Nekaj iz zgodovine božičnih praznikov. Začetek odrešenja so pričeli kristjani obhajati s praznikom Sv-i tib. Treh kraljev, katerega je upeljal cer-. kveni zbor v Niceji 1. 325. Poseben praznik Gospodovega rojstva '(25. dec.) je upeljal v Rimu papež Liberij 1. 354. Iz Rima se je praznovanje Kristusovega prihoda na svet naglo razširilo na vzhodne pokrajine. Božič so obhajali v Carigradu že leta 378. Da so mlajši Božič povzdignili nad starejši praznik Treti ikraljev, so začeli pred božienimi prazniki obhajafci kot pripravo na .Gospodovo rojstvo ta- kozvani advent. Takoj za Božičem pa- so sledili v zapadni in vzhodni cerkvi prazniki: sv. Štefana, sv. Janeza in nedolžnih otračičev. — Pričetek novega leta so slavili pogani z raznimi razuzdanostmi. Da bi cerkev omejila poganske novoletne razvade, je upeljala prazrtovanje osmine Gospodovega rojstva, ki pade na 1. januar. Se le v 6. stoletju so se začeli na praznik novega leta spominjati Zveličarjeve obreze, ki je bila zaukazana po Mozesovi postavi. Božifi je odlikovala sv. Cerkev tudi na ta način, da sme ta dan vsak duhovnik darovavati tri sv maše.