,,Sloga jači, nesloga tlači"
(Kako si naši čitatelji razlagafo naša gesla?)
Ated  najlepšimi in  najpomembnej-: linii reki in pregovori je gotovo gored-tirani,  ker \'sebuje globoko življenjsko -modrost
Kaj fai" bilo na svetu brez sloge? Iz-tsz ,,s°k>ga" je skoro fstoveten z lzra-zom l#discip_lina'' in ima še gioblji po-men.
Prvi vzged nesloge nam f p ieuje sveto Pisino, fco govon o neslogi an-igeljev, ki so se ločili v dva tabora: v tdobre angelje m — hudiče... Brato-morna zavisl (povej: nesloga je 'Kajnn vlila zloče=,to misef, da ubije brata A-bela. Storil je tak vnebovpijoč greh, ka-kor ga stori vsak, kdor podpihuje k iieslogi in neposlušnosti s\oje brate in vekomaj bo ta vzgled bratske neslogc svarilen klic k — morali, k srčni kultu-ri. — Sloga se očituje v velikih pokre-tih (^trankah), ki zmagujejo le tedaj, a-ko so vsi složni in ni med hjimi razdo-ra, razdvojeno.^ti. Sloga ustvarja čude-že, takisto tudi — nesloga rodi zgube a\ -nesreče. Kdor 'hoče iineti ,,uspehe" a svoje sebične namene, seje zdražbo v družjne, hujska stranke, natolcuje vo-dite'je, seje neslogo v društvene odbore; prekocuni so ap ,sto i nesioge, zavestni idraž/arji.'frlapci vsec^. hudega. Neki-ien pravijo takim sejalcem hudičeve-^ra semenja, — da uganjajo oz. vodi-jo ,,po!itiko.'' Koliko gorja, ki izvira jz. sejanja nesloge. se je zgodilo pod krinko — polhike! O tem je zapisala do>ledna zgodovina že svoje. —
Razpadla avstro-ogrska monarhija je lmeia v svojem gfbu, «na 'dcnarju 111 zastavah napi* oz. geslo ,,Viribus uni-tis!" (Z združenimi močmi.) Tp jc bi-la vaba oz. mamilo za številne narode, ki so biii pod enirri jarmom. Državna politika je de!a'a s tem ges!o:n na zu-jiaj, v resnici pa je sejala nesfogo s iem, tfa je dala prednost nemški veci •ni 'in trpe^a pregaujanje Slovano^. V tem priineru se je zloraba sicer le,-pega gesla ,,Z združenimi močmi,"¦ ka-kor znano — kruto maščevala nacl se-jjala razdora in notranje sloge v mo-ftarhiji, kar ugotavljamo kot zgodo-vi n s ki v t g 1 e d , ne da bi pri terfi ^tlali kakenm manieluku povoda za o-čitek, da pretakamo krokodilove sotze za razpadom Avsl]"ije, ki je zgodovinsko svarilen vzgled za vcke, 'k a m v o d i h e-sloga.
Pmv idealno se pa bliščijo v na-seni državnem ^rbu štirje ,$", kar po-tfiem ,,Samo sloga Srbijo spasava — rešuje.'' Samo pomislimo na ogromne žrtvt pn umiku preko Albanije, po globiino se v ficrojsko Kalvarijo in spoznali bomo. da ne bi nikdar ne u-g;Icdali jVidovili zarij", nikdar doži-Veii velikega ujedinjenja v skupni kralje-vini Jugoslaviji pod žezlom vitezkega jpotomca Crn^ga J.urija, ki tudi v pre-§fianstvu ni nefial poziva*ti po svefu razkropljenih bratov k sTogi. "Fa po litika stvarnosti  [<t ust\arila čudeze fn
ko so se poznejc ra;:pasle strasti jn so ^ejalci lu ike ^ušali udovolji i švo-jim parii anskirn stra^t^ni m nagiboni ter je Iiidra nes."oge pretila — 'po bra-tomornih dogodki!; — uničiti stavbo, ki je tvorevina brat^ke sloge, tedaj je zo-pet /adonel g'a- K icarja s!ogc 1 \ — Do-rnoviha je bi!a i^šena. V složnem so-žitju treh bratov po geslu ,,brat mi mjo, koje vere bio'' lahko z zaupanjem gle-damo mimo vsefi težav v 5ocfočnost, prepričai i d:i je notranja s oja *etudi diktirana — listi zdravi' kva?. ki je pre-kvaj-i! našo Domovino \n n^ene sinove. liip fn domaci rovarjj bi radi f.neli ne-isljgo, ir.er v€do, da v prepi :i dvefi ved-no  tretji  vleče  dobiček.   —   .
Ta dva primera i/. *.godo\ine naj zadostujeta. V nadaljno premišljevanje pa povejmo še te resnice:
1.   Kaj  bi   bilo  v družini,   kjer  ni sfoge? Kiij  v  podjctju?  Kaj v uradu? Kaj   v obcinski  upra\i  i;i  v   --  parla-menfu? — Preveč j!sn:)-odgovar;a zgo-dovina na" to '—".pa fudi lastiie skuŠiije. I
2.   Nesloga   je   semc   satanovo,   jej hujskanje   k   neredu,   k   zmešnjavi,   je i vzbujanje  scbičnih   nagibov.
:¦». Ali ste videli neuspehe onih strank, kjer jc v glavnem bil Iov na osehnc koriVli plod — nesloge?
4.   Kaj   naš  nči   ,,modri;ansko  za-furani"   rezultat   koroškega   plcbiscita?
5.   Na   kaj   r-as  spoininja]d*bmf:>• mbrne  borbc in  uitke  nica'narodi. '
G. Ali ste kciaj pnniv.liii naij, da so v slogf tudi slabi ••- &ila?
V slogf je moč! Zato složno defa;-tc zc svoj list ,,Nj.rodna Sloo-j' uc o-zirajc se na zagiizene ziisfcpljence, ka-teriin je prava siogu- trn v otii Vsak haj pridobi svoje prijntclje za Ifsi m nikdo naj ne pozabi na -¦ naročnind!