tmm DKTOBE 1 C Remitrij 2 P Angeli var. + 3 S Terezija M. C. 4 N Rožcnvenska 6 P Placid 6 T Dionizij 7 S Slnr. roiny. £ 8 č Brigita 9 P Diomnizij + 10 S FranžiSek Borg. 11 N Mater. B. Dev. 12 P Kolumbov dan 13 T Edvard 14 S Kalist 15 6 Terezija Q štev. (no.) 194. ERIKANSKI SLOV PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Gealo: Z« vero in narod — ca pravico in resnico — od boja dš emagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) najstarejši in {jajbolj PRILJUBLJEN SLOVENSKI list y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. chicago, ill., Četrtek, i. oktobra — Thursday, october i, 1936 letnik (vol.) xlv Delavski zakon kritiziran - SovietsK OTROK LIND-BERGHA ŽIVI? Ugrabljenega otroka ima baje v oskrbi neka tujezemka. Dallas, Tex. — Kakor poroča neki tukajšnji list, se čim-dalje bolj pojavljajo govorice, da Lindberghov sin, zaradi katerega je bil Haupt-mann usmrčen na električnem stolu, še vedno živi in da je nekje v tukajšnjem mestu v oskrbi neke tujezemske ženske. List pravi, da omenjena Industrijalci in veletrgovci udrihajo po zakonu, ki jih sili, „ da morajo upoštevati delavske pravice. — Novi zakon . določa, da se morajo ponudniki za pogodbe na vladnih delih držati določil bivše NRA. — Ta zakon žigosajo kot "pogubonosen". _ r" - Washington, D. c. — Javnosti v splošnem je le malo znano, da je pretekli ponedeljek stopil v veljavo takozva-ni Walsh-Healey zakon, ki pa je za delavstvo velikanskega pomena. Da je ta zakon ugoden za delavstvo, za to imamo zadosten dokaz že v tem, ker ga industrijski in vele-bizniški magnati napadajo s tako ljutostjo in srditostjo, kakoršno pokažejo le tedaj, kadar jim grozi nevarnost, da bodo morali od svojih dobičkov kaj odstopiti delavcu. Vredno si je zato ogledati ta zakon. Zakon v kratkem določa, da smejo dobiti pogodbe za vladna dela le tista privatna podjetja, ki se v odnosa ju s svojim delavstvom držijo določil bivše NRA glede delovnega časa in najnižje plače. Pod to določbo spadajo vse pogodbe za vladna dela v vrednosti za več kakor $10,-000. Podjetja torej, ki napravijo ponudbo za taka dela, morajo predvsem dokazati, da ee držijo omenjenih določil v odnošajih z delavstvom, drugače ne pridejo1 za pogodbo v poštev, tudi ako bi ponudili vladi za kako delo najnižjo ceno. Sprejel se je ta zakon neposredno pred zaključkom zadnjega zasedanja kongresa. Roosevelt in člani njegove vlade so hoteli, predno se je razpustil kongres, dati vsaj pametni francozi NAPETOST 11J-LI J-l \SVX ( pariz> Francjja> _ V tu_ ^ QJ^JJf^j'J'jJ kajšnji poslanski zbornici je bil stavljen predlog, kakoršen bi bil na mestu ne samo v Franciji, marveč v večini vseh državah, kjer še posluje parlament. Po tem predlogu bi dobili poslanci plačo samo za tedaj, ko se resnično udeleže seje parlamenta. Ob vsaki seji bi dobili kovinast znak, Japonska zahteva celo severno polovico Kitajske. Šangaj, Kitajska. — Med Kitajsko in Japonsko so znova postali odnošaji tako napeti, da se je bati izbruha novega spopada med obema dr- x. __ , . , , , v t . - s pomočjo katerega bi lahko zavama. Japonci so namreč |, stavili Kitajski take zahteve, da jim ta nikakor ne more ugoditi, ako še hoče obdržati kaj svojega prestiža. Nič manj kakor polovico Kitajske zahteva Japonska, in sicer severni del do reke Jangtze. V govoru, ki ga je imel v Tokio, je japonski zun. minister pretekli ponedeljek malone ženska s sigurnostjo trdi, da javno izrazil mnenje, da je je to otrok, ki je bil ugrab- vojna neizogibna, ako se ki-ljen, in da je skušala govoriti o tem z governerjem Hoffma-nom iz New Jersey, ko je bil tukaj na stoletni razstavi, toda ni bila pripuščena predenj. Poroča se, da se je med tem že zainteresiral Hoffman za to zadeVo. tajska vlada ne bo podala. -o- nemčija trpi pomanjkanje Berlin, Nemčija. — Sir in raztepena smetana sta dva j rodukta, ki sta za Nemce pravi luksus in se jih malo- nekateri sem, drugi d°bl p° t^iz' ' icrtu za gospod^-sko osamo- svojitev Nemčije se bo mora-Washington, D. C. — Te"jh nemško prebivalstvo markom sedanjega napetega časa sjgemu odreči. Tako se bo --0- pred volitvami se razne vplivne osebnosti pokažejo, kake barve so. Tako nekateri demokrati zapuščajo Roosevelta, češ, da preveč ogroža pravice industrijalcev, toda nasprotno pa vstopajo v Rooseveltov tabor mnogi republikanci, kateri so nezadovoljni s programom svoje stranke, ker je preveč starokopiten. Tako je nekaj sigurnosti delavstvu, da jobljubil Rooseveltu svojo pone bo popolnoma izpostavi je- jmoč bivši republikanski gover-no na milost lakomnih delo- iner države New Hampshire, dajalcev, kolikor je pač mogoče storiti pod sedanjo zastare- toda isti dan, v pondeljek. pa se je G. N. Peek, bivši AAA dona. lo in okorno ustavo. Je torej za- administrator, izjavil za Lan-kon nekak nadomestek za bivšo NRA, ki jo je vrhovno sodišče razveljavilo. Ne obsega sicer celokupnega delavstva, Vendar pa se bodo morale po hjem ravnati zlasti velike ne dvomi v iskrenost i rev. coughlina Boston, Mass. — V pone-družbe, ki predvsem dobav- deljek je imel v tukajšnjem Ijajo blago za uporabo na 'mestu govor predsednikov sin vladnih delih. Kakor je bilo pričakovati, Ro industrijalci zagnali krik Že tedaj, ko je bil ta zakon sprejet, še posebno pa zdaj, ko je stopil v veljavo. Načelnik zveze illinoiških industrijalcev ga je ožigosal, da je "pogubonosen, neupravičen kos zakonodaje" in da se je Potisnil skozi zadnji kongres °b koncu zasedanja le pod Pritiskom delavske tajnice in Voditeljev organiziranega delavstva. Pritožujejo se tudi, tia se bo s tem pomnožila arkada vladnih 'špijonov," ki ^odo nadzirali delodajalce, ali držijo določil. Razumljiva je ta jeza industrijskih magnatov. Dočim 80 rajali veselja, ko so bili °l>roščeni ovir, ki jih je nalot *fla na nje NRA. so zdaj padli v enako zanko in zopet •i'm vlada diktira, kako da sme iti njih grabežljivost Do denarju, kateri po pravici James Roosevelt, v katerem je izrazil mnenje, da ne dvomi, da je Father Coughlin iskreno prepričan o tem, kar govori, in da je tudi upravh'brzojavka upornikom, ki so čen kot državljan, da izrazi svoje mnenje. Povdarjal pa n-avo Aicazar> v kateri se je je, da prideta pri volitvah v jayn0 p0kazai0, da naziji poštev v resnici samo dva, drže z up,ornikii y brzojavki namreč Landon in njegov oče, gg žestita «junakom Alcazar-in vsak glas, ki ga bo kak de- in njih rešiteljem mokrat oddal za kandidata tretje stranke, ne bo dosegel drugega kakor ojačil možnost izvolitve za Landona. skrčila uporaba gornjih dveh produktov samo iz namena, da se bo uporabila tista količina za maslo, katerega skrajno primanjkuje. -o- za zintaka imenovan namestnik Chicago, 111. — Okrajni demokratski osrednji odbor je pretekli ponedeljek enoglasno odobril, da se za kandidata na službo klerka na okrajnem sodišču imenuje Viktor L. Schlaeger, strankin voditelj v 10. wardu. S tem bo izpolnjeno mesto na glasovnici, katero je postalo izpraznjeno, ko je/ bil dosedanji klerk in ponovni kandidat Zintak obtožen primanjkljaja v svojih knjigah. -o- naziji javno pokazali barvo Berlin, Nemčija. — Zastopnik Hitlerja v nazijski stranki je poslal pretekli ponedeljek nato dobili svojo plačo. Na ta način bi ne dobili plače tisti poslanci, ki se ne udeležujejo sej. Kakor se je ugotovilo, so med poslanci štirje taki, ki tekom štirih let niti enkrat niso prišli k zasedanju. KRIŽEMJVETA _ Dunkerque, Francija. — Pri pregledovanju prtljagq potnikov, ki odhajajo preko meje, je bil neki nemški dijak, Hans R. Schwabach, za-sače!n, da je nameraval iz-tihotapiti v Anglijo' zlata v vrednosti $6,580. Hotel je to naložiti v Angliji, je dejal. • — Berlin, Nemčija. — V ponedeljek se je končala obravnava proti Amerikancu L. B. Simpsonu, ki je bil obdol-žen prevratnih činov, ko je skušal razširjati komunistično propagando v Nemčiji. Obsojen je bil na tri leta ječe in obsojenec je izrek s smehljajem sprejel. — Moskva, Rusija. — Bivši predsednik vladnih komisarjev, Aleks Rikoiv, je bil odstavljen od svojega sedanjega mesta prometnega komisarja. V nedavni obravnavi proti Zinovievu in Kamenevu je bil namreč tudi on omenjen, da je bil vpleten v zaroto proti Stalinu. -o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. UDRIHAL PO FAŠIZMU Sovjetski komisar Litvinov ožigosal fašizem in nazij-stvo kot sovražnika delavstva m civilizacije. Ženeva, Švica. — Brez vsakih olepševalnih diplomatskih fraz je sovjetski zun. komisar Litvinov v ponedeljek pred Ligo narodov udrihal po fašizmu in nazijstvu. Bil je to nekak odgovor Hitlerju na njegova nedavna izvajanja v Niirembergu; tudi Hitler ni bil tedaj preveč izbirčen, kake besede je rabil, ko je govoril proti sovjetski Rusiji. Litvinov je ožigosal nazijstvo in fašizem kot smrtna sovražnika delovnega ljudstva in civilizacije. Obenem je povdar- Jugoslavije* Pri popravljanju jeza na Kokri se je zgodila nesreča, ki je zahtevala mlado življenje delavca Lojzeta Rejca iz Strahinjji pri Naklem. — Dva požara pri Kamniku, ki sta povzročila veliko škodo. — Druge vesti. Skala ga je zmečkala Kranj, 11. sept. — Gradbena dela, ki jih vrši Stavbna družba iz Ljubljane pri popravljanju jezu na Kokri, ki spada k tvorniškim objektom tvrdke Standard, so včeraj popoldne zahtevala življenje mladega delavca, 28 letnega Lojzeta Rejca iz Strahinja pri Naklem. Dela so bila te dni v glavnem zaključena in delavci so že odstranili lesene opornike. Treba je bilo navoziti samo še nekaj zasipnega materiala, ki so ga dobivali iz soteske jal, da je njegova dežela na-ob Kokri. Tako so tudi vče- sprotna temu, da bi bila v Ligi narodov zastopana kaka država, ki smatra vsa druga plemena in narodnosti razen svojega za manj vredna. Dalje bi se morala vrata Lige zapreti državam, ki grabijo po tujih ozemljih, s čimer je menil Italijo, kakor, tudi ti- raj popoldne pričeli razstre-Ijevati veliko, kakšnih 10 metrov visoko skalo. Ko je prvi strel sprožil dobršno mero materiala, so štirje delavci, ki so bili zaposleni pri odvozu šli pod skalo, da razstreljena kamenje nalože. Kakšne pol ure po strelu — bilo je okrog 11 zvečer. V Vavpotičevi krčmi je bilo še polno gostov, saj je bila v nedeljo v Šmarci žeg. nedelja in tod je navada, da domači in ožji znanci zaključijo praznik v pondeljek. Naenkrat krik "0-genj"! in vsi so planili pokonci. Iz strehe mlina je vstajal oblak dima, ki so ga že razsvetljevali ognjeni zublji. Gostje so imeli v skladišču mlina spravljena kolesa in so hiteli reševat. Zadnji čas, zakaj notranjščina mlina je bila že vsa v ognju, ki je divjal s strahovito silo. V skladišču je bilo še pol vagona sladkorja v zabojih, ko so jih v največji naglici znosili ven, skladišče žita in moke pa je zgorela. Baš v soboto so k prejšnji zalogi pripeljali vagon pšenice, ki je zdaj vsa zgorela. Tudi pol vagona mlev-skih izdelkov je postalo žrtev divjega elementa. -o- Jesenski velesejem Dne 1. septembra je bila v ;tim državam katerih vodite- 16. — pa se je blizu tri me-Iji naravnost' naštevajo po^ tre nad njimi iznenada utrgal 1 krajine, katere nameravajo s Velik kos skale, o katerem so delavci že prej sumili, da se silo ločiti od drugih držav, kar je šlo na naslov Nemčije, o-- smrt pobrala znanega admirala Boston, Mass. — Vsled srč-1 1 kapi je preminul pretekli onedeljek admiral Wm. S. Sims, katerega ime je bilo splošno znano tekom svetovne bo zdaj zrušil. Vsi štirje so" z bliskovito naglico odskočili, a skala je pri tem že padla in zajela Rejca, da ga je pri-x itisnila k steni hriba, obenem pa oplazila tudi njegovega tovariša Janeza Gregorca s Klanca. Medtem ko so bile Gregorčeve poškodbe le laž- Ljubljani slovesno otvorjena jesenska razstava, ki se že nekaj let sem vrši vsako leto. Letošnja razstava, po zatrdilu izvedencev, prekaša vse dosedanje, tako gl&de razstavnih reči, kakor tudi glede obiskovalcev. Razstavo je otvoril ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. --o-- Jetniki so se stepli Pred kratkim so našli mrt- el jvega v celici mariborske jet- iT" nioniPo A Q 1 /-»jotnil'cl jega značaja, da je mogel yojne, kajti bil je tedaj vr- jostati v domači oskrbi, je Rej- jnišnice 43 letnega hovni poveljnik ameriško^ g]{ala tako hudo -stisnila. "Antona Uranjefca. Bil je ne-inornarice v evropskih vodah. mu enQ nogo v kolku koliko slaboumen in 28 letni Mož je bil v 78. letu starosti jskoraj p0vsem odlomila, razen sojetnik Koloman Vrečic je in je živel tukaj pri eni svo- |tega pa mu je prizadejala imel nalogo paziti nanj. Ura-jih hčera. Pogreb ba ta ce- ^udi težke notranje poškodbe. njeka je baje prijeIa' razbo_ trtek z vsemi vojaškimi častmi, »m^mT-iSi sn o-« 7. naivečio te-L-+„----a----± ____ MOBILIZIRANJE V ANGLIJI Tovariši so ga z največjo te- rita napadenost, da je navalil ž a ve rešili izpod skale, nakar na yrečiča, kateri se je branil 10 tednov branili špansko trd- pripada delavstvu. Enako je razumljivo, zakaj kapitalistično časopisje s tako besnostjo napada predsednika Roosevelta, kajti on je pač dal pobudo za ta zakon in druge podobne delavske zakone. Malo manj pa je razumljivo, da se med delavci najdejo taki, ki skupno s kapitalisti želijo, da se povrne na vlado prejšnji ežim Ilooverjeve vrste. ODSTAVLJEN VSLED IZSILJEVANJA Phoenix,Ariz. — C. E. Ad-dams, finančni direktor kluba za Roosevelta in Garnerja v tukajšnji državi, je bil pretekli ponedeljek odstavljen od svojega mesta, keV je skušal neprimernim potom dobiti denar za omenjeni sklad. Od delavcev na WPA se je namreč zahteval prispevek k demokratskemu skladu, vsled česar je nastopil proti Ad-damsu demokratski 'narodni odbor sam. so ga kamniški reševalci takoj prepeljali na kirurški od 'delek v Ljubljano. in pri tem Uranjeka ubil. -o- Po 20 letih zopet doma nasi so se zdravniki z naj- Iz Rus5je se je pred krat_ večic pozornostjo zavzeli za kim povrnil vojni iz ujetnik v ranjenca, je vse njihovo pri-,Mehmed gehič iz Doca izadevanje ostalo zaman in že Bofini prip0vedoval je, da je kmalu po 18. je Lojze Rejc|v kazanski guberniji še do podlegel poškodbam. (30.000 naših ljudi. Mnogi med 0 njimi so ugledni trgovci in Valjčni mlin pri Kamniku žrtev požara Kakih 12,000 rezervistov je poklicala Anglija v vojaško službo, da jih je poslala delat mir v razburkani Palestini. Slika kaže enega takih rezervistov, I ko je "fasal" svoje vojaSke potrebščine. Kamnik, 5. sept. — V noči cd zadnje nedelje na p-onede-jek je žalostno odjeknila gasilska tromba, ki je /naznanjala, da je na Bakovniku v ognju daleč znani Cuzakovj .hlev, ki je sedaj last Jerneja Berleca. Sosedje so brž rešili iz gorečega poslopja živino in prašiče, ostalo je zgorelo do tal. Gasilci se še niso dobro oddahnili in iz gasilskih cevi se še ni odtekla voda, ko je v ponedeljek večer zopet zapela gasilska tromba. To pot je pa gorel veliki Vavpotičev valjčni mlin v Šmarci pri Kamniku. Požar je bil nevaren, ker je pretila velika nevarnost za strnjeno skupino hiš in gospodarskih poslopij, ki se nahajajo v bližini mlina. Mlin je začel goreti okrog pol obrtniki, nekateri pa zavzemajo tudi važna mesta v upravnih službah. Tudi on sam je imel tam srečo. Izučil se je za slikarja-umetnika in je že dosegel lepe uspehe. V domovino se je vrnil vsled do-motožja in pa ker je bral v francoskih listih lepe članke o Jugoslaviji. -o- Dva oškodovanca V Gornjih Jablanih na Dravskem polju je ogenj uničil kolamioo, skedenj, klet in hlev posestnice Terezije Bera-hičeve z vso zalogo sena, vozovi in gospodarskim orodjem vred. Ogenj je od tam prešel na gospodarsko poslopje posestnika Jožeta Horvata in od tam na hišo ter oboje uničil do tal. Stran 2 •AMERIKANSKi SLOVENEC* Četrtek, T. oktobra 193(5 " Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; Za celo leto Za pol leta Za četrt leta ..$5.00 _ 2.50 .. 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _____________________________$6.00 Za pol leta ____________________________ 3.00 Za četrt leta ________________________ 1-75 Posamezna številka ____________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidv*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________________ For half a year _____________ For three months _____________ .„...$5.00 ____2.50 _____ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _____________________________$6.00 For half a year _________________________ 3.00 For three months___________1-75 Single copy _____________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na demise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Pojasnilo V Vašem listu št. 164 z dne 10. avgusta 1.1. ste priobčili tudi članek pod naslovom "Na naslov Jugoslavije". Dovolite, da Vam na ta članek podpisana Družba sv. Rafaela pojasni sledeče: Državni zakon Jugoslavije določa, da so vsi naši izseljenci in njih otroci jugoslovanski državljani, če tudi so vzeli v kaki tuji &*žavi državljanstvo, ali so otroci po zakonih tujih držav državljani države, kjer so bili rojeni, in sicer toliko časa, dokler ne zaprosijo za izbris iz jugoslovanskega državljanstva. Po tem zakonu so torej vsi izseljenci in vsi v tujini rojeni jugoslovanski fantje podvrženi vojaški dolžnosti. S tem, da imajo državljanstvo kake druge države, te dolžnosti še niso oproščeni, in ako se ne prijavijo jugoslovanskemu najbližjemu konzulu na nabor, jih smatra naša država za vojaške begunce. Dasi je bil ta zakon sklenjen v. najboljši volji koristiti izseljencem, jim je pa vendar lahko v veliko breme in težave, o katerih se jim nikdar niti sanjalo ni. Tako je prišel na pr. lansko leto na evharistični kongres iz Cle-velanda fant, rojen v Clevelandu, in na obisk domovine svojih staršev. Vkljub temu, da mu je dal jugoslovanski konzul zagotovilo, da tu ne bo imel težav, so ga vendar oblasti prijele, moral je na nabor in sedaj služi vojaško službo. Vse obilne intervencije, celo od strani ameriškega konzula, niso nič pomagale. Da se pa taki slučaji ne bi več ponavljali, ker škodujejo najbolj državi sami, je tedaj Družba sv. Rafaela podvzela odločne korake pri vladi v Beogradu in započela akcijo, da se ta zakon čimpreje spremeni in da se najde kak izhod, da se izseljenskim fantom ne bo zaviral obisk domovine, kar si domovina toliko želi. Družba sv. Rafaela je našla kakor pri ministerstvu v Beogradu, tako pri banski upravi v Ljubljani popolno razumevanje nesmiselnosti in škodljivosti tega zakona. Vendar, ker skupščina ne zaseda, se zakona spremeniti ne more. Dokler je pa zakon, ga morajo pa vse oblasti spoštovati in izvajati. Po daljših konferencah in posvetovanjih so v Beogradu slednjič našli dva možna izhoda iz te zagate: 1. da tak fant zaprosi izstop iz državljanstva, ali 2. da se vsaj formelno prijavi jugoslovanskemu konzulu za vojaško službo. Konzul bi mu izstavil potrdilo, da je zadostil vojaški dolžnosti, in tako bi mu oblasti v Jugoslaviji ničesar ne mogle. Družba sv. Rafaela se je s tema dvema predlogoma obrnila na tvrdko General Travel Service v New Yorku in zaprosila za mnenje glede tega. Od tam je dobila sledeči odgovor: "Omenili ste nam dva izhoda iz te zadrege: Glede drugega to le: Naša država sicer ve, da imajo nekatere narodnosti dvojno državljanstvo. Toda smatra, da je to samo na papirju. Mnenja je, da se je vsak natu-raliziran njen državljan popolnoma odpovedal svoji vladi takrat, ko je pri naturalizaciji prisegel zvestobo U.S.A. V kolikor se tiče U.S.A. dvojno državljanstvo ne obstoji. Po našem zakonu je Američan Američan, Italijan Italijan, Jugoslovan Jugoslovan itd. in nič drugega; če si enkrat Američan ne moreš biti objedenein Jugoslovan in obratno. Registracija pri konzulu za jugoslovansko vojaško službo in podvrženje Vaši vojaški službi, pa je priznanje suve^ renstva Vaše države, toraj nekako izstop iz ameriškega. Zato je jasno, da to nikakor ne gre skupaj. V vsej Ameriki ni Slovenca, ki je držarvljan Združenih držav ali po naturalizaciji ali po rojstvu, ki bi bil pripravljen za obisk Jugoslavije žrtvovati ameriško državljanstvo. Je preveč ponosen nanj. 2. Izbris iz jugoslovanskega državljanstva bi bil toraj bolj privlačen in bi bil po Vaših postavah edini izhod. Toda samo teoretično, ne pa tako v praksi. Praktično pa je toliko kot neizvedljiv. Kdor je šel enkrat skozi to proceduro, se najbrže drugič nikdar več ne bo podstopil, razven ako je to absoluten "muS". Predložiti je namreč treba kakšnih 15 različnih prilog, seveda kolkovanih, (kar je že samo po sebi za Američana nekaj strašnega), o davkih, o obnašanju, o državljanstvu, o delu itd. itd. Nabava vseh teh dokumentov in ostali "red tape" (razni vladni predpisi), disgcistha vsakogar še ptfedno pride na pol pota. Poleg tega se vleče mesece in mesece, da leta, zlasti ako ne "mažeš". Sedaj pa poskusite podvreči Američana, ki niti od daleč ne pozna vladne Vaše dresure, vsem tem neprilikam in šikanam in stroškom, pa si dam glavo odrezati, ako boste dobili samo enega v celi Ameriki, ki bo hotel nastopiti to pot. Poleg tega pa če smo stvarni, zakaj pa naj jo nastopi? Svoje dolarje lahko zapravi kjerkoli na svetu, kjer ne bo treba nobenih dokumentov, niti potnega lista ne, še manj kakih šikan. Američan je navajen, da je vabljen, da je dobrodošel kamorkoli pride. V časopisih vidi, da ga vabi celi svet, da pride tja s svojo zdravo valuto in tam zapravi svoje dolarje. Zakaj pa naj hodi tja, kjer mu delajo ovire in šikane in nepotrebne stroške? Že za de-n^r, katerega naj izda samo za osovražene kolke samo, se bo lahko drugod dobro imel celi teden. Jasno je, da je torej Jugoslavija tista, ki ima korist od naše mladine, če pride domov na obisk, da tam zapravi svoj denar in zato je njena dolžnost, da najde način, kako omogoči naši mladini, da pride v Jugoslavijo čim večkrat in v čim večjem številu na obisk. Iz kopije pisma ministerstva razvi-dim, da gospodje niti od daleč ne poznajo Američanov. Bo pač treba še veliko misijonskega dela v tem smislu, da se bo Jugoslavija dvignila na tisto edino pravilno stališče, katerega zavzemajo v takihle slučajih vse druge za turiste privlačne države Evrope." Družba sv. Rafaela je za tekoče leto na podlagi tega odgovora iz Amerike uredila vse potrebno kar z gospodom banom dr. Markom Natlačenom. Poslala pa je ta odgovor vsem kompententnim ministerstvom in prosila, da se zadeva končno veljavno reši, dokler ne pridemo do rednega parlamentarnega življenja, ko bo mogoče doseči spremembo tega zakona. Na te svoje vloge je dobila od g. dr. Aranickega, šefa ministerstva za socijalno politiko, katerega oddelek je izseljenstvo, pismorkjer piše: "Včeraj sem bil v ministerstvu za zunanje zadeve skupaj z referentom notranjega ministra skupaj z g. dr. Marjanovi-čem, predsednikom Zveze izseljenskih organizacij, bil je slučajno navzoč tudi g. dr. Pitamic, pa se mi je posrečilo zagotoviti sledeče postopanje v tej zadevi: Ako naš konzulat da vizum Američanu za Jugoslavijo, potem mu naša občina, naš srez in naša banovina mora brez nadaljnega. dati vizum tudi za izhod nazaj v Ameriko, ako dotični Američan za časa svojega bivanja v Jugoslaviji ni zagrešil kak prestopek zoper zakon (kriminal). Tako občine ali srezi ne bodo smeli več poizvedovati, če je dotični Američan morda po naših postavah Jugoslovan ali ne, kakor se je to do sedaj vršilo na veliko škodo tako moralno, kakor materijalno za posameznika in za državo kot celoto. Jaz mislim, da se bo na ta način rešilo saj 99% slučajev. "One slučaje pa, kjer bi se hotelo kakega posameznika vtakniti v vojaško službo, ga bomo pa skušali rešiti s pomočjo ministerskega sveta." Tako je sedaj začasno vsa zadeva rešena končno veljavno za čas, da pridemo do pravilnega parlamentarnega življenja v državi. Do tedaj bo pa Družba sv. Rafaela poskrbela, da bo takoj predložen v skupščini zakonski predlog, ki bo to zadevo tudi zakonito uredil tako, kakor zahtevajo koristi države in izseljencev. Kdor bi pa prišel sedaj v Jugoslavijo, bi bilo samo v njegovo korist, ako se pismeno prijavi ali sam, ali po agenti!, kjer kupi listek za parobrod, Družbi sv. Rafaela, ki bo poskrbela vse potrebno, da se bodo te najnovejše odredbe tudi izvršile in ne bo imel težav. Družba sv. Rafaela. Pripis uredništva: Za poslano pojasnilo se Družbi sv. Rafaela prav prisrčno zahvaljujemo. Brezdvomno bo to pojasnilo mnogim koristilo, ki mislijo obiskati staro domovino. l6j It V Združenih državah je točasno 10 držav suhih, v katerih je prepovedano prodajati opojne pijače. Veliko jezero v Utah — "Great Salt Lake" — je po svoji površini šestkrat večje od Mrtvega morja v Palestini. Proračunali so, da v Združenih državah točasno pride letno povprečno $134.00 raznih davkov na vsako osebo v tej deželi. '.. OD DRUŠTVA KRALJICE MAJNIKA Strabane, Pa. Dne 13. septembra je društvo sklenilo, da se priredi vinska trgatev in sicer v soboto dne 3. oktobra v dvorani dr. sv. Jeronima št. 153. Ker bo to prva vinska trgatev in prva veselica v tej dvorani, (dvorano so nam dali za enkrat brezplačno in se društvo za ta velikodušen čin prav lepo zahvali dr. sv. Jeronima) je pričakovati velike udeležbe. Pregovor pravi, da roka umije roko, obe pa obraz. — Torej, ne pozabite sobote 3. oktobra. Vsi pridite na vinsko trgatev iz bližnjih in daljnih krajev. Trgatev, kakor se pričakuje bo izvrstna in bomo trgali ob vsakem vremenu. Grozdja bo veliko, zato bo treba tudi veliko trgačev in meljačev. Igral pa bo za to priliko Boletov orkester, ki prav izvrstno igra in zadovolji stare in mlade. Vstopnina na trgatev bo 25c. Zato pričakujemo velike udeležbe. Poletje in z njim sezona piknikov je za nami. Večeri so hladni in sedaj smo že zopet tam, kjer ni muh, kakor pravijo. Treba se bo zopet sukati okrog peči in iskati do-brodejne toplote. Res,: kako hitro mine poletje in z njim vse prijetnosti. Bila pa je letos tudi pri nas huda suša, ki je zelo! prizadela na pridelkih in je vsled suše zastalo tudi veliko del. , Zakonsko zvestobo sta si obljubila Stanley Saberl in Mary Urbančič. Dne 26. sept. sta stopila pred oltar v cerkvi sv. Patrika v Canonsburgu, Pa. Tovariši in tovarišice so bili nevestin brat, Johnny Urbančič in Miss Mary Ko-klič; Joseph Koklič in Frances Mejšek ter Tony Strniša in Karolina Vorbančič. Novo-poročencema želimo obi-o sreče v novem stanu. — Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem tega lista. Mary Koklic -o- KAKO SMO SE IMELI MED ROJAKI V JOHNSTOWNU Girard, O. Zadnjo soboto se je ustavil v naši naselbini naš slovenski zavedni pijonir Mr. A. Grdina, ki je bil na poti proti Johns-townu, Pa. Pa sem se tudi jaz pridružil temu potovanju in tako sva lepo skupaj od-drdrala meji , pennsylvanjskli-mi griči in skozi doline proti Johnstownu, Pa. Toplo jesensko sonce je metalo svoje božajoče žarke na prelepo jesensko prirodo. V prijaznem jogovoru sva ob večernem za-onu privozila na prijazni gri-•ek slovenske župnije, nad ka-ero kraljuje naša priprošnji-'ČATUH*i: '»VMSirjSž1 Ob srečanju človeškega bitja v tem nenavadnem in divjem kraju, se je Tommy nenadno ves predrugačil. Zlasti ko je videl, da se z žensko lahko pogovarja v njegovem domačem jeziku. Naenkrat mu džungla ni bila več tako pusta kot poprej in cela počitka si je ■■ n.želel, z?to se je vgedel poleg neznanke. Neznanka pa ni bila nihče drugi kot Arbela, ki je omenila presenečenemu Tommyju, da ni si<;er tako lep kot dr. Jones, vendar pa bolj zgovoren. Začudeno jo je pogledal, kako ona pozna dr. Jonesa, zato jo je vprašal: "Mar ti dr Jonesa poznaš? Kje pa je sedaj?" je vpil proti nekoliko osupli A^eli. "Ne vem," je povzela Arbela, "če se je dr. Jonesu in Lady Beth posrečilo da so se rešili, ali so jih vjeli južni Ca-naaniti, zato ne vem kje je." — "Poslušaj," je hitel Tommy, "jaz moram na vsak načj^. najti dr. Jonesa, ti mi boš pa pomagala. Skupaj bova hodila, da ne bo tako pusto in dolgočasno." Ker se je Arb»la branila da bi šla ven iz goščave, jo je Tommy s silo vlekel. Njemu se je namreč zdela pot po odprtem svetu vse bolj praktična, kot po zaraščeni džungli, zato je Arbelo s silo vlekel za seboj. Niti najmanj pa ni slutil. da stika po teh krajih Garettova tolpa s petdeset možmi. Četrtek, 1. oktobra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3' NEKATERE ČASTNE IZJEME Mnogi bisnesmeni — industrijalci, trgovci in bankirji — se razkričujejo v tem času, da, kar je predsednik Roosevelt storil tekom teh zadnjih treh let, je na škodo vsakega biznismena. In oni izmed njih, ki so delodajalci na veliko, skušajo begati svoj'q delavce, češ, bomo primorani zapreti svoje delavnice. Vse to vpitje je seveda bedastoča, in najbolj inteligentni izmed njih samih to dobro vedo. Kar hočdjo, je to, da nočejo biti omejeni v izkoriščevanju mase. Zato so proti Rooseveltu. Udarjeni so pa s slepoto, kajti ne premišljujejo, da neomejeno izkoriščevanje ne le privede nas nazaj v isto zlo, iz katerega se sedaj izkopavamo pod vodstvom Roosevelta, marveč da bo to zlo še mnogo hujše. Hvalabogu, imamo tudi častne izjeme med zastopniki velebizni-sa. Pa ni ob tej priliki odveč, da tu ponavljamo na kratko, kar so nedavno izjavili nekateri mero-dajni zastopniki financ, industrije in trgovine. Navajamo zlasti sledeče, ker so njih nedavni radio-govori vzbudili veliko pozornost. Prvi govornik je bil član u-pravnega sveta Security National Banke v Kansas City, Mr. Breidenthal. Ta banka se nahaja v sami državi, katere governor je republikanski predsedniški kandidat, in je zato dvojno zanimivo, kar pove bankir iz te same države Kot Kansašan, izjavil je Mr. Breidenthal, on more oceniti prav posebej, kar je storil predsednik Roosevelt. Kajti ravno v svoji državi on vidi, kako je Predsednik s trdno roko odpravil gospodarske probleme, ki so motili in mučili poljedelske pokrajine od vojne naprej. Za dolgo let so farmarji trpeli od raz-tlejajočih posledic podnormalnih poljedelskih cen, ob katerih farmar ni mogel uspevati. Vsled velikanskega prizadevanja strani Roosevelta za oživljenje poljedelstva, smo danes — trdi Mr. Berindenthal — mnogo bližji gospodarski in finančni odrešitvi. Ključ do sedanjega gospodarskega zboljšanja — po mnenju Mr. Breidenthala — so morda one modre bančne postave, vza-konjene pod Rooseveltovo administracijo, da se popravijo zlorabe preteklosti in da se ustvari varnost vlagateljev potom zavarovanja njihovih bančnih vlog. Drugi govornik, Mr. Regnery, predsednik tovarniške tvrdke Western Shade Cloth Co. v Chi-cagu, je izjavil, da najboljša pohvala Rooseveltove uprave je naglašanje očividnega dejstva, da povprečni industrijalec ni danes preobremenjen s skrbmi, kakor je bil 1. 1932. Narobe, isti se danes —čudi, kako naj premaga vedno rastočo količino naroČil, kako naj razširi svoje podjetje in kaj naj stori, da vzadosti rastočemu povpraševanju po blagu v bodočih mesecih in letih. Ali more biznismen si želeti kaj več? vprašuje Mr. Regnery. Prihodnja zima — on trdi — nas privede bližje stari prosperiteti, kot smo jo kedaj imeli od 1929 naprej. Tretji govornik je bil Edward A. Filene iz Bostona, član upravnega sveta tamošnje velike tovarne. Mr. Filene pravi, da se bo morda komu čudno zdelo, kako more on kot "hard-boiled businessman" zagovarjati Rooseveltovo politiko. Na to Mr. Filene odgovarja: "Ravno zato, ker sem "hard-boiled businessman". Nekateri zastopniki biznisa nepremišljeno nazivajo New Deal revolucijonarnim. Ako pa se kdo spominja, kakšno je bilo stanje dežele v marcu 1933, mora priznati, da je New Deal rešil deželo od revolucije. Mnogi pravijo, da je New Deal pustolovno eksperimentiranje. Najbolj pustolovni eksperiment pa, ki bi se mogel danes napraviti, bi bil ta, da se Roosevelt odpusti od službe. Ni-kak pameten biznismen — pravi Mr. Filene — ne bo vendarle odslovil upravika, pod katerim so se posli povzpeli od bankrota do uspeha, in dal službo kakemu neznancu, ki obeta, da bo znižal skupni znesek stroškov, ne da bi znižal nikakega poedinega stroška. K tem jasnim izjavam mero-dajnih poslovnih ljudi, ki vedo, kaj govorijo, naj dodamo še neki razgovor, ki se je pred kratkim vršil v New Yorku. Neki precej znani biznismen je govoril jako porogljivo proti Rooseveltu in vzkliknil, da, ako bo Roosevelt izvoljen, ne bo potrosil niti centa za razvoj svojega podjetja, dočim bo investiral pol miljona dolarjev, ako bodo zmagali Republikanci. Nekdo, ki je bil zraven, ga je PREDSEDNIKOVA DRUŽINA iZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) Hči Mr. in Mrs. Roosevelt, Mrs. John Boettiger, z dvema otrokoma, predsednikovima vnukoma, stie na levi in Buzzie na desni, ko so si nedavno ogle dali neko konjsko razstavo. Si- KORISTNA NAPRAVA Neki angleški zdravnik za zobe je uvedel v svoji ordinaciji svetlobne signale za paciente. Pacient, ki sedi na ordinacij-skem stolu, lahko zdravnika s signalom opozori na svoje občutke. Rdeči signal pomeni "Stoj!" Bolnik se ga posluži, kadar začuti bolečine. Rumeni signal pomeni "Pozor!", zeleni pa "Ne boli". Zobni zdravnik je to pripravo najprej instaliral zato, da bi nervozne paciente pomiril in odvrnil od svojega dela, sčasoma pa se je izkazalo, da je naprava zelo koristna tudi za zobnega zdravnika. Bolniki namreč postajajo z uporabo svetlobnih signalov mnogo bolj potrpežljivi. -o- NOVI SOVRAŽNIKI DRŽAVE Po odredbi državnega namest- vprašal, kak je bil biznis v nje->nika v Leipzigu so vsi tisti nem- govem podjetju pred štirimi le-,ti, in dotični gospod je odgovoril, da je bil slab in komaj zadosti posla, da se ni podjetje zaprlo. Na to ga je drugi vprašal, kdaj je vendar zaslužil onega pol milijona, ki ga ima v rezervi. Dotičnik je v precejšnji zadregi priznal, da je nakopičil ta dobiček tekom zadnjih treh let. Taki pač so. Navaljajo na Roosevelta najhujše kritike in pri tem pozabljajo, da je bil on, ki je dal novo vzpodbujo njihovi industriji. Pred štirimi leti so v strahu trepetali; sedaj, ko so na boljšem, jim raste greben in kljujejo roko, ki jih pita. Lakomnost je slab svetovalec. Široka masa Amerikancev, ki zna misliti, se ne bo dala zavajati od tega vpitja in volilnega dne potrdi s svojimi glasovi, da največja sreča v največji nesreči, ki je zadela Ameriko, je bila ta, da smo v kritičnem času dobili voditelja takega kalibra, kot je predsednik Franklin D. Roosevelt. STANOVANJA POD ZEMLJO V številnih londonskih listih večkrat bereš lahko oglas naslednje vsebine: "Pred bombami in strupenimi plini varna stanovanja in vile pod zemljo v poljubni velikosti in z vsem komfortom na razpolago že od 2000 funtov naprej. Ponudbe na arhitekta Alana Daly-ja, Elstree". Arhitekt Alan Daly se je spe-, cializiral, kakor je izjavil časnikarjem, kot prvi gradbenik na svetu samo za varne hiše pod Zemljo. Meni, da bodo ljudje v bodočnosti kakor krti živeli pod površino zemlje, pri čemer pa jim ne bo treba odpovedali se niti soncu, niti svežemu zraku, kakor kažejo njegovi načrti. 2e Ne bliža dovršit vi prva podzemeljska gosposka vila, ki bo var-na pred bombami in plini. Neki ^iigleški milijonar si jo je dal v Herfordshireu zgraditi za 30.000 funt O v in Daly rad pokaže načrte tega poslopja, ki spada nedvomno med najbolj nenavadne ški državljani, ki imajo radijske aparate in poslušajo z njimi tuje postaje, sovražniki države. Zarote proti državi je kriv vsak državljan, ki povabi svoje prijatelje k sebi, da poslušajo take oddaje. — Kakor nalašč pa objavljajo nemški listi h kratu statistiko, po kateri je 40% nem- PCŽAR IZBRUHNIL NA TRGU Rim, Italija. — Na trgu sv. Petra, samo 200 čevljev daleč od katedrale sv. Petra, je nastal preteklo nedeljo nenavaden požar. Nenadoma je namreč kar iz tal pričelo g> ških oddaj namenjenih tujim po- :(reti in pojav je privabil veli-slušalcem, zlasti nemškim manj- -ko množico mimoidočih.Vzrok šinam v inozemstvu. -o- ci — namreč 2,190.000. Južna Amerika šteje 1,088.000 radijskih naročnikov, Afrika pa le 210.000. Ce računamo, da ob enem sprejemniku posluša povsod vsaj pet ljudi, potem lahko zapišemo, da posluša radio na svetu kakih 350,000.000 ljudi. -o-- KATOLIŠKI RADIO V BELGIJI Belgjska katoliška zveza ra-djskih poslušalcev ima okrog 800.000 članov, ki odločajo o programu raznih postaj. Krogi te organizacije so zelo aktivni in ne zamude nobene prilike, ki bi lahko služila pospeševanju katoliške radiofonije. Tako je ta zveza razpisala zdaj nagrado za najbolj katoliško zvočno igro v znesku 5000 belgijskih frankov. To je za 20 minutno delo kaj lepa nagrada. cevi in plin je pričel uhajati. Užgati ga je moral kak kadilec, ko je vrgel proti njemu gorečo vžigalico. -o- LATINŠČINA SPET MEDNARODNI JEZIK V italijanskem prosvetnem ministrstvu se zadnje čase bavi-jo z načrtom, po katerem naj bi latinščina spet dobila svoj stari pomen kot mednarodni jezik. V ta namen namerava italijasko prosvetno ministrstvo vpeljati posebne radijske oddaje na vseh italijanskih postajah v latinščini. To bo menda prvič, da se bo latinščina slišala razen pri oddajah službe božje. --o- KOLIKO JE POSLUŠALCEV RADIA NA SVETU? Po amerikanskih statističnih podatkih je na svetu 56,221.000 sprejemnikov v obratu. Od teh jih skoraj pol odpade na Ameriko in sicer povečini na ozemlje Združenih držav, katere izkazujejo 25,632.000 aparatov. Evropa jih ima nekaj manj, to je 22,898.000. Azija je kljub svoji velikosti, v radiofonskem oziru kaj beraška — vsa ne šteje več kakor 2,563.000. Ogromno večino teh aparatov pa imajo Japon- zgradbe na svetu. Bogati naročnik, čigar ime je za sedaj še tajno, se ni ustrašil nobenih stroškov, da bi mu nobena moderna vojna ne mogla do živega. Njegov krtov grad, ki je zakopan globoko v zemljo in ima 4 pedi debele stene iz železo-betona, ima nič manj nego 20 prostorov, med temi 4 stanovanjske sobe, 4 kopalnice, osem ali devet spalnic in bivališč za slu-žinčad. Obseva jih umetno sonce in umetna dnevna svetloba skozi prava okna. Celo lepemu razgledu se stanovalcem takšnih vil po Dalyje-vih načrtih ni treba odpovedati. Imajo umeten in naraven razgled. Naravni razgled posreduje velik periskop, ki ga zakriva umeten vodomet. Razen tega se "razprostira" pred podzemeljskimi okni umetna pokrajina, ki jo kopirana po naravnih in ki se da s pritiskom na gumb za lučno napeljavo spremeniti v skladu z letnim časom, tako da imajo sta- novalci vedno občutek, da so na površju. Ta izum arhitekta Da-lyja je videti zelo fantastičen, vendar si izumitelj baš od njega obeta posebnih uspehov in trdi, da se mu je podzemeljska pomladna pokrajina še posebno dobro posrečila. Na površju nad hišo se razprostira vrt z drevesi, tratami in tenišči. V hišo dospeš iz vrta skozi dva kratka predora. V o-stalem je tu še krasen podzemeljski zimski vrt in športna dvorana. Navzgor je vsa zgradba zaščitena z izolirno plastjo proti vsem vplivom vremena. Daly pripoveduje, da ima že sedaj celo vrsto naročil za takšne zgradbe, tem bolj ker se dado hiše manjšega obsega po njegovih načrtih zgraditi že za okroglo tisoč dol. Pri tem so ta stanovanja, ki so zaščitena z najmodernejšimi pripomočki zoper vlago, prav tako zdrava in udobna kakor navadna stanovanja. Daly je prepričan, da bodo ljudje v kratkem dajali takšnim zgradbam celo prednost pred navadnimi zgradbami. pa se je kmalu ugotovil: Ko so delavci popravljali tlak, so pri tem poškodovali plinske NAJMOČNEJŠA CA OKLOPNI- V tržaški ladjedelnici gradijo oklopno križarko "Littorio", ki bo po dovršitvi v juniju prihodnjega leta najmočnejša bojna ladja na svetu. Ta oklopnica bo presegala križarko "Rodney" za 1100 ton in bo tudi vozila z večjo brzino. Njeno velikost naj pojasnijo naslednje številke: 35 tisoč ton, deevt topov po 38 cm, dvanajst topov po 15.2 cm ter 30 milj brzine na uro. Angleži imajo sicer križarko "Hood", ki ima 42.100 ton, toda ta ladja je danes stara 18 let in ne pride več resno v poštev za resne akcije na morju. Naznanilo in zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je dne 9. avgusta t. 1. po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog in oče, Joseph Richter Pokojni je bil rojen v Novi Štifti pri Gornjem Gradu na Štajerskem, podomače Slapnikov, leta 1871, 9. marca, torej je bil star 65 let. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so ga obiskovali v njegovi dolgi bolezni in ga tolažili. In vsem, kateri so nam skazali katero si bodi dobroto in pomoč, in za tako obilno tolažbo v tej bridki uri preizkušnje. Zahvalimo se tudi veleč. g. F. Farrlyu za tako obilne obiske in podeljene mu sv. zakramente in tako lepo opravljena obrede in ganljiv govor v cerkvi. Pokopan je bil dne 12. avg. iz Sacred Heart cerkve na Krain pokopališče. Prav lepo se zahvalimo vsem darovalcem krasnih vencev m Šopkov cvetlic, katere ste položili v zadnje slovo, ravno tako za darovane sv. maše. Pokojni je spadal k sledečim podpornim društvom: h dr. I.D.P. št. 32, KSKJ.; dr. B.S. štev. 162, JSKJ., "n K.S.F.C.C. Vsa 3 omenjena društva so mu položila krasne vence in se udeležila korporativno pogreba. Zahvalimo se tudi sosednim drušlvc.n za krasne vence in udeležbo pogreba. Pevcem za tako ganljive žalostinke, katere ste mu zapeli v zadnja slovo. Zahvalimo se vsem oddaljenim prijateljem, ki ste prišli tako daleč se poslovit od nepozabnega. Zahvalimo se vsem, kateri ste nam dali avtomobile na razpolago za sprevod. Posebna hvala v6em našim dobrim sosedom in vsem prijateljem, ki ste nam toliko pomagali v bolezni in ob smrti. Dragi nam dobrotniki, ker Vas je tako številno, se ne moremo Vam osebno zahvaliti; naj Vam Boje povrne; mi Vam bomo pa skušali povrniti ob vsaki priložnosti; Vas ne bemo pozabili do svoje smrti. . ... Ti pa, ljubljeni soprog in dragi oče, počivaj mirno v jamici tihi, ker si nas tako nrerano zapustil. Naj Ti bode lahka Tvoja nova ameriška gruda! Ostajamo žalujoči: JOSEPHINE RICHTER, soproga; JOSEPH, FRANK, JOHAN, PETER, WILLIAM in ALBERT, sir.ovi; ANTON RICHTER, brat v stali domovini in obilo sorodnikov. Kiuunclav, Wash., dne 23. septembra 1°.J6. Youngstownu, Ohio-, se je biic treba pripraviti tudi za i: pobožnost. Na tem kongresu je zopet ves katoliški narod v naši škofiji pokazal svoje vero in moč kot trdni brani-telj matere sv. katoliške - cerkve. Pri polnočni sv. mrši je bilo navzočega naroda prekc 100.000 po številu in nad 30.000 sveč je gorelo v po-vzdigo tega slavlja ter s pobožnimi srci vred prosilo Boga, da usliši naše prošnje, v teh viharnih časih ki so med nami na zemlji. Veličasten jc bil prizor nad tako lepim slavljem. — Danes mora ves katoliški narod izreči svojo odločilno besedo pred sovražniki, ko nas Bog preizkuša in nam pošilja razne šibe, da bi nas bolj utrdil v ljubezni do sebe in do njegovih zapovedi. Bog zahteva cd nas, da smo na braniku katoliške trdnjave in da jo z vso gorečnost io branimo kot resnični vojaki Kristusovi. Zato je treba, da katoliški narod izreče resno besedo: Vsi v. boj za naše verske principe — in pa, — čuvajmo našo mladino, da bo ostala v naših bojnih vrstah in izpolnjevala božje zapovedi. Zato podpirajmo katoliške farne šole, v katerih se naša mladina uči krščanskega nauka in da, ko doraste, ne postane nevredna voditi posvetne in cerkvene zadeve. Zato ne smemo nikdar pozabiti naših zvestih božjih služabnic čč. sester, ki so po božji volji vzgojiteljice in voditeljice naše mladine. Bodimo jim ob strani ob vsakem času, ko nas potrebujejo. Ob zaključku tega evharistič-nega kongresa, ki se je zaključil z veličastno procesijo, je bila slavnost naravnost veličastna. Tega zaključnega dneva se je u-deležil tudi Mr. Anton Grdina s svojo soprogo in je pripeljal tudi |čč. sestre od fare sv. Kristine. Dan poprej je bil gost naše hiše i Rev. Baznik in Mr. Kenick. Ta večer se je pa s sestrami in gospo ustavil Mr. Joe Grdina. — Mr. Grdina, v naši hiši smo bili posebno veseli, da smo imeli priložnost pozdraviti pod svojo streho čč. sestre. Samo škoda, da je čas tako httra. potekal in da smo se morali tako hitro posloviti. Zato kličem, prav iskrena j hvala čč. sestram in Mr. Grdini za tako prijazen obisk. Mr. Grdina, le še jih pripeljite v naš prijazni Girard. Tako sem napisal zadnje dogodke, ki so se tako slovesno vršili. Končno vam še omenim, da ne pozabite priti vsi na veliko slavnost dr. Ljubljana št. 58, SDZ., ki slavi drugo obletnico svojega obstanka z bogatim koncertom, med katerim pojeta Anton Šubelj, operni in koncertni baritonski pevec ter Charles Guardija, tenor, oba iz New Yor-ka. Koncert se bo vršil v Ukrajinski dvorani na 525 Rayen ave., Youngstown, O. v soboto 24. oktobra. Naš odlični pevec mi .je poslal tako bogat program, da bo vsak, kdor bo zamudil ta koncert, se prav gotovo vse življenje kesal. Zato vsi na svidenje. Vse vas vabi predsednik društva . John Dolcic ! o PSU, KI JE LOVIL SVOJ REP , Neki pes, ki je lovil svoj last-; "i rep, se je končno naveličal in ,ie legel da bi se odpočil. V no-|Vem položaju je rep z lahkoto dosegel z zobmi. Odločno ga je J zagrabil, a ga je takoj izpustil, .cvileč od bolečine. "Prav za prav ,daje lov več užitka nego posest," je dejal. Naznanilo in zahvala Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem tužno vest, da je za vedno preminul naš ljubljeni sin in brat, Stanley Savinshek Pregovor pravi, da brez volje Najvišjega se ničesar ne zgodi. Zato nas ta rek tolaži vsled prežalostne smrti našega dragega sina in brata Slavkota, ki se je ponesrečil pri vožnji s tovornim avtom, da se je najprvo ubil in potem še ožgal. Nikdo ne more urneti naše žalosti ob sporočilu te prežalostne novice. Nesreča se je piipetila v zgodnji jutranji uri. dne 17. septembra 1936, blizu mesta Chicago, 111. V njegovi družbi je bil tudi Fred Seider, ki ga ie zadela ravno ista usoda. Oba sta bila v službi pri Chair City Motor Express Co. Pokojni Slavko je bil rojen 2. aprila 1917 v Sheboyganu ter je pohajal v tukajšnjo slovensko šolo sv. Cirila in Metoda. Spadal je k dr. Bratje Zaveze, štev. 4, J. P. Z. Sloga od meseca decembra 1935. Na prizadevanje takratnega tajnika omenjenega društva, Mr. F. Naerodeta, je naš Slavko postal član, zato se Mr Nagodetu najlepše zahvalimo za trud v tem oziru. Prerano v.-nrli zapušča žalujoče starše, eno sestro in 3 brate. V hvaležnost nas veže dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili vence ob krs| našega nepozabnega Slavkota Naša zahvala naj velja sledečim: William Wood, John Rumpel William Russell, Robert Bosshardt, Walter Ahrens, Melvin Schumann, Ambrose Rickmeier, Joseoh Krizay, Frank Delonre El-drid Becker, Frank Gluck, John Gluck, Emil Cerpigh, Arthur Ro-SEburg, Reinhold Schuette, Elmer Lentz, Louis Katusich Stephen Fischer, Mr. in Mrs. Charles Bell, Suscha Co.. The Sheboygan Co. Movers Warehousemen and Trucker Assn., Mr. in Mrs. F. Suscha, Miss Marie Brotz. Bersch's Delivery Service in društvo' Bratje Zaveze št. 4, J. P. Z. Sloga. Izraz naše najlepše zahvale naj prejmejo darovalci za sv. mase: Mrs. A. Gruenke, Johanna Gruenke', Mr. in Mrs. J. Savinshek Jr.. Mr. in Mrs. F. Savinshek, Mr. in Mrs. J. Grandlic, Mr. m Mrs. G. Gerhertz, Albert Zaletel, Mr. in Mrs. ]. Cerpich! Mr. m Mrs. J. Kovacic, Joseph Kriray, Mr. in Mrs. Edward Schultz, Emil Cerpich. Mr. F. Koroschetz, Mr. in Mrs. T. Savinshsk Sr. Našo nailepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so prišli pokojnika kropit, so pri njem čuli, in ga spremili na pokopališče / Zeleno dolino k večnemu počitku. Zahvalo izrekamo vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za prevoz soremljevalcev na pokepališče brezplačno na razpolago. Najlepšo zahvalo naj prejmejo Rev. R. Potočnik za darovano pogrebno sv. mašo, za lepe cerkvene obrede ter tolažiljie besed-. Hvala pogrebnemu zavodu Gerend za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo. Posebna hvala krstnim botrom, Mr. in Mrs. F. Suscha, za ves trud. ki ste ga imeli ob tej priliki za nas. Hvalo iskreno nositeljem krste pokojnega. Bili so društveni sobratie in sicer: L. Plesetz, F. Gruden Jr., F. Anzich, A. Pris-lsrd. T. Kroetcn, F. Pecnik. Končno hvala vsem za vse, kar ste nam dobrepa storili ob čavu naivečje žalosti v družini. Hvala tudi t.stiro, katerih ime je morebiti nomotoma v zahvali izostalo. Eragi in ljubljeni sin in brat. Tcžk^ je nam misel, da T; ii več med nami; oovsod Te poerešamo. V molitvi se Te hočemo noposto spominjati ter Ti kličemo: Mirno počivaj v hladni ze.n-lji do srečania nad zvezdami. Naj Ti večna luč sveti. Žalu;oči cctali: JOHN in MARY SAVINSHEK, starši; MRS ED SCHULTZ, sestra; JOHN, FRANK in HENRY, bratje. Sheboygan, Wis., 25. sept. 1936. Stran '4 'AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, I. oktobra 1936 '»■U'H-U'tl'X'U'llMfX'M'WUMl'H'M'Wll^ 4 f USODNA ZENA Ivan Slivnik. >niiiniijiimiiuiimiiniimimmnmmnmim PISANO POLJE J. M. Trunk Čeg, av je komunizem? "Ah, Viktor, saj sem se vendar le zaradi tebe peljala, da bi ostala v tvoji družbi. Z vsako uro skoparim, ki jo morem prebiti s teboj. Dolgo boš čakal, preden te zopet pustim v to grdo tovarno. Viktor je moral trpeti njeno dobrika-nje, če ni hotel biti naravnost sirov. Romana je pogledala v stran, ko se je Beatrika tako nežno prižela k Viktorju. Srce se ji je krčilo v nemi muki. Bala se je, da ne bi videla, kako se vgrezne njegov pogled ljubeče v Beatričine oči. Ke-vica pač ni slutila, kako silno so se bila iz-premenila Viktorjeva čuvstva do Beatri-ke; da je to vedela, se ne bi čutila tako nesrečne ! Beatrika je začela nestrpno siliti domov. Janko se je obrnil k Romani. "Ali se boš peljala z nami, Romana?" Zmajala je z glavo. Mislila je sicer že sama, da bi se pridružila, ali vendar je čutila, da je bolje ostati. Saj je imela itak še nekaj dela. "Ne, Janko," je dejala, "delo še imam. Morda pridem nocoj pozneje nego po navadi." "Gotovo smo vas zadržali od važnih opravkov, gospodična," je rekel Viktor. "To se brž dohiti. Moja navada je le, da ne odložim nikoli nobenega dela na drugi dan," je odgovorila mirno in prijazno, da-si jo je bolelo srce. Beatrika je priganjala. Gostje so se poslovili. Beatričino slovo od Romane je bilo malone odurno. Ni se mogla krotiti; misel, da ji utegne Romana kaziti namere z Viktorjem, in jeza, ker je on napovedal, da se kmalu spet oglasi, ji nista dali miru. 14. POGLAVJE. Ko je dospela Beatrika v Viktorjevi in' bratovi družbi domov, je takoj poiskala mater. Vsa jezna ji je poročala o "skvarjenem popoldnevu" in dala duška svojemu gnevu nad Romano. "Verjemi ali ne verjemi, mati, Romana mi izkuša prečrtati račune. In Viktor je mrzel kakor led. Ko bi le vedela, kaj se skriva za tem! Ona ga očividno lovi ter se skuša napraviti zanimivo s tem, da se oprijemlje njegovih strokovnih interesov." Toda gospa Sibila je zmajala z glavo. "To se ji ne posreči, Beatrika. On ne bo občeval ž njo nikoli drugače nego poslovno. Saj ga poznam. Viktor ljubi lahkožive, pikantne ženske in se zanima le zanje. Tak živ računski stroj ni po njegovem okusu. RaČunar pa v tem slučaju ne more biti. On se ne bo ženil zaradi denarja — bilo bi nezmiselno spričo njegovega bogastva. Res pa je, da mu ni treba zapravljati časa z Romano. Morava ga za-motiti, da s ne bo utegnil voziti k nji. Ako hoče res poslovno govoriti ž njo o svojem izumu, potem lehko govorita tu — če le mogoče, v najini prisotnosti. Zakaj da je napram tebi tako izpremenjen, bi tudi jaz rada vedela, da se moreva vsaj ravnati po tem. Saj sem videla vendar na lastne oči, da je bil blazno zaljubljen vate. Odkod se jemljejo zdaj na mah ta umer- jena očetovska čuvstva? Prav imaš, za tem mora tičati nekaj posebnega. Romana pač ne — ali ne slutiš ničesar druge-ga?" Beatrika je skomignila z rameni. "Saj sem ti že povedala, da se je začel njegov hlad v trenutku, ko sem mu prinesla tisto pismo z žensko pisavo. Od tistih dob je ves drugačen. In tako nekam čudno je prebledel takrat — tako strmo je gledal na list, ko ga je držal v roki —" "Hm, da bi človek vsaj slutil, odkod je bilo pismo. Vsekako, ljubo dete, bi ti priporočila, da ne stavi vsega na eno karto. Moji upi do Viktorja so se do malega zrušili. Čez nekaj dni bo naša veselica. Prvotno je bila zamišljena Viktorju v čast, in nadejala sem se, da bom mogla takrat že oznaniti vajino zaroko. A zdaj se mi zdi takšen razpletek dokaj neverjeten. Slutnje me varajo redkokdaj. Svetovala bi ti, da se pobrineš na veselici spet nekoliko bolj za bankirja Žitka." Beatrika se je namrdnila. "Ko bi vsaj ne bil tako neznosno debel! Prenavaden s6 mi zdi." "Toda bogat je za tri druge, in neodvisen." "Pravijo, da je tudi zelo varčen mož." "Takšni so malone vsi; treba jih je le prav prijeti v roke. Največji varčnež postane zapravljivec, ako gre za to, da se izpolni želja ljubi soprogi. In Žitko te ljubi. Ko si bila te čase tako hladna proti njemu, se mi je zdel ves obupan. To ga je le še bolj razdražilo. Treba ti je danes hoteti, pa ga imaš." Beatrika je spet zavzdihnila. "Viktor mi ugaja mnogo bolj. Elegantnejši je in finejši; nerada bi se ga odrekla kar tako — za čast, da se smem imenovati gospa Žitkova." Gospa Sibila je skomignila z rameni. "Viktor je res fina prikazen. A ni ti ga treba biti žal; ob tako zanimivem možu obledi najlepša žena in ne pride dovolj do veljave. V Žitku boš imela vsaj učinkovito ozadje." Beatrika je uvidela vse to, ali vendar je bila kaj nezadovoljna. "Pamet je prva, mama: to se ve, da Zitka ne bom odbijala, Viktorja pa kljub temu ne opustim povsem. Morda se mi vendar posreči obnoviti čuvstvo, ki je že poganjalo v njegovem srcu. To hočem in moram doseči. Morda poizkusim sedaj z ljubosumnostjo. Na veselici bom na vso moč koketirala z Žitkom. Tako ubijem dve muhi na mah." Gospa Sibila je odobrila ta bojni načrt. Nato je začela Beatrika tožiti Janka, kako jo je oviral, da se ni mogla pridružiti Romani in Viktorju na obhodu po tovarni. "Sploh je postal neznosen paglavec; jezi me, kjer me le more. Njegov najnovejši trik je ta, da se dela naravnost zaljubljenega v Romano. Ali še nisi opazila? Streže ji in dobrika se ji, kakor ve in zna. Tega prej ni bilo." Gospa Sibila se je zasmejala. — "Morda ji hoče izvabiti višjo razpo-ložnino. A dvomim, da bi imel kaj uspe- i ha s tem." (Dalje) Rusija in Nemčija sta si v laseh. Menda so "Rusi" Japoncem pobrali darove, ki so jih ti dobili pri olimpijskih igrah, in dr. Goebels bruha ogenj na boljšeje, ti pa bruhajo nazaj o "kašperlteatru v Nuerenbergu." V ozadju je še vse več. Dr. Goebels pravi, da je ves komunizem delo Judov. Ne vem, kako utegne biti, resnica pa je, da imajo Judje pri tem glavno vlogo, ker so raztreseni po vsem svetu, in vsaj Rusijo isti-nito vladajo, srp in kladivo, kmet in delavec, sta humbug. Tudi tu v Ameriki sem videl vest, da je komunizem "judovski," pa je bila pri tem opomba, da je kotmunizem-un-menschlich — nečloveški.. Španski komunisti ne bodo Judje, ampak — nečloveški so. * Se nekaj Iz ozadja komunistov Svet je zastrmel, ko so se komunisti "spreobrnili" in bili vsi za — volitve, za parlament in vlado. Tako v Španiji in Franciji. V Španiji je uspelo, v Franciji bo. Potem so prišli "sedeči Išftrajki" in mnogi so jih hvalili. Pa je bil pri obeh le trik prebrisanih Mo-skovčanov. Še en trik je. Vidim vest: "Mirovne demonstracije v New Yorku. New York. — Več tisoč članov delavskih unij, liberalnih in radikalnih, se je udeležilo mirovnih demonstracij in pohoda. ki ga ' je organizirala jAmeriška liga proti vojni in ifašizmu." Proti vojni je vsak, 'in fašizem je dvorezen meč in J nima dosti pristašev, .tora j vse bo za tako — ligo, in Mo- skva se reži, ko trik »je. delu- Ravno čitam: "Paris, Sept. 15 — Strikes spread deeper through the Franch textile industry, accompanied by scattered disorders) today on the heels of employers refusals to accept the government arbitration." Sicer bi bili podjetniki krivi, ampak treba bi bilo vedeti tudi, kakšne so zahteve, glavno pa bo, da se delajo težkoče tudi hudo socialistični vladi, in se širi proti vladi nezadovoljnost, kjer bodo potem — komunisti želi. Vse je preračunjeno. -o- V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!" RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE Trojčki V Priboju v Bosni je žena malega kmetiča Julka Šijak porodila trojčke. Zanimivo je' pri tem to, da se je prvi rodil sinček in šele develt dni pozneje sta se rodili še dve hčerki. Bombe v hiši Krojaški mojster Vladislav Madjar v Valpovu v Sloveniji je hotel spraviti . pod streho nov f>ridelek pšenice. Ko pa je v tem namenu hotel odstraniti tam se nahajajoči stari papir, je videl, da je v papirju nekaj zavito. Na svetlem je dognal, da so to stare bombe, še iz vojnega časa, ker so zavite v časopisni papir še iz leta 1915. Lastnik niti ni vedel, v kaki nevarnosti je bil on in njegova hiša toliko let. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očak OR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. 1ATVF odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile j cene: j • Dinarji: | Za $ 2.55............ 100 Din Za $ 5.00............ 200 Din Za $ 7.20............ 300 Din Za $ 9.55............ 400 Din Za $11.70............ 500 Din Za $23.00............1000 Din Lire: Za $ 4.65................ 50 lir Za $ 9.00................100 lir Za $43.00................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite....$ 5.75 Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 pošljite___$16.00 Za $25.00 pošljite....$26.10 Za $40.00 pošljite....$41.25 Za $50.00 pošljite....$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEPJCH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cerraak Road, CHICAGO, ILL. Nova maša Dne 23. augusta je v Skri-ljah na Goriškem bral novo imašo g. Franc Valič, brat dr. Viktorja Valiča, banovinskega zdravnika v Preddvoru pri Kranju na Gorenjskem. Nesreča s patrono Sejdemletnfe Avgust Košto-maj, posestnikov sinček s Te-harja pri Celju, je na vešelič-nem prostoru na Teharju našel več majhnih patron. Ko je tolkel po njih, je ena, ki je bila slučajno polna, eksplodirala in svinlčenka je zadela fantka v nogo ter ga nevarno ranila. Ogenj V Jesterniku je požar upepe-lil domačijo posestnika Matija Krivca ter mu povzročil nad 15 tisoč dinarjev škode. -o- Nesreča Huda nesreča je zadela 32 letno posestnikovo ženo Marijo Galičevo iz Podutika. Ko so iz gozda vozili drva, se je splašil konj in nesrečna žena je padla pod voz. Dobila je hude notranje poškodbe in so jo morali pripeljati v ljubljansko bolnico. _ Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W MROČILA ZA STENSKI KOLEDAR SPREJEMAMO TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec < 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS DO 1. NOVEMBRA 1936. Razveselite zopet Vaše drage domaČe v starem kraju s stenskim koledarjem "Amer. Slovenca" za leto 1937. Znano je, da so v starem kraju zelo veseli stenskih koledarjev "Am. Slovenca" vsako leto. Tam v taki obliki stenskih koledarjev ne izdajajo, zato ga imajo še toliko rajši. Vsako leto ameriški Slovenci naroče veliko število naših koledarjev svojcem v stari kraj in vsako leto se jim oni iz stare domovine zahvaljujejo zanj. Napravite jim to veselje zopet letos! Da bo mogoče ustreči vsem, ki bi koledar v stari kraj radi naročili, istega oglasimo že v naprej in jih bomo tiskali v ta namen le toliko več, kolikor bomo v ta namen sprejeli naročil. Naročila sprejemamo samo DO 1. NOVEMBRA 1936 in se na poznejša naročila ne bomo mogli ozirati. Zato kdor hoče, da s svojim naročilom ne bo prepozen, naj stenski koledar za stari kraj gotovo naroči do 1. novembra. Takoj na to bo šel koledar v tisk in naročil ne bo mogoče sprejemati več. Koledar stane s poštnino vred 20 centov kar lahko pošljete v znamkah ali gotovini na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois STATEMENT OF THE OWNERSHIP. MANAGEMENT. ETC. >**- QUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24. 1912. Of Amerikanski Slovenec published daily exctot Sun.. Mon. and the day p\ftcr holiday, at Chicago, Illinois, for October 1st, 1936, State of Illinois, County of Cook. Before me, a Notary Public in and for the State and county aforsaid, personally appeared Albin Zakrajšek, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the Busines Manager of the Amerikanski Slovenec and that, the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management, etc, of the iforesaid publication for the date shown in the above caption required by flie Act of August 24, 1912 embodied in section 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse this form, to wit: 1. That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher Edinost Publishing Co.. 1849 West 22nd St., Chicago, 111. Editor John Jerich, 1857 W. 21st PL, Chicago, 111. Business Manager Albin Zakrajšek, 4323 Fairview Ave., Downers Grove, Illinois. 2. That the owner is: Edinost Publ. Co., 1849 W. 22nd St.. Chicago, 111. Share holders: Rt. Rev. Mgr. M. Bilban, Gilbert, Minnesota. — Very Rev. M. Šavs, Shakopee, Minnesota. — Rev. J. Cherne, New Jersey Street, Sheboygan, Wisconsin. — Rev. Ciril Zupan, 860 East B. Street, Pueblo, Colo. — Rev. T. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland, O. — Rev. A. L. Bom-bach, 400 Center Street, Barberton, Ohio. — Rev. J, Blažič, Leckrone, Pennsylvania. — Rev. F. Turk, 245 Linden Avenue, San Francisco, California. —• Rev. M. Pirnat, Butte, Montana. — Rev. A. Mlinar, Canada. — Rev. M. J. Go-lob, 450 Pine Street, Bridgeport, Conn. — Rev. J. M. Trunk, Leadville, Colo. — Commissariat of the Holy Cross, Lemont, 111. — Sisters of St. Francis, Le-mont, 111. Dr. sv. Jurija št. 960 Kat. Boršt. Chicago, 111 — Dr. Marije Device št. 33 K. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pennsylvania. — Dr. Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. Jednote, Chicago, Illinois. — Dr. Sv. Družine, št. 11, D. S. D., Pittsburgh, Pennsylvania. — Dr. Sv. Genovefe, št. 108, K. S. K. J., Joliet, 111. — Dr. Sv. Vida, št. 25, KSKJ., Cleveland, O.—Dr. Sv. Ane, št. 123 KSKJ., Bridgeport, O. — Dr. Sv. Srca Marijnega št. 111 KSKJ., Barberton, Ohio. — Dr. Kraljica Majnika, št. 157 KSKJ., Sheboygan, Wis. — Dvor Baraga št. 1317 GOF., Cleveland, O,—Dr. Sv. Ane, št. 127 KSKJ., Waukegan, 111.—Dr. Sv. Cirila in Metoda, št. 144 KSKJ., Shebobygan, Wis.—Dr. Sv. Alojzija, št. 52 K.S. K.J., Indianapolis, Ind.—Dr. Sv. Jožefa, št. 53 KSKJ., No. Chicago, 111.—Dr. Sv. Ane, št. 134 KSKJ., Indianapolis, Ind. — Dr. Sv. Družine, št. 6 DSD., No. Chicago, 111. — Dr. Presv. Imena, No. Chicago, 111. — Dr. Sv. Petra in Pavla, št. 62 KSKJ., Bradley, 111. — Dr. Sv. Alojzija št. 47 KSKJ., Chicago, 111 — Dr. Sv. Jož.»fa št. 21. ICSKJ., Presto, Pa. — Dr. Sv. Imena, Newburg, Cleveland, Ohio. — Dr. Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ., Waukegan, 111. — Dr. Sv. Tožefa it. 103 KSKJ., W. Allis, Wis. — Vitezi Sv. Florijana št. 44 KSKJ., Šo. Chicago, 111. — Dr. Sv. Anton Pad. št. 185 KSKJ., So. Burgetts-town," Pa. — St. Cyril Church, 62 St. Marks Placa. New York, N. Y. — Slov. Dram. Klub. Zdr. Kat. Društev. No. Chicago, 111. — Dr. Sv. Ane, št. 156 KSKJ., Chisholm, Minn. — Dr. Sv. Družine, št. 136 KSKJ, Willard, Wis. — Dr. Šv. Jurija (samostojno), Waukegan, 111 — Dr. Sv. Družine št. 1., Joliet, 111. — Cerkv. dr. sv. Ane. Pueblo, Colo., — Dr. sv. Jožefa št. 169, KSKJ., Cleveland, O. — Dr. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ., Cleveland, O. — Dr. Marije Cist. Spoč. št. 85, KSKJ., Lorain, Ohio. — Dr. sv. Jožefa, št. 110 KSKJ., Barberton, O. — Dr. sv. Ane, št. 150 KSKJ., Cleveland, O. — Cerkveno pev. dr. Zarja, South Chicago, 111. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. — John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. — Albin Zakrajšek. 4523 Fairview Ave.. Downers Grove, III. _ Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland. O. — Uršula Zakrajšek, 302 E. 72nd St., New York, N. Y. — Kattie Triller, So. Chicago, 111. — Dr. James Seliškar, Cleveland, O. — Josep Lekšan, Barberton, O. — Anna Jerich, Chicago, 111. — Frank Merlak, Chicago, 111. — John Gornik, Cleveland, O. — Mrs. J. Muhich, Cleveland, O. — Martin Cesnik, Indianapolis, Ind. — Joseph Lesjak, Braddock, Pa. — Anton Krainitz, Barberton, O. — Joseph Podpeč-nik, Barberton, Ohio. — Clara Yeglic, New York, N. Y. — John Bižal, Kansas City, Kans.—Anton Ovnik, T.a Salle, 111.—Mary lloge, Bridgeport, O.—Jožef Ponikvar, Forest City, Pa. — Jos. Zalar, Joliet, III. — Ant. Hočevar, Bridgeport, O. — Joseph J. Kameen jr., Forest City, Pa.—John Krek, Presto, Pa. — Kat. Pavlic, New York, N. Y.—Val. Pavlic, New York, N. Y.—Joe. Slapničar, Joliet, 111. — Joseph Drašler, North Chicago, fit. — Louis Mergole, South Chicago, Illinois. — Mike Trinko, Chicago, Illinois. — Martin Kremesec, Chicago, Illinois. — Johana Hochevar, Bridgeport, Ohio. — John Ver-biščar, Chicago, Illinois. — John Gorsich, Pueblo, Colorado. — Mary Zaletel, Oregon City, Oregon. — George Loparet, Joliet, Illinois. — Amalia Ve-ranth, Ely, Minn. — Frank Veranth, Ely, Minn. — Frank Perovšek, Willard, Wis. — Michael Hochevar, Joliet, III. — Simon Setina, Joliet, Illinois. — Math Flajnik, Cleveland, O. — Miss J. Mikš, St. Michael, Minn. — John Do-brauc, Franklin. Kansas. — John D. Butkovich, Pueblo, Colorado. — Frank Kokalj, Cleveland, O. — Mary Blažič, Leckrone, Pa. — A. J. Zuzek, Cleveland, O. — Frank Kužnik, Cleveland, O. — Louis Gerear, Cleveland, O. — Frank Owen, Forest City, Penna. — Math Kremesec, Chicago, Illinois. — Leo Juriovec, Chicago, 111. — Frank Opeka, North Chicago, 111. — Frank Anžlovar, Forest City, Pa. — Frank Kotar, Forest City, Pa. — Anna Bambich, Fredonia, Kans. — Lena Patrick, San Francisco, Cal.—Martin Kirn, Cleveland O.—Gertrude Virant, Lorain, O.—Andrew Košir. Waukegan, 111.—Mr. and Mrs. Kučič, So. Chicago, 111. — Michael Tomšič, Houstan, Pa. — Mary Plan-tan, West Linn, Oregon. — J. Udovich, Sheboygan, Wis. 3. That the known bondholders, mortgages owning or holding 1 per sent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: None. 4. That the two paragraphs next above, giving the names of the owners,stockholders, contain not only the list of stockholders as they appear and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest direct or indirect in the said stock, bonds, or othci whom such trustee is acting, is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to th< sircumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation f°r or security holder appears upon the books of the companiy as trustee or securities than as so stated by him. 5. That the average number of copies of each issue of publication sold or distributed, through mails or otherwise, to raid subscribers during the si* months preceding the date showing above is 5744. Albin Zakrajšek, Business Manager. Sworn to and subscribed before! me this 26th day of September, 1936. (Seal) John Petrovič, Notary Public. (My Commission expires Sept. 17th, 1940.)