli smo MOŠKO URO na poti Bistrica-Žeje. Dobi se v Bistrici 20, Duplje PRIREDITVE MAŠKARE, POZOR! V soboto, 16. februarja, in torek, 19. februarja, vas vabimo na PUSTNO ZABAVO v LJUBNO. Pričetek, ob 20. uri. Igra Spekter. Najboljše maske bodo nagrajene 1049 PUSTOVANJE NA PRIMSKO-VEM prireja DPD Svoboda Primskovo v soboto, 16. februarja 1980, ob 20. uri v Zadružnem domu. Vabi odbor 1050 OOZSMS Podnart prireja v soboto, 16. februarja 1980, PUSTOVANJE s pričetkom ob 20. uri. Igra priznani ansambel NASLOVNA STRAN. Maske zaželjene 1051 16. februarja 1980, ob 20. uri, priredi NK — Šenčur v Domu KokrŠke čete Šenčur VSAKOLETNO MASK ARA DO. Za ples bo igral ansambel KORALI. Rezervacije se dobijo v samopostrežni trgovini MURKA v Šenčurju 879 TD in OO ZSMS - HOTAVLJE priredi v nedeljo, 17.2.1980, VELIKO PUSTNO PARADO od Zadružnega doma do Lipana in nazaj s pričetkom ob 13. uri. Po paradi bo VELIKA PUSTNA VESELICA. Najboljše maske nagrajene. 880 KUD - BUKOVICA priredi v nedeljo, 17.2., PUSTNO RAJANJE s pričetkom ob 18. uri. Maske nagrajene!. Igra ansambel AMARO 969 GD - TREBIJA prireja 16. 2.1980 ob 19. uri VESELO PUSTOVANJE. Igra ansambel JURČEK 970 G D - ZALOG priredi v soboto, 16. 2. 1980, ob 19. uri VELIKO PUSTOVANJE. Igra ansambel TRGOVCI. Predprodaia vstopnic je uro pred začetkom. Dobijo pa se tudi rezervacije v trgovini v Zalogu do 19. ure VABLJENI 971 GD - KOKRICA prireja y Kulturnem domu na Kokrici PUSTNI PLES, ki bo v soboto ob 19. un ter nedeljo ob 18. uri. „„._.,. V torek ob 18. uri bo PUSTNA VESELICA. Dobre maske zaželjene, tri najboljše nagrajene. Igra ansambel BISERI VLJUDNO VABLJENI! 972 978 M OBVESTILA^ Ctt2LFF in ALUZIJE NAROČITE Spilerju, Gradnikova 9, Ra-dovlnea. tel.: 75-610 835 PUSTNI DISCO PLES prireja gostilna Zelenica v Žirovnici-Selo, v soboto, 16. februarja, ob 19. uri. Vabljeni! *JJi7 Ansambel Jevšek igra na PUSTO-VANJU v soboto v MEDVODAH in v torek V Gorenji vasi 1048 OSTALO Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla Ani Benedik, Ješetova 30. Zaletel Ana, Gubčeva 5, Kranj 1041 ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre, tete in svakinje NEŽKE FLERIN udeleženke NOB se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pismena sožalja. podarjeno cvetje in množično udeležbo na njeni zadnji poti. Zastopnikom 1. Slovenske brigade II. grupe odredov za izkazano ji čast. Zastopnikom družbenopolitičnih organizacij KS Zlato polje Kranj za brezhibno lepo organiziran pogreb in udeležbo s prapori. Dobrim sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč, govornikom za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, pihalnemu orkestru in pevcem za žalostinke. Prisrčna hvala soborcu prof. dr. Milčinski Janezu-PETRU za tovariško pomoč v času njenega zdravljenja in tolažilne besede po njeni smrti. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Nevrokirurške klinike in Centru za intenzivno nego za ves trud, da bi ji rešili življenje. Žalujoči: mož Vladimir, hčerka Nataša, sinova Zmago in Rajko. pet vnukov in ostalo sorodostvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre in stare mame MARIJE GROM roj. Brejc Paradiževe mame iz Poljč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, vsem. ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence, izrazili ustno ali pismeno sožalje. Posebna zahvala velja dr. Zdravku Cernetu za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za poslovilne besede in svečan obred ter Matučevim za požrtvovalno pomoč in organizacijo pogreba. Vsem, ki ste bili kakorkoli z nami, iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, hčerke: Micka. Francka in Milka z družinami ter ostali sorodniki Poljče, Breznica, PodreČa Prva škofjeloška razstava ptic je vzbudila veliko zanimanja, dopoldne st> se vrstile skupine otrok, najmlajše iz otroških vrtcev so pripeljale tovarišice. — Foto: F. Perdan S prvo razstavo dosegli velik uspeh Blizu 3.000 obiskovalcev so zabeležili člani škofjeloškega društva za varstvo in vzgojo ptic na svoji prvi razstavi — Decembra ustanovljeno društvo nov dejavnik varstva okolja Skorja Loka — Štiri dnu od preteklega četrtka do nedelje, je bila v prostorih osnovne šole Petra Kavčiča odprta prva škofjeloška razstava Ktic. ki so jo pripravili člani decem-ra ustanovljenega društva za varstvo in vzgojo ptic. Blizu 3.000 obiskovalcev so našteli, v to številko pa niso zajeti otroci, ki so imeli prosti vstop. Prav teh je bilo namreč zelo veliko. Za obisk razstave so se odločili v vseh škofjeloških otroških vrtcih in tovarišice so pripeljale najmlajše. . Člani društva so predstavili 200 Ktic. ki so jih razvrstili po vrstah in arvah. • Posebno zanimanje so vzbudili kanarčki, papige in druge vrste eksotičnih ptic in seveda naše zunanje ptice. Na razstavi so ljubiteljem ptic delili ptičjo hrano, pripravili so srečolov. ki so ga z darili podprli predvsem škofjeloški zasebni obrtniki, obiskovalci so lahko kupili krmilnice in strokovno literaturo s področja vzgoje in varstva ptic. Zal so knjige dokaj drage in zato težko dostopne. Uspeh razstave ie novoustanovljenemu društvu, ki šteje dvajset članov, velika vzpodbuda za nadaljnje delo. V naslednjih dneh bodo v večjih škofjeloških naseljih postavili krmirnice. za katere bodo skrbeli pripravniki v društvu, akcijo pa vodi nastarejši član, osemdeset let ni Peter Gaber. Pogovarjajo pa se že, da bi še '.etos pripeljali v Skofjo Loko republiško tekmovanje, ki je celo obsežnejše kot jugoslovansko, saj tekmovalci sodelujejo s 1.200 pticami. Komaj dva meseca je staro škofjeloško društvo za varstvo in vzgojo ptic, pa že lahko govorimo o njegovih uspehih. Ustanovljeno je bilo kot triindvajseto v Sloveniji, dvajset ljubiteljev ptic je izbralo za predsed- nika Jureta Lovšina, ki se vzgoji in varstvu ptic posveča že vrsto let in je dobitnik številnih priznanj, tudi mednarodnih. Društvo so poimenovali po pionirju varstva ptic na Slovenskem Alešu Pavlinu, ki se je sprva kot ljubitelj, kasneje pa kot velik praktik in strokovnjak poglabljal v mikavne in se neraziskane probleme s področja ptičjega sveta. Društveni program dela:, skrbeti za naravno okolje, /.lasti ptice, hkrati na imeti doma košček žive narave, to je gojiti sobne ptice, se pojavlja kot nov dejavnik varstva okolja v Skofji Loki. Društvo se bo tesno povezalo s šolami, da bi za varstvo ptic pridobili čim več mladih, z Gozdnim gospodarstvom, ki je doslej skrbelo za krmljenje ptic. s turističnimi društvi, ki prav tako skrbe za urejanje okolja in seveda za popularizacijo svoje dejavnosti. M.Volčjak DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. februarja bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 in prodajalna Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure: prodajalna Na Klancu. Oprešnikova 84. prodala jn a Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenček. Duplje in prodajalna Krvavec, Cerklje od 7. do 19. ure. Samopostrežna prodajalna in bife Delikatesa na Maistrovem trgu 11, pa je dežurna ob nedeljah od 7. do 11. ure. JESENICE: Specerija Bled -.»upermarket Union Titova 22 in Rožca — Samopostrežna trgovina 9. Bokalova 5/a. Zanimiva skupna prodaja Kako pametno se da prodajni prostor se bolj izkoristiti in nuditi pestrejšo prodajo, sta te dni dokazali , Tobačna tovarna TOZD Tobak, organizacijska enota Jesenice in radovljiška ALMIRA. ki sta pričela s skupno prodajo že ustaljenih prodajnih artiklov Tobaka in Almirinih pletenin.' Skupno so prodajalno Tobaka v hotelu Park na Bledu, ki ima sicer v prodaji izbrane tobačne izdelke, spominke, kristal, usnjeno galanterijo, časopise in revije, uredili in napolnili tudi s pleteninami Almi-re. Tu bo odslej moč dobiti boutične izdelke Almire pa tudi ves program iz redne proizvodnje. S takim skupnim prodajnim programom bodo v prihodnjih štirinajstih dneh pričeli tudi v poslovalnicah Tobaka na Jesenicah, v.Kranjski gori. v mesecu aprilu pa v"Portorožu. Izoli in Kopru. V letni sezoni pa bi to poslovno-tehnično sodelovanje razširili tudi na druge kraje: v Sloveniji bi opremili IS do 20 takih lokalov. Samo na Bledu bodo tri: dve v hotelu Park in ena v hotelu Golf. Trenutno je to sodelovanje še poskusno, že prvi rezultati pa kažejo, da bo tudi uspešno. D. D. NESREČE NENADOMA NA CESTO Kranj — V soboto. 9. februarja, ob 15.10 se je na lokalni prti na Zlatem polju pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Andrej Šajn (roj. 1947) iz Kranja je peljal protP samskemu domu. pri bloku št. 3 pa so se igrali otroci. Nenadoma sta skočili na cesto Sonja Kovačič in Gordana Pandža, obe stari štiri leta. Voznik je sicer zaviral, vendar pa nesreče ni mogel krmilom motorja 1671 TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD Tobak v sodelovanju z A L MIR O RADOVLJICA je odprla novi prodajalni v Park Hotelu m hotelu Golf na Bledu Poleg izbranih tobačnih izdelkov suvenirjev in usnjene galanterije prodaja tudi najnovejše modne izdelke Almire Radovljica in izdelke iz redne proizvodnje Vabimo vas da nas ob izletu na Bled obiščete! NOVO NA GORENJSKEM Novo smučarsko tekmovat) Danes bodo v Mariboru slovesno odprli L M carsko prvenstvo pripadnikov splošne IjvŠ obrambe in družbene samozaščite, ki bo tosM in nedeljo na Pohorju — Priložnost za pmr nje obrambne usposobljenosti ranjeni deklici so prepeljali v jese niško bolnišnico. OTROK PRED AVTO Krani - Na lokalni cesti v Stra-M*™.? je v ponedeljek. 11UW.ru- aria. ob 13.50 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Gabrijel Pagon (roj. 1936) iz Bistrice pri Tržiču je peljal po Delavski cesti proti križišču z regionalno cest«. k<> mu je nenadoma z leve strani skočil na cesto 10-letni Marjan Kovačič iz Tominčeve ulice v Kranju. Voznik je otroka zagledal na zelo kratki razdalji, močno je zaviral, vendar mu nesreče ni uspelo preprečiti. Hudo ranjenega otroka so prepeljali v Klinični center. CESTA NI BILA PROSTA Kranj — V naselju Kokrica. na Cesti na Brdo. se je v ponedeljek. 11. februarja. pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Peter ftparovec (roj. 1951) s Kokrice je vozil od Kranja proti Kokrici, pri samopostrežni trgovini pa je zavijal v levo. vendar se ni dovolj prepričal, če je cesta prosta. Prav tedaj je namreč iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Roman Veber (roj. 1959) iz Ljubljane. Voznik Veber je trčenje skušal preprečiti, zaviral je. vendar sta avtomobila kljub temu trčila. Voznik Veber in sopotnik Stanislav Jenko iz Ljubljane sta bila v nesreči lažje ranjena, škode na vozilih pa je za 20.000 din. L. M. Smrtna nezgoda Kranj — V torek, 12. februarja, dopoldne se je v Tekstilindusu v TOZD Vzdrževanje energetske službe smrtno ponesrečil En ver Ha lilo-vič (roj. 1957) iz Letenc. Pokojni je delal pri dostavi premoga v kotlovnico. Ko je odšel v jamo med jaškom in kotlarno, kjer lahko nadzoruje transport premoga, kar je sicer njegovo delo. ni tega nikomur omenil. V jami je z zidarsko žlico na transportnem traku čistil nosilni valj traku, pri tem pa mu je desno roko potegnilo med valj in transportni trak. tako da ga je pritisnilo k ogrodju transportnega traku. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. Ogenj v kozolcu Skorja Loka - V nedeljo. 10. februarja, nekaj po 22. uri je zagorelo v kozolcu dvojniku last Avgusta Subica iz Dobja pri Skofji Loki. Zagorelo je na južni strani kozolca, kjer je bila naložena suha koruzna slama. Kozolec je pogorel kljub temu. da so občani in gasilci skušali ukrotiti ognjene zublje, ftkode je za okoli 150.000 din. Vzrok požara pa še ni znan. Maribor — Decembra lani so predstavniki republiških sekretari-ato\ za ljudsko obrambo in notranje zadeve, ljubljanskega armadnega območja, republiškega štaba za teritorialno obrambo, republiške konference Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije, republiške teles-nokulturne skupnosti in Smučarske zveze Slovenije sklenili, da bodo vsako leto odslej prirejali smučarska prvenstva SLO in družbene samozaščite. Ker je za obrambno pripravljenost pomembno usposabljanje v težavnih, zimskih razmerah, bodo ta tekmovanja dobra priložnost ne le za pridobivanje ampak tudi preverjanje smučarskih veščin pripadnikov naše armade, teritorialne obrambe in narodne zaščite, delavcev organov za notranje zadeve ter rezervnih vojaških starešin. Na I. smučarskem prvenstvu SLO in družbene samozaščite, ki je prvo te vrste pri nas, se bodo pomerili smučarji iz naše republike, na prihodnjih prireditvah pa naj bi sodelovali tudi tekmovalci iz drugih republik. Kot načrtujejo organizatorji, bo ta pomembna športna in politična manifestacija vsako leto na Pohorju v spomin na junaške partizanske bitke. Letošnje prvenstvo, katerega pokrovitelj je svet za ljudsko obrambo pri predsedstvu SR Sloveniji>y odprli danes. 15. februarja, (i v Mariboru. Jutri bodo d>i začeli tekmovati udeleženci m stva v štafetnem teku 3xŠ c metrov, ob 10. uri pa v biatka 10 kilometrov. V nedeljo bo na sporedu patruljni tek ni 1 lometrov. ob 11. un pa tekmm* veleslalomu. Ob 14. uri in H*^ bodo pri hotelu na Arehu tu** slovesnosti razglasil rezuJu*^: movanj ter podelili odličja w » nje najboljšim. II Skoki v Besni bodo Besnica — Kljub nju snega bo v nedeljo, bruarja. ob 11. uri na 2 skakalnici v Besnk*T"i prvenstvo v smučarskih starejše in mlajše cicih_ stopilo bo okrog 100 naj) slovenskih smučarskih slu Besniška skakalnica ima lego. da ji sonce ne mon?i vega. Trideset parov srni v 14 dneh V kartonu niso bili lesni odpadki, pač parov tekaških smuči Na podstrešju hiše na Sp. Otoku pri Radovljici so pri hišni preiskavi našli 30 v kartone spravljenih novih smuči znamke Elan, ki jih je Silvester Pangerc, mizar iz Elana, pripravil za »prodajo«. Kot se je izkazalo, pa smuči in palice najnovejše izdelave, med njimi pa je bilo na podstrešju tudi nekaj starejših smuči, niso bili celotna zbirka, pač pa je temu treba prišteti še druge predmete. Našli so namreč razen 44 parov novih smuči še 9 parov rabljenih, razen tega pa tudi posode razredčila in laka, verige, razne vijake in druge predmete, ki jih imajo v Elanu. Približna ocena odnesenih predmetov se suče okrog 130.000 din. Ker je Pangerc odnesel samo v zadnjih štirinajstih dneh, potem ko so ga konec januarja odkrili, kar 30 parov smuči, je seveda toliko bolj osupljivo,kako je bilo to sploh mogoče, saj ima končno vsaka delovna organizacija tudi vratarsko službo in ne nazadnje morajo delavci tudi poznati samozaščito. Pangerc je povedal, da je smuči, ki jih je nameraval odnesti, zgodaj zjutraj okoli 5. ure vrgel čez ograjo, kasneje pa jih je pobral in odnesel domov, enako pa je storil, £e je bil v popoldanski izmeni. To mu je tako dobro uspevalo, da ga od konca leta 1977, ko je začel odnašati smuči, nihče ni odkril. 17. januarja letos pa je v karton pripravil 14 parov tekaških smuči raznih znamk in velikosti ter naprosil voznika tovarniškega kombija naj mu karton zapelje da je zapakiral nekaj 1 kov. Kljub temu, da velja | brez prepustnice ne sine nobeno blago, je kombi prej pa je, ne da bi vt Pangerc doložil Se dve posodi laka za lakiranje i Tekaške smuči bi Panjami kupcu iz Maribora, ki nv prej nekajkrat prodajal drugim kupcem. DEŽURNI NOv ' tel.: 21-8tn Beograd - Pre«t!««fc»tv« terence SZDI. ie razpravljal« < vanju gospodarske ustalitve. <"lnni predsedstva poudarili 1 sme hiti samo opazovalk« M dogajanj. Ifmvrf ae mora odgovorna nosilka ur li/.acijskega programa. Snežne raimere-skorai pomladno je vendar i smuciSčih dovolj za smuko, JMO cm zmrznjenega "rtfga. napreve. razen sede*ni<-eStjaJ :t(t do .'(M) cm snega, na Zatr****, Soriški planini 200 em sntasi Sterem vrhu "al «-m. vendar . možno le v zgornjem delu. v K« ."»o do Tllcm. na Krvave« Zelenici HO do 2:10 c nt sneg«. Vreme — V remen««* lovci i povedujejo toplo vreme, ledarske pomladi manjka ieMiM Tudi iiHjioved za danes iesuhnati vreme r.i 29999