Londonski listi skoraj brez svojih lastnih novic z Norveške. — Znamenja kažejo, da je angleška armada na Skandinavskem v kočljivem položaju. — Slabo oprem-. ljene čete naziji z lahkoto napadajo.
London, Anglija. — Kak je
pravzaprav dejanski položaj na Norveškem, o tem je tukajšnje prebivalstvo v skoraj popolni nejasnosti.Svojih lastnih poročil nimajo londonski listi skoraj ijikakih in vse glavne vesti, kolikor jih dobe, prihajajo iz Švedske.
Ravno ta nejasnost pa daje Angležem misliti, da ne more biti za njih armado na Norveškem posebno rožnato. Ako bi bil namreč položaj u-goden, bi uradna poročila vlade o tem gotovo ne molčala. Zdaj pa so vladna poročila skrajno kratka in povedo le, da so angleške čete zasedle tukaj kak kraj ,izvršile tamkaj mali napad, da so se izkrcali novi transporti, in podobno. Nasprotno pa se iž poročil, ki pridejo iz tujezem-stva, lahko direktno sklepa, da je situacija za Angleže na Norveškem točasno naravnost kritična. Ne samo, da nimajo zaznamovati nikakega znatnejšega uspeha proti Nemcem, marveč, da se morajo ta-kofekoč boriti za svoj obstanek. Vladne osebnosti sicer še vedno trdijo, da so odločeno, izgnati zadnjega Nemca s Skandinavije, toda iz dejstev se ne more sklepati, da bi se to kaj kmalu zgodilo; bolj verjetno je, da bodo Nemci čimdalje bolj zasidrani tamkaj.
Predvsem je treba upoštevati, da so imeli naziji bolj ali manj trdno oporišče na Norveškem, ko so Angleži šele pričeli misliti na to, da bodo, Poslali vojaštvo tja. Predvsem imajo Nemci v rokah vsa glavna letališča in vsa glavna Pristanišča. Tako je Angležem težko dobiti kako primerno točko, da bi izkrcali svoje čete. Še tam pa, kjer bi Jim bilo to deloma mogoče, jih ovirajo nemški aeroplani, katere imajo skoraj stalno n«d seboj. Še težje kakor vojaštvo pa je ža Angleže izkr-eavati aeroplane in topove. Na ta način »niso njih čete o-Premljene skoraj z ničemer drugim kakor s strojnicami in bočnimi granatami. Razumlji-Vo je zato, da imajo Nemci z njimi kaj lahko delo. Kakor Poroča nek^i časnikar, po ime-ftu Leland |Stowe, sta bila v desnici ta teden docela raz-kroplj ena in deloma pobita ^va angleška bataljona, še Predno sta prišla v kako bitko z Nemci. Dalje so se mo-lali Angleži tudi zopet umak-mti jz prej zavzetega mesta Steinkjer.
Poročila, ki prihajajo iz Nemčije, še nadalje potrjujejo angleške neuspehe na Nor-Veškem. Naziji namreč trdijo, da so zavezniške in z njimi Združene norveške čete tako-l'ekoč popolnoma odrezali od mest, od koder do-Jlvajo zalogo, in, da bodo v akem stanju postale lahek Plen nemške armade, ki pro-ra od juga. Tako svesti so 81 nazijski voditelji zmage,
RUSKI POGOJI ZA PAKT
Želi neovirano trgovino z
Nemčijo in Anglijo.
London, Anglija. — E d e n
članov zun. ministerstva je v sredo poročal poslanski zbornici, da je Anglija povabila Rusijo, n a j predloži pogoje za sklenitev medsebojnega trgovinskega pakta. Na to povabilo je sovjetska vlada odgovorila, da vztraja na tem, da njeni trgovski odnošaji z Nemčijo ostanejo neokrnjeni, (četudi bi se sklenil z Anglijo pakt. Z drugimi besedami,Rusija hoče voditi neovirano trgovino z obema bojujočima se strankama. Pripravljena pa je obljubiti, da blaga, ki ga bo dobila iz Anglije, ne bo oddajala naprej Nemčiji,
-o-
OLJE — VELIK PROBLEM ZA NEMČIJO
Chicago, 111. — Po izvajanjih prof. Douglas Jolmsona s Columbia univerze, tvori olje enega glavnih problemov, s katerimi se bo morala boriti Nemčija. Olje je neobhodno potrebno v sedanjem sistemu bojevanja, ko je.vse mehanizirano in na kolesih. Svojega lastnega olja nima Nemčija skoraj nič in, da temu nekoliko odpomore, izdeluje že dalje časa nadomestek iz premoga. To olje pa je drago in poleg tega znatno slabše od naravnega. Z njim pa more država kriti komaj 40 odstotkov svoje potrebe. Tudi olje iz Rumunije in Galicije, pravi profesor, ne bo zadostovalo. Kot edini vir bi torej preostala še Rusija. Prvo vprašanje pri tem pa je, ali bo Stalin pri volji, da bo omejil domačo u-porabo, da bo lahko zalagal Nemčijo. Tudi pa, ako bo k temu pripravljen, nastane drugo vprašanje, namreč trans-portacija. Da bi se namreč moglo dovoziti dovolj olja iz ruskih oljnih vrelcev v Baku, bi bilo potrebnih celih 57,000 vagonov za olje, z lokomotivami seveda, in ti bi morali voziti nepretrgano dan in noč.
ŠVEDSKA ŠE OGROŽENA
Naziji baje čakajo, da se ota-
ja led.
Bruselj, Belgija. — Dočim so v četrtek potihnili alarmantni glasovi o tem, da stoji Švedska tik pred napadom nazijev, ki so vznemirjali Evropo skozi dva dni prej, se pa slišijo mnenja, da je treba z možnostjo tega napada še vedno računati. Tako se je izrazil neki člankar v listu Cazette, da čaka Nemčija samo na to, da se otaja led v severnem kotu Botniškega zaliva, na kar bo lahko z ladjami pripeljala čete do švedskega mesta Lulea, s čimer bi dosegla svoj glavni cilj, namreč kontrolo nad železnimi rudniki v severni Švedski.
IZDATKI SE JIM ZDIJO PREMAJHNI
London, Anglija. — V osnutku proračuna je vlada, kakor je bilo že poročano, predlagala za prihodnje leto izdatkov nekaj nad 30 in pol miljard dolarjev; od tega bi imelo iti okrog sedem miljard za kritje vojnih stroškov. Razni člani v parlamentu pa so izrazili zahtevo, da se morajo izdatki za vojno zvišati, češ, da bo Nemčija porabila v isto svrho najmanj dvakrat toliko, in je že zdaj daleč pred Anglijo, ko je v mirnem času porabila 17 in pol miljard dolarjev.
KAJ JE NJEGOV NAČRT?
Vojaški izvedenci trdijo, da je bil napad na j Ndrveško le nakana, da zakrije drugi, glavni načrt.
ŠOLARJI ŠLI NA STAVKO
Lockport, 111. — Učenci Fairmont mestne šole, katerih je okrog 800, so šli zadnjo sredo na stavko, in sicer v protest proti temu, ker je bil odstranjen dosedanji superintendent, A. E. Rosier. Isti mož pa jih je pregovoril, da so se po paradah, prirejenih okrog šole, končno vrnili v svoje razrede.
ANGLEŽI ČUVAJO SVOJE SVOBOŠČINE
London, Anglija. — Stranka laboritev se bo borila proti vsakemu poizkusu vlade, da bi se Omejila pravica svobodnega mazanja. Tako je povdaril zadnjo sredo oder, strankinih v o d i t e 1 j e v, A. Greenwood, ki se je obenem norčeval iz občutljivosti, ki jo kažejo člani vlade napram kritiziranju. Res je sicer, je dejal, da obstojajo nekatera dejstva, ki se morajo čuvati, da sovražnik ne izve o njih, tocla to ni noben vzrok, da bi posamezniki ne smeli izraziti svojih misli. Pravica svobodnega izražanja je ona glavnih razlik med življenjem v Nemčiji in v Angliji in ravno zato so Angleži pripravljeni za borbo, je povdaril, da ne pridejo njih pravice v nevarnost.
--o-
FRANCOZI PRIPRAVLJENI "V VSAKI SMERI"
Pariz, Francija. — M i n. predsednik Reynaud je imel v sredo zvečer sejo z ostalimi člani vlacle, na kateri je tem poročal o novih bojnih načrtih, sprejetih od vrhovnega bojnega sveta. Uradna objava o tem sestanku sicer ni dala dosti pojasnil, pač pa se je potom radio povdarilo, da "pripravljeni smo za vse, v vsaki smeri." Dosti se je nato ugibalo, kje naj bi bila ta "smer." Nekateri so domnevali, da je utegnila biti s tem mišljena Švedska, dočim so drugi bolj kazali na Balkan, češ, da je verjetno, da bo tja naperjen prih. Hitlerjev udarec.
KRIŽEMSVETA
—	Haag, Nizozemska. — Pričenši s to soboto, stopi v veljavo za Nizozemsko in njena ozemlja odredba, po kateri bo odpravljena svoboda tiska. Za izdajanje raznih publikacij se bo morala preskrbeti posebna licenca in enako tudi za njih prodajanje.
—	London, Anglija. — Dva norveška letalca
ljala semkaj z nekim nemi škim aeroplanom. Kakor pravita, sta ga ukradla dvema nemškima letalcema med tem, ko sta bila ta dva v neki gostilni: na Norveškem in pila pivo.
—	Peking, Kitajska. — Japonsko vojaško poveljstvo je zadnjo sredo pi'iznalo, da so kitajske čete dva dni prej napadle Ivaifeng, prestolico Ho-rian province, vendar pa dostavlja, da jih je japonsko vo-jJištvo zopet pregnalo.
-o--
FRANCOSKI ^AEROPLANI NAD PRAGO
Pariz,' Francija. — V an-glo-francoski objavi, izdani v sredo zvečer, se je sporočilo, da so v noči 22. aprila prodrli
Washington, D. C. — Ameriški vojaški izvedenci z zanimanjem zasledujejo potek vojne v severni Evropi in pri tem jim je predvsem zagonetno to, zakaj ni poslal Hitler na Norveško bolj močne armade. Kakor se more namreč ugotoviti, ni nemških vojakov tamkaj več kakor kakih 75,000. Ako bi imel Hitler v načrtu hitro zasedbo dežele,bi poslal tja gotovo jačje čete, kakor jih je na pr. na Poljsko, nad katero je šlo celih 60 do 70 najboljših divizij.
Nekateri sklepajo zato, da je ekspedicija na Norveško le zvita nakana Hitlerja, da z njo razcepi angleško brodov-je, namreč, da bodo Angleži poklicali svoje ladje iz Sredozemlja, kjer bi imel Hitler v načrtu svoj glavni udatfee. Potrdilo za to domnevo je v tem, ker je imela Italija istočasno svoje "manevre" v bližini Dardanel, Rusija pa enake manevre v Črnem morju. Povrhu tega je Italija bila pripravljena, da zapre Jadransko morje, kakor bi hotela s tem označiti, cla namerava napasti Jugoslavijo.
Doslej se torej še ni moglo razvideti, kaj ima Hitler pravzaprav v načrtih. Vsekakor pa ne more biti v njih Norveška glavna točka.
Iz Jugoslavije
Na Vrhovem pri Radečah so izsledili nameravano ponare-jevalnico denarja in zaplenili pri posestniku Majhen-cu 40 klišejev za ponarejanje petstotakov. — Smrtna kosa. — Še druge vesti.
francoski aeroplani "več sto kilometrov v sovražne ozemlje," in, da so leteli nad Prago. Bili pa so to le izvidni aeroplani.
MUSSOLINI IŠČE f/ELEZO
da v Berlinu ponavljajo grožnjo, ki jo izražajo angleški voditelji v Londonu, seveda v nasprotnem snvislu. Pravijo namreč: "Pognali bomo v morje zadnjega Angleža in Francoza, in ■-sicer v času, ki ni zelo daleč."
KAZNJENCEM DAMA PRILIKA IZOBRAZBE"
Chicago, ill. — Ravnanje s kaznjenci se je v zadnji dobi dokaj predrugačilo, kakor se je v sredo izrazil J. Ragen, nadzornik državnih kaznilnic v Illinoisu. Dočim so prej stražniki in drugo kaznilniško osobje kazali le sovraštvo in krutost napram kaznjencem, se zdaj gleda na to, da so ti bolj voditelji kakor pa tirani. Poleg tega je dana kaznjencem prilika za šolanje. Dovr-še lahko višjo šolo in celo tudi kolegij.
Denarja se jim ja zahotelo
Radeče, 29. marca. — Te dni je prejela radeška orožni-1 ška postaja brzojavko od predstojništva mestne policije iz Maribora,da so tamkaj pod ključem ponarejevalci 500 dinarskih bankovcev: Majcen Franc, Žuraj Anton in Grašič Anton. Izjavili so, da je Majcen nameraval ponarejati denar pri nekem posestniku na Vrhovnem pri Radečah. Pri hišni preiskavi pri Grašiču so našli tudi naslov Josipa Maj-henca, posestnika na Vrhovem 21. pri Radečah.
Radeški komandir g. Čcčko Franjo se je takoj podal s patruljo na Vrhovo ter v prisotnosti dveh prič z Vrhovega pričel preiskavo. Niti Maj-henc Jože niti njegova oskrbnica Zimšek Frantka ter njena 21 letna hčerka Zofka niso vedeli za i m e Grašiča Antona. Zatajevali so,da jim je to ime popolnoma neznano. Majlienc je bil hudo razburjen. Orožniki so najprej preiskali vse po sobah, nato pa so šli na podstrešje. Ker niso dolgo našli ničesar sumljivega, so hoteli že oditi. Slednjič so zagledali za streho ploščo z negativnim odtisom petstotaka takoj za tem so našli še velik kovčeg, katerem je bil specialen fotografski aparat, dalje aparat za osvetljenje slik s petimi žarnicami, aparat za retušira-nje, priprava za rezanje papirja, 40 dobro izdelanih klišejev za ponarejevanje 500. dinarskih bankovcev, razne kemikalije, ki so shranjene v nebroj steklenicah, b a r v n i svinčniki itd. Pri drugi preiskavi so'nasli 9 kg fino narezanega, popolnoma ustrezajo-čega papirja za petstotake, več pušk in samokresov raznih kalibrov, precej municije in bodal. Poleg tega so našli razna pisma, ki docela razkrin-kavajo Majhenca kot soudeleženca ponarejevalcev denarja.
-o-
V pesku na morskem obrežju blizu Rima, pravijo, js dosti žsleza in italijanska vlada se je odločila, da bo skušala pridobivati rudo iz tega vira. Gornja slika kaže Mussolini ja (na desni), ko preizkuša neki stroj, sestavljen v svrho, da s pomočjo Vnagneta loči železne drobce od peska.
Velik požar v Novem mestu
Novo mesto, 30. marca. — Davi ob 6. je začelo goreti v predilnici novomeškega p o d-jetnika Joška Povha. Ogenj je po dosedanjih ugotovitvah povzročil kratek stik, zaradi katerega se je vnel raztreseni in 11 agio vnetljivi bombažni prah, tako da je ogenj v hipu zajel srednji stroj, dolg približno 23 metrov, in nato še sosedne stroje. Pri gašenju so delali vsi gasilci pod vodstvom podpoveljnika čete g. Ferliča zelo požrtvovalno. Ze prej je tudi sam lastnik g. Povh s svojimi delavci storil vse, kar je bilo mogoče, da se ogenj ni razširil na ostale tovarniške objekte.
Po poldrugournem gašenju so gasilci ogenj zadušili ter preprečili, da ni bila uničena
tudi zaloga bombaža, ki je bila v stranskem predelu prvega nadstropja. Srednji stroj predilnice je popolnoma uničen, ostala dva pa sta tudi močna poškodovana. Škodo cenijo na več ko četrt milijona dinarjev. Hudo so prizadeti tudi mnogi delavci, ker se uničeni stroji ne bodo mogli tako hitro nadomestiti v novimi.
Sedem na enega
Pri Poljčanah je sedem napadalcev navalilo na invalida Jožeta Jamnika in ga pobilo s koli na tla ter ga hudo poškodovalo. M e d drugim ima tudi zlomljeno nogo ter je bil pripeljan v mariborsko bolnico.
-o-.
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Rok Poselj, bivši trgovec in posestnik v Mostah.—V celjski bolnici .je umrla Marija Novak, posestnikov« žena iz Št. Petra na Medvedovem selu stara 15 let. — V Mariboru je umrl Jakob iSket, mizarski pomočnik star 69 let. — Na Pobrež-ju je umrla Frančiška Rakuš, zasebnica stara 76 let.
--o-
Opeka za Nemčijo
Iz Maribora poročajo, da so lansko leto mariborske opekarne izvozile veliko opeke v Nemčijo, kjer je zaradi utrdbenih del primanjkovalo tega gradiva. Zaradi velikega izvoza je potem močno trpela gradbena delavnost v Mariboru. Izgleda pa, da se bo tudi letos veliko opeke izvozilo v Nemčijo. V tej zadevi so se že mudili v Mariboru zastopniki dunajskih gradbenih podjetij in so se pogajali z mariborskimi opekarnami, nakar so odšli v Zagreb in Slavonijo po enakem poslu.
-o-
Napaden V celjsko bolnico je bil oddan 20 letni dninar France Naglič z Ljubečne pri Celju, prekupčevalec živine, katerega je nekdo napadel in ga močno ranil z nožem. -o-
Zgorel je
Jurij Crnič, 82 letni zasebnik ki je živel pri hčerki v Studencih, je bil nekega večera prav posebno dobre volje, ko si je bil privoščil kozarček dobre kapljice. Okolu 10 ponoči se je odpravil v svojo sobo, pa so domači kmalu opazili, kako je začel iz sobe prihajati dušeč d i m. Vdrli so vrata in našli starčka ob peči, ki je bila vsa žai*eea, negibnega in vsega strašno obžgane-ga. Sodijo, da je starček, ko se je spravljal spat, omahnil 11a vročo peč, kjer se mu je takoj vnela obleka. Slaboten si ni mogel pomagati in tudi na pomoč ni mogel klicati. Tako je živ zgorel.
24 T'	^^^^^^ i t j^^jj	JPRILJUBLJKM
. 25 CEL _	! mn slovenski ost m xmeriki	il™
27 S atašeje". ^	E* f«T« i« MTOŠ — II prMO I* TMK?«« — »d boj« dO MKCf«?	ZDRUŽENIH
Z2? P Ve!ik «	GLASILO SLOT. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 1	Fl^Z'L
30 T Katarina sienj.	. CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH.	ameriških.
= 1 i ~	(Official Organ of four Slovenian OrganizationsX	-......-.................
ŠTEV. (NO.) S3.___^_'CHICAGO, ILL., SOBOTA, 27. APRILA — SATURDAY, APRIL 27, 1940	___LETNIK (VOL.) XL1X.
mm y «






ta meja in bi vojna porazila Anglijo in Francijo, bi bila s tem uničena in poražena demokracija v Evropi, kolikor jo je in kakoršna je. Zato je v interesu demokracije te dežele, da podpira mejo na Reni s tem, da zalaga one, ki to mejo branijo. Okoliščine kažejo, da ta dežela hodi po tej poti in da je v interesu nje in njene demokracije, da zmagajo v Evropi demokratične države in da totalitarne države in njih diktatorji zgube bitko, katere namen je uničiti demokracijo v svetu. Zato naša zunanja politika ne more in ne sme biti za kako strogo izolacijo, najmanj pa še, kar se tiče območja Južne in Severne Amerike.
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljen leta 1891.	Established 1891
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holiday«.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak R«L, Chicago 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto___________________$5.00	For one year _____________________________$5.00
Za pol leta__________________2.50	For half a year_______________2.50
Za četrt leta ----------------------------- L50	For three months ____________________1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto________________$6.00	For one year_________.$6.00
Za pol leta___________3.00	For half a year________3.00
Za četrt leta -------------------1.75	For three months_____1.75
Posamezna številka_________________ 3.c	Single copy_______________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Spremembe v življenju. —
V neki družbi vpraša nekdo o-ženjenega gospoda: "Kako se kaj imate sedaj, ko ste se o-ženili? Zakon prinese navadno precej sprememb v življenje, ne?" — "O, seveda. Na primer: ko sva bila z ženo šele zaročena, sem jaz govoril, ona je pa poslušala. V medenih tednih je ona govorila, poslušal sem pa jaz. Sedaj je eno leto po poroki pa oba govoriva, a poslušajo naju sosedje."
* * *
Prepozno je prišel v šolo.
-	Učitelj Tinetu, ki je zamu-kUl šolo: "Kje si pa spet hodil, da imaš spet zamudo." — Tine: "Prosim odpuščanja,gospod učitelj. Ravnokar so namreč v naši ulici stražniki prijeli nekega tatu, pa so me mama poslali pogledat, če niso morda prijeli našega očeta."
*	z *
Na vlaku. — Gospod: "Gospodična, oprostite, ali dovolite, da vam povem ..." — Gospodična ga jezno prekine, misleč,. da jo hoče gospod nadlegovati: "Prosim, ne drznite se! Sicer pokličem sprevodnika!" — Gospod: "Hotel sem vam le povedat,i da ste sedli na moj zavitek borovnic."
*	* *
Hud jezik. — Gospa Petri-čeva sreča svojega bivšega hišnega gospodarja, ki ji pravi: "Gospa, zakaj ste se pa tako naglo izselili iz naše hiše?" — Gospa: "Nisem mogla več prenašati smradu v tistem koncu mesta." — Gospodar: "A tako! Ampak, odkar ste vi odšli, je smrad ponehal."
kako je bilo v tem mesecu v stari domovini, pa nas bodo , te misli same pripeljale pred Marijin oltar. Kako se bodo ; vršile šmarnične pobožnosti . pri nas, pa poslušajte v nede-. Ijo oznanilo v cerkvi. Lepo bi . bilo, če bi tudi majniške po-! božnosti bile dobro obiskane, i V nedeljo se zopet premeni . čas in sicer bomo eno uro po-. prej vstali. Kot je bilo ozna-r njeno, se vse cerkvene pobož-. nosti vrše po novem, ali polet-
1	nem času. Včasih je bilo več , beganja in povpraševanja, po
2	katerem času je maša in so . mnogi zamujali. Sedaj smo se i že nekoliko privadili in le ma-) lokateri se še drži stare ure.
j Ker že pišem, naj omenim, j da se bo tudi letos vršil cer-x kveni ali farni piknik in sicer
1	prvo nedeljo v juliju, ki bo . dne 7. julija. Vršil se bo pa
2	v bližini in sicer v vsem zna-, nem Egger's Grove forest preserve na 114. cesti. Žc sedaj
n se vas vabi, da si ta dan pri-
-	hranite za omenjeni piknik.
-	— Bodo še drugi pikniki, raz-n nih društev, o katerih bom
pa ob drugi priliki kaj napi-i, sal.	Novinar 1

Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post officc at
Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Ameriška zunanja politika v
s
---Y
Vsaka dežela mora imeti gotovo stališče v svoji zima-nji politiki. Predvsem pa velesile, ki imajo razpletene po l svetu svoje trgovine, posebno še one, ki imajo svoja po- ^ sestva izven meja svojega teritorijalnega območja. Zdru- r žene države so taka dežela. Razna posestva zlasti v Ti- i hem morju zahtevajo gotove zunanje politike, pa jo zahte- t va tudi naša trgovina in drugi interesi dežele.
V prejšnjih časih, ko svet še ni imel modernih obče- \ vajinih zvez, ko še ni bilo brzih ladij, letal, radia, je dalja- J va, kakoršna n. pr. loči Združene države od Evrope in Azi- t je, bila zadostna garancija, da se ni bilo bati kakega hitre- i ga vpada od kake velesile v to deželo. Danes pa, ko so se i daljave radi hitrih modernih zvez in potovanj po vodi in 1 zraku zelo skrajšale, ko vzame potovanje po zraku le do- ] brih 80 ur med Ameriko in Evropo, je pa čisto nekaj dru- J gega. Danes delajo že načrte za težka prekooceanska le- -tala, ki bodo vzdržala lahko neprekinjeno od 7 do 10 tisoč ; milj vožnje. Taka letala bodo lahko poletela iz Evrope v i Ameriko ali obratno, ne da bi bilo treba pristati. V slučaju • voine bi taka letala lahko bombardirala celo vrsto mest 1 in se zopet vrnila nazaj v Evropo, ali obratno, ne da bi bilo treba pristati. V takih okoliščinah stare daljave in razdalje med raznimi kontinenti, ki so bile preje najboljša ' varnost proti naglemu napadu, izginejo in treba je upo- . števati možnosti takih nevarnosti.
"Amerika Amerikancem!" znana Monroe doktrina, ki jo še danes s povdarkom omenjajo razni ameriški državniki ni več tako zavarovana, kakor je bila. Mnogi ameriški državniki in politikarji so se celo hudovali nad vsakim, ki je hotel v imenu te dežele govoriti kaj o Evropi ali drugih deželah. Proč od drugih svetov in njih spletkarij! so kričali in kriče. Sprevideli so pa že mnogi, da stališče ta-kozvane izolacije je v zadnjih časih dobro-le samo delno, v mnogih slučajih pa ne več in Amerika bo morala, hoteč ali ne hoteč na clan in zavzeti čisto novo stališče in nov položaj v svetovni politiki. Nič ne pomaga. "Amerika Amerikancem!" — yes in da se Amerikanci nimajo ničesar zanimati za ostali svet, drži le še med nami in želeti bi bilo, da bi bilo tako. Toda med tem,- ko se Amerikanci ne zanimamo za druge dele sveta, se bodo drugi pričeli zanimati za nas.
Baš zadnji teden se je dogodil dogodek, ko je japonski državnik nekaj govoril o nizozemskih posestvah na Daljnem vzhodu. Šlo je namreč zato, kdo bi zagospodaril nad vzhodnim indijskim otočjem, ki leži med Filipini in Avstralijo in ga ima v posesti Nizozemska, če bi n. pr. zasedla Nizozemsko Nemčija? Iz tega otočja uvaža Amerika gumi j in marsikaj drugega. V japonskih krogih se je nekaj namigavalo o neki protekciji.. Državni tajnik Hull v Washingtonu se je takoj oglasil in povedal stališče Združenih držav. Ni vseeno nam, kaj se po svetu godi. Imamo občutljive točke v svetu in se za iste moramo zanimati, hočemo ali nočemo, lastni interesi nam to diktirajo.
. Ameriki nč more biti vseeno če bi kake zunanje sile začele vsiljevati ali širiti svoj upliv n. pr. v južnoameriških državah. Amerikanci seveda ne govore tak vojaški jezik, kakor Hitler, Stalin in Mussolini, ki jemljejo države in dežele v "protekcijo", katero besedo uporablja evropska diplomacija za označevanje aneksij, itd. Združenim državam v takih nevarnih časih, v kakoršnih je sodobni svet ne more biti vseeno, kaj se godi za njihovo mejo v Mehiki, ali gori v Kanadi. Dokler je Kanada pod angleško oblastjo se ni bati. Če bi jo ogrožal kdo drugi, bi Združene države ne mogle gledati mirno, pač pa bi jim preostajalo edino to, da razglasijo protekcijo, ali pa pride nevarnost pred lastne duri.
Združene države si bodo morale posebno še v sedanji svetovni mešanici začrtati jasno in odločno zunanjo politiko. Popustljivost in kako izbegavanje bo moralo v kot in odločnost bo morala v ospredje. Posebno še v sedanji dobi ko razni diktatorji v Evropi in Aziji nimajo rešpekta pred nikomur, kakor le pred močno pestjo in silo. Združene države imajo oboje.
Predsednik Roosevelt, ki je svoječasno omenil, da naše meje z Nemčijo so ob Reni, je povedal resnico. Če pade
(Metropolitan Newspaper Servico) Napisal: Edgar Rice Burroughs
TARZAN IN OGENJ V THORU	(104)
O« PI l»«.	•/,;,(	lll-uioul'd »»
^.HOH	SYNDIcats. me.
Kmalu sta opazHa že skoro v bližini slonov, stražnika, ki. je čepel in opazoval slone. Na srečo je bil s hrbtom obrnjen proti njima. Ukah je Francozu na tiho .Šepnil ter mu nekaj ukazal, nakar se je sam vrgel na tla in se po tleli prav počasi bližal samotnemu stražniku za hrbet.
D'Arnot se jc postavil k visokemu plotu ki je obdajal taborišče iii Ukah Uiti je splezal na ramo, da je prišel na vrh plota, nakar je pptegifll gori še Francoza^ Skupaj sla potem skočila v taborišče in se v senci plazila za ograjo proti slonom, opazujoč na vse strani, če ni kje nevarnosti.
Prvamisel ki io jc Ukah imel jc bila ta, da si preskrbita slona, katerega bi ukradla džungelskim paznikom, kar seveda ni bilo ialiko delo. Nekega dne sta iz skrivališča opazovala te stražnike, ko so ravno prihajali v svoje ograjeno taborišče potem, ko so ju celj dan zasledovali.
Zaman so.se ti stražniki trudili in stikali po džungli za ubežnikoma, ta dva Jita bila pa sedaj ta"ko blizu tjjih. Še nekaj ur sta prcždela skrita v grmovju, da se je popolnoma stemnilo in so njuni pregaifialci zaspali, nakar sta z vso previdnostjo preplezala visok lesen plot.

Stran 2	AMERIKANSKI SLOVENEC	Sobota, 27. aprila 1940
"""-—---—-
► HA1?AH I Poglej na številke poleg naslova in [ YtJZUil! imena- Ako naročnina potekla, I I ^aaBassgsss.m-uLM.j obnovi jo in pomagaj listu 1
NOVOIZVOLJENI MARŠAL l NAROČNIKOV A. S. s GOVORI	i
Cleveland, O. (St. Lawrence). |
V cajtengah sem videl, da [ so me izvolili za maršala. Se- i veda se mi more in ponosen i sem; tako sem ponosen, da ( hodim okoli, kot bi bil metlo i požrl. Vse gre na "abtaht." < Cel svet bi komandiral. Naj i preje bi Hitlerju pa Stalinu j zapovedal naj gresta tja, kjer < muh ni; kjer nikoli ne zebe in i pravijo, da je še gorkejše kot . pod ekvatorskim soncem. Po- ; tem bi poklical angleške ma-relonosce in jim ukazal naj ; zapeljejo vso svojo vojno šaro na sredo morja in tam spustijo v globočino, naj imajo morski somi to "rištengo" za par sto let. Na to pa bi dal vsem narodom autonomijo in bi rekel: "sedaj pa le pokažite kaj znate. Nobeden pa nima prestopiti svojih meja." ' Tako bi, če bi bil pravi mar-: šal. Ker pa nimam vse te ' oblasti, pa ne morem druzega, kot zahvaliti se vsakemu posebej in vsem skupaj in spet ( vsakemu posebej, kateri so mi dali glasove. Ne vem kdo me je prav za prav dal v ta lcon-1 test. Kdorkoli je že, naj osta-
•	ne skrit, da ga morda ne zadene kazen. Glasovi pa so prišli
j iz domačega mesta Clevelan-da, iz Detroita, iz Chicage, iz Jolieta, in Pittsburgha.iz New Yorka, iz Minnesote,iz Westai; ' Pueblo, Denver, Rock Springs ■ in celo iz daljne Californije. ) Niti sanjal nisem, da imam . toliko prijateljev. Hvala lepa, j klanjam se! Tako pravijo v
•	Ljubljani. Ko sem se nekoč šel striči v Ljubljani in sem mu dal toliko, kot stane tako
"	delo tukaj v Ameriki, bi se
-	bil brivec kmalo čez pol pre-l	lomil, tako globoko se je pri-_	klanjal in rekel, da je "sluga j	pokorni. Hvala lepa. Klanjam
se." Tako tudi jaz vsem sku-. paj po vrhu pa še, Bog vas ži-1 vi vse (s kranjskimi klobasa-
-	mi pa potico). Toliko o tem. i Sedaj pa še kaj.
-	VELIK DAN ZA FARO SV. .. IOVRFNCA. Največji dan v a zgodovini fare sv. Lovrenca
bo 11. augusta, 1940. ko bomo novo cerkev blagoslovili, v ako Bog hoče. Petnajst let smo bili v basementu. (Poet pred smo pa imeli cerkev in t- šolo skupaj, kar smo predelali v šolo. Zaželelo se nam je po e pravi hiši božji, v kateri bi
u r- ——: ■—=	, =
prebival Bog med nami. Zato ^
se je zbralo precejšne število 1
faranov 28. feb. 1937. v dvo- 1
rani tukajšnega Doma, da se ^
posvetujejo, kako bi šli za to '
potrebno stvar na delo. Skle- 1
/
nilo se je, da se začne z nabiranjem fonda za novo cerkev * takoj. Nekdo starejših je pa ' vstal in se pritoževal nad mla- j dino, katera pusti vse breme vzdrževanja cerkve in šole le- 1 žati na starih ramah. To je enega izmed naših mlajših faranov, Mike Verčeka,tako po-j smodilo, da je vstal in hitrih i korakov zapustil dvorano, Kmalo pa je bil zopet nazaj, šel je naravnost k mizi od
■	spred in položil na mizo $100. cash za novo cerkev3. Dvorana
1 se je vzdignila in ploskanja ni bilo hitro konec. Vstali so še drugi in polagali, eni po deset, i drugi po pet in zopet drugi po
■	dvajset dolarjev na mizo. i Fredno je bila seja zaključena, je bilo na mizi več sto do-
■	larjev za fond nove cerkve, i Računalo se je in se še, da bo » cerkev stala vsacega delujo-• čega farana sto dolarjev.
t Od takrat pa do danes jih je že precejšno število izplačalo ves voj asesment $100. Nekateri so pa darovali še več kot sto.
i Ko smo imeli $40,000 na - rokah nas je začelo skrbeti, i kaj če bi nastala kaka infla-f cija. Ta svota bi malo zalegla. ; Zopet »o farani prišli skupaj, s Cerkveni odbor je bil sestav-. ljen iz dobrih pogumnih mož. i "Kaj čemo z denarjem?" Ta-■i ko se je glasilo. In velika v množina udeležencev je nav-č dušena zaklicala: "Zidajmo! n Kar zidajmo!" Vstal je nekdo a in rekel: "Tega ne moremo, e Naša cerkev bo stala še stoti-!- soč." $45,000.00 nas je stal i- basement. Takoj je bil pora-a žen:" Toliko ne bo stala je n odgovarjal Globokar. Toda i- vsak ve, da bo več, kot pa i- imamo denarja." Po daljšem t- razmotrivanju je bilo sklenje-i. no, da bomo zidali, toda samo stene in streho bomo postavi-7. li za enkrat. Drugo pa naj v pride pozneje. Vsi navdušeni a smo se razšli.
)- Dali smo delat načrt za no-i, vo cerkev. Arhitekt George :t Voinovič je po večkratni po-j- izkušnji končno zadel naše n pojme o cerkvi, kakoršno bi li radi. Dali smo raznim tvrd-o kam na proračun in, ko smo )i jih odprli so nas prestrašili,
bili so vsi previsoki. Načrti so C morali biti predelani in nekaj ft tukaj, nekaj tam odtrganega, č Zopet so prišli računi. To pot p so bili bolj ugodni. Naredili k smo kontrakt in 31. augusta \ lanskega leta, ob osmih zju- p traj, se je pričelo delati. Od v takrat pa do danes se dela v dan na dan.	p
Ko so farani videli, da gre J delo naprej, so rekli: "Poisku- n simo, če se da stavba dovrši- . ti, da ne bomo zopet bogve j koliko let še naprej v basementu." Od vsih krajev je 1
i
prišlo navdušeno odobravanje j tega sklepa in delali smo na- ' prej in sedaj gre delo h koncu. Še par tednov in naša no- ^ va cerkev bo izgotovljena. j Stala bo z vso opremo, zvo-, novi, sedeži, oltarjem in novimi orgijami čez $90,000.00. * , In kar je pri vsem tem najbo-, lje je to, da vsega, starega in ' novega, dolga ne bo čez $40,- 5 000. Tukaj se vidi kaj stori , sloga pa marljivost faranov. ■ t Zato vsak dan pri sv. maši . prosimo naj jih Bog blagoslo- 1 5 vi ter jim. povrne stotero in tisočero vse njih žrtve in vem, j da jim bo, ker Bog še nikdar < ^ nikomur ostal dolžan.
-j No, in sedaj vabimo vse pri-l jjatelje, kjerkoli so že, naj se .\pridejo tudi oni z nami pove-, selit na dan blagoslovljenja 1 naše lične nove cerkve. Pri-. dite in pomagajte nam zapeti a na 11. augusta letos najkrep-i kejšo zahvalno pesem, ki jo je e kedaj kaka množica ljudi za-pela Bogu. Res, kar čudežno o se nam zdi, da smo v treh le-i. ti zmogli to tako velikansko i- delo. Ne mislimo se bahati s i- tem, naj gre Bogu hvala za i. vse. Najprvo zasluži pa tudi o večina članov fare sv. Lovren-i- ca priznanje in pohvalo, in to jim hočemo dati tukaj na tem , mestu. Težko smo čakali na ta slovesni dan. Veliko naših
L-
. pionirjev je želelo videti novo
J cerkev: "Samo to bi še rad
č
dočakal," so govorili. Pa jih je Bog poklical predno so do-a čakali, gledali pa bodo iz ne-i, bes doli na nas, ko bomo ob-i- hajali velik dan. Veselili se x. bodo z nami še bolj kot bi se, j. če bi bili tukaj, kajti tam šele /- spoznajo pi*avi pomen hiše ž. božje med ljudmi. O tem bo-i- mo še kaj pisali v bodoče, a KAJ PA Z DELOM? Z de-v- lom gre pri nas tako: Kdor )! ima delo, še nekaj zasluži, [o zlasti oni, kateri delajo po to-o. varnah, kjer se dela za aero-;i- plane. Druge tovarne pa, ka-al dar imajo kaj naročila, bi rade a- naredile kar v enem dnevu je potem pa zopet delajo samo a po dva ali tri dni k večjimu. >a Mladih pa je kar na trope, m kateri niso še nikoli delali in e- tudi dela ne dobijo. To je pra-io va nesreča zanje. Po noči vse 'i- noči krožijo okoli, po dnevu aj pa spijo do poldne, popoldne ni pa se zopet začne p-ohajkva-
nje sem in tja in potikanje po o- raznih krajih, kjer se zelo ?e malo dobrega sliši in vidi. Po-o- sledica tega pa je, da imajo še tudi otroci slovenskih starišev bi opraviti z sodišči in zapori, ne-d- kaj kar se je do danes zelo io malo kedaj culo. li, NEKAJ O NAPREDNOSTI.
0	ti šmentana "naprednost." Kolikokrat imamo v sedanjih časih opraviti s posledico napredne vzgoje. Vem za očeta, kateri ima več sinov in hčera. Vzgojil je zlasti sinove v "naprednem duhu." Hčere so se vrgle po materi in so ostale verne, sinovi so pa napredni, pa še kako. No, in sedaj, ko } je oče obnemogel, kedo ga z mora vzdrževati? Tisti na- ^ predni sinovi se še ne zmeni- ž jo zanj in vse morajo hčere, 11 katerim je v časih metal na- 1 prej, da so neumne in nespa- 1 metne, ker gredo v cerkev, s ker verujejo, ker spolnujejo 1 božje zapovedi. Ce bi ne bilo r radi nazadnjaških hčera bi se- r daj oče moral kje na cesti ia- c kote poginiti in nobeden nje- ( govih' "napredno" vzgojenih J sinov bi se ga ne ogledal. Učite otroke spolnovati božje in cerkvene zapovedi in ne bote zapuščeni na stare dni. Brez- ( božnost je današnji svet podiv- J jala in edino le povrnitev k Bogu in Zveličarju ga bo zopet f pripeljala na pravo pot.	]
!
Father Oman ]
-0--
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago, 111.
: Kot običajno vsako leto, ■ . imamo tudi letos štirideset ur-, no pobožnost, ki se je pričela . v petek, se nadaljuje v soboto
1	in konča v nedeljo 28. aprila. . Pričakovati je, da bodo fara-
2	ni te dni v obilnem številu . obiskovali cerkev in tam zaje-
>	mali iz neizčrpljive zakladni-. ce Najsvetejšega zakramenta,
>	potrebnih milosti,ki jih v obil-
3	ni meri v s i potrebujemo za i svoje dušne in telesne potre-
1	be. Razen jutranje pobožno-
-	sti, ki s6 prične s sv. mašo, 3 se vrši pobožnost tudi vsaki i večer ob pol osmi uri z molit-i vami, govorom in blagoslovom i z Najsvetejšim. V nedeljo □ zvečer bo zaključek pobožno-i sti z običajno procesijo, lita-i nijami vseh svetnikov in bla-
-	goslovom ter zahvalno pesmi-jo. — Včasih so bile take po-
-	božnosti zelo dobro obiskova-e ne, vse dni. Zadnje čase je pa
kot neko malodušje zajelo e ljudi, da izgleda, kot bi več e ne potrebovali pomoči in var-i- stva od Onega, ki vse premore, ki je varstvo in pomoč na-ša v vseh potrebah. Potem se r pa čudimo, zakaj je na svetu i, toliko gorja in prelivanja kr->- vi. Ljubezni manjka med na->- mi, ki jo nam ponuja on, Bog i- ljubezni v svojem Zakramen-ie tu. Ce bi vsi ljudje razumeli u božji nauk in po njem živeli, o bi kmalu prenehale strašne i. vojne, ki prav sedaj pretresa-3, jo človeštvo in grozijo uničiti n vso v tisočletjih pridobljeno i- kulturo. Res, strašno je sedaj le na svetu, ko se val vojne širi u na vse strani in izgleda, da ie bo poplavil celi svet in grozi i- da zajme tudi nas v Ameriki, io Dosedaj, hvala Bogu, smo še io na varnem, toda nihče ne ve,
>	kaj nam prinese bodočnost.
jo Prihodnji mesec, je Marijin !V mesec, prelepi majnik. Po šte-e- vilnih cerkvah se bodo verni-lo ki zbirali pred šmarničnim oltarjem in slavili rajsko De-I. vico. Samo malo pomislimo,
PRIPRAVE ZA RAZSTAVO
KAMERA GA UJELA
I	POštuATVE	]
>	se še dostavljajo v Jugoslavijo in	3 |	Italijo. Prosimo pa pošiljatelje	J J	nakazil za stari kraj, da pošiljajo	i {	v takih svotah, kakor tu navede-	J '	ne, namreč v ravnih svotah po	< 1	sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500	J J	dinarjih. To radi praktičnosti iz-	J t	plačil.	<
>	Kdor želi poslati pošiljatev po-	j
>	torn kabla (brzojavu), lahko sto-	< J	ri po znižani ceni za $1.00, kar je	j t	treba namreč dodati k cenam za	* |	gotove svote dinarjev. (Ta zniža-	J i	na cena za kabeliranje velja le	J 5	za Jugoslavijo.)	< J	Naše cene so zdaj:	J !	JUGOSLOVANSKI	!
>	DINARJI:	J
>	Za.$ 2.30..........:■......... 100 Din	<
I	Za $ 4.40.................... 200 Din	J
>	Zf$ CJ50.1.................. 300 Din	J
|	Za S 8.45.................... 400 Din	3
»	Za $10.25.................... 500 Din	J
I	Za $20.00....................1000 Din	S
|	Za $39.00....................2000 Din	j
I	ITALIJANSKE	3
•	LIRE:	i
!	Za $ 3.25...................... 50 lir	J
[	Za $ 5.90...................... 100 lir	!
>	Za $11.50...................... 200 lir	J
\	Za $17.00...................... 300 lir	*
i	Za $28.00...................... 500 lir	!


» Nakazovati pošiljatve, da bi se	!
t izplačale v ameriških dolarjih	«
» zdaj ni mogoče.	J
s Vse pošiljatvo naslovita na:	J
J JOHN JERICH
» 1849 West Cennak Road,	!
►	CHICAGO, ILL.	S
>	ž
Svetovna razstava v iSan Francisco se bo letos ponovno otvorila, in sicer 25. maja. Pripravljalna dela se vrše ž» več tednov in na sliki vidimo ne-kega delavca, ki "šminka" obraz velikanskemu kipu, nazvanemu "Pacifica".
AMERIKANSKI SLOVENEC	___&traft o
NEMCI MU ZASEDLI DRŽAVO
P. Kazimir Zakrajšek:
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.)
Na desni na sliki je danski kralj Kristijan, katerega deželo je nedavno zasedla nazijska armada.
LJUDJE SREDI PROMETA
Glede na promet delimo ljudi na štiri vrste: na pešce, kolesarje, konje in avtomobili-ste.
Pešci so razdeljeni spet na nekaj oddelkov. So taki, ki so stoiki. Brezbrižno gredo po svoji poti in čez cesto, če avtomobilska zavora zahrešči prav tik njih, niti z očesom ne trenejo. In če kolesar zazvoni ali zatrobi avto ali preklinja voznik — vse to jim je toliko, kot bi muha zabrenča-la. Kolesarji si želijo, da bi morali te vrte ljudje trpeti vsaj 50.000 let v vicah.
Če kak človek hipoma z obema nogama hkrati poskoči kvišku, če tišči pene in zažene za kolesarjem ali avtomobilom svoj klobuk, ker drugega nima pri rokah, tedaj spada ta človek v vrsto koleri-kov. Tako človek preganja s svojo jezo vse, kar ima več koles kot on sam. Njegovo geslo je: Kdo je kriv? Avtomobilist in kolesar!
Sanjači radi obstanejo sredi ceste in si zamišljeno drgnejo brado. Včasih se potem nemudoma okrenejo in gredo nazaj. Na srečo spoznajo ljudje s ceste takega sanjača že od daleč in združijo psihologijo s krmilom na kolesu ali avtomobilu.
Plašljivci po več ur stojijo kraj ceste. Šele ko se približa kako vozilo, stečejo — vprav vanj . ..
Kolesar je riba v prometu. V ritmičnih krivuljah se zvija skozi najobupnejše zagate. Rad
ima presenečenja in se veseli, če tik pred nosom pešca ali pred hladilnikom avtomobila šine kot. zajec v drugo smer, tako da se očividcem od strahu lasje naježijo. Večidel nastopa v parih. Šele takrat se izogne, če se zadaj avtomobil zaradi sunkovite uporabe zavore postavi na glavo. Kolesar se jezi na,pešce in na avlomobili-ste.
Konj je zato na cesti, da se zagati promet. Vsa častiti j i-vost minule dobe je v .tem,, ko pred svojim vozom vestno in 'mirno koraka, medtem ko se po ozki ulici vije za njim kača avtomobilov z brzino pogrebnega zavoda. Toda na konja se nihče ne jezi; konj u-živa isto zaščito starih spomenikov kakor predpotopni o-kostnjak v muzeju. Mnogi šoferji se celo odkrijejo, če jih pusti mlekar na kozlu naprej.
Avtomobilist se jezi na pešce, na kolesarje in druge av-, tomobiliste. Avtomobilist zna voziti, drugi avtomobilisti pa tega ne znajo. Če dva osamljena pešca srečata drug drugega, se odkrijeta. Če se'pa srečata dva avtomobilisti, pokaže vsak od njiju na čelo, s čimer hoče reči, da je oni drugi idijot. Avtomobilisti zase pa so razdeljeni še na dve vrsti: na besneče in pametne. Zgodi se, da pametni avtomobilist dohiti besneče-ga na cesti zunaj mesta. Tedaj lahko pogleda, na koliko delov se je razletel avto bes-nečega tovariša.
ZAVAROVANJE
ZA DELAVCE IN NJIHOVE DRUŽINE POD SOCIJALNO-VARNOSTNIM ZAKONOM
Soc i j al no-variibgt n i ..zakon (Social Security Act) je postava, ki jo je kongres sprejel. Ustanavlja dve vrsti špcijalnega zavarovanja — zavarovanje proti nezaposlenosti in starostno oziroma posmrininsko zavarovanje za delavce in njihove družine. Nadalje poskrbuje za javno, pomoč potrebnim starcem,' potrebnim slepcem in odvisnim otrokom.
Socijalno-varnostni zakon jc bil sprejet 1. 1935 in spremenjen !. 1939. Sledeči je eden izmed vrste člankov, ki razložijo našim čitateljem njihove pravice, koristi in dolžnosti pod starostnimi in posmrtninskimi določbami tega zakona.
Pod katerimi pogoji ste vpravičen do izplačil starostnega zavarovanja.
ni pokrita po zakonu, od časa, ko boste 32 let star, in naprej.
Da dobivate zavarovalna izplačila, morate biti 65 let star ali več in prenehati delati. Smatra se, kot da niste "na delu," ako zaslužite manj od $15 na mesec v službi, ki j6 zakon pokriva, oziroma ako imate službo, ki sploh ne spada pod zakon.
Ni treba, da ste državljan Združenih Držav.
OPAZKAT-Starostni in posmrtnin-ski zavarovalni sistem se razteza le na delavce, ki zaslužijo mezde ali plače, in na njihove družine, ki imajo potrebne kvalifikacije : pod tem sistemom. Naj s.c ta. jie zmeša z javno pripomočjo, federalno-državnim sistemom, ki daje po'moc osebam, ki so v potrebi — starcem, slepcem in odvisnim otrokom. Za informacije o zavarovalnem sistemu vprašajte pri najbližji podružnici Social Security Board-a, ki se nahaja v vaji bližini.
ZA NAŠE GOSPODINJE
»UD«—Ulj«
Da ste vpravičen do izplačil pod določbami o starostnem in posmrtninskem zavarovanju, ki jih vsebuje Soci-j&lno-varnostni zakon, j2 potrebno, da ste delali na službah, ki spadajo pod ta zakon, in da ste dobivali gotov znesek plače iz take službe tekom gotovega števila četrtletij.
Služjbe oziroma zaposlitve, ki spadajo pod zakon, so one •v tovarnah, delavnicah, rudnikih, mlinih, ameriških ladi-jah, prodajalnah, pisarnah, bankah in drugih trgovinskih ali industrij alnih podjetjih. (Službe, ki ne spadajo pod zakon in zato niso pokrite, so v splošnem one v poljedelstvu, domači postrežbi, federalne, državne in mestne službe ter one v verskih, dobrodelnih in nekaterih drugih ne koristonosnih organizacijah).
Znesek plače, ki ste ga morali prejemati, da ste vpravičen do izplačil, je $50 ali več v vsakem izmed gotovega števila četrtletij oziroma koledarskih letnih četrtin. Koledarska četrtina je trimesečna doba, ki začenja s prvim dnem januarja, aprila, julija ali oktobra vsakega leta. Četrtletja, v katerih ste dobili $50 ali več za zovejo "pokrita četrtletja" (quarters of coverage).
Število "pokritih četrtletij," ki ga morate imeti, da ste Vpravičen, so:
(1) Ne manj kot polovica tolikih "pokritih četrtletij," kolikor je koledarskih četrtletij po prvem januarju 1937, ko,je zakon stopil v veljavo, bi pred četrtletjem, v kate rem ste postali 65 let star. Na Primer: Recimo, da bo Vaš 65. rojstni dan v februarju
1941 in da Vaša plača je povprečno znašala približno $60 na mesec skozi leti 1937 in 1938. Recimo pa,da niste imeli skoraj nikakega zaslužka v 1. 1939, tako cla niste niti v enem četrtletju tega leta zaslužili toliko, da bi znašalo $50; in ravno tako prvih dveh četrtletij leta 1940. Potem pa, recimo, da ste šli nazaj na redno delo v mesecu juliju 1. 1940 in ste zopet zaslužili po $60 na mesec. Do onega časa, ko boste 65 let star, v februarju, bi lahko našteli kot "pokrita četrtletja" štiri četrtletja v 1. 1937, štiri v 1. 1938, dve v 1. 1940, kar je skupaj 10. Vseh koledarskih četrtletij v teh štirih letih, odkar je zakon stopil v veljavo dne 1. januarja 1937, je 16. Torej, Vi ste .vpravičen, kajti število Vaših 10 pokritih četrtletij je večje kot polovica šjtevila koledarskih četrtletij, odkar je zakon stopil v veljavo dne 1. januarja 1937.
(2)	V vsakem slučaju je potrebno, da ste imeli vsaj šest pokritih četrtletij to je polovica števila koledarskih četrtletij ocl 1. januarja 1937, ko je zakon stopil v veljavo, pa do 1. januarja 19']0, ko so začela zavarovalninska plačila za vpravičene delavce, 65 ali več let stare.
(3)	Za vsakega pa, ki doseže starost 65 let pred 1. dnem julija 1940, zadostuje šest pokritih četrtletij.
(4)	Čim imate 40 pokritih četrtletij, ste vpravičen za vse svoje žive dni. Na primer: Ako ste .sedaj 22 let stari in imate stalno delo v zavarovani službi za prihodnjih 10 let, boste vpravičen do zavarovalnih izplačil, tudi če boste delali v nezavarovani službi, ki
Odkod so nase roze
Od vseh strani že sili v deželo pomlad, četudi, tu pa tam še zapihajo hladni vetrovi in preganjajo oblake po nebu, ki nam morda za kak dan zakrijejo prijazno, vse ogrevajoče sonce. Podjetna gospodinja, ob vsaki lepi priliki pohiti na vrt, da raz-grebe in razrahlja zemljo, ter jo pripravi za pomladno setev zelenjave in cvetic. Zelenjava, ji bo prav prišla, da bo z njo postregla družini, cvetice jo bodo pa s svojimi prijetnimi barvami in še prijetnejšim vonjem razveseljevale. Ob pogledu na nje, se ji bo nehote vrinilo vprašanje: Odkod so vendar naše rože V — Da, odkod so?
Marsikaka cvetica ima že v svojem rojstnem kraju, v gozdu ali na travniku, takšno krasno cvetje, da se zdi nemogoče, to cvetje še kaj polepšati. Glede.na to se take plemenite rastline ne dajo ničesar naučiti. Druge rože pa so v svoji domovini brez pomena in so šele čez 100 let, ko dovršijo šolo poplemenitenja, izšolane rože.
Imamo nekaj cvetic, ki jih človeštvo pred 60 do 80 leti še pogledalo ni. Le krizanteme so bile že pred 2000 leti kulturne, ne da bi se bilo Evropi kaj sanjalo o
njih. ,
Kdor pogleda po vzhodnoafri-ških pustinjah, vidi med travami svetlorumene, čez meter visoke cvetlične sveče. To so. gladijole velikanke, ki so v zvezi z vrstami ob Sredozemskem morju dale naše lepe gladijole.
V gorah mehiške planote, blizu mesta Mehike, pyav ond.i, kjer je ognjeniška toplota zemlje v zvezi z ledenimi vodami ledenikov, je rastel grm, ki je bil podoben našemu španskemu bezgu in je imel lilaste cvetove. Iz tega grmič ja in še iz nekaterih razvrsti smo dobili dali jo naših vrtov. Pred kakimi 130 leti so prišla semena v Evropo. Leta 1830 so kazali v Berlinu že 200 vrst dali j.
Na bregovih reke Missouri je v 18. stoletju neopaženo cvetela modričiisto rdeča, precej grda rastlina, ki je bila meter visoka. Kasneje se je razvil iz nje floks, ki ga imamo po vseh vrtovih. A šele pred 60 leti so sprejeli floks v višjo šolo in ga poplemenili. Anglija, Nemčija in Holandska in Francoska so sodelovale pri tem in vrtnarji vseh štirih držav se še zdaj bavijo z njim.
V gorovju severne Japonske raste tričetrt metra visoka, sivo-lisasta rastlina, ki se ji vejice vr-
tinčijo po steblu in ima rumene cvetove. Ta rastlina je mati vse krizantemske krasote na svetu.
Po divjem kitajskem, srednje-azijskem in vzhodnoevropskem pogorju rastejo nizke ali clo meter visoke, modro cvetoče rastline, ki so lepe, vendar ne kriče. Iz te rastline, in zveze njenih vrstnic, so pred 100 leti prišli ostrožniki v naše vrtove. Krog 1. 1870 so jo začeli "šolati" v Franciji in Belgiji. Vse vrtnarje je kmalu navdušila in s svojo modro barvo je kmalu zagospoda-rila po naših vrtovih, kjer je zdaj modra barva ostrožnikov pač prva barva vrtov.
Za gladijole se zdaj najbolj briga Nemčija, da bi jih še bolj poplemenitila. Za floks se zanima ves vrtnarski svet, krizanteme obdelujeta Francija in Japonska, ostrožnik ima svoje "šole" v Angliji in Nemčiji, dalija pa obiskuje posebne zavode vrtnarjev v Ameriki, Holandski in Nemčiji. Prav ganljivo je skupno delovanje več narodov za po-plemenitenje vrtnih rož. V eni sami roži so združena prizadevanja več narodov. Poplemenite-nje cvetic je jako lep pozdrav kulture, ki ga narod pošilja narodu.
-o-
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Zmleti zrezki v smetanovi omaki
Vzemi funt zmletega govejega mesa, kateremu primešaj eno v mleku namočeno in otisnjeno zemljo -— (ali enako količino kruha) — malo popra, primerno soli, eno jajce in malo sesekljanega peteršilja. Vse skupaj dobro zmešaj in oblikuj bolj majhne hlebčke, povaljaj jih v moki in položi na razbeljeno mast. Ko se opečejo po eni strani jih obrni, da se opečejo še po drugi. Nato prilij dve kupici kisle smetane in pokrito duši še četrt ure. Če je postal sok pre-gost, prilij malo vode in naj se še malce pokuha. Na mizo daš z dušenim rižem.
* J|t li:
Čokoladne rezine
Umesi testo iz 10 unč moke, osem unč sirovega masla, enega rumenjaka, štiri žlice vode, malo soli in naribano limonovo lu-pinico. Umešeno testo naj nato počiva vsaj eno uro, nakar ga razdeli v dva dela in vsakega zase razvaljaj. Prvi del razvalja-nega testa položi v dobro namazano pekačo in ga nadevaj z nadevom, ki ga pripraviš na sledeči način: Mešaj da naraste šest rumenjakov, deset unč sladkorja, nakar primešaj šest unč zri bane čokolade in dve in pol unči zmletih orehov ali mandeljev, sok pol limone in sneg šestih be ljakov. Ko si nadev naložila na prvo polovico, ga z drugo pokrij (Dalje na 4. strani)
(Dalje)
Kmalu so si po naselbinah začeli ustanavljati svoja društva, ki so bila seveda vsa samo katoliška. Kakšna pa naj bodo? Saj so bili vsi katoličani, doma verni, vsi verni sinovi vernih mater. In tako so mirno živeli prvi slovenski naseljenci. Ko je bilo teh društev po naselbinah več, so si ustanovili K. S. K. Jednoto, v kateri so jih povezali in se tako zvezali v eno narodno složno in lepo slovensko skupnost, novo Slovenijo v Ameriki, daleč od doma, ki naj vse objame kot mati in jih vse ohranja Bogu in narodu. Kjer jih je bilo toliko, da so si upali zmagati finančna bremena lastne župnije in lastnega slovenskega duhovnega očeta, ki naj jim sezida lastno domače ognjišče, cerkev, šolo in dvorano, so si jo ustanovili. Možje kakor dekan Šavs, Msgr. Buh, Rev. Šu-štaršič, po začutili potrebo posebnega slovenskega časopisa, ki bo živa vez med naselbinami, ki so nekatere zelo daleč druga od druge. In tako je nastal "Amerikanski Slovenec." — O, kako lepo bi bilo v tej novi ameriški. Sloveniji, ko bi ostala med njimi ta prvotna sloga in edinost, ta bratska ljubezen, ta enotnost duha in srca. Kako ogromna dela bi bila ustvarila tu v Ameriki. Koliko gmotnih, finančnih, narodnih in verskih koristi bi bila prinesla vsemu a-meriškemu slovenstvu!
Toda.. .! Da, nesrečni toda! Prišli so, recimo raje od krito, pribežali so sem iz domovine tudi razni begunci pred žandarji, pred sodnijo, pokvarjeni dijaki, napol izobraženci. Niso prišli, da bi delali in si z žulji svojih rok ustvarjali svoje gmotno blagostanje. Prišli so, kako bi od žuljev drugih živeli. Kopati niso znali, ker so se tega doma že odvadili, prositi so Se sramovali, živeti so morali, in kaj naj začno? Ustanavljali so liste in postali uredniki. Toda to so bili izkoreninjene) svojega naroda, to se pravi, pretrgali so z narodom vse vezi vere in vezi narodnih idealov, zatajili svojo dobro katoliško slovensko mater, zastrupili so se doma z liberalizmom in protiverskim fanatizmom. Ko so ti ljudje prišli do uredniških mest, vzeli pero v roke in začeli narodu dajati v
svojih listih duhovne hrane, kaj čuda, da je bila ta hrana zastrupljena, saj je prihajala iz zastrupljenih src, iz izkoreninjenih duš. In tako se 'je začela med ameriškimi Slovenci prva gonja proti cerkvi in veri slovenskega naroda. Ko bi bil naš narod borben, možat, kaj bi bil takrat naredil in moral edino storiti? Poslati te liste urednikom nazaj in reči: "Take zastrupljene hrane, neslovenske in neverske nočemo !" Pa bi bil mir. Uredniki bi se ustrašili in takoj začeli drugače pisati. Toda nebor-benost in prevelika miroljubnost Slovenca je prenesla vse strupene izlive teh izkoreni-n j en cev. V začetku so se zgražali, niso verjeli. Toda, ko je pa strup kapljal v slovenska srca in slovenska družine dalje, teden za tednom, posebno ko v veliki večini naselbin niso imele svojega duhovnega očeta, ki bi jih bil posvaril in branil njih vero, so se te strupene hrane navadili, se je na^ jedli in si naravno tucli sami zastrupili svoje srce in svojo clušo. Možje, kakor so bili zlasti Rev. Šavs, Rev. Šuštaršič, so se tega ustrašili in seveda neustrašeno storili svojo dolžnost in branili svoje ljudstvo. In tako je nastala prva borba za versko prepričanje in versko življenje slovenskega naroda. Pred leti sem imel v rokah stare letnike "Amerikan-skega Slovenca," kjer sem či-tal obrambne članke Rev. Šavsa. O, kako so bili polni zaskrbljene ljubezni do svojega naroda ! Kako so svarili narod pred tem strupom! Kako so ga zavračali! Rev. Šavsa s^m poznal še kot dijaka. Hodila sva skupaj na hrano k Uršulinkam v Ljubljani. Bil je naš "predstojnik" in voditelj. Seveda sem bil takrat še zelo mlad, še cleček. Nekako 1890. je bilo to: Vendar sem že takrat dobil neko posebno spoštovanje do našega "stolorav-natelja," ki nas je učil tudi ministriranja, ker smo morali za to hrano streči v uršulinski cerkvi. Ko sem čital pozneje te njegove članke, sem videl v njem prav takega moža poštenjaka, kakor sem ga poznal kakor dijaček v Ljubljani kot dijaka poštenjaka. Iz teh člankov sem videl, kako ga je ta borba proti veri med narodom bolela! Koliko je duhovno trpel!
(Dalje prih.)
Skrita kamera v nekem gledališču v Plymouth, Mass.; je napravila gornjo sliko in na ta način izdala vlomilca, katerega je policija kmalu nato imela v rokah. , Bil je to neki 17 let stari fant.1	I
Sobota, 27. aprila 1940
r Stran '4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 27. aprila 1040
EJules Mary — J. M.:=
Dogodek na Poganskem polju
. IZ PREDVOJNIH ČASOV
Zvečer, ko je bilo vse delo končano, je rekel najemnik velikega posestva Novel-li svojim ljudem: "Jutri zjutraj se boste najprej popeljali na Pogansko polje in naložili tam stoječo kopo slame."
Drago jutro je zapustil posestvo, ki je bilo med največjimi v okraju, ležečem v Padovanski ravnini, lojtrski voz, v katerega sta bila vprežena dva konja. Vozilo se je peljalo najprej po kolovozu, držečem od dvorišča čez polje do ceste, ki je bila ia obeh straneh zasajena z murvami, nato pa po cesti, držeči do mesteca Monca-ierija, oddaljenega kakšnih osem kilometrov od glavnega mesta Turina.
Bilo je proti koncu avgusta, zato je bilo utro hladno. Mrzel veter je pihljal od Up, ki so se veličastno vzdigovale tam v alji v zrak, ter se igral v vrhovih dreves, 'ovsod so tekmo vaje kikirikali petelini in ijali psi. Iz hišnih dimnikov so se vzdi-ovali dimni oblački.
Na deželni cesti je bilo že živahno. Imečka vozila vseh vrst, delavci in kroš-. jar ji so hiteli proti mestecu Moncalieri-i, stoječemu na desnem bregu reke Pada \ znanem zlasti zaradi tam stoječega raljevega gradu. Novellijevi ljudje so •ečavali znance in z njimi izmenjavali ozdrave.
Razen voznika so sedeli na loj trškem ozu še dva hlapca in dve dekleti; ena iz-:ed njih je bila krepka dekla, draga pa ijemnikova hči Nineta- Novellijeva, čed-> dekle vitke in tanke postave. Ko so se vozili četrt ure, so dospeli do oganskega polja, ki je dobilo svoje ime ; vol j o tam odkritih starodavnih grobov, olje se je razprostiralo desno od ceste in ■ ; mejilo v smeri proti Moncalieriju na ■sto gričkov, poraslih z gostim grmovni. Ob vznožju grmičevja se je vil potok, oz je obstal na deželni cesti pred ograjo, i je zapirala dostop na Pogansko polja, i eden izmed hlapcev je skočil z voza, da 3 odprl ograjna vrata. Na dragi strani este je stala enonadstropna hiše, opeka-tordeče pobarvana. Na cesto gledajoča kna v pritličju so bila zamrežena in zno-raj so se videli viseči kosi mesa. Nad hiš-limi vrati je visela tabla z napisom: "MESARIJA LONGHI" Hiša je spadala pod Moncalieri, dasi je ^tala oddaljena nekaj minut od mesteca. Mesarski obrat, ki se je izvrševal v tej hiši, je zelo dobro uspeval, zakaj pri Long-hiju niso kupovali meso samo meščani, temveč tudi prebivalci okoliških krajev.
Na hišnem pragu je stala starejša žena z metlo v rokah. Bila je suhljata in koščena, na njenem obrazu je bilo polno gub, a njene male okrogle oči so gledale ostro. Njen obraz je pričal o močnih strasteh, ki so vanj zarisale svoje sledove.
Žena je štela okoli šestdeset let, toda starost še ni bila zlomila njene telesne moči. Prav tako krepka je še bila kakor v mlajših letih, in njene velike, suhe. roke so pomagale mesarju Longhiju, njenemu sinu, pri trdem delu, ki ga terja mesarska obrt.
Tomaž, Novellijev hlapec, ki je bil skočil z voza, ji je zaklical pri odpiranju o-grajnih vrat: "Dobro jutro, gospa Long-hijeva! Kako vam še kaj gre?"
"Hvala, dobro!" je odvrnila žena. "Kam se pa peljete že tako zgodaj?"
"Slamo bomo naložili, ki stoji v kopi tam na Poganski njivi. Novelli jo potrebuje."
Konja sta spet potegnila in vlekla voz po kolovozu, ki je držal po sredi razsežne njive. Na obeh straneh so se igrali pisani metulji v jutrnem solncu katerega odsev se je lesketal v rosnih kapljah, da so bile te videti kakor diamanti. Po drevju pa so žvrgolele in pele ptice.
Na pragu mesarije je še zmerom stala stara žena in negibno gledala za vozom, dokler se ni pripeljal do kope slame, kjer so se Novellijevi ljudje takoj lotili dela. Dekla in Nineta sta ostali na vozu, medtem ko sta hlapca splezala na kopo in začela z vilami metati v snope povezano slamo na voz, kjer sta dekleti snope naravnavali po vozu.
Delo je šlo hitro od rok. Manjkalo tudi ni smeha in šal, zlasti kadar je katero izmed deklet dobilo snop v glavo in se je potem hudovalo na nerodnega hlapca. Veselo razpoloženje je bilo še toliko veselej-še, ker je bilo krasno.jutro. Celo bleda Nineta, ki je bila sicer tiha in mirna, je oživela in se udeleževala zabave.
Naposled so si privoščili malo oddiha, da se odpočijejo. Nekaj snopov je bilo s kope padlo na tla in hlapca sta jih zdaj pobirala ter dajala dekletoma na vozu, ki je bil že precej visoko naložen. Kopa, na kateri je zdaj stal le Tomaž, je bila še samo kakšna dva metra visoka.
"Na delo, lenuhi," je vzkliknil Tomaž ostalim, "da bomo prej končali!"
Po teh besedah je spet zasadil vile v snop.
Ko je snop vzdignil, je zdajci glasno zavpil.
"Kaj pa je, Tomaž?" so vsi začudeno vprašali.
"Tukaj, tukaj, pod slamo leži mrtva ženska!" je Tomaž dejal ves bled.
Zdaj sta zakričali tudi dekleti: Z voza sta lahko videli na vrh kope.
"Grozno! Da, žensko truplo je. Noga se vidi!"
Voznik in dragi hlapec sta zlezla k Tomažu na kopo in videla iz slame štrlečo nogo. Bela nogavica, zamazana s prstjo in polna zelenih madežev, je bila slečena skoro do gležnjev. Na nogi ni bilo čevlja. Na koži so se videle dolge krvave praske.
Vsi trije hlapci so plašno pogledavali drug dragega. Niso vedeli, kaj naj store. Tedaj pa se je sklonil Tomaž, pograbil nekaj nepovezane slame in jo vrgel na tla.
Zdaj se je videlo celo truplo. Tomaž ga je opazoval z napol odprtimi usti in sopi-hal od razburjenja.
"To je vendar Karlota, mala Karlota, prodajalka iz Longhijeve mesarije!"
Obraz mrtve mladenke je bil poln krvavih prask. Na levi strani je bila široka rana. Delno okrvavljeni lasje so bili dolgi in svetloplavi. Ovijali so se okoli vratu in tilnika žrtve. Osteklenele oči so se videle, kakor bi bile hotele skočiti iz jamic, in iz široko odprtih ust so gledali gosti beli zobje. Kljub groznemu prizoru se je videlo, da je morala biti mrtva mladenka, ki jo je Tomaž imenoval malo Karloto, zelo lepa, ko je še živela. To se je dalo sklepati iz njenih pravilnih potez, bogastva njenih plavih las in lepo oblikovanih udov.
(Dalje prih.)
(Nadaljevanje s 3. strani)
in peci v pečici. Ko je testo pečeno in se je shladilo, ga zreži
na poljubne rezine.
* * #
Nadevana jabolka
Vzemi dvanajst ne predebelih jabolk, izdolbi jim pri muhi pe-ščevje in jih olupi. Dve žlici zmletih orehov zmešaj z mare-lično marmelado, napolni izdol-bine v jabolkih in jih pokrij s koščkom jabolka. V primerno veliko plitvo ponev daj kepico presnega masla, vstavi jabolka tesno drugo k drugemu, jih močno potresi s sladkorno sipo, postavi v pečico da se zmehčajo in lepo zlatorumeno zapeko in daj na mizo.
PRAKTIČNI NASVETI Mastne madeže s preprog, usnjatih stolov in podnic odpraviš, če daš na madeže kavino u-sedlino (zoc) in jo pustiš ondi,
dokler se ne posuši.
* '
Če se v posodah za vodo nabere kamen, ga odpraviš, če v te posode naliješ jesih in ga pustiš stati v njih čez noč. -o-
Ne odlašaj na jutri, ali pa "bom že enkrat," še danes stopi h sosedu in ga nagovori, da si naroči "Am. Slovenca."
xvV
i
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
OR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Learitt St)
iittiriii
Tel. Canal S81T - ' •; CHICAGO. ILL.
EVROPSKA VOJNA PO-SEGLA V AMERIKO
Huntington, W. Va. — Evropska vojna je zadnji torek zahtevala tukaj eno žrtev. Med 26 letnim Carlosom A Morrison in njegovim 40 let* nim bratom, Clyde, se je vnel prepir o tem, katera armada je močnejša, nemška ali angleška. llazburila sta se tako. da je iz prepira prišel umor: Clyde je ubil Carlosa.
IZ KOLONIJ IMPORTIRAJO DELAVSTVO
Pariz, Francija. — Tekom tega leta bo Francija impor-tirala okrog 100,000 delavcev iz svojih kolonij v Afriki in iz Indo-Kitajske. Ena četrtina od teh jih je že prispela. Je pa to precejšen problem, kajti nastaniti bodo mogli te osebe le v takih krajih, ki imajo podobno podnebje, kakoršno je v njih domovini, obenem pa bodo težave tudi v sanitarnem oziru.
Listen to
PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 3 to 4 P. M.
STATION WHIP
1480 kilocycles (First. Station on Your Dial)
Announced in English s>nd
Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes
Featuring a program of
CLASSICAL and FOLK MUSIC
TRVl SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd„ Chicago, minds Phont Canal 4611 ~
NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI
Najboljši automobili *a pogrebe, krste In ženftovanja Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerna.


KRASEN KRIŽ
kateri tvori pripravo, lci se rabi ob času pre-videvanja bolnikov.
Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine.
Te križe so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je i>oslati v Money ordru ali čeku z naročilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, . Chicago, Illinois

W
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
%
kateremu je znižana cena
in stane samo:	SpAaUU
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, fUinoia

Pisano polje
J. M. Tnmk
Čehi in Slovaki so v bistvu eno pleme, dasi se najdejo v njih značaju razlike, ki izhajajo iz razmer. Tako je tudi med Srbi in Hrvati. Eno pleme radi razlik po okoliščinah pa kakor pes in mačka. Do danes Slovani še nimajo važnejšega in uspešnega zedi-njenca, kakršne imajo ali so imeli vsi večji evropejski narodi, v slovanskih masah pa je duh razdora, separatizma, sebičnega plemenskega nazira-nja v vsi moči. Res da so vsaj po neki "osvoboditvi" 111 ustanovitvi posameznih slovanskih državic precej napredovali, Za kako edinstveno nastopanje niso naredili niti korak naprej, in v notranjosti je ostalo pri starem razdvajanju; še poostrilo se je. Morda je bila doba res prekratka, vsekako ni bilo notranjih sil za količkaj vredno skupnost, noben izrazit zedinjevalec se ni rodil ali prikazal, in pri prvem sunku je bilo vse v razvalinah. Niso vsega krivi le zunanji vplivi, do katastrof pride pred vsem, ker ni notranjih sil, ki ' bi se vplivom uspešno postavile v bran.
Za sedanjo žalostno usodo Cehov, Slovakov in Poljakov ni odgovoren le naduti pan-germanizem, ali s e b i č nost Francije in kramarstvo Anglije, v prvi vrsti so odgovorni Cehoslovaki in Poljaki sami, ker so takoj padli drug čez drugega in tako odprli vrata nasprotniku in zvezali roke celo zavezniku, ki bi bil morda pomagal v sili. Ni treba suvati le Chamberlaina in njegove marele. Ko se je dvignil Hitler, je trepetal, kaj utegne biti, postal je pa predrzen, ko je videl takoj ravs in kava med slovanskimi brati, in ko je zapazil ta ravs in kavs tudi Chamberlain, mu jaz ne zamerim, če je izjavil, da "ga ta ravs in kavs na vzhodu (med Cehi in Slovaki in med Cehi in Poljaki in Poljaki in Slovaki) ne briga dosti." Nič mu ne zamerim, vso krivdo za sedanjo usodo pripisujem jaz na rovaš notranje razdra-panosti med Cehi, Slovaki in Poljaki samimi.
I11 ta notranja razdrapanost je še po usodi v vsi svoji uničevalni sili in se celo razširja. Vsak pojav notranjega konso-lidiranja slovanskih sil zoper naval strnjeno organiziranega nasprotnika, zoper nadut pan-
germanizem, zadene le na gluha ušesa, še več, vzbuja le smeh in nasmeh med Slovani samimi.
Delajo krive druge, ki so v resnici krivi, ampak lastne krivde ne vidijo. Dokler ne pride do bolj izrazitega sa-mospoznanja lastne krivde, ne bo nobenega koraka za izboljšanje ali" popravo usode. Notranje sile ogromnim slovanskim množicam manjka, in dokler te ni, dvomim, da bi mogel uspeti kak izrazit zedinjevalec. Poznamo imena Louis XIV., Cronwell, Mazzi-ni, Cavour, Bismarck, zdaj imamo pred očmi Mussolinija, Hitlera, Franka. . . Ali naj se cbrnemo pri strašni razdra-pansti do Stalina, ki ni Slovan?
Sirom Jugoslavije
Gorelo je
V Spodnji Planini pri Rakeku je v hiši Andreja Simšiča nastal ogenj. Vnelo se je namreč seno v podstrešju, ki je bilo poleg dimnika, iz katerega je, skozi vratca, ki so bila v slabem stanju, preskočila iskra in užgala. Zgorelo je vse ostrešje in je škode nekaj tisočakov. Ce bi gasilci ne bili tako hitro na mestu, bi se zaradi močnega vetra, užgala še sosednja poslopja in škoda bi presegala pol milijona dinarjev.
-o-
Nesreča
Med odbijače pri železniških vagonih je zašel na ljubljanskem kolodvoru 27 letni premikač državnih železnic Kari Zupančič in dobil tako hude notranje in zunanje poškodbe, da so ga morali spraviti v bolnico.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj starejšo jugoslovansko Ra-hdio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji 1360 kilocycles.
Neprevidnež
V ljubljanski bolnici je moral iskati pomoči 35 letni delavec Jakob Mikuš iz Kamnika pri Preserju, ki mu je 11a glavnem kolodvoru v Ljubljani cirkularka pokvečila roko.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
^■■iiiimcHini-a^^BraaiiiviiiiHiiiiiBiiiiiniiinr
Pregleduje oči in predpisuje očala I 23 LET IZKUŠNJE
j DR. JOHN J. SMETANA
!■	OPTOMETRIST
1991 So. Ashland Avenu«
Tel. Canal 0523 Uradne ure: rsak dan od 9. Si rjutraj do 8:30 zvečer.
"lllliai!|l!Bl!BII!IIBI!IIIBllI|M!ll!iai!!l!B!|IIISII!IBII>!!IBI|!i;at^
ŠMARNICE
ki jih priporočamo čč. gg. duhovnikom, družinam in posameznikom za mesec majnik:
1.	EVHARISTIČNE ŠMARNICE ........................................$1.50
2.	MARIJA V PREDPODOBAH in PODOBAH,
Jože Vole ......................................................,........................$1.00
3.	SVETA MAR. MARIJA ALALOK, Blaž Dvoršak......$1.00
4.	LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše..........................$1.00
5.	MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA........................$1.00
6.	MARIJA VZOR KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA,
Fr. Kruljc ................................................................................$1.00
7.	NA SV. GORO, M. Brumat ................................................$1.00
8.	.MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos. Lavtižar $1.50
9.	POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše ........................$1.00
10.	ŠMARNICE MARIJE POMOČNICE, Fr. Knific,
Bros...........................................................................................$0.75
11.	ŠMARNICE ARSKEGA ŽUPNIKA .............................$1.00
12.	ZNAMENJA NA NEBU, Jos. Jerše ................................$1.00
13.	RIMSKE ŠMARNICE. Dr. Mihael Opeka....................$1.00
14.	LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA...........................$1.00
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Oermak Road, Chicago, Illinois