Študijsko gradivo pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme Zbirka vaj Avtorici Jerneja Prostor Lina Burkelc Juras Avgust 2023 Naslov Študijsko gradivo pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme Title Study Material for the Course Business and Company Law: Select topics Podnaslov Zbirka vaj Subtitle Col ection of Exercises Avtorici Jerneja Prostor Lina Burkelc Juras Authors (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) Recenzija Marijan Kocbek Saša Prelič Review (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) Tehnični urednik Jan Perša Technical editor (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Oblikovanje ovitka Jan Perša Cover designer (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Grafične priloge Graphic material Prostor, Burkelc Juras, 2023 Grafika na ovitku Cover graphics Giant white pillars, foto Chris Brignola, unsplash.com, CC0, 2015 Založnik Univerza v Mariboru Izdajatelj Univerza v Mariboru Published by Univerzitetna založba Issued by Pravna fakulteta Slomškov trg 15, Mladinska ulica 9 2000 Maribor, Slovenija 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si https://www.pf.um.si zalozba@um.si pf@um.si Izdaja Edition Prva izdaja Izdano Published at Maribor, avgust 2023 Vrsta publikacije Publication type E-knjiga Dostopno na Available at https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/794 CIP - Kataložni zapis o publikaciji © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Univerzitetna knjižnica Maribor / University of Maribor, University Press 347.72(075.8)(0.034.2) Besedilo/ Text © Prostor, Burkelc Juras, 2023 PROSTOR, Jerneja To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva Študijsko gradivo pri predmetu 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons At ribution Gospodarsko in statusno pravo: izbrane 4.0 International License. teme [Elektronski vir] : zbirka vaj / avtorici Jerneja Prostor, Lina Burkelc Juras. - 1. izd. - E-učbenik. - Maribor : Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno Univerza v Mariboru, Univerzitetna reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in založba, 2023 predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. Način dostopa (URL): Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative https://press.um.si/index.php/ump/ Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti catalog/book/794 gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali ISBN 978-961-286-761-4 (Web, pdf) pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. doi: 10.18690/um.pf.5.2023 COBISS.SI-ID 159062787 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ ISBN 978-961-286-761-4 (pdf) DOI https://doi.org/10.18690/um.pf.5.2023 Cena prof. dr. Zdravko Kačič, Price Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika For publisher rektor Univerze v Mariboru Citiranje Prostor, J., Burkelc Juras, L. (2023). Študijsko gradivo pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme, zbirka vaj Attribution Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.pf.5.2023 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras Kazalo Predgovor ....................................................................................................................................... 1 1 Splošni del prava družb ........................................................................................................ 3 1.1 Podjetnik ...................................................................................................................................................... 17 1.2 Osebne družbe............................................................................................................................................ 19 1.3 Kapitalske družbe ....................................................................................................................................... 26 1.4 Primer 1 ....................................................................................................................................................... 37 1.5 Primer 2 ....................................................................................................................................................... 38 1.6 Primer 3 ....................................................................................................................................................... 40 1.7 Primer 4 ....................................................................................................................................................... 41 1.8 Primer 5 ....................................................................................................................................................... 43 2 Povezane družbe ................................................................................................................. 49 3 Statusno preoblikovanje družb in prevzemi družb ............................................................ 55 3.1 Primer 1 ....................................................................................................................................................... 60 3.2 Primer 2 ....................................................................................................................................................... 61 4 Prenehanje in finančno ....................................................................................................... 69 prestrukturiranje družb ....................................................................................................... 69 4.1 Stečajni postopek........................................................................................................................................ 75 4.2 Postopek prisilne poravnave..................................................................................................................... 84 4.3 Primer 1 ....................................................................................................................................................... 88 4.4 Primer 2 ....................................................................................................................................................... 90 4.5 Primer 3 ....................................................................................................................................................... 91 4.6 Primer 4 ....................................................................................................................................................... 92 5 Sodni register in gospodarski spori .................................................................................... 97 6 Gospodarske pogodbe ....................................................................................................... 109 6.1 Primer 1 ..................................................................................................................................................... 112 6.2 Primer 2 ..................................................................................................................................................... 112 6.3 Primer 3 ..................................................................................................................................................... 113 7 Pravo intelektualne lastnine .............................................................................................. 117 7.1 Primer 1 ..................................................................................................................................................... 123 7.2 Primer 2 ..................................................................................................................................................... 123 7.3 Primer 3 ..................................................................................................................................................... 123 7.4 Primer 4 ..................................................................................................................................................... 124 ii KAZALO 7.5 Primer 5 ..................................................................................................................................................... 124 7.6 Primer 6 ..................................................................................................................................................... 125 8 Konkurenčno pravo ........................................................................................................... 129 9 Zavodi in zadruge .............................................................................................................. 133 10 Kvizi (ponavljanje) ............................................................................................................. 137 10.1 Kviz 1 ......................................................................................................................................................... 137 10.2 Kviz 2 ......................................................................................................................................................... 139 10.3 Kviz 3 ......................................................................................................................................................... 142 10.4 Kviz 4 ......................................................................................................................................................... 150 10.5 Rešitve kvizov ........................................................................................................................................... 151 Uporabljena in priporočena literatura za študij ......................................................................... 153 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras Predgovor Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme na drugi stopnji bolonjskega študija prava, ki je bil idejno zasnovan kot priprava na gospodarski del pravniškega državnega izpita. Študenti so na prvi in drugi stopnji študija v okviru več predmetov obširno obravnavali problematiko gospodarskega prava in prava družb, zato predstavljajo vsebine, ki se obravnavajo pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme, ponovitev in nadgradnjo tega znanja ter pripravo na izzive v praksi. Cilj tega predmeta je predvsem pridobiti integrirano znanje o različnih področjih gospodarskega prava in prava družb, ki je zahtevano pri opravljanju državnega pravniškega izpita. Študenti so zato z vajami v gradivu, ki so pripravljene upoštevaje vprašanja, ki so po dostopnih informacijah pogosteje zastavljena na pravniškem državnem izpitu, napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki in poglobijo svoje razumevanje temeljnih institutov civilnega in gospodarskega prava, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so snov pravilno razumeli. Koristno je namreč, da se snov, preden se poglobi z obravnavo praktičnega primera, nekoliko obnovi in se tako olajša razumevanje obravnavane problematike. Zbirka obsega vaje z naslednjih področij: splošnega dela prava družb, povezanih družb, statusnega preoblikovanja družb, prevzemov družb, prenehanja in finančnega prestrukturiranja družb, sodnega registra, gospodarskega pogodbenega prava, prava intelektualne lastnine, konkurenčnega prava in zavodov ter zadrug. Vsak sklop vprašanj v tem študijskem gradivu vsebuje teoretična vprašanja, ki študenta usmerijo k bistvu 2 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME določene tematike. Ta vprašanja lahko študenti rešujejo s pomočjo temeljne študijske literature, ki je navedena na seznamu priporočene literature, ter s pomočjo relevantnih zakonskih določb in sodne prakse. Pri reševanju je tako med drugim treba uporabiti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Zakon o sodnem registru (ZSReg), Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), Zakon o prevzemih (ZPre-1), Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Zakon o zavodih (ZZ), Zakon o zadrugah (ZZad) in druge pravne vire. V nadaljevanju nekateri sklopi vaj zajemajo tudi praktične primere, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so obravnavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju teh vaj si lahko prav tako pomagajo z viri, navedenimi ob koncu študijskega gradiva. Zaradi lažjega dela študentov so izbrane relevantne pravne določbe posebej zbrane na koncu posameznega sklopa vaj. Študenti so prav tako ponekod z namigi na ustrezno sodno prakso spodbujeni, da rešitve iščejo s pomočjo sodnih odločb ali z njihovo pomočjo pridobijo bolj poglobljeno znanje o določeni tematiki. Zbirka vsebuje tudi kvize, s katerimi lahko študenti pridobljeno znanje ponovijo in preverijo. Študentom se ob preverjanju njihovega znanja na vajah poda tudi snov s seznama priporočene literature, ki je naveden na koncu te zbirke. Na ta dela in pravne vire se jih posebej opozori in spodbudi, naj z njihovim študijem svoje znanje še poglobijo. Za recenzijo te zbirke se najlepše zahvaljujeva red. prof. dr. Marijanu Kocbeku in red. prof. dr. Saši Preliču. Njuni prispevki in življenjsko delo so nenehen vir navdiha in smernic pri raziskovalnem delu in delu s študenti. V Mariboru, 1. 8. 2023 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras 1 Splošni del prava družb 1. Kaj je gospodarska družba? 2. Ali v našem pravnem sistemu velja sistem odprtega ali zaprtega števila družb? Načelo "numerus clausus" v pravu družb. 4 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 3. Katere pravnoorganizacijske oblike gospodarskih družb poznamo? Naštejte jih. Katera je bistvena razlika med njimi? 4. Ali so vse gospodarske družbe pravne osebe? 5. Ali je podružnica pravna oseba? Kdo odgovarja za njene obveznosti in kako? 1 Splošni del prava družb 5. 6. Kateri so pogoji za ustanovitev podružnice za tujo družbo? 7. Ali imajo vse gospodarske družbe osnovni kapital? 8. V katerih okvirih lahko deluje gospodarska družba? Kaj, če prekorači dejavnost, vpisano v sodni register? Razmislite kaj v tem kontekstu pomeni izraz "ultra vires". 6 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 9. Kaj je firma? Katere so njene obvezne sestavine? 10. Katera je dodatna sestavina firme? Ali je obvezna? 11. Kaj pomeni načelo izključnosti v povezavi s firmo? 1 Splošni del prava družb 7. 12. Ali lahko firma vsebuje besedo Slovenija? Če ja, pod kakšnimi pogoji? 13. Ali se lahko firma prenaša? 14. Kakšne so možnosti varstva firme v skladu z določbami ZGD-1? 8 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 15. Ali je mogoč spregled pravne osebnosti? Če ja, kako se ga uveljavlja in v katerih primerih pride v poštev? 16. Kaj je sedež družbe? Zakaj je pomemben? 17. Kdo zastopa gospodarske družbe? 1 Splošni del prava družb 9. 18. Kdo je prokurist - pooblaščenec ali zakoniti zastopnik družbe? 19. Za katera dejanja je pooblaščen prokurist? Ali lahko da prokurist družbe pooblastilo odvetniku za vložitve tožbe na izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika? Glej tudi: sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 80/2016 z dne 19. 5. 2016. 20. Kje je urejena poslovna skrivnost? 10 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 21. Kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost in kateri ne? 22. Kdaj je pridobitev poslovne skrivnosti protipravna? Poleg ustreznih zakonskih določb ob iskanju odgovorov na vprašanja 20, 21 in 22 glej tudi sodbo in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 510/2020 z dne 9. 12. 2020, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 503/2020 z dne 16. 9. 2020 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 59/2017 z dne 26. 5. 2017. 23. Kaj je letno poročilo? Iz česa je sestavljeno in kdo ga sestavi? Glej tudi: sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 224/2016 z dne 23. 1. 2017. 1 Splošni del prava družb 11. 24. Kaj je poslovno poročilo? 25. Kaj je bilanca stanja? Kako je sestavljena? Katere so obveznosti do virov sredstev? 26. Kaj je presečni dan? 12 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 27. Pojasnite trojni pomen osnovnega kapitala. 28. Kaj je to vezani kapital? 29. Kaj so to vezane rezerve? 1 Splošni del prava družb 13. 30. Katere vrste rezerv poznamo glede na vir oblikovanja? 31. Katere so kapitalske rezerve, ki se oblikujejo efektivno? 32. Kaj pomeni izraz »business judgment rule«? Glej tudi: sklep in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 171/2012 z dne 10. 10. 2013. 14 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 33. Kaj je "preddružba"? 3. člen ZGD-1 (pojmi) (1) Po tem zakonu je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. (2) Pridobitna dejavnost po tem zakonu je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. (3) Gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: družba) iz prvega odstavka tega člena se organizirajo v eni izmed oblik: - kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba, ali - kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba. (4) Družbe iz prejšnjega odstavka se štejejo za gospodarske družbe, tudi če v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna. (5) Ustanovitelj družbe ali gospodarskega interesnega združenja je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, če zakon ne določa drugače. (6) Podjetnik po tem zakonu je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. (7) Vpis v register po tem zakonu ima nasproti tretjim osebam pravni učinek šele od trenutka objave posameznega podatka v skladu z zakonom, ki ureja sodni register. 1 Splošni del prava družb 15. (8) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: - »Agencija za trg vrednostnih papirjev« (v nadaljnjem besedilu: ATVP) je Agencija za trg vrednostnih papirjev po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov; - »centralna depotna družba« je centralna depotna družba po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov; - »država članica« je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3); - »informacijski sistem za podporo poslovnim subjektom« je informacijski sistem za podporo poslovnim subjektom po zakonu, ki ureja poslovni register; - »organizirani trg« je organizirani trg po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov; - »registrski organ« je organ, ki vodi register, v katerega se vpisujejo podatki o družbi; - »revizor« je revizijska družba, ki ima po zakonu, ki ureja revidiranje, dovoljenje za opravljanje revidiranja; - »Slovenski inštitut za revizijo« je Slovenski inštitut za revizijo po zakonu, ki ureja revidiranje; - »sodišče« je sodišče, ki je krajevno pristojno glede na sedež družbe ali podjetnika, če ta zakon ne določa drugače; - »subjekt javnega interesa« je subjekt javnega interesa po zakonu, ki ureja revidiranje; - »točka za podporo poslovnim subjektom« je točka za podporo poslovnim subjektom po zakonu, ki ureja poslovni register. 4. člen ZGD-1 (pravna osebnost) (1) Vse družbe so pravne osebe. (2) Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene. 7. člen ZGD-1 (odgovornost za obveznosti) (1) Podjetnik in družba sta odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. (2) Zakon določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi družbeniki. 8. člen ZGD-1 (spregled pravne osebnosti) (1) Ne glede na prejšnji člen so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, in to: - če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, - če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov, - če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali - če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. (2) Spore glede odgovornosti družbenikov iz prvega odstavka tega člena sodišča obravnavajo prednostno. 15. člen ZGD-1 (uporaba besede Slovenija in oznak države in samoupravnih lokalnih skupnosti) (1) Besedo Slovenija v vseh sklonih in svojilnih pridevnikih (v nadaljnjem besedilu: beseda Slovenija) je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). 16 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME (2) Vlada lahko po prostem preudarku dovoli družbi uporabo besede Slovenija, pri tem pa preveri, če: - ima družba izpolnjene davčne in druge javnofinančne obveznosti; - družba ni v postopku insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje; - družba opravlja pridobitno dejavnost, ki je za Republiko Slovenijo večjega pomena. (3) Šteje se, da je dejavnost večjega pomena, če družba uspešno posluje in deluje družbeno odgovorno. Pri tem vlada upošteva zlasti: 1. dejavnost, dosedanje poslovanje in finančni položaj družbe; 2. usmerjenost družbe k razvoju in rasti. (4) Pri družbi v ustanavljanju vlada večji pomen dejavnosti presoja na podlagi vizije in poslanstva družbe, razvojne in trajnostne usmerjenosti družbe, analize trga, ciljnih trgov, ključnih področij delovanja družbe, finančne projekcije, načrta dela in zaposlovanja ter drugo. (5) V primeru družbe, katere večinski lastniki so tuje pravne ali fizične osebe, pri izdaji dovoljenja za uporabo besede Slovenija vlada dodatno upošteva tudi, ali: - je njena obvladujoča družba koncern ali multinacionalka oziroma družba v okviru multinacionalke; - ima koncern ali multinacionalka mednarodni ugled; - gre za koncern ali multinacionalko, ki v firmah svojih odvisnih družb praviloma uporablja imena držav sedežev odvisnih družb. (6) Dovoljenje vlade je potrebno tudi, če se v firmi uporabijo besede, ki označujejo državo ali samoupravno lokalno skupnost (npr. državni, republiški, občinski). (7) Vlada lahko odvzame dovoljenje, če ugotovi, da družba pri opravljanju svoje dejavnosti huje krši zakonodajo in s tem krni ugled Republike Slovenije. 2. člen Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS) (pojem poslovne skrivnosti) (1) Poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve: - je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; - ima tržno vrednost; - imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. (2) Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. (3) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. 5. člen ZPosS (protipravna pridobitev, uporaba in razkritje poslovne skrivnosti) (1) Pridobitev poslovne skrivnosti je protipravna, če: 1 Splošni del prava družb 17. - se izvede z neposrednim nedovoljenim dostopom, prisvojitvijo ali kopiranjem dokumentov, predmetov, gradiv, vsebin ali elektronskih datotek, ki vsebujejo poslovno skrivnost ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost, ali z drugim ravnanjem, za katero se šteje, da je v nasprotju s poštenimi poslovnimi praksami; - se pridobi od osebe, ki je poslovno skrivnost uporabljala ali razkrila protipravno, vendar je pridobitelj v času pridobitve za to vedel ali bi v danih okoliščinah to moral vedeti. (2) Uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti sta protipravna, če jo uporabi ali razkrije oseba, ki izpolnjuje enega od teh pogojev: - poslovno skrivnost je pridobila protipravno; - krši sporazum o zaupnosti ali katerokoli drugo dolžnost molčečnosti v zvezi s poslovno skrivnostjo; - krši pogodbeno ali katerokoli drugo dolžnost omejitve uporabe poslovne skrivnosti; - je v času uporabe ali razkritja vedela ali bi v danih okoliščinah morala vedeti, da je bila poslovna skrivnost, ki jo je pridobila od druge osebe, uporabljena ali razkrita protipravno. (3) Za protipravno uporabo poslovne skrivnosti se šteje tudi proizvodnja, ponujanje ali dajanje na trg blaga, ki je predmet kršitve, ali njegovo uvažanje, izvažanje ali skladiščenje v te namene, kadar je oseba, ki opravlja katero od teh dejavnosti, vedela ali bi v danih okoliščinah morala vedeti, da je bila poslovna skrivnost uporabljena protipravno. 1.1 Podjetnik 1. Kdo je samostojni podjetnik? 2. Ali lahko samostojni podjetnik podeli prokuro? 18 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 3. Ali lahko samostojni podjetnik proda podjetje? Pojasnite svoj odgovor. 4. Kako poteka ustanovitev s.p.? 71. člen ZGD-1 (uporaba določb tega zakona za podjetnika) Za podjetnika se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o: - dejavnosti (6. člen), - firmi (12. do 23. člen), - sedežu (29. in prvi odstavek 30. člena), - podružnici (31. člen) in - prokuri (33. do 37. člen). 72. člen ZGD-1 (posebne določbe o podjetniku) (1) Firma podjetnika vsebuje ime in primek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Firma podružnice podjetnika mora vsebovati tudi njegovo ime, pri mek in oznako, da gre za podružnico. 1 Splošni del prava družb 19. (2) Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p. (3) Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi tudi ime in priimek podjetnika le, če s tem izrecno soglaša. (4) Če podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom tega zakona vpiše kot podjetnik. (5) Na sporočilih, ki jih podjetnik pošlje posameznemu naslovniku, morajo biti navedeni firma in sedež podjetnika ter njegova matična številka. (6) Na sporočilih, ki se pošiljajo v okviru obstoječih poslovnih stikov, morata biti navedena le firma in sedež. Naročilnice se štejejo za sporočila iz prejšnjega odstavka. (7) Prokura ne preneha s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti podjetnika. (8) Podjetnik lahko imenuje zastopnika za primer smrti, ki je od trenutka smrti podjetnika pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika. Dedič podjetnika lahko to pooblastilo vsak čas prekliče. Podelitev in prenehanje tega pooblastila se mora vpisati v Poslovni register Slovenije. (9) Če podjetnik nima zastopnika za primer smrti ali prokurista, podjetniku zastopnika v primeru njegove smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Funkcija sodno imenovanega zastopnika preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega zastopnika s strani dedičev. Sodno imenovani zastopnik ima pravico do plačila za delo in poravnave stroškov, ki jih določi sodišče. 1.2 Osebne družbe 1. Kaj je d.n.o.? Ali je kapital d.n.o. lahko zagotovljen v obliki storitve? 20 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 2. Kako se ustanovi d.n.o.? Ali mora biti družbena pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa? Ali morajo biti podpisi na njej overjeni? Glej tudi: N. Mitrović, Povzetek razprave o aktualnih vprašanjih z registrske šole 2019, Pravosodni bilten št. 3/2019, str. 187. 3. Kako dolgo po prenehanju d.n.o. odgovarjajo družbeniki za obveznosti družbe? 4. Poslovodstvo v d.n.o. 1 Splošni del prava družb 21. 5. Dedna in nadaljevalna klavzula v d.n.o.? 6. Pravne posledice izključitve družbenika v d.n.o.? 7. Opredelite pravice dedičev umrlega družbenika d.n.o. 22 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 8. Kaj je k.d.? Kako se k.d. preoblikuje v d.o.o.? Kdo v primeru preoblikovanja v d.o.o. odgovarja za obveznosti družbe? Zoper koga bi kot upnik naperili tožbo? 9. Kaj je dvojna družba? Ali je dvojna družba samostojna pravnoorganizacijska oblika? V kateri pravnoorganizacijski obliki nastopa? 1 Splošni del prava družb 23. 10. Tvori firmo dvojne družbe: - komplementar dvojne družbe: Oblaček, turistične storitve, d.o.o.; - dejavnost dvojne družbe: hotelirstvo. 11. Ali v Sloveniji poslujejo dvojne družbe? Primer? Kje lahko to preverimo? 12. Kdaj je ustanovljena posamezna družba (d.n.o., k.d.)? 13. Zastopanje v gospodarskih družbah (d.n.o., d.o.o.)? 24 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO 76. člen ZGD-1 (pojem) (1) Družba z neomejeno odgovornostjo je družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. (2) Družba se ustanovi s pogodbo med družbeniki. 85. člen ZGD-1 (vodenje poslov) (1) Posle družbe so upravičeni in dolžni voditi vsi družbeniki. (2) Če je z družbeno pogodbo vodenje poslov preneseno na enega ali več družbenikov, drugi družbeniki ne smejo voditi poslov. 87. člen ZGD-1 (več družbenikov, ki vodijo posle) (1) Če so za vodenje poslov upravičeni vsi družbeniki ali več družbenikov, je vsak upravičen sam poslovati. Če drug družbenik, ki je upravičen voditi posle, nasprotuje izvedbi posla, se ta posel ne sme opraviti. (2) Če je v družbeni pogodbi določeno, da lahko družbeniki, ki so upravičeni za vodenje poslov, poslujejo samo skupno, je za vsak posel potrebna privolitev vseh teh družbenikov, razen če bi bilo z izvedbo posla nevarno odlašati. 110. člen ZGD-1 (smrt ali prenehanje družbenika) (1) Če družba preneha s smrtjo družbenika, mora dedič umrlega družbenika nemudoma obvestiti o smrti druge družbenike in mora, če grozi nevarnost, nadaljevati posle, dokler drugi družbeniki skupaj z njim ne poskrbijo za vodenje poslov v skladu s tem zakonom. (2) Družbeniki morajo v primeru iz prejšnjega odstavka še naprej opravljati posle, ki so jim zaupani. (3) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi v drugih primerih prenehanja družbenika. 111. člen ZGD-1 (izločitev družbenika) (1) V družbeni pogodbi je lahko določeno, da bo družba obstajala tudi med preostalimi družbeniki, če kdo od družbenikov odpove pogodbo, umre ali preneha. 1 Splošni del prava družb 25. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka se šteje, da položaj družbenika preneha v tistem trenutku, v katerem bi prenehala družba zaradi katerega od razlogov iz prejšnjega odstavka. KOMANDITNA DRUŽBA 135. člen ZGD-1 (pojem) (1) Komanditna družba je družba dveh ali več oseb, v kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti družbe (komanditist). (2) Če v tem poglavju ni določeno drugače, se za komanditno družbo smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo. 138. člen ZGD-1 (vodenje družbe) (1) Komanditist ni upravičen voditi poslov družbe. (2) Komanditist ne sme nasprotovati poslovanju komplementarjev, če to ne presega običajnega obsega dejavnosti družbe. (3) Ne glede na prejšnji člen je komanditist odgovoren kot komplementar, če ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena. 144. člen ZGD-1 (zastopanje) Komanditist ni upravičen zastopati družbe, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo. 145. člen ZGD-1 (komanditistova odgovornost upnikom) Komanditist je odgovoren upnikom za obveznosti družbe do višine neplačanega zneska, ki bi ga moral vplačati po pogodbi. DVOJNA DRUŽBA 152. člen ZGD-1 (pojem) Komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov ali so vsi komplementarji take družbe, je dvojna družba. 154. člen ZGD-1 (prepoved preoblikovanja v dvojno družbo) Delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo in komanditna delniška družba se ne smejo preoblikovati v dvojno družbo. 155. člen ZGD-1 (prepoved ustanavljanja novih dvojnih družb) 26 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME Dvojna družba ne sme biti komplementar v komanditni družbi. 157. člen ZGD-1 (družba z neomejeno odgovornostjo kot dvojna družba) Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo, pri kateri so vsi družbeniki družbe, ki nimajo osebno odgovornih družbenikov. 1.3 Kapitalske družbe 1. Kaj je d.d.? Kateri so organi vodenja in nadzora v d.d.? 2. Pojasnite simultano in sukcesivno ustanovitev d.d. Pri katerem tipu ustanovitve se vpisujejo delnice? Kaj, če ustanovitev ni uspešna? 1 Splošni del prava družb 27. 3. Kaj je "poustanovitev"? Razmislite o pomenu tega instituta. 4. Kako uprava vodi posle družbe? 5. Razlogi za odpoklic uprave d.d. 28 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 6. Kdo so izvršni direktorji? Ali so samostojni pri vodenju poslov družbe? Kdo zastopa družbo, če ima družba izvršne direktorje? 7. Kakšne so pristojnosti skupščine d.d.? 8. Katere vrste delnic poznamo? 1 Splošni del prava družb 29. 9. Kako delimo delnice po obliki? 10. Razred delnic. 11. Kaj je prednostna delnica in kaj je nevolilna delnica? 12. Katere prednostne delnice ureja ZGD-1? 30 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 13. Kaj je vinkulacijska klavzula? 14. Kdaj sme družba pridobivati lastne delnice? 15. Kako se prenašajo delnice? 16. Ali je v Sloveniji dopustno ustanoviti evropsko zasebno družbo? 1 Splošni del prava družb 31. 17. Kdo so družbeniki k.d.d.? 18. Najmanj koliko družbenikov/delničarjev mora sprejeti statut v k.d.d.? 19. Kakšna je pravno organizacijska oblika bank in njihov minimalni osnovni kapital? 20. Kaj je d.o.o.? Temeljne značilnosti? 32 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 21. Kdo so poslovodje v d.o.o.? 22. Koliko družbenikov ima d.o.o.? 23. Kateri so razlogi za izpodbojnost sklepov skupščine d.o.o.? 24. Ali je v d.o.o. dopustno izpodbijati sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička, če ni bila deljena minimalna dividenda? 1 Splošni del prava družb 33. 25. Kako se skliče skupščina d.o.o.? 26. Kako se prenašajo poslovni deleži? 27. Pojasnite predkupno pravico v d.o.o. 28. Izstop in izključitev družbenikov v d.o.o. 34 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 29. Pravica družbenika v d.o.o. do informacij – ali lahko dobi več informacij kot delničar v d.d.? 30. Kdaj so ustanovljene posamezne družbe (d.o.o., k.d.d., d.d.)? 1 Splošni del prava družb 35. 31. Zastopanje v gospodarskih družbah (d.o.o., k.d.d., d.d.)? 32. Razlika med nominalnim in efektivnim zmanjšanjem/povečanjem osnovnega kapitala? 33. Kdaj družbeniki v kapitalskih družbah osebno odgovarjajo za obveznosti družbe? Iz katerega dodatnega razloga so odgovarjali včasih? 36 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 34. Odgovornosti članov vodenja in nadzora po ZGD-1, ZFPPIPP in OZ. Ali obstaja kakšna razlika? Če da, kaj je razlog za razlikovanje, je razlikovanje sploh smiselno in potrebno? 35. Ali je možno znižanje nagrade članom uprave? Kdaj pride do takšne situacije v praksi? 1 Splošni del prava družb 37. 1.4 Primer 1 Slovenska d.o.o. ima 5 družbenikov. Dva družbenika sta iz Nemčije. Odločita se, da bosta poslovna deleža prodala tretjemu družbeniku te družbe, ki je iz Slovenije. Ali morata svoja poslovna deleža ponuditi tudi preostalima družbenikoma? Ali lahko za sklenitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža družbeniki pooblastijo istega notarja v Sloveniji? Preučite relevantne zakonske določbe, ki urejajo prenos poslovnega deleža v d.o.o. 38 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 481. člen ZGD-1 (prenos poslovnega deleža) (1) Poslovni deleži se lahko odsvojijo in dedujejo. (2) Če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost. (3) Za odsvojitev deleža je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Notar pred sestavo notarskega zapisa o odsvojitvi poslovnega deleža preveri, ali so podani razlogi za omejitev pri pridobitelju poslovnega deleža iz 1. do 3. točke prvega odstavka 10.a člena tega zakona. Če notar ugotovi, da obstajajo razlogi za omejitev iz prejšnjega stavka, mora sestavo notarskega zapisa odkloniti. (4) Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. (5) Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila. (6) Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj. (7) Družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja. (8) Če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe. 1.5 Primer 2 Družbenik je bil izključen iz d.o.o. zaradi nesodelovanja na skupščinah. a) V razlogih za izključitev družbenika iz družbe kot podlagi za vpis izključitve v sodni register ni bilo navedeno obdobje nesodelovanja na skupščinah in ni bilo določeno število teh skupščin. Ali bo registrsko sodišče v tem primeru vpisalo izključitev družbenika iz d.o.o.? b) Na skupščini, ki je odločala o izključitvi družbenika, je skupščina opredelila konkretizirani razlog za dopustno pogodbeno izključitev družbenika (4x zaporedna neudeležba na skupščini), kar je bil tudi navedeni razlog za izključitev določenega družbenika iz družbe, o katerem je odločalo registrsko sodišče. Ali bo registrsko sodišče v tem primeru vpisalo izključitev družbenika iz d.o.o.? 1 Splošni del prava družb 39. Glej tudi: sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 36/2021 z dne 24. 2. 2021, sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 160/2019 z dne 4. 7. 2019, sodbo in sklep Višjega sodišča v Celju Cpg 161/2018 z dne 7. 11. 2018, sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 6/2020 z dne 23. 1. 2020 in druge. 40 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 1.6 Primer 3 Družbena pogodba za d.o.o., ki ima dva družbenika z enakima poslovnima deležema, določa, da je za izključitev drugega družbenika iz družbe potrebno soglasje članov skupščine. Svetujte enemu od teh dveh družbenikov, ki se na vas obrne po nasvet glede pogodbene izključitve iz te d.o.o. Kdaj je izključen družbenik, ki je izključen na podlagi pogodbene izključitve in kdaj družbenik, ki je izključen na podlagi sodne izključitve iz d.o.o.? Glej 501. in 506. člen ZGD-1 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 42/99 z dne 20. 1. 2000. 44. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (predlog za vpis izstopa ali izključitve družbenika) (1) Predlogu za vpis izstopa družbenika je treba priložiti: 1 Splošni del prava družb 41. 1. če družbena pogodba določa, da sme družbenik iz družbe izstopiti: izjavo družbenika o izstopu, dano v skladu z določbami družbene pogodbe, 2. če je družbenik pravico do izstopa uveljavil sodno: pravnomočno sodbo, s katero je sodišče ugodilo njegovemu zahtevku za izstop. (2) Predlogu za vpis izključitve družbenika je treba priložiti: 1. če po družbeni pogodbi o izključitvi odloča skupščina: ustrezen sklep skupščine, sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe, 2. če je drug družbenik sodno uveljavil zahtevo za izključitev družbenika: pravnomočno sodbo, s katero je sodišče ugodilo njegovemu zahtevku za izključitev družbenika. (3) S predlogom za vpis izstopa ali izključitve družbenika je treba zahtevati, da se v sodni register vpiše: 1. v zvezi z družbenikom, ki je izstopil ali bil izključen: datuma izstopa, ki je enak datumu: - v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena: datumu izjave o izstopu, - v primeru iz 1. točke drugega odstavka tega člena: datumu sklepa skupščine, - v primeru iz 2. točke prvega odstavka ali 2. točke drugega odstavka tega člena: dnevu, s katerim je sodna odločba postala pravnomočna, 2. pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika, ki je izstopil ali bil izključen: vpis, da delež začasno nima ustanovitelja (imetnika). 1.7 Primer 4 Tožeča stranka je na podlagi spregleda pravne osebnosti uveljavljala plačilo za davčni dolg, ki ga je imela od družbe. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec kot družbenik družbe dolžan tožeči stranki plačati 444.200,64 EUR. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženca in sodbo prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnica pravočasno vložila revizijo. V reviziji je tožeča stranka trdila, da terjatev do tožene stranke nima narave davčnega dolga. Davčni dolg je le v ozadju in ga tožeča stranka ne uveljavlja več. Temelj ima res v davčnih predpisih, narava pa je drugačna, ko gre za tožbo na podlagi spregleda pravne osebnosti proti osebi, ki ni davčni zavezanec. S tem je terjatev dobila drug pravni temelj, saj zanjo veljajo pravila o statusu gospodarskih družb in ne več davčna pravila. Temelj zahtevka je v prikrajšanju tožeče stranke zaradi nepravilnega ravnanja toženca kot družbenika, ki ima znake spregleda pravne osebnosti. Pravi temelj je drugačen, tožena stranka ni v vlogi davčnega zavezanca, ampak v vlogi družbenika, ki je zlorabil svojo pravno osebo in je zato odgovoren tožeči stranki zaradi izpolnitve zakonskih znakov iz prvega odstavka 8. člena ZGD-1. Kakšna je bila obveznost, za katero tožena stranka odgovarja na podlagi ZGD-1, je popolnoma irelevantno; za to odgovornost je pomembno le, da je terjatev do glavnega dolžnika obstajala v trenutku vložitve tožbe. Sodišče ne more zastaranja vezati na zastaranje 42 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME davčnega dolga, saj bi bil v takem primeru interes kršitelja – družbenika v zavlačevanju postopka z namenom, da doseže zastaranje, kar glede na zapletenost dejanskih stanj, povezanih s spregledi pravne osebnosti, ni težko. Ob takem stališču je pravica tožeče stranke do tožbe (sodnega varstva) časovno omejena in a priori podvržena neuspehu zaradi poteka časa, če se sodni postopek ne zaključi znotraj zastaralnih rokov po davčnih predpisih. Ti razmeroma kratki roki so prilagojeni postopku davčne izterjave in niso prenosljivi na primere, ko je postopek podvržen zapletenemu in zato potencialno dolgotrajnejšemu sodnemu postopku. Takšno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena in je tožeči stranki kršena ustavna pravica iz 22. in 23. člen Ustave. Po mnenju tožeče stranke je vprašanje solidarne ali subsidiarne obveznosti v zvezi z vprašanjem zastaranja irelevantno. Davčni zahtevek in zahtevek na podlagi spregleda pravne osebnosti imata povsem različno pravno naravo, saj je davčni dolg le dejansko ozadje tega spora, argument za to razlikovanje pa je že v samem tipu postopka: davčni dolg zoper zavezanca je mogoče uveljavljati le v upravnem (davčnem) postopku, zahtevek proti osebi, odgovorni zaradi spregleda, pa le v pravdnem postopku. Tožeča stranka je zato predlagala, da Vrhovno sodišče RS izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo toženca zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Ali je revizija po vašem mnenju utemeljena? Svoje mnenje utemeljite. Glej: sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 265/2013 z dne 3. 4. 2014. 1 Splošni del prava družb 43. 1.8 Primer 5 Izvršni direktor v d.d. sklene posojilno pogodbo z d.o.o., v kateri je zakoniti zastopnik. Ali je takšna pogodba veljavna? Kakšne možnosti imajo v zvezi s tem delničarji? 44 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME DELNIŠKA DRUŽBA 168. člen ZGD-1 (pojem) (1) Delniška družba je družba, ki ima osnovni kapital (osnovno glavnico) razdeljen na delnice. (2) Delniška družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. (3) Delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom. 1 Splošni del prava družb 45. 169. člen ZGD-1 (ustanovitelji) Delniško družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut. 172. člen ZGD-1 (oblika in najnižji znesek delnic) (1) Delnice so lahko oblikovane kot delnice z nominalnim zneskom ali kot kosovne delnice. Družba ne sme imeti hkrati obeh oblik delnic. (2) Delnice z nominalnim zneskom se morajo glasiti najmanj na 1 euro ali njegov večkratnik. Delež delnice z nominalnim zneskom v osnovnem kapitalu se določa po razmerju med njenim nominalnim zneskom in zneskom osnovnega kapitala. (3) Kosovne delnice se ne glasijo na nominalni znesek. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. Znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada posamezni kosovni delnici (v nadaljnjem besedilu: pripadajoč znesek) ne sme biti nižji od 1 eura. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu se določa glede na število izdanih kosovnih delnic. (4) Delnice z drugačnim nominalnim zneskom, kot ga določa drugi odstavek tega člena, in kosovne delnice z nižjim pripadajočim zneskom, kot ga določa prejšnji odstavek, so nične. Za škodo iz take emisije so odgovorni izdajatelji solidarno. (5) S spremembo statuta se lahko pri nespremenjenem osnovnem kapitalu delnice z nominalnim zneskom ali kosovne delnice: - razdelijo na delnice z nižjim nominalnim zneskom ali na več kosov, ali - združijo v delnice z višjim nominalnim zneskom ali v manj kosov, če s tem soglašajo vsi delničarji. (6) Določbe tega člena veljajo tudi za potrdila o udeležbi, ki se delničarjem izročijo pred izdajo delnic (v nadaljnjem besedilu: začasnica). 175. člen ZGD-1 (prinosniške in imenske delnice) (1) Delnice se glasijo na prinosnika ali na ime. (2) Delnice se morajo glasiti na ime, če so izdane pred celotnim plačilom emisijskega zneska. Znesek delnih plačil se navede na delnici. (3) Začasnice se glasijo na ime. (4) Začasnice na prinosnika so nične. Za škodo iz take emisije delnic so odgovorni izdajatelji solidarno. 176. člen ZGD-1 (navadne in prednostne delnice) (1) Glede na pravice iz delnic so delnice navadne (redne) in prednostne (ugodnostne). (2) Navadne delnice so delnice, ki dajejo njihovim imetnikom: - pravico do udeležbe pri upravljanju družbe; - pravico do dela dobička (dividenda), in - pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. (3) Prednostne delnice so delnice, ki zagotavljajo njihovim imetnikom poleg pravic iz prejšnjega odstavka še določene prednostne pravice, na primer prednost pri izplačilu vnaprej določenih zneskov ali odstotkov od 46 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME nominalne vrednosti delnic ali dobička, prednost pri izplačilu ob likvidaciji družbe in druge pravice, določene s statutom družbe. (4) Zbirna (kumulativna) prednostna delnica daje v skladu s sklepom o izdaji delnic njenemu imetniku prednostno pravico do izplačila vseh še neizplačanih dividend, preden se imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o razdelitvi dobička izplačajo kakršnekoli dividende. (5) Udeležbena (participativna) prednostna delnica daje imetniku poleg prednostne dividende pravico do izplačila dividend, ki pripadajo imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o uporabi dobička. (6) Pravice iz delnic so nedeljive. 247. člen ZGD-1 (pridobivanje lastnih delnic) (1) Družba sme pridobivati lastne delnice le: - če je pridobitev nujna, da bi družba preprečila hudo, neposredno škodo; - če naj se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe ali z njo povezane družbe; - če delnice pridobi zato, da bi delničarjem zagotovila odpravnino po tem zakonu; - če je pridobitev neodplačna; - če banka, zavarovalnica in druga finančna organizacija pridobi delnice pri nakupni komisiji; - na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva; - na podlagi sklepa skupščine o umiku delnic po določbah o zmanjšanju osnovnega kapitala; - na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona, če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona. Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala. (2) Skupni delež delnic, pridobljenih za namene iz prve do tretje in osme alineje prejšnjega odstavka, ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba že ima, presegati 10% osnovnega kapitala. Taka pridobitev lastnih delnic je dovoljena le, če družba pridobi delnice tako, da oblikuje rezerve za lastne delnice, ne da bi zmanjšala osnovni kapital ali po zakonu ali statutu prepisane rezerve, ki se ne smejo uporabljati za plačilo delničarjem in če je za delnice plačan celoten emisijski znesek. V primerih iz prve, druge, četrte, pete in osme alineje prejšnjega odstavka je pridobitev dopustna le, če je za delnice plačan celoten emisijski znesek. (3) V primeru iz prve in osme alineje prvega odstavka tega člena mora poslovodstvo na prvi naslednji skupščini poročati o razlogih in namenu pridobitve, skupnem številu, najmanjšem emisijskem znesku in deležu pridobljenih delnic ter o vrednosti delnic. V primeru iz druge alineje prvega odstavka tega člena se delnice v enem letu po pridobitvi ponudijo v odkup delavcem družbe. (4) Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, je ničen, pridobitev delnic s strani družbe pa ni neveljavna. (5) Družba lahko uveljavlja korporacijskopravni zahtevek proti delničarju iz 233. člena tega zakona, ne glede na njen obligacijskopravni zahtevek zaradi ničnosti pravnega posla in morebitni odškodninski zahtevek zaradi povzročene škode. Delničar lahko proti družbi uveljavlja zahtevke po pravilih, s katerimi so urejena obligacijska razmerja zaradi ničnosti pravnega posla in druge obligacijskopravne zahtevke, ki jih ne more pobotati z družbenim korporacijskopravnim zahtevkom iz 233. člena tega zakona. 1 Splošni del prava družb 47. 395. člen ZGD-1 (razlogi za izpodbojnost; konvalidacija izpodbojnih sklepov) (1) Sklep skupščine je izpodbojen, če: 1. je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom, ali 2. je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina). (2) Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka je sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti iz 305. člena tega zakona. (3) Izpodbijanje se lahko opira tudi na to, da je delničar z uresničevanjem glasovalne pravice zase ali v korist tretjega poskušal pridobiti posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev, če je na podlagi sprejetega sklepa skupščine ta namen mogoče doseči. To pa ne velja, če je drugim delničarjem na podlagi sklepa zagotovljeno primerno nadomestilo za tako škodo. (4) Izpodbijanje sklepa skupščine se ne more opirati na: 1. kršitev pravic delničarjev, ki so posledica tehničnih motenj pri uporabi tehničnih sredstev na elektronski ali virtualni skupščini, razen če so tehnične motnje posledica hude malomarnosti ali naklepa odgovorne osebe družbe, 2. kršitev petega odstavka 309. člena tega zakona. (5) Sklepa skupščine ni več mogoče razveljaviti, če je skupščina izpodbojni sklep potrdila z novim sklepom in če proti temu novemu sklepu v izpodbojnem roku ni bila vložena tožba za njegovo razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ali če je bila taka tožba umaknjena ali če je bil tožbeni zahtevek za razveljavitev novega sklepa ali ugotovitev njegove ničnosti pravnomočno zavrnjen. (6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko oseba iz sedmega odstavka tega člena, ki izkaže pravni interes, da se sklep za čas do sprejetja novega (potrditvenega) sklepa razveljavi, od sodišča zahteva, da ugotovi, da izpodbojni sklep do sprejetja novega (potrditvenega) sklepa ni veljal. (7) Sklep skupščine lahko izpodbijajo: - vsak delničar pod pogoji, ki jih določa ta zakon, - poslovodstvo, - vsak član organa vodenja ali nadzora, če bi člani z uresničitvijo sklepa skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom. KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA 464. člen ZGD-1 (pojem) (1) Komanditna delniška družba je družba, pri kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), komanditni delničarji, ki imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti družbe do upnikov niso odgovorni. (2) Za pravna razmerja med komplementarji in njihova razmerja do komanditnih delničarjev, zlasti glede upravičenj komplementarjev za vodenje poslov in zastopanje družbe se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o komanditni družbi. (3) Za druga vprašanja o komanditni delniški družbi se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi, če v tem poglavju ni določeno drugače. 48 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras 2 Povezane družbe 1. Kaj so to povezane družbe? 2. Katere vrste povezanih družb poznamo? 50 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 3. Pojasnite pojma obvladujoča in odvisna družba. 4. Kakšna je funkcija koncernskega prava? 5. Kakšne koncerne poznamo? 2 Povezane družbe 51. 6. Razlika med dejanskim in pogodbenim koncernom. 7. Kakšna je razlika v odgovornosti obvladujoče družbe pri pogodbenem in dejanskem koncernu? 8. Kakšno je varstvo upnikov pri pogodbenem in dejanskem koncernu? 9. Kakšno je varstvo manjšinskih delničarjev pri pogodbenem in dejanskem koncernu? 52 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 10. Kaj je holding? 11. Razlika med koncernom in holdingom? 12. Naštejte podjetniške pogodbe. 2 Povezane družbe 53. 527. člen ZGD-1 (vrste povezanih družb) Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da: - ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem); - je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba); - so koncernske družbe; - sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali - so povezane s podjetniškimi pogodbami. 528. člen ZGD-1 (družbe v večinski lasti in družbe z večinskim deležem) (1) Če večina deležev pravno samostojne družbe pripada drugi družbi ali če drugi družbi pripada večina glasovalnih pravic (večinski delež), se ta družba šteje za družbo v večinski lasti, druga družba pa je družba z večinskim deležem. (2) Deleži družbe, ki pripadajo drugi družbi, se določajo po razmerju med seštevkom nominalnih zneskov njenih delnic z nominalnim zneskom ali zneskov njenih osnovnih vložkov in zneskom osnovnega kapitala. Pri družbi s kosovnimi delnicami se ti deleži določajo po razmerju med številom kosovnih delnic in številom vseh izdanih kosovnih delnic. Lastni deleži se od osnovnega kapitala odštejejo. Deleži, ki pripadajo drugemu za račun družbe, so izenačeni z lastnimi deleži družbe. (3) Glasovalne pravice, ki pripadajo družbi, se ugotovijo iz razmerja med številom glasovalnih pravic, ki jih družba lahko uresničuje iz svojih deležev, in skupnim številom vseh glasovalnih pravic. Od skupnega števila vseh glasovalnih pravic se odštejejo glasovalne pravice iz lastnih deležev družbe in deležev, ki pripadajo drugemu za račun družbe. (4) Za deleže družbe z večinskim deležem veljajo tudi tisti deleži, ki pripadajo od nje odvisni družbi, drugemu za račun te družbe ali za račun od nje odvisne družbe, če je imetnik družbe podjetnik, in deleži, ki pomenijo imetnikovo premoženje. 529. člen ZGD-1 (odvisna in obvladujoča družba) (1) Odvisna družba je pravno samostojna družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba (obvladujoča družba). (2) Domneva se, da je družba v večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež. 530. člen ZGD-1 (koncern in koncernske družbe) (1) Koncern sestavljajo: - ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe (dejanski koncern); - družbe, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju (pogodbeni koncern), ali 54 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME - pravno samostojne družbe, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem družbe medsebojno odvisne (koncern z razmerjem enakopravnosti). (2) Domneva se, da je odvisna družba z obvladujočo družbo koncern. (3) V koncern vključene in z enotnim vodstvom povezane družbe so koncernske družbe. 531. člen ZGD-1 (vzajemno kapitalsko udeležene družbe) (1) Vzajemno kapitalsko udeležene družbe so kapitalske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so povezane tako, da vsaki družbi pripada več kot četrtina deležev druge družbe. Koliko deležev druge družbe pripada družbi, se ugotavlja po določbah drugega in četrtega odstavka 528. člena tega zakona. (2) Če ima ena vzajemno kapitalsko udeležena družba v drugi družbi večinski delež ali če lahko drugo družbo neposredno ali posredno obvladuje, velja prva za obvladujočo, druga pa za odvisno družbo. (3) Če ima vsaka vzajemno kapitalsko udeležena družba v drugi družbi večinski delež ali če lahko vsaka družba drugo neposredno ali posredno obvladuje, veljata obe družbi za obvladujoči in odvisni. 533. člen ZGD-1 (pogodba o obvladovanju in pogodba o prenosu dobička) (1) Pogodba, s katero družba podredi vodenje družbe drugi družbi, je pogodba o obvladovanju. (2) Pogodba, s katero se družba obveže, da svoj celotni dobiček prenese na drugo družbo, je pogodba o prenosu dobička. Za pogodbo o prenosu dobička se šteje tudi pogodba, s katero družba prevzame obveznost, da bo svojo družbo vodila za račun druge družbe (pogodba o vodenju poslov). (3) Če si med seboj neodvisne družbe s pogodbo postavijo enotno vodstvo, ne da bi ena od njih postala odvisna od druge družbe, ki sklepa pogodbo, potem ne gre za pogodbo o obvladovanju. (4) Plačila družbe na podlagi pogodbe o obvladovanju ali pogodbe o prenosu dobička se ne štejejo za kršitev 227. in 230. člena tega zakona. ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras 3 Statusno preoblikovanje družb in prevzemi družb 1. Pojasnite pojem statusnega preoblikovanja družb. 2. Naštejte načine statusnega preoblikovanja in pojasnite njihovo delitev. 56 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 3. Katere so bistvene razlike med formalnim in materialnim statusnim preoblikovanjem? 4. Kaj so t.i. "koncernske združitve"? 3 Statusno preoblikovanje družb in prevzemi družb 57. 5. Ali je dopustno preoblikovanje d.d. v d.o.o.? Kako se izvede? 6. Ali se lahko s.p. preoblikuje v d.o.o.? Kako se izvede? 7. Kaj je to prevzemni prag? 8. Kaj je to prag uspešnosti? 58 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 9. Kaj je prevzemna namera? 10. Kdaj je ponudba obvezna? 11. Izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo. 12. Pojasnite razlike med obvezno in prostovoljno prevzemno ponudbo. 3 Statusno preoblikovanje družb in prevzemi družb 59. 13. Izključitev manjšinskih delničarjev ob prevzemu. 14. Kaj je pravična cena pri izključitvi manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju? 15. Ali je dopustna izključitev manjšinskih delničarjev iz k.d.d.? 16. Kakšne so posledice, če prevzemnik v enem letu po prevzemni ponudbi pridobiva delnice po ceni, ki je višja od prevzemne cene? 60 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 17. Kdo so osebe, ki delujejo usklajeno? 18. Kaj je to "hostile take-over"? 19. Pojasnite posledice konkurenčne ponudbe pri prevzemih. 3.1 Primer 1 Družba izvede oddelitev s prevzemom na d.o.o. s povečanjem osnovnega kapitala. Na prevzemno družbo prenese obrat v vrednosti 50.000 EUR in za toliko poveča osnovni kapital. V postopku se želijo izogniti stroškom revizorja. Ali se je možno izogniti stroškom revizije oddelitve? 3 Statusno preoblikovanje družb in prevzemi družb 61. 3.2 Primer 2 Upnik je v sodnem postopku za poplačilo svoje terjatve terjal Jožeta Novaka s.p. Po vložitvi tožbe je Jože Novak s.p. sklenil pogodbo o prenosu podjetja podjetnika na družbo Mobi d.o.o. Nanjo je prenesel vse premično in nepremično premoženje, nato pa je bil izbrisan iz poslovnega registra kot samostojni podjetnik. Upnik je tožbo popravil tako, da je z njo zajel pravno naslednico podjetja samostojnega podjetnika kot prvo toženko (Mobi d.o.o.) ter Jožeta Novaka kot fizično osebo kot drugega toženca. Sodišče je dovolilo spremembo tožbe v zvezi s prvo toženko, ne pa tudi v zvezi z drugim tožencem, ki je razširitvi tožbe nasprotoval. Za kakšno obliko statusnega preoblikovanja gre v tem primeru? Ali je sodišče ravnalo pravilno, ko ni dovolilo razširitve tožbe v zvezi z drugim tožencem? 62 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 3.3 Primer 3 Luksemburška družba bi se pripojila k slovenski. Ne gre za poenostavljeno pripojitev, je pa isti gospod edini družbenik v obeh družbah. V zakonsko določenih obveznih sestavinah načrta je določeno tudi menjalno razmerje. Ker bi želela vaša stranka opraviti čezmejno združitev prevzete družbe k prevzemni družbi brez povečanja osnovnega kapitala prevzemne družbe, zaradi česar se poslovni delež edinega družbenika prevzemne družbe po izvedeni pripojitvi ne bi spremenil, se menjalno razmerje ne bi določilo. Kapital prevzete družbe se v poslovnih knjigah nato izkaže kot presežek vplačila osnovnega kapitala (aggio) prevzemne družbe in ne kot povečanje osnovnega kapitala. Ali se lahko čezmejna pripojitev izvede na tak način? Glej: 622.c člen ZGD-1 (po noveli ZGD-1L). 3 Statusno preoblikovanje družb in prevzemi družb 63. 579. člen ZGD-1 (splošno pravilo) (1) Družba se lahko statusno preoblikuje: - z združitvijo, - z delitvijo, - s prenosom premoženja, ali - s spremembo pravnoorganizacijske oblike. (2) Podjetnik se lahko statusno preoblikuje v kapitalsko družbo. 580. člen ZGD-1 (pojem) (1) Dve ali več delniških družb se lahko združi s pripojitvijo ali spojitvijo. (2) Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja ene ali več delniških družb (prevzeta družba) na drugo delniško družbo (prevzemna družba). (3) Spojitev se opravi z ustanovitvijo nove delniške družbe (prevzemna družba), na katero se prenese celotno premoženje družb, ki se spajajo (prevzete družbe). (4) Prevzete družbe z združitvijo prenehajo, ne da bi bila prej opravljena njihova likvidacija. Delničarjem prevzetih družb se zagotovijo delnice prevzemne družbe. (5) Če razmerje, v katerem se zamenjajo delnice prevzete družbe za delnice prevzemne družbe, ni enako ena ali več delnic prevzemne družbe za eno delnico prevzete družbe, lahko delničarjem prevzete družbe, ki ne razpolagajo z ustreznim številom delnic prevzete družbe, da bi lahko prejeli celo število delnic prevzemne družbe, prevzemna družba ali druga oseba zagotovi denarno doplačilo. Vsota denarnih doplačil, ki jih zagotovi prevzemna družba, ne sme presegati desetine skupnega najmanjšega emisijskega zneska delnic, ki jih prevzemna družba zagotovi delničarjem prevzete družbe zaradi pripojitve. (6) Z združitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. 623. člen ZGD-1 (pojem) (1) Kapitalska družba se lahko deli z razdelitvijo, oddelitvijo ali izčlenitvijo. (2) Razdelitev se opravi s hkratnim prenosom vseh delov premoženja prenosne družbe, ki z razdelitvijo preneha, ne da bi bila opravljena njena likvidacija, na: - nove kapitalske družbe (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: nove družbe), ki se ustanovijo zaradi razdelitve (razdelitev z ustanovitvijo novih družb), ali - prevzemne kapitalske družbe (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: prevzemne družbe) (razdelitev s prevzemom). (3) Izčlenitev se opravi s prenosom vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, na: - nove družbe, ki se ustanovijo zaradi izčlenitve (izčlenitev z ustanovitvijo novih družb), ali - prevzemne družbe (izčlenitev s prevzemom). (4) Oddelitev se opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na: - nove družbe, ki se ustanovijo zaradi oddelitve (oddelitev z ustanovitvijo novih družb), ali 64 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME - prevzemne družbe (oddelitev s prevzemom). (5) Delitev se lahko opravi tudi tako, da se deli premoženja prenosne družbe hkrati prenesejo na nove in na prevzemne družbe. (6) Z delitvijo preide na novo ali prevzemno družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba. (7) Pri razdelitvi in oddelitvi se družbenikom ali delničarjem prenosne družbe zagotovijo delnice ali poslovni deleži (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: deleži) nove ali prevzemne družbe. Pri izčlenitvi se deleži nove ali prevzemne družbe zagotovijo prenosni družbi. (8) Če razmerje, v katerem se zamenjajo deleži prenosne družbe za deleže posamezne nove ali prevzemne družbe, ni enako en ali več deležev posamezne nove ali prevzemne družbe za en delež prenosne družbe, lahko delničarjem ali družbenikom prenosne družbe, ki ne razpolagajo z ustreznim številom deležev prenosne družbe, da bi lahko prejeli celo število deležev posamezne nove ali prevzemne družbe, nova ali prevzemna družba ali druga oseba zagotovi denarno doplačilo. Vsota denarnih doplačil, ki jih zagotovi posamezna nova ali prevzemna družba, ne sme presegati desetine skupnega najmanjšega emisijskega zneska delnic ali zneska osnovnih vložkov, ki jih nova ali prevzemna družba zagotovi delničarjem ali družbenikom prenosne družbe zaradi delitve. (9) Če razmerje, v katerem se premoženje prenosne družbe pri izčlenitvi zamenja za deleže posamezne nove ali prevzemne družbe, ni enako enemu ali več deležem posamezne nove ali prevzemne družbe za preneseno premoženje prenosne družbe, lahko nova ali prevzemna družba ali druga oseba prenosni družbi zagotovi denarno doplačilo. Denarno doplačilo, ki ga zagotovi posamezna nova ali prevzemna družba, ne sme presegati desetine skupnega najmanjšega emisijskega zneska deležev, ki jih nova ali prevzemna družba zagotovi prenosni družbi zaradi izčlenitve. (10) Določbe 2. in 3. oddelka tega poglavja se smiselno uporabljajo pri izčlenitvi. Šteje se, da je izčlenitev delitev, ki ohranja kapitalska razmerja. 7. člen ZPre-1 (prevzem in prevzemni prag) (1) Prevzem je položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže prevzemni prag. (2) Prevzemni prag v ciljni družbi (v nadaljnjem besedilu: prevzemni prag) je 1/3 delež glasovalnih pravic v tej družbi. (3) Pri ugotavljanju, ali so osebe, ki delujejo usklajeno, dosegle prevzemni prag, se za vsako od njih ugotovi delež glasovalnih pravic v skladu z določbami prejšnjega člena, nato pa se njihovi deleži seštejejo. 8. člen ZPre-1 (usklajeno delovanje) (1) Osebe, ki delujejo usklajeno, so osebe, ki na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma sodelujejo in katerih cilj je pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe. (2) Domneva se, da usklajeno delujejo: 1. osebe, ki jih povezujejo samo okoliščine v zvezi s pridobitvijo vrednostnih papirjev, kot so: - časovno obdobje, v katerem so jih pridobivale, - velikost pridobljenih deležev, deležev, ki jih že imajo, deležev drugih imetnikov ali - druge okoliščine v zvezi s temi pridobitvami, ki kažejo na skupni namen teh oseb; 2. člani poslovodstva ali nadzornega sveta oseb, ki delujejo usklajeno; 3 Statusno preoblikovanje družb in prevzemi družb 65. 3. člani poslovodstva ali nadzornega sveta z osebami, v katerih so člani teh organov; 4. osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani, ali 5. osebe, ki so predlagale sprejetje sklepa skupščine ciljne družbe o imenovanju ali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala in ki so z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa. (3) Velja neizpodbitna domneva, da usklajeno delujejo: 1. odvisna družba in obvladujoča oseba, 2. družbe, ki so odvisne od iste obvladujoče osebe, ali 3. (črtana). (4) Odvisna družba po tem zakonu je družba: 1. kateri ima druga oseba večino glasovalnih pravic; 2. v kateri ima druga oseba pravico imenovati ali razrešiti večino članov organa vodenja ali nadzora in je sočasno delničar ali družbenik te družbe; 3. v kateri je druga oseba delničar ali družbenik in sama nadzoruje večino glasovalnih pravic, v skladu z dogovorom, sklenjenim z drugimi delničarji ali družbeniki, ali 4. v kateri ima druga oseba pravico izvajati prevladujoč vpliv ali nadzor. (5) Druga oseba iz prejšnjega odstavka je obvladujoča oseba odvisne družbe. (6) Pri presoji, ali ima oseba položaj obvladujoče osebe, se pravicam te osebe iz tretjega odstavka tega člena prištejejo pravice, katerih imetniki so druge osebe, v katerih ima ta oseba večinski kapitalski delež ali večino glasovalnih pravic. (7) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo: 1. zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza (v nadaljnjem besedilu: zunajzakonska skupnost), ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti; 2. otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti, in 3. druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo. (8) Za usklajeno delovanje se ne šteje uresničevanje glasovalne pravice na podlagi organiziranega zbiranja pooblastil, če so bila zbrana v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razen če je s tem samo prikrit sporazum, katerega cilj je pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo. O nameri, razlogih in načinu organiziranega zbiranja pooblastil v ciljni družbi mora pooblaščena oseba predhodno obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija), sicer se domneva, da je z organiziranim zbiranjem pooblastil samo prikrit sporazum iz prejšnjega stavka. (9) Agencija lahko ob soglasju ministra, pristojnega za gospodarstvo, v skladu s tem zakonom določi podrobnejša merila usklajenega delovanja. 11. člen ZPre-1 (prevzemna ponudba) (1) Prevzemna ponudba je javno objavljen predlog za sklenitev pogodbe, ki je naslovljen na vse imetnike vrednostnih papirjev in s sprejemom katerega je sklenjena pogodba o prodaji teh vrednostnih papirjev med prevzemnikom kot kupcem in akceptantom kot prodajalcem. (2) Konkurenčna ponudba je prevzemna ponudba, ki se nanaša na iste vrednostne papirje kakor prevzemna ponudba prvega prevzemnika (nadaljnjem besedilu: prva ponudba) ter je v skladu s tem zakonom objavljena po objavi prve ponudbe in pred iztekom roka za sprejem prve ponudbe. (3) Določbe tega zakona o prevzemni ponudbi se uporabljajo za vse vrste prevzemnih ponudb, če ni za posamezno vrsto prevzemne ponudbe z zakonom drugače določeno. 66 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 12. člen ZPre-1 (obvezna prevzemna ponudba) (1) Prevzemno ponudbo v skladu s tem zakonom mora dati prevzemnik, ki doseže prevzemni prag. (2) Prevzemno ponudbo mora ponovno dati prevzemnik, ki je po končanem postopku uspešne prevzemne ponudbe pridobil 10-odstotni delež glasovalnih pravic (v nadaljnjem besedilu: dodatni prevzemni prag). (3) Obveznost dati ponovno prevzemno ponudbo preneha, ko prevzemnik z uspešno prevzemno ponudbo pridobi najmanj 75-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico. (4) Določbe tega zakona o obveznosti prevzemnika, ki doseže prevzemni prag, se smiselno uporabljajo tudi za prevzemnika, ki doseže dodatni prevzemni prag. (5) Z nastopom obveznosti prevzemnika po prvem ali drugem odstavku tega člena imetniki vrednostnih papirjev ne pridobijo pravice od prevzemnika zahtevati sklenitev pogodbe o odkupu teh vrednostnih papirjev, temveč za prevzemnika, ki krši to svojo obveznost, nastopi mirovanje glasovalnih pravic v skladu s 63. členom tega zakona. 22. člen ZPre-1 (izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo) (1) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, ni dolžna dati prevzemne ponudbe, če ga je dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev: 1. na podlagi neodplačnega posla, sklenjenega med zakoncema, zunajzakonskima partnerjema, partnerjema v registrirani istospolni skupnosti ali osebami, ki so v sorodstvu v ravni vrsti do vključno tretjega kolena, ali na podlagi razdelitve premoženja ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, ob prenehanju zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske skupnosti; 2. na podlagi dedovanja; 3. pri izvedbi združitve ali delitve delniške družbe z zamenjavo za vrednostne papirje pravne osebe, ki je zaradi združitve ali delitve prenehala, če namen združitve ali delitve ni bil prevzem ciljne družbe; 4. zaradi prenosa vrednostnih papirjev s prevzemnika po izvedeni prevzemni ponudbi na osebe, ki so ali za katere se šteje, da so pri njej delovale usklajeno, ali na koncernsko povezane družbe; 5. s pridobitvijo večinskega deleža v prevzemniku, katere namen ni bil prevzem ciljne družbe, ali 6. s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki so ji bili izročeni kot vložki pri ustanovitvi ali povečanju njenega osnovnega kapitala in ki ima položaj holdinške družbe; 7. na podlagi izvršljive odločbe, izdane v kazenskem oziroma prekrškovnem postopku. (2) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, tudi ni dolžna dati prevzemne ponudbe: 1. če ga je dosegla zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala družbe z umikom delnic, izvedenega na podlagi sklepa skupščine, pri sprejetju katerega ni sodelovala, ali 2. če je delež glasovalnih pravic drugega delničarja ali drugih delničarjev, ki skupaj tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v ciljni družbi višji od deleža te osebe. (3) Oseba, ki je kot upnik zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja dosegla prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki je v postopku zaradi insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ni dolžna dati prevzemne ponudbe. Obveznost dati prevzemno ponudbo te osebe nastane ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljne družbe izven postopka zaradi insolventnosti. (4) Agencija lahko opredeli podrobnejša merila glede pridobitve vrednostnih papirjev iz 3., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena. (5) Za osebo, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem ali drugem odstavku tega člena, nastane obveznost dati prevzemno ponudbo po tem zakonu ob prvi nadaljnji pridobitvi teh vrednostnih papirjev, razen če prevzemnega praga ne dosega več. 3 Statusno preoblikovanje družb in prevzemi družb 67. (6) Oseba, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem, drugem ali tretjem odstavku tega člena, mora o tem obvestiti agencijo v roku treh delovnih dni od nastopa okoliščin iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, razen v primeru iz 7. točke prvega odstavka tega člena, ko mora agencijo obvestiti nemudoma, ko je obveščena o pridobitvi vrednostnih papirjev. 43. člen ZPre-1 (posebne predpostavke za konkurenčno ponudbo) (1) Konkurenčna ponudba ne sme biti objavljena pozneje kakor deset dni pred iztekom roka za sprejem prve ponudbe in ne pozneje kakor 28 dni pred iztekom končnega roka, sicer nima pravnega učinka. (2) Konkurenčne ponudbe za odkup ne sme dati oseba, ki: 1. deluje usklajeno s prevzemnikom, ki je dal prvo ponudbo, ali 2. je pooblaščeni član, ki je v imenu in za račun prevzemnika dal prvo ponudbo. (3) Pooblaščeni član pri konkurenčni ponudbi ne sme biti pooblaščeni član, ki je v imenu in za račun prevzemnika dal prvo ponudbo. 44. člen ZPre-1 (prag uspešnosti konkurenčne ponudbe) (1) Prevzemnik lahko v konkurenčni ponudbi določi prag uspešnosti samo, če je ta določen v prvi ponudbi in do objave konkurenčne ponudbe še ni bil dosežen. (2) Prag uspešnosti, ki ga prevzemnik določi v konkurenčni ponudbi v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti višji od praga uspešnosti, določenega v prvi prevzemni ponudbi. 45. člen ZPre-1 (pravica odstopiti od prve pogodbe) Akceptanti, ki so do objave konkurenčne ponudbe sprejeli prvo ponudbo, lahko odstopijo od pogodbe, ki je bila sklenjena s sprejemom prve ponudbe, in sprejmejo konkurenčno ponudbo. 68 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 1. Kateri so postopki zaradi insolventnosti? 2. Katere postopke ureja ZFPPIPP? Kateri so stečajni postopki po ZFPPIPP? Katera sta postopka prisilnega prenehanja po ZFPPIPP? 70 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 3. Prenehanje pravne osebe v ožjem in širšem pomenu besede? 4. Razlogi za prenehanje pravnih oseb. 5. Kaj je insolventnost? Katere domneve veljajo v zvezi z insolventnostjo? Glej tudi: sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 528/2019 z dne 19. 11. 2019, sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 175/2021 z dne 5. 5. 2021, sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 217/2019 z dne 29. 5. 2019. 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 71. 6. Kakšne so dolžnosti poslovodstva gospodarske družbe ob ugotovitvi, da je družba insolventna? 7. Pojasnite obravnavo upnikov pri ugotovitvi insolventnosti. 8. Katere so bistvene značilnosti prenehanja gospodarskih družb po skrajšanem postopku? 72 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 9. Kako se izvede skrajšani postopek prenehanja družb? 10. Ali lahko d.o.o. izvede prenehanje po skrajšanem postopku? 11. Kdaj se izvede postopek likvidacije? 12. Kakšen je smisel sodne (prisilne) in smisel prostovoljne likvidacije? 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 73. 13. Kdaj se izvede postopek prisilne likvidacije? 14. Kakšen je režim plačevanja terjatev pri likvidaciji? 15. Kaj/kdo so "rojeni" likvidacijski upravitelji? 16. Kaj/kdo so "postavljeni" likvidacijski upravitelji? 74 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 17. Katera materialna statusna preoblikovanja imajo za posledico prenehanje družbe? 18. Ali formalno statusno preoblikovanje d.o.o. v d.d. povzroči prenehanje d.o.o.? 19. Kako je Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb vplival na določbe ZFPPIPP? Kdo so bili aktivni družbeniki izbrisanih družb? 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 75. 20. Navedite osebe, ki so legitimirane za predlaganje stečajnega postopka, za prenehanje po skrajšanem postopku in prisilno poravnavo. 21. Kdaj se izvede postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije? 4.1 Stečajni postopek 1. Katera so temeljna načela stečajnega prava? 76 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 2. Kako se v stečajnem postopku izraža načelo paritete? 3. Pojasnite načelo univerzalnosti stečaja! 4. Kdaj in kako se začne stečajni postopek nad družbo? 5. Kakšna je razlika med uvedbo in začetkom stečajnega postopka? 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 77. 6. Kateri so razlogi za stečaj družbe? 7. Kakšne so pravne posledice stečaja? 8. Kakšen je vrstni red poplačila upnikov v stečaju? 9. Kaj, če je v stečaju samo en upnik? 78 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 10. Vrste upnikov v stečaju. 11. Kaj je izločitvena pravica? 12. Kaj je ločitvena pravica? Katere so pravne podlage za njen nastanek? 13. Kateri so organi stečajnega postopka? 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 79. 14. Kakšen je rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku? Kako prijaviti terjatev? Kaj naredi sodišče, če je vloga nepopolna? 15. Stvarna in krajevna pristojnost sodišča v stečajnem postopku. Katero sodišče odloča o ugovorih zoper sklep o preizkusu terjatev? Katero sodišče je pristojno za odločanje na drugi stopnji v stečajnem postopku? 16. Kje se objavljajo sklepi sodišča med stečajnim postopkom? 80 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 17. Kako stečajni postopek vpliva na pravdni ali izvršilni postopek? 18. Kaj mora stečajni upravitelj opraviti v smislu istočasnega poplačila upnikov? 19. Kaj je stečajna masa neznatne vrednosti? 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 81. 20. Pojasnite režim plačevanja terjatev v stečaju. Pri tem upoštevajte relevantno načelo za poplačilo upnikov. 21. Pojasnite varovalno funkcijo stečaja. 22. Kdaj je mogoče izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika? Katerih? 82 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 23. Kdaj v ožjem smislu preneha gospodarska družba, nad katero se je izvedel stečajni postopek? 24. Kakšna je korelacija stečaja z izvršbo? Zakaj stečaj označujemo tudi s sintagmo »generalna izvršba«? 25. Razlike med pobotanjem po OZ in v stečaju po ZFPPIPP? Glej tudi: sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 389/2015 z dne 7. 7. 2015, sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 118/2018 z dne 30. 5. 2018. 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 83. 26. Kaj je po vašem mnenju boljše, stečaj ali izbris iz sodnega registra brez likvidacije? Primerjajte ureditvi obeh institutov in pojasnite svoje stališče. 27. Kaj je osebni stečaj in kakšna je njegova funkcija? 84 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 28. Kaj je odpust obveznosti in kako učinkuje? 29. Katere so ovire za odpust obveznosti? 4.2 Postopek prisilne poravnave 1. Pravna definicija prisilne poravnave. 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 85. 2. Bistvene značilnosti postopka prisilne poravnave? 3. Kateri dokument je bistven pri prisilni poravnavi? 4. Kaj je to poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja? 5. Ali je določen kakšen minimum glede plačila upnikom pri prisilni poravnavi? 86 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 6. Za koga učinkuje potrjena prisilna poravnava? V čem se kaže njena “prisilnost”? 7. Kakšne so posledice nepravočasne prijave terjatve pri prisilni poravnavi? 8. Poenostavljena prisilna poravnava? 9. Kako je z izpodbijanjem pravnih dejanj pri prisilni poravnavi? 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 87. 10. Ali lahko v postopku prisilne poravnave delavcu preneha delovno razmerje? Kaj pa v stečaju? 11. Kakšne so posledice zamude roka za prijavo terjatve v prisilni poravnavi in v stečaju? 12. S sklepom je bila potrjena prisilna poravnava družbe, s katero poslovno sodelujete tudi po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi. Nad isto družbo se nato začne stečajni postopek. Kako se imenuje vaša terjatev? 88 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 13. Kako je s terjatvami, ki nastanejo v postopku prisilne poravnave, družba pa gre nato v stečaj? Ali se te terjatve prijavijo v stečaju? 4.3 Primer 1 D.o.o. preneha po skrajšanem postopku. Leto dni po izbrisu družbe iz sodnega registra se upnik, ki v tem postopku ni bil poplačan, sprašuje, ali lahko za poplačilo svoje terjatve terja nekdanjega družbenika te d.o.o., ki sicer v trenutku prenehanja ni bil več družbenik družbe, bil pa je še mesec dni prej. Vsi družbeniki, ki so bili družbeniki v trenutku prenehanja po skrajšanem postopku, so namreč danes v stečaju, nekdanji družbenik pa je likviden in izjemno dobro posluje. Svetujte temu upniku. Glej: 425. člen ZGD-1 in naslednje. 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 89. 425. člen ZGD-1 (pogoji) (1) Družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. (2) Upniki lahko uveljavljajo terjatve do delničarjev, ki so dali izjavo iz prejšnjega odstavka, v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz registra. (3) Za obveznosti iz prejšnjega odstavka so delničarji odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem. (4) Registrski organ lahko zahteva od delničarjev dokazila o resničnosti izjave iz prvega odstavka tega člena. Za prevzeto obveznost plačila dolgov lahko registrski organ zahteva tudi druge oblike zavarovanja. 90 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 4.4 Primer 2 Na trgu ponujate električno energijo in je splošno znano, da ste ugodnejši od svojih konkurentov. K vam prispe dopis, iz katerega izhaja, da se družba Tiktak, d.d. – v stečaju zanima, če bi lahko bila vaš odjemalec električne energije. Skrbi vas, da v primeru poslovanja s to družbo (glede na to, da je družba v stečaju), ne boste prišli do poplačila svoje terjatve. Ali je vaša skrb utemeljena? Ob iskanju odgovora bodite pozorni na to, kdaj je terjatev nastala in kako trenutek nastanka terjatve vpliva na obravnavo terjatve v stečajnem postopku. 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 91. 4.5 Primer 3 Ste upnik in dolžnik stečajnega dolžnika. Vaša terjatev presega vašo obveznost do tega stečajnega dolžnika. Kaj to pomeni za vas v stečajnem postopku? Glej 261. člen ZFPPIPP in naslednje, tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 35/2019 z dne 29. 1. 2020, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 367/2017 z dne 12. 4. 2017, sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 389/2015 z dne 7. 7. 2015 in druge. 92 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 261. člen ZFPPIPP (pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka) (1) Če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, če ni v 263. členu tega zakona drugače določeno. (2) Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za nedenarne terjatve in terjatve, ki ob začetku stečajnega postopka še niso zapadle. (3) Za terjatve upnikov in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika, ki so predmet pobota po drugem odstavku tega člena, se smiselno uporabljajo 253. do 255. člen tega zakona. (4) Upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota po prvem odstavku tega člena, ne prijavi v stečajnem postopku, mora pa v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka o pobotu obvestiti upravitelja. (5) Če upnik upravitelja o pobotu ne obvesti v skladu s četrtim odstavkom tega člena, je stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in drugo škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve. 4.6 Primer 4 Družba opravlja delo za družbo, glede katere je bila pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Zanima jo, če bo prejela plačilo za delo, ki ga je opravila po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Svetujte ji. 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 93. 5. člen ZFPPIPP (postopki zaradi insolventnosti) (1) Postopki zaradi insolventnosti so: 1. postopek prisilne poravnave, 2. postopek poenostavljene prisilne poravnave in 3. stečajni postopki. (2) Stečajni postopki so: 1. stečajni postopek nad pravno osebo, 2. postopek osebnega stečaja in 3. postopek stečaja zapuščine. 6. člen ZFPPIPP (postopka prisilnega prenehanja) Postopka prisilnega prenehanja sta: 1. izbris iz sodnega registra brez likvidacije in 2. prisilna likvidacija. 11. člen ZFPPIPP (kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja) (1) Kratkoročna plačilna sposobnost je sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju. (2) Dolgoročna plačilna sposobnost je trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti. (3) Pravna oseba ali podjetnik je dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska ustreznost). (4) Dolgoročni viri financiranja pravne osebe ali podjetnika so: 1. kapital kot njegov lastni vir financiranja in 2. tiste njegove obveznosti kot tuji dolgoročni viri financiranja, ki so po svojih lastnostih in namenu v skladu s pravili poslovno finančne stroke primerne za kritje obveznosti iz poslovanja in izgub zaradi tveganj, ki jim je pravna oseba ali podjetnik izpostavljen pri svojem poslovanju. 14. člen ZFPPIPP (insolventnost) (1) Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik): 1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali 2. postane dolgoročno plačilno nesposoben. (2) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden: 1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik: - če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali - če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali 94 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME - če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi, 2. pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja: - s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave ali - s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali - z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja, 3. pri dolžniku, ki je potrošnik: - če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali - če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov. (3) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben: 1. če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost), 2. pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. (4) Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja: 1. s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali 2. s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. (5) Če je nad dolžnikom tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, velja, če se ne dokaže drugače, da je s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, prenehal položaj insolventnosti dolžnika. 118. člen ZGD-1 (nujnost likvidacije) (1) V vseh primerih iz 105. člena tega zakona, razen v primeru iz tretje alineje, se opravi likvidacija. (2) Če v tem oddelku ni posebnih določb, se za likvidacijo družbe smiselno uporabljajo določbe tega zakona o likvidaciji delniške družbe. 425. člen ZGD-1 (pogoji) (1) Družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. (2) Upniki lahko uveljavljajo terjatve do delničarjev, ki so dali izjavo iz prejšnjega odstavka, v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz registra. (3) Za obveznosti iz prejšnjega odstavka so delničarji odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem. (4) Registrski organ lahko zahteva od delničarjev dokazila o resničnosti izjave iz prvega odstavka tega člena. Za prevzeto obveznost plačila dolgov lahko registrski organ zahteva tudi druge oblike zavarovanja. 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 95. 223. člen ZFPPIPP (stečajni dolžnik) (1) Stečajni dolžnik je insolventni dolžnik, nad katerim se vodi stečajni postopek. (2) Stečajni postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, če ni v zakonu za posamezno pravnoorganizacijsko obliko ali vrsto pravne osebe ali za posamezno pravno osebo drugače določeno. (3) Nad invalidskim podjetjem je stečajni postopek dovoljeno začeti samo, če da Vlada Republike Slovenije predhodno soglasje. 224. člen ZFPPIPP (stečajna masa) (1) Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov. (2) V stečajno maso spadajo: 1. premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, 2. vse premoženje, doseženo z: - unovčenjem stečajne mase, - upravljanjem stečajne mase in - izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter 3. premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka. 231. člen ZFPPIPP (upravičeni predlagatelj) Predlog za začetek stečajnega postopka je upravičen vložiti: 1. dolžnik, 2. osebno odgovorni družbenik dolžnika, 3. upnik, ki verjetno izkaže: - svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in - okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca, 4. Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže: - terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in - okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca. 96 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras 5 Sodni register in gospodarski spori 1. Pristojnost sodišč v gospodarskih sporih (opredelite se upoštevaje različne situacije/postopke oziroma subjekte spora). Premislite o tem, v katerem zakonu poiskati relevantne zakonske določbe. 2. Ali je spor glede vpisa v sodni register, v katerem sta stranki fizična oseba in gospodarska družba, gospodarski spor? Katero sodišče je pristojno za odločanje o sporu? 98 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 3. Spor glede motenja posesti, stranki sta dve gospodarski družbi. Katero sodišče je pristojno? 4. Kaj je sodni register? Kateri podatki se vpisujejo vanj? 5 Sodni register in gospodarski spori 99. 5. Kako se deli sodni register? 6. Katere pravne osebe se vpisujejo v sodni register? 7. Opredelite vrsto registrskega postopka. 8. Ali se v sodni register vpišejo poslovni deleži pri d.n.o.? 100 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 9. Katere so splošne procesne predpostavke, ki morajo biti podane za obravnavo predloga za vpis v sodni register? Ali je plačilo sodne takse predpostavka za vpis družbe? 10. Kateri so procesni instituti v ZSReg za zagotovitev hitrosti postopka? 11. Kakšni so učinki vpisov v sodni register? 5 Sodni register in gospodarski spori 101. 12. Kdo odloča o vpisu v sodni register? 13. Kdo so udeleženci v postopku za vpis v sodni register? 14. Kdaj se tudi brez vpisa v sodni register pridobi pravna osebnost? 15. Ali se lahko zaradi predhodnega vprašanja prekine registrski postopek? Pojasnite svoj odgovor. 16. Posebnosti gospodarske izvršbe. 102 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 5.1 Primer Kot sodnik na registrskem sodišču prejmete predlog za vpis družbe Kur*arija d.o.o. v sodni register. Kako bi postopali? 17. člen ZGD-1 (nedovoljene sestavine) Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki: - nasprotujejo zakonu ali morali, - vsebujejo znamke ali neregistrirane znake, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, ali - vsebujejo ali posnemajo uradne znake. 30. člen ZPP Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča pristojna, da sodijo: 1. v sporih zaradi motenja posesti; 2. v sporih o služnostih in realnih bremenih; 5 Sodni register in gospodarski spori 103. 3. v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. V pristojnost okrajnih sodišč spadajo tudi spori, za katere niso po tem ali po kakšnem drugem zakonu pristojna okrožna sodišča. Okrajna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči, za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče, ter druge zadeve, ki jih določa zakon. 32. člen ZPP Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 eurov. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrožna sodišča pristojna, da sodijo: 1. (prenehala veljati); 2. (prenehala veljati); 3. v sporih o zakonitem preživljanju; 4. (prenehala veljati); 5. (prenehala veljati); 6. v sporih iz avtorske pravice in sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, ter spore v zvezi z varstvom konkurence; 7. v gospodarskih sporih; 8. v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. Okrožna sodišča so pristojna tudi za opravljanje zadev pravne pomoči za odločanje o priznanju tujih sodnih odločb v zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost, ter za opravljanje zadev mednarodne pravne pomoči. Okrožna sodišča opravljajo tudi druge zadeve, ki jih določa zakon. 2. člen ZSReg (1) Sodni register sestoji iz glavne knjige in zbirke listin. (2) Glavna knjiga je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon določa, da se vpišejo v sodni register. (3) Listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomembnega dejstva, ali za katere zakon določa, da se predložijo registrskemu sodišču, se vložijo v zbirko listin. 4. člen ZSReg (podatki, ki se vpišejo v sodni register) (1) Pri subjektih vpisa iz prvega odstavka 3. člena tega zakona se v sodni register vpišejo naslednji podatki: 1. enotna identifikacijska številka, 2. firma ali ime, 3. sedež (kraj) in poslovni naslov v kraju sedeža, 4. pravnoorganizacijska oblika, 5. datum akta o ustanovitvi (pogodbe, statuta ali drugega akta), na podlagi katerega se vpiše ustanovitev subjekta v sodni register, 6. v zvezi z ustanovitelji, družbeniki ali člani subjekta vpisa: - identifikacijski podatki, - vrsta in obseg odgovornosti za obveznosti subjekta vpisa, - datum vstopa, - datum izstopa, 7. v zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje subjekta vpisa: - identifikacijski podatki, - tip zastopnika (prokurist, član uprave, likvidator ipd.), 104 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME - način zastopanja (skupno ali samostojno), - meje pooblastil za zastopanje, če v skladu z zakonom omejitev pooblastila za zastopanje učinkuje proti tretjim osebam, - datum podelitve pooblastila, - datum prenehanja pooblastila, 8. čas trajanja subjekta vpisa, če je ustanovljen za določen čas, 9. v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti, prisilne likvidacije ali izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije: - sklep o začetku postopka, - sklep o končanju postopka, s kratko označbo načina končanja postopka, - sklep o potrditvi sklenjene prisilne poravnave, 10. v zvezi z drugimi načini prenehanja subjekta vpisa: pravni temelj prenehanja in podatki o morebitnem pravnem nasledniku, 11. izbris subjekta iz sodnega registra (sklep sodišča, s katerim odloči o vpisu izbrisa), 12. sklenitev, sprememba in prenehanje podjetniške pogodbe ter identifikacijski podatki sopogodbenika, 13. drugi podatki, - za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register, ali - ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa. (2) Pri subjektih vpisa iz 1. in 3. točke drugega odstavka 3. člena tega zakona se v sodni register vpišejo naslednji podatki: 1. podatki iz 1. do 5. ter 7. točke prejšnjega odstavka, 2. podatki o matični številki, firmi in sedežu gospodarske družbe ali druge pravne osebe, katere del je ta subjekt vpisa, 3. prenehanje podružnice. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri subjektih vpisa iz 4., 6. in 9. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona ne vpišejo podatki iz 6. točke prvega odstavka tega člena, pri subjektih vpisa iz 5. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona pa se podatki iz 6. točke prvega odstavka tega člena vpišejo samo glede komplementarjev. (4) Če subjekt vpisa ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi, mora prijavi priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu. 13. člen ZSReg (1) Postopek za vpis v sodni register je hiter. (2) Sodišče mora zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo, če posebne okoliščine ne zahtevajo drugače. 14. člen ZSReg (1) Zoper sklep o vpisu v sodni register je dovoljena pritožba. (2) Zoper odredbo ni dovoljena posebna pritožba. 15. člen ZSReg V postopku za vpis v sodni register ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in ni mirovanja postopka. 16. člen ZSReg Zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, ni dovoljena obnova postopka. 5 Sodni register in gospodarski spori 105. 25. člen ZSReg (1) Kadar več oseb, ki so upravičene skupaj vložiti predlog za vpis in nimajo skupnega pooblaščenca, morajo v predlogu določiti tudi skupnega pooblaščenca za vročanje pisanj. Če skupnega pooblaščenca za vročanje v predlogu ne določijo, zadostuje, da se vročitev opravi enemu izmed njih. Vročitve se opravijo tisti osebi, ki je v predlogu navedena prva. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se vročitve v postopku vpisa podatkov pri že vpisanem subjektu vpisa opravijo na naslov sedeža subjekta vpisa. 27. člen ZSReg (1) V elektronski obliki morajo biti vloženi ti predlogi za vpis v sodni register: 1. vsi predlogi, ki se nanašajo na subjekt vpisa, organiziran kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba, evropska delniška družba, gospodarsko interesno združenje in evropsko gospodarsko interesno združenje, 2. predlog za vpis ustanovitve družbe z neomejeno odgovornostjo ali komanditne družbe, 3. vsi predlogi, ki se nanašajo na podružnico gospodarske družbe ali podružnico tujega podjetja. (2) Drug predlog za vpis v sodni register, razen predloga iz prejšnjega odstavka, je lahko po izbiri predlagatelja vložen v elektronski ali pisni obliki in na obrazcu, če je ta predpisan. (3) Predlog za vpis v sodni register mora vsebovati: 1. podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, 2. matično številko subjekta vpisa, če se predlog nanaša na vpis podatkov v zvezi z že vpisanim subjektom vpisa, 3. določen zahtevek za vpis z navedbo podatkov, ki naj jih sodišče vpiše v sodni register, 4. izjavo lastnika objekta v skladu s četrtim odstavkom 4. člena tega zakona 5. druge podatke in navedbe, ki jih določa zakon. (4) V predlogu za vpis ustanovitve subjekta vpisa mora subjekt vpisa navesti tudi svoj predlog za določitev šifre glavne dejavnosti iz 4. člena ZPRS-1. (5) Predlog za vpis v sodni register, ki se vloži v elektronski obliki, se vloži v sistemu za podporo poslovnim subjektom. V imenu predlagatelja ga mora vložiti: 1. točka za podporo poslovnim subjektom, če je predmet predloga naslednji vpis, ki se nanaša na subjekt vpisa, organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo: - vpis ustanovitve na podlagi družbene pogodbe, sklenjene na predpisanem obrazcu v skladu s prvim odstavkom 474. člena ZGD-1, ali akta o ustanovitvi na predpisanem obrazcu iz prvega odstavka 523. člena ZGD-1, - vpis spremembe družbene pogodbe, če je prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe na predpisanem obrazcu v skladu s petim odstavkom 516. člena ZGD-1, ali spremembe akta o ustanovitvi na predpisanem obrazcu iz prvega odstavka 523. člena ZGD-1, - vpis spremembe sedeža ali firme na podlagi spremembe družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi iz prejšnje alinee, - vpis spremembe zastopnikov družbe ali poslovnega naslova, - vpis nameravane firme, - vpis ustanovitve, spremembe podatkov ali prenehanja podružnice družbe z omejeno odgovornostjo. 2. notar, če je predmet predloga drug vpis, razen vpisa iz prve do tretje alinee prejšnje točke. (6) Za predlog za vpis v sodni register, ki se vloži v elektronski obliki, in listine, ki se v elektronski obliki priložijo k temu predlogu, se ne uporablja drugi odstavek 28. člena tega zakona. (7) Če je predlog za vpis po prvem ali drugem odstavku tega člena vložen v elektronski obliki, morajo biti tudi druge vloge v postopku s tem predlogom in listine, ki so jim priložene, vložene v elektronski obliki. Za druge vloge iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek tega člena. (8) Če je predlog vložen v pisni obliki, ga registrsko sodišče skupaj s predloženimi listinami pretvori v elektronsko obliko in vnese v sistem za podporo poslovnim subjektom. 106 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME (9) Predlog za vpis v sodni register iz petega in osmega odstavka tega člena in predlogu priložene listine se vložijo v sistem za podporo poslovnim subjektom tako, da se hranijo v strojno berljivi obliki, ki omogoča iskanje, ali pa kot strukturirani podatki. 32. člen ZSReg (1) Registrsko sodišče odloči o zahtevku za vpis v sodni register praviloma brez naroka. (2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko sodišče razpiše narok, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev. (3) Sodišče lahko tudi izven naroka zasliši udeležence v postopku in druge osebe, če meni, da je to potrebno za razjasnitev posameznih vprašanj. 33. člen ZSReg (1) Kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, registrsko sodišče prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju iz prejšnjega odstavka odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka registrsko sodišče napoti udeleženca postopka, ki se, zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziroma ugovora proti vpisu, sklicuje na predhodno vprašanje iz prvega odstavka tega člena, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju. (4) Če udeleženec postopka v roku iz prejšnjega odstavka ne začne postopka, registrsko sodišče nadaljuje postopek vpisa v sodni register in odloči o predlogu za vpis. 35. člen ZSReg (1) Registrsko sodišče odloči o zahtevku za vpis vsakega podatka v sodni register. (2) Če je narava vpisa takšna, da posameznega podatka ni mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki (npr. pri vpisu novega subjekta v sodni register), odloči sodišče istočasno o zahtevku za vpis vseh podatkov, ki so predmet vpisa v sodni register. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka ugodi sodišče zahtevku za vpis samo, če zahteva predlagatelj vpis vseh tistih podatkov, ki morajo biti istočasno vpisani in če je zahtevek za vpis vsakega od teh podatkov utemeljen. (4) Sklep mora biti obrazložen, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Po potrebi je lahko obrazložen tudi v drugih primerih. 36. člen ZSReg (1) Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. (2) Rok za pritožbo je osem dni od vročitve prepisa sklepa. (3) Za tistega, ki meni, da je s sklepom o vpisu prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes, ni pa mu bil vročen njegov prepis, je rok za pritožbo 30 dni od dneva, ko je bil vpis objavljen po prvem odstavku 43. člena tega zakona. 5 Sodni register in gospodarski spori 107. 37. člen ZSReg (1) Če registrsko sodišče ugotovi, da je pritožba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, lahko o predlogu za vpis odloči drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. (2) Če so v pritožbi navedena nova dejstva in priložene nove listine, se šteje taka pritožba tudi kot predlog za nadomestitev sklepa. (3) Registrsko sodišče v zvezi s pritožbo iz prejšnjega odstavka preizkusi predlog za nadomestitev sklepa in lahko odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom, če predlogu v celoti ugodi. (4) Če registrsko sodišče ugotovi, da ni podlage za nadomestitev sklepa, odstopi zadevo sodišču druge stopnje, da odloči o pritožbi. 80. člen ZIZ (omejitve izvršbe proti pravnim osebam, podjetniku in zasebniku) Izvršbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, podjetniku in zasebniku, ki ni kmet, ni mogoče opraviti na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter na surovine, polizdelke, namenjene za predelavo, in pogonsko gorivo, kolikor ne presegajo količine, potrebne za enotedensko povprečno proizvodnjo. Predmeti iz prvega odstavka tega člena niso izvzeti iz izvršbe, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu. Proti pravni osebi, ki ni zajeta v prvem odstavku tega člena, sme sodišče dovoliti izvršbo samo na tiste stvari, ki ji niso potrebne za opravljanje njene dejavnosti oziroma nalog. Če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so glede na določbo prvega in tretjega odstavka tega člena izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči o tem sodišče. 148. člen ZIZ (gospodarske zadeve) Določbe tega pododdelka (148. do 151. člen) se uporabljajo za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku v gospodarskih sporih in za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih. V predlogu mora upnik navesti podatke, iz katerih izhaja, da gre za tako izvršbo, v nasprotnem se izvršba opravi po določbah 136. do 147. člena tega zakona. 108 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras 6 Gospodarske pogodbe 1. Kako so po OZ definirane gospodarske pogodbe? Glej tudi: sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 971/2015 z dne 8. 7. 2015 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 196/2017 z dne 8. 11. 2018. 110 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 2. Naštejte gospodarske pogodbe in poiščite relevantne zakonske določbe, ki jih urejajo. 3. Katere so bistvene značilnosti gradbene pogodbe? 4. Kateri vir se uporabi pri razlagi gradbene pogodbe, če v njej ni vse dogovorjeno? 5. Za čigav račun se sklepa komisijska pogodba? Kako je s tem pri agencijski in distribucijski pogodbi? 6 Gospodarske pogodbe 111. 6. Kaj je bančna garancija? Kateri pravni viri se uporabljajo zanjo? 7. Pojasnite prednosti bančne garancije v primerjavi z drugimi osebnimi sredstvi zavarovanja. 8. Kaj pomeni "plačaj takoj, ugovarjaj kasneje" v zvezi z bančno garancijo? 112 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 6.1 Primer 1 V pogodbi je določeno, da bo dolžnik plačal upniku, ko sam prejme plačilo dolžnika. Ali je takšno določilo veljavno? Obrazložite svoje stališče. 6.2 Primer 2 Članica uprave družbe, ki je upravičenec iz bančne garancije in supergarancije, vas sprašuje, katero banko naj pozove, da se družbi izplača garantirani znesek - izdajatelja bančne garancije ali izdajatelja supergarancije. Kaj ji boste svetovali? 1 1 Primer je naveden v J. Prostor, Študijsko gradivo pri predmetu Avtonomni gospodarski posli (zbirka vaj), Maribor, Pravna fakulteta, 2016, stran 35. 6 Gospodarske pogodbe 113. 6.3 Primer 3 Oseba A je kupila od osebe B nepremičnino z namenom gradnje. Pogodbeni stranki sta ocenili, da bo lokacijsko dovoljenje kot pogoj za predvideno gradnjo na prodanih zemljiščih pridobljeno predvidoma do maja 2022, gradbeno dovoljenje pa do septembra 2022. Dogovorili sta se, da se bo v primeru, če gradbeno dovoljenje ne bo pridobljeno do aprila 2023, štelo, da je prišlo do spremenjenih okoliščin in bosta pogodbo prilagodili. Gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno, stranki pa nista dosegli soglasja o prilagoditvi pogodbe. Ali je bilo s pogodbo dopustno natančneje urediti, kdaj se bodo okoliščine štele za spremenjene? Kako se v primeru nedoseženega soglasja za prilagoditev pogodbe uveljavljajo spremenjene okoliščine? 2 Glej: sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 153/2011 z dne 15. 9. 2011. 2 Primer je naveden v J. Prostor, Študijsko gradivo pri predmetu Avtonomni gospodarski posli (zbirka vaj), Maribor, Pravna fakulteta, 2016, stran 15. 114 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 12. člen OZ (poslovni običaji, uzance, praksa) V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. 13. člen OZ (gospodarske pogodbe) (1) Določbe tega zakonika, ki se nanašajo na pogodbe, se uporabljajo za vse vrste pogodb, razen če ni za gospodarske pogodbe izrecno drugače določeno. (2) Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti. (3) Za gospodarske subjekte v smislu tega zakonika se štejejo gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki. (4) Za gospodarske subjekte v smislu tega zakonika se štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo. 112. člen OZ (predpostavke za razvezo ali spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin) (1) Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe. (2) Razveze pogodbe ni mogoče zahtevati, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila. (3) Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti. (4) Pogodba se ne razveže, če druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. (5) Če sodišče razveže pogodbo zaradi spremenjenih okoliščin, naloži na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala. 649. člen OZ (gradbena pogodba – pojem) (1) Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil določeno gradbo na določenem zemljišču ali da bo na takem zemljišču oziroma na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal določeno ceno. (2) Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. 6 Gospodarske pogodbe 115. 788. člen OZ (komisijska pogodba – pojem) (1) S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. (2) Komisionar ima pravico do plačila, tudi če ni bilo dogovorjeno. 789. člen OZ (uporaba pravil o pogodbi o naročilu) Za komisijsko pogodbo veljajo smiselno pravila o pogodbi o naročilu, če ni s komisijskimi pravili drugače določeno. 807. člen OZ (pogodba o trgovskem zastopanju – pojem) (1) S pogodbo o trgovskem zastopanju se zastopnik zaveže, da bo ves čas skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem, in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naročiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in na račun naročitelja sklepal z njimi pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal določeno plačilo (provizijo). (2) Zastopnik po prvem odstavku tega člena je fizična ali pravna oseba, ki samostojno in s pridobitnim namenom opravlja zastopanje kot registrirano dejavnost. (3) Kot naročitelj lahko sklene pogodbo o trgovskem zastopanju tudi sam trgovski zastopnik. (4) Naročitelj ima lahko na istem območju za isto vrsto poslov več zastopnikov, če s pogodbo ni drugače določeno. (5) Zastopnik ne sme brez naročiteljeve privolitve prevzeti obveznosti, da bo na istem območju in za isto vrsto poslov ali za isti krog strank delal za drugega naročitelja. 116 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras 7 Pravo intelektualne lastnine 1. Kaj je to intelektualna lastnina? 2. Katere so pravice industrijske lastnine? 118 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 3. Kaj je avtorsko delo in kaj ne? 4. Kaj je avtorska pravica? Kakšna je njena vsebina? 5. Kako ločimo avtorske pravice? 6. Ali obstajajo kakšne omejitve avtorske pravice? Če ja, katere? 7 Pravo intelektualne lastnine 119. 7. Pojasnite kolektivno upravljanje avtorskih pravic. 8. Kakšno je predvideno varstvo avtorske pravice? 9. Kakšni so roki za uveljavljanje varstva avtorske pravice? 10. Kakšne so pravice poustvarjalcev? 120 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 11. Katere so pravice po ZIL-1? 12. Kaj so objekti varstva po ZIL-1? 13. Kakšna je vsebina pravic industrijske lastnine? 14. Kaj je to homonimna znamka? 7 Pravo intelektualne lastnine 121. 15. Pojasnite patentibilnost izuma. 16. Kakšne so značilnosti patenta s skrajšanim trajanjem? 17. Kako se prenašajo pravice industrijske lastnine? 18. Kaj je WIPO? Kakšne naloge opravlja? 122 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 19. Začasna odredba po ZIL-1: 19.1. Splošno o začasni odredbi po ZIL-1. So kakšne posebnosti, če gre za patent? 19.2 Načelo kontradiktornosti v zvezi z začasno odredbo po ZIL-1. 19.3 Ali je posebna ureditev začasne odredbe v ZIL-1 sploh potrebna? Pojasnite morebitne razlike med ureditvijo začasne odredbe v ZIL-1 in ZIZ. 7 Pravo intelektualne lastnine 123. 7.1 Primer 1 Avtor nariše sliko, pojavi se zelo podobna slika. Avtor bi lahko pred tem veliko iztržil za svojo sliko, zdaj pa ne more. Kaj mu svetujete? 7.2 Primer 2 Stranka ima patent za zdravila. Identično zdravilo se pojavlja na trgu. Kako postopate? 7.3 Primer 3 Do vas pride stranka, ki je narisala nek znak, zdaj pa ga nekdo uporablja brez njenega dovoljenja. Kako postopate? 124 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 7.4 Primer 4 Hrvaška družba FUD želi v Sloveniji registrirati znamko »FUD«, ki jo je pred manj kot dvema mesecema že prijavila pri hrvaškem uradu za intelektualno lastnino. V bližnji prihodnosti, v roku največ treh let, želi tudi v Sloveniji odpreti več restavracij in organizirati tečaje za kuharje. Predlagajte stranki, kako naj postopa v Sloveniji in obrazložite svoj predlog. 7.5 Primer 5 Gospod Novak želi registrirati znamko "Novak". Imetnik znamke bi bila njegova družba. Logotip za znamko ima že izdelan, predvideva, da se bo njegova grafična podoba pogosto spreminjala, besedni del pa bo ostal enak. Znamko bi uporabljal za različne vrste oblačil in v prihodnosti predvidoma tudi za kakšne druge storitve. Uporabljal bi jo v Sloveniji. Naštejte možnosti za pridobitev varstva te znamke. Katero možnost mu boste svetovali? Zakaj? 7 Pravo intelektualne lastnine 125. 7.6 Primer 6 Gospod Novak, ki je oblikovalec stanovanjske opreme, je pred kratkim oblikoval stol in mizo, katerih obliko bi želel zavarovati. Pred enim mesecem je stol in mizo predstavil na sejmu v Avstriji. Odločil se je, da ju bo zaenkrat tržil le v Sloveniji. Kaj mu boste svetovali? Koliko prijav boste vložili in kje? 126 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME PATENT IN PATENT S SKRAJŠANIM TRAJANJEM 10. člen ZIL-1 (predmet patentnega varstva) (1) Patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. (2) Z uredbo Vlade Republike Slovenije se opredelijo natančnejši pogoji za podeljevanje patentov za posamezna področja tehnike z določenimi tehničnimi ali tehnološkimi posebnostmi. MODEL 33. člen ZIL-1 (predmet varstva modela) (1) Model se registrira za videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. (2) Videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem. (3) Izdelek pomeni industrijski ali obrtni izdelek, ki med drugim vključuje dele, ki so namenjeni za sestavo kompleksnega izdelka, embalažo, opremo, grafične simbole in tipografske znake, z izjemo računalniških programov. Kompleksen izdelek pomeni izdelek, sestavljen iz več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi. (4) Če se videz izdelka nanaša na sestavni del kompleksnega izdelka, je nov in ima individualno naravo le: a) če sestavni del, potem ko je vključen v kompleksen izdelek, ostane viden ob normalni uporabi kompleksnega izdelka, in b) če vidne značilnosti sestavnega dela tudi same izpolnjujejo pogoja glede novosti in individualne narave. (5) Normalna uporaba po točki a) prejšnjega odstavka pomeni uporabo pri končnem uporabniku, brez opravil vzdrževanja, servisiranja ali popravljanja. ZNAMKA IN KOLEKTIVNA ZNAMKA 42. člen ZIL-1 (predmet varstva znamke) (1) Znamka je lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, zlasti iz besed, vključno s priimki in imeni, ali iz slik, črk, številk, barv, oblike blaga ali njegove embalaže ali zvokov, če se: a) lahko s temi znaki blago ali storitve določenega podjetja razlikuje ali razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij ter b) ti znaki v registru lahko prikažejo na način, ki Uradu in drugim pristojnim organom ter javnosti omogoči jasno in natančno določitev predmeta varstva, ki je zagotovljeno njihovemu imetniku. (2) Pri presoji, ali se znak lahko registrira kot znamka, se upoštevajo vse dejanske okoliščine, zlasti trajanje uporabe znaka. (3) Narava blaga ali storitev, na katere se nanaša znamka, ne sme biti v nobenem primeru ovira za registracijo. 7 Pravo intelektualne lastnine 127. GEOGRAFSKA OZNAČBA 55. člen ZIL-1 (predmet varstva registrirane geografske označbe) (1) Geografska označba, ki se sme registrirati, pomeni oznako, ki označuje, da blago izvira z določenega ozemlja, območja ali kraja na tem ozemlju, če je kakovost, sloves ali kakšna druga značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. (2) Kot geografska označba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu splošno znano kot označba, da blago izvira iz določenega kraja ali območja. (3) Geografska označba, ki se nanaša na blago s posebnim zgodovinskim ali kulturnim pomenom, se lahko zavaruje neposredno z uredbo Vlade Republike Slovenije. (4) Kot geografska označba po tem zakonu se ne sme registrirati geografska oznaka za kmetijske pridelke oziroma živila ter za vina in druge proizvode iz grozdja in vina. AVTORSKO DELO 5. člen ZASP (varovana dela) (1) Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno. (2) Za avtorska dela veljajo zlasti: 1. govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja; 2. pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi; 3. glasbena dela z besedilom ali brez besedila; 4. gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela; 5. koreografska in pantomimska dela; 6. fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju; 7. avdiovizualna dela; 8. likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi; 9. arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture; 10. dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja; 11. kartografska dela; 12. predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). 6. člen ZASP (sestavine avtorskega dela) (1) Osnutek, sestavni deli in naslov avtorskega dela, ki so sami po sebi individualne intelektualne stvaritve, uživajo enako varstvo kot samo delo. (2) Ne glede na prejšnji odstavek ni dovoljeno jemati za naslov avtorskega dela naslova, ki je bil že uporabljen za kakšno avtorsko delo enake vrste, če bi tak naslov ustvaril ali utegnil ustvariti zmedo glede izvora dela. 15. člen ZASP (vsebina avtorske pravice) Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). 128 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 16. člen ZASP (moralne avtorske pravice – vsebina) Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela. 21. člen ZASP (materialne avtorske pravice – vsebina) (1) Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. (2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico. ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras 8 Konkurenčno pravo 1. Kaj ureja ZPomK-2? 2. Kaj so koncentracije? 130 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 3. Katere koncentracije so prepovedane? 4. Kaj so to omejevalna ravnanja? 5. Kaj so omejevalni sporazumi? Kdaj so prepovedani? 6. Kdo presoja koncentracije? Kako? Kako lahko ukrepa? 8 Konkurenčno pravo 131. 1. člen ZPOmK-2 (vsebina) (1) Ta zakon ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, nelojalno konkurenco, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco, kadar povzročijo ali lahko povzročijo učinke na ozemlju Republike Slovenije, in določa posamezna pravila glede povrnitve škode zaradi kršitev konkurenčnega prava. (2) Ta zakon določa tudi pristojnosti Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: agencija) in postopke pred njo. 5. člen ZPomK-2 (prepoved omejevalnih sporazumov) (1) Prepovedani in nični so sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. (2) Prepovedano je zlasti: – neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje, – omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični napredek ali naložbe, – določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj, – za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom te pogodbe, – razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci. (3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za sporazume, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo potrošnikom in potrošnicam (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) pravičen delež doseženih koristi. Toda ti sporazumi ne smejo: – udeleženim podjetjem nalagati omejitev, ki niso nujne za doseganje navedenih ciljev, in – udeleženim podjetjem dajati možnosti, da bi izključila konkurenco glede znatnega dela proizvodov ali storitev, ki so predmet sporazuma. (4) Podjetje, ki se sklicuje na prejšnji odstavek, nosi dokazno breme, da so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni. 9. člen ZPOmK-2 (pojem koncentracije) (1) Za koncentracijo gre pri trajnejših spremembah kontrole nad podjetjem, in sicer: – pri združitvi dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij, ali – kadar ena ali več fizičnih oseb, ki že obvladuje najmanj eno podjetje, ali kadar eno ali več podjetij z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja, s pogodbo ali kako drugače pridobi neposredno ali posredno kontrolo nad celoto ali deli enega ali več podjetij, ali – kadar dve ali več neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljšim trajanjem. (2) Kontrolo nad podjetjem ali njegovim delom v smislu prejšnjega odstavka pomenijo pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali skupaj in ob upoštevanju okoliščin ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva nad tem podjetjem ali delom podjetja, in sicer zlasti: – lastništvo ali pravice do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja, – pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali sklepe organov podjetja. 132 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME (3) Kontrolo pridobijo osebe ali podjetja, ki: – so nosilci pravic ali so upravičeni do njih na podlagi pogodb ali – imajo možnost uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz pogodb, čeprav niso nosilci pravic ali upravičenci do njih na podlagi pogodb. (4) Šteje se, da ne gre za koncentracijo, kadar banke, zavarovalnice, hranilnice ali druge finančne družbe, katerih običajne dejavnosti vključujejo trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj račun ali za račun drugih, začasno pridobijo poslovne deleže v podjetju zaradi njihove nadaljnje prodaje, pod pogojem ne uveljavljajo glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh poslovnih deležev, zato da bi vplivale na konkurenčno ravnanje tega podjetja, ali da uveljavljajo navedene glasovalne pravice samo zato, da bi pripravile prodajo teh poslovnih deležev in se taka prodaja opravi v enem letu od pridobitve poslovnih deležev. Enoletni rok lahko agencija na zahtevo podjetja s sklepom podaljša, kadar podjetje izkaže, da prodaje ni bilo mogoče ustrezno izpeljati v predpisanem roku. Zoper sklep ni sodnega varstva. 10. člen ZPOmK-2 (presoja koncentracije) (1) Prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja. (2) Agencija presoja koncentracije zlasti glede na tržni položaj v koncentraciji udeleženih podjetij, njihovo možnost za financiranje, strukturo trga, izbiro, ki jo imajo na voljo dobavitelji in uporabniki, ter njihov dostop do virov ponudbe ali do trga, obstoj morebitnih pravnih ali dejanskih vstopnih ovir, gibanje ponudbe in povpraševanja na upoštevnih trgih, koristi vmesnih in končnih uporabnikov ter glede na tehnični in gospodarski razvoj, če je to v korist potrošnikom in ne ovira konkurence. (3) Če je cilj ali učinek ustanovitve skupnega podjetja v smislu tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena usklajevanje konkurenčnega ravnanja podjetij, ki ostanejo medsebojno neodvisna, se to usklajevanje presoja po merilih iz 5. člena tega zakona. Če agencija ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, izda odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in koncentracijo prepove. ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras 9 Zavodi in zadruge 1. Kaj so zavodi? 2. Kdo jih ustanovi? Kako je z njihovimi dolgovi? 134 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 3. Ali ima zavod svoje premoženje? 4. Če zavod in gospodarska družba skleneta pogodbo, ali je to gospodarska pogodba? 5. Kaj je zadruga in koliko oseb jo mora ustanoviti? 1. člen ZZ Ta zakon ureja statusna vprašanja zavodov. Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. 9 Zavodi in zadruge 135. 7. člen ZZ Zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. 18. člen ZZ Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti. Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. 19. člen ZZ Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje, dokler pristojni organ ni izdal odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti, pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji. 20. člen ZZ Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost le s soglasjem ustanovitelja. Zavod lahko v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje s soglasjem ustanovitelja. 21. člen ZZ Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. 1. člen ZZad Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Zadruga lahko vodi svoje dejavnosti tudi preko odvisne družbe. Zadruga lahko ustanovi podjetje, drugo zadrugo ali drugo pravno osebo oziroma postane članica druge pravne osebe, če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena. 2. člen ZZad Zadruga lahko opravlja eno ali več dejavnosti, če izpolnjuje za vsako od njih predpisane pogoje in če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena. Če tako določajo zadružna pravila, lahko zadruga posle, ki jih sklepa s svojimi člani, sklepa tudi z drugimi osebami, vendar ne na takšen način in v tolikšnem obsegu, da bi zaradi tega njeno sodelovanje s člani imelo podrejen pomen. Pogodba ali drug pravni posel, sklenjen v nasprotju s to prepovedjo, je veljaven. 4. člen ZZad Zadrugo lahko ustanovijo najmanj trije ustanovitelji. Ustanovitelji so lahko fizične oziroma pravne osebe. Ustanovitelji zadruge, ki so fizične osebe, morajo biti poslovno sposobni. V ustanovljeno zadrugo se lahko pod pogoji, določenimi v zadružnih pravilih, včlanijo fizične oziroma pravne osebe. 136 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras 10 Kvizi (ponavljanje) 10.1 Kviz 1 Preberite sodne odločbe: sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 112/2006 z dne 16. 10. 2007, sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1257/2010 z dne 15. 6. 2011, sklep in sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 109/2011 z dne 28. 2. 2012 in sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 46/2015 z dne 16. 6. 2015 (v tem zaporedju). Gre za eno zadevo. Šele potem začnite z reševanjem spodnjih vprašanj. Pri vseh vprašanjih je lahko pravilnih več odgovorov. 1. Kaj je sodišče presojali v obravnavani zadevi? a) Pravne posledice nedopustne pridobitve lastnih delnic. b) Pravne posledice nedopustne finančne asistence. Utemeljenost zahtevka tožeče stranke za Utemeljenost zahtevka tožeče stranke za c) vrnitev prepovedanih plačil - v tem primeru vrnitev prepovedanih plačil - v tem primeru vrnitev kupnine za nezakonito pridobljene d) vrnitev nezakonito pridobljenih lastnih lastne delnice. delnic. 138 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 2. Zakonodajalec je 233. člen ZGD-1 dopolnil s četrtim odstavkom: in s tem pedagoško poudaril samostojno in in s tem odpravil zmotno prepričanje, da je a) od splošnih pravil neodvisno naravo b) zahtevek iz 233. člena ZGD-1 posebna korporacijske kondikcije; pojavna oblika obligacijskega obogatitvenega zahtevka; c) in s tem odpravil zmotno prepričanje, da je za utemeljenost zahtevka iz 233. člena ZGD-1 treba ugotavljati dobrovernost družbe. 3. Pravne posledice nedopustne pridobitve lastnih delnic, relevantne v obravnavani zadevi, so naslednje: a) Zavezovalni in razpolagalni pravni posel sta nična. b) Zavezovalni pravni posel je veljaven, razpolagalni pravni posel pa je ničen. c) Družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek zoper odsvojitelja delnic. d) Družba ne pridobi lastnih delnic. 4. Kaj velja za korporacijski vrnitveni zahtevek? Delničar je lahko oproščen vrnitve prepovedanega plačila, če je družba s a) Uveljavlja ga lahko družba, vsak upnik in vsak delničar družbe. b) svojim dobičkonosnim poslovanjem že zapolnila znesek, ki mu je bil nezakonito izplačan. Delničar svojega morebitnega c) obligacijskega zahtevka ne more pobotati s d) Urejen je tudi pri d.o.o., in sicer v 496. korporacijsko-pravnim zahtevkom družbe. členu ZGD-1. 5. V obravnavani zadevi je: tožena stranka uspela s pobotnim ugovorom z zahtevkom iz odškodninske a) terjatve in je naknadni sklep skupščine o umiku nezakonito pridobljenih lastnih b) sodišče ugotovilo ničnost pogodb o pridobitvi lastnih delnic; delnic saniral nezakonitost pridobitve lastnih delnic; tožena stranka dokazala, da je šlo za nujno naknadni sklep skupščine o umiku c) pridobitev lastnih delnic, s katero se je d) nezakonito pridobljenih lastnih delnic preprečila huda, neposredna škoda; saniral nezakonitost pridobitve lastnih delnic. 10 Vaje (ponavljanje) 139. 10.2 Kviz 2 Pred reševanjem nalog preberite prispevek prof. dr. Petra Podgorelca, Dopustnost posojil in finančne pomoči med družbeniki, delničarji in njihovo gospodarsko družbo, Podjetje in delo 6-7/2014, str. 1308-1319. Prav tako preberite naslednje sodne odločbe: sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 79/2017-3 z dne 12. 8. 2018, sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 115/2016 z dne 13. 6. 2018 in sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 6/2017 z dne 24. 7. 2018. Pri vseh vprašanjih je lahko pravilnih več odgovorov. 1. Kako so upniki zavarovani z institutom osnovnega kapitala? Upniki se lahko zanesejo, da je družba ob Znesek osnovnega kapitala družbe je za ustanovitvi dejansko imela vsaj toliko upnike zavarovan na ta način, da družba a) premoženja, kot znaša njen osnovni kapital. b) tega premoženja v nobenem primeru ne A to dejstvo jih pravzaprav ne ščiti sme porabiti, saj je namenjen upnikom učinkovito. družbe. Znesek osnovnega kapitala družbe je za Znesek osnovnega kapitala družbe je za upnike zavarovan na ta način, da družba upnike zavarovan na ta način, da družba tega premoženja ne sme razdeliti med tega premoženja ne sme razdeliti med c) družbenike. V družbi mora na aktivi družbenike. V družbi mora na aktivi bilance stanja ostati najmanj toliko d) bilance stanja ostati najmanj toliko premoženja, kot znaša osnovni kapital premoženja, kot znaša osnovni kapital družbe, ne glede na obseg obveznosti družbe, povečano za znesek vseh družbe. obveznosti družbe. 2. Načelo ohranjanja osnovnega kapitala oz. znesek osnovnega kapitala kot plačilna zapora pomeni, da: družba med družbenike ne sme razdeliti a) premoženja družbe, ki je potrebno za ohranjanje zneska osnovnega kapitala in b) se lahko upniki zanesejo, da jih bo družba vedno lahko poplačala; poplačilo vseh obveznosti družbe; mora družba ves čas poslovati skladno z mora družba ves čas poslovati skladno z načelom absolutne prednosti dolžniškega načelom absolutne prednosti dolžniškega kapitala pred lastniškim kapitalom, tudi v c) kapitala pred lastniškim kapitalom, razen v koncernih, v katerem imajo interesi d) koncernih, sicer lahko poslovodstvo koncerna vedno prednost pred upniki odvisne družbe odškodninsko odgovarja za odvisne družbe; škodo, nastalo zaradi upoštevanja škodljivih navodil obvladujoče družbe. 140 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 3. Glede zakonitosti oz. nezakonitosti »izplačil« koristi iz premoženja družbe v premoženje njenega družbenika z vidika načela ohranjanja kapitala v družbi ne drži naslednje: Zakonita je vsakršna korist, ki jo delničar Dopustna je vsakršna korist, ki jo a) prejme iz prostega premoženja d.d. (gre za b) družbenik prejme iz prostega premoženja nevezane kategorije kapitala). d.o.o. (gre za nevezane kategorije kapitala). Iz premoženja d.d. je med delničarje dopustno izplačati samo zakonite dividende Vezan kapital je sinonim za vezano c) oz. tista izplačila, ki so zakonsko izrecno urejena (npr. odpravnina pri statusnih d) premoženje in pomeni enako v d.d. in v preoblikovanjih, plačilo za zakonito d.o.o. pridobljene lastne delnice). e) Vezan kapital je sinonim za vezano premoženje. 4. Družba lahko zahteva vrnitev prepovedanega izplačila od: a) družbenika; b) vsake tretje osebe, ki je prejemnica prepovedane koristi; tretje osebe, ki je prejemnica prepovedane tretje osebe, ki je prejemnica prepovedane c) koristi, če jo lahko izenačimo z koristi, če lahko izplačilo pripišemo družbenikom, in sicer na podlagi analogne d) družbeniku, in sicer na podlagi analogne uporabe določb ZGD-1; uporabe določb ZGD-1. 5. Če družba delničarju odobri posojilo, je to: dopustno, če ne obstaja konkretno a) tveganje, da posojilo ne bo vrnjeno in družba za zagotovitev posojila prejme b) v vsakem primeru nedopustno, saj pomeni prepovedano vračilo vložka; ustrezne obresti; pod določenimi pogoji nedopustno, lahko dopustno, četudi obstaja konkretno c) posledično pa lahko družba zoper tveganje, da delničar posojila ne bo vrnil, delničarja uveljavlja korporacijski vrnitveni d) pa je zahtevek za vračilo posojila ustrezno zahtevek; zavarovan. 6. Če družba zagotovi zavarovanje za delničarjevo obveznost do tretje osebe (npr. se terjatev banke do delničarja zavaruje s hipoteko na nepremičnini družbe), je takšno zavarovanje: dopustno, če ne obstaja konkretno v vsakem primeru nedopustno, saj pomeni a) tveganje, da bo zavarovanje unovčeno in prepovedano vračilo vložka, ker družba s družba za zagotovitev zavarovanja prejme b) tem delničarju nakloni korist, ki je tretji ustrezno provizijo; nepovezani osebi ne bi; 10 Vaje (ponavljanje) 141. veljavno, če tretja oseba ne ve, da je z praviloma veljavno, četudi pomeni zagotovitvijo zavarovanja prišlo do c) prepovedano izplačilo, saj tretjih oseb d) prepovedanega izplačila, družba pa zoper prepoved vračila vložka ne zavezuje; to tretjo osebo ne more uveljavljati korporacijskega vrnitvenega zahtevka. 7. Če je banka v dobri veri prejela zavarovanje od družbe, s katerim je družba zavarovala njeno terjatev do družbenika, družba: a) nima pravnih zahtevkov zoper banko; b) lahko uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek zoper družbenika; lahko zoper banko uveljavlja obligacijski c) lahko zoper banko uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek; d) zahtevek na ničnost zagotovljenega zavarovanja. 8. Vrhovno sodišče RS se pri ugotovitvi ničnosti zavarovanja družbe za plačilo terjatve banke do družbenika zaradi slabovernosti banke sklicuje na: ničnost po splošnih pravilih obligacijskega zlorabo zastopniških pooblastil a) prava, saj prepoved vračila vložka tretjih b) poslovodstva družbe, za katero je banka oseb ne zavezuje; vedela, zaradi česar pravni posel ni bil sklenjen; c) določbe ZGD-1 o prepovedi vračila vložka; d) določbe ZGD-1 o korporacijskem vrnitvenem zahtevku. 9. Kdo lahko uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek? a) Družba, upniki, delničarji, družbeniki d.o.o. in stečajni upravitelj. b) Družba, upniki, vsak delničar, vsak družbenik in stečajni upravitelj. c) Vsak član organa vodenja in nadzora, vsak delničar, vsak upnik in stečajni upravitelj. d) Samo družba. e) Samo direktor družbe. 10. Kakšne so pravne posledice kršitve izplačilne prepovedi? Če je sklenjen pravni posel, s katerim pride a) Odkrito vračilo vložka je veljavno. b) do kršitve izplačilne prepovedi, ga mora družba vseeno izpolniti. V d.o.o. lahko poleg družbenika – V d.d. lahko poleg delničarja – prejemnika c) prejemnika prepovedanega izplačila – za prepovedanega izplačila – za znesek, ki ga znesek, ki ga je treba vrniti družbi, jamčijo d) je treba vrniti družbi, jamčijo tudi ostali tudi ostali sodružbeniki. sodelničarji. 142 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 10.3 Kviz 3 Izberite pravilne rešitve. Pri vseh vprašanjih je lahko pravilen en ali več odgovorov. 1. Izberite pravilne trditve, ki se nanašajo na prenehanje družbe v širšem pomenu: Prenehanje v širšem pomenu besede Prenehanje v širšem pomenu besede a) pomeni izbris družbe iz sodnega registra in b) pomeni nastop razloga za prenehanje s tem izgubo njene pravne sposobnosti. družbe in s tem izgubo njene pravne osebnosti. Prenehanje v širšem pomenu besede Prenehanje v širšem pomenu besede med c) pomeni nastop razloga za prenehanje družbe, s čimer se spremeni cilj obstoja d) drugim nastopi s sprejetjem sklepa družbe. skupščine o prenehanju družbe. 2. Izberite pravilne trditve, ki se nanašajo na tiho družbo: a) Tiha družba je bila gospodarska družba, ki ni imela pravne osebnosti. b) Tiha družba je bila kot pravnoorganizacijska oblika odpravljena. Tiha družba je bila posebnost naše c) Tiha družba ni imela ne premoženja ne obveznosti. d) ureditve, saj v primerljivih tujih ureditvah ni urejena. 3. Za izvršne direktorje velja, da: a) jih imenuje skupščina; b) jih imenuje upravni odbor; c) so pri vodenju poslov družbe samostojni; d) morajo pri svojem delu med drugim upoštevati navodila skupščine. 4. Kdaj se izvede postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije? Če družbeniki podajo notarsko overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti a) Če je družba prenehala poslovati in nima ne premoženja ne obveznosti. b) družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Če je družba insolventna, a nima niti toliko c) Če družba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. d) premoženja, da bi se z njim poplačali stroški stečajnega postopka. 10 Vaje (ponavljanje) 143. 5. Izberite pravilne odgovore, ki se nanašajo na enotirni sistem upravljanja d.d.: Člane upravnega odbora se odpokliče na a) Upravni odbor vodi posle družbe in izvaja nadzor nad vodenjem poslov. b) enak način kot člane uprave v dvotirnem sistemu upravljanja. Če so imenovani izvršni direktorji, se te Če so imenovani izvršni direktorji, ti c) odpokliče na enak način kot člane uprave v d) zastopajo družbo in samostojno ter na dvotirnem sistemu upravljanja. lastno odgovornost vodijo posle družbe. 6. Glede poplačevanja terjatev načeloma velja: a) V stečaju se plačujejo po načelu prioritete. b) V stečaju se plačujejo po zapadlosti. c) V stečaju se plačajo sočasno in sorazmerno. d) V likvidaciji se plačujejo po načelu paritete. 7. Izberite pravilne odgovore, ki se nanašajo na vpise v sodni register: Če podatek, ki je pomemben za pravni Če podatek, ki je pomemben za pravni a) promet, ni vpisan v sodni register, pa tretji zanj ve, zanj negativni publicitetni učinek b) promet, ni vpisan v sodni register, tretji ne velja. zanj ni dolžan vedeti. c) Vpis statusnega preoblikovanja družbe v sodni register ima oblikovalni učinek. d) Vpis omejitve zastopanja v sodni register ima konstitutivni učinek. 8. Izberite nepravilne trditve oz. nepravilno trditev v zvezi z GIZ: a) Gre za gospodarsko družbo. b) Je pravna oseba. c) Značilna je subsidiarna neomejena odgovornost članov za obveznosti GIZ. d) Za notranja razmerja v GIZ velja pogodbena svoboda. 9. Izberite pravilne odgovore, ki se nanašajo na zadruge: a) Zadruga postane pravna oseba z vpisom v sodni register. b) Zadruge imajo enako vlogo kot GIZ. Delujejo po načelu solidarne demokracije, c) kar pomeni, da ima praviloma vsak član d) Zadrugo ustanovijo najmanj 4 osebe. enakopraven glas. 10. Izberite pravilne odgovore, ki se nanašajo na odgovornost za obveznosti zadruge: Zadružna pravila morajo med drugim a) urejati tudi odgovornost članov za b) Člani pri nas ne odgovarjajo neomejeno za obveznosti zadruge. obveznosti zadruge. 144 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME Z.o.o. pomeni zadrugo z omejeno Z.b.o. je zadruga brez odgovornosti - c) odgovornostjo, v kateri člani po zadružnih pravilih odgovarjajo samo z določeno d) odgovornost članov za obveznosti zadruge vsoto. je izključena. 11. Izberite pravilno trditev, ki se nanaša na prenehanje družbe v ožjem pomenu: Prenehanje v ožjem pomenu besede Prenehanje v ožjem pomenu besede a) pomeni izbris družbe iz sodnega registra in b) pomeni nastop razloga za prenehanje s tem izgubo njene pravne sposobnosti. družbe in s tem izgubo njene pravne osebnosti. Prenehanje v ožjem pomenu besede Prenehanje v ožjem pomenu besede med c) pomeni nastop razloga za prenehanje družbe, s čimer se spremeni cilj obstoja d) drugim nastopi s sprejetjem sklepa družbe. skupščine o prenehanju družbe. 12. Izberite pravilne trditve, ki se nanašajo na ustanovitev gospodarskih družb: a) D.o.o. je ustanovljena z vpisom v sodni register. b) D.n.o. je ustanovljena s sprejetjem družbene pogodbe. D.d., ki se ustanovi na postopen način, je c) ustanovljena s prevzemom vseh delnic s d) K.d. je ustanovljena s sprejemom družbene strani njenih ustanoviteljev. pogodbe. 13. Kdaj lahko skupščina sprejme letno poročilo družbe? a) V nobenem primeru. b) Če nadzorni svet ali upravni odbor ni potrdil letnega poročila družbe. Če organi vodenja ali nadzora prepustijo c) odločitev o sprejetju letnega poročila d) Če je tako določeno v statutu d.d., ki je skupščini. izbrala dvotirni sistem upravljanja. 14. Izberite pravilno trditev, ki se nanaša na prenehanje družbe po skrajšanem postopku: Predpogoj je notarsko overjena izjava vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti a) družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci b) Smiselno se uporablja tudi za d.o.o. in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. c) Gre za postopek prenehanja družbe, ki je urejen v ZFPPIPP. d) Gre za prisilni način prenehanja družbe, ki je urejen v ZFPPIPP. 10 Vaje (ponavljanje) 145. 15. Izberite pravilne trditve, ki se nanašajo na osnovni kapital: Je institut, ki se je razvil kot alternativno Tudi družbeniki osebne družbe morajo a) varstvo upnikov za privilegij družbenikov, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo b) vložiti v družbo toliko premoženja, da osebno. zapolnijo osnovni kapital družbe. Družbenika, ki ne spoštuje pravil o Družbenika, ki ne spoštuje pravil o c) ohranjanju osnovnega kapitala, lahko upniki družbe terjajo na vrnitev d) ohranjanju osnovnega kapitala, lahko prepovedanih plačil. družba terja na vrnitev prepovedanih plačil. 16. Kaj velja za delitev dobička v d.n.o.? a) Problematiko ureja 95. člen ZGD-1. b) Določba 95. člena ZGD-1, ki ureja to problematiko, je kogentna. Po zakonu pripade najprej vsakemu c) družbeniku 5 % njegovega kapitalskega deleža, presežek pa se med njih razdeli po d) Obračun dobička po 95. členu ZGD-1 ustvarja terjatev za izplačilo dobička. enakih delih. 17. Izberite pravilne odgovore, ki se nanašajo na preoblikovanje d.d. v d.o.o.: Delničarjem, ki preoblikovanju a) Pomeni prenehanje d.d. in ustanovitev nasprotujejo, je treba v zameno za nastale d.o.o. b) poslovne deleže ponuditi primerno denarno odpravnino. Sklep o preoblikovanju mora sprejeti c) Gre za materialno statusno preoblikovanje. d) skupščina, in sicer z večino najmanj treh četrtin zastopanega osnovnega kapitala. 18. Posebni revizor se lahko imenuje: zaradi preveritve poslovnih razmerij družbe a) zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe; b) z obvladujočo družbo ali z njo povezano družbo; c) zaradi nepopolnih prilog k računovodskim izkazom; d) zaradi bistvene podcenitve postavk v letnem poročilu. 19. Kakšen je režim plačevanja terjatev upnikov v stečaju? a) Upniki se v stečaju plačujejo po načelu paritete. b) Upniki se v stečaju plačujejo po načelu prioritete. c) Upniki se v stečaju plačujejo po načelu enakosti. d) Upniki se v stečaju plačujejo sorazmerno in sočasno. 146 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 20. Izberite pravilne trditve o udeležbi članov organov vodenja in nadzora na dobičku družbe: a) Na dobičku družbe so lahko udeleženi člani organov vodenja in nadzora. b) Na dobičku je lahko udeleženo samo poslovodstvo družbe. Nadzorniki ne smejo biti udeleženi na dobičku, in sicer zato, da se v družbi Nadzornikom in članom poslovodstva je c) zasledujejo tudi bolj dolgoročni cilji in ne le kratkoročni cilj – čim višji dobiček, zaradi d) treba omogočiti udeležbo na dobičku, saj česar bi lahko družba prevzemala prevelika so zato bolj motivirani za delo. tveganja. 21. Glede izključitve družbenika iz d.o.o. velja: Če je izključen zaradi utemeljenega razloga Če je izključen skladno z družbeno a) po sodni poti, je izključen z dnem b) pogodbo, je izključen z dnem sklepa pravnomočnosti sodbe o izključitvi. skupščine o njegovi izključitvi. Če se izključuje skladno z družbeno c) Če se izključuje skladno z družbeno pogodbo, potem je potrebna presoja pogodbo, o tem odloča tudi sam. d) registrskega sodišča o obstoju pogojev za pogodbeno izključitev. 22. Kaj pomeni varovalna funkcija stečaja? Varovalna funkcija stečaja pomeni Varovalna funkcija stečaja se kaže v tem, da a) poudarjeno varovanje interesov obstoječih b) se s stečajem s trga izloči subjekt, ki ni upnikov družbe. sposoben uspešno sodelovati na njem. Varovalna funkcija stečaja se kaže z vlogo Varovalna funkcija stečaja se kaže z c) stečajnega upravitelja v postopku, saj ta d) načelom enakopravnega obravnavanja skrbi za interese upnikov družbe. upnikov v stečajnem postopku. 23. Izberite pravilne odgovore, ki se nanašajo na spregled pravne osebnosti: Terjatev na podlagi spregleda pravne Družbenik, pri katerem so izpolnjeni a) osebnosti zastara v splošnem zastaralnem b) pogoji za spregled pravne osebnosti, roku. odgovarja za isto obveznost, za katero sicer odgovarja družba. Upnik družbe lahko terja njenega Spregled pravne osebnosti je izjema od c) družbenika na podlagi spregleda pravne osebnosti toliko časa, kolikor dolgo bi d) pravila, zato se v praksi prizna pod strogimi lahko terjal družbo. pogoji in praviloma zelo redko. 10 Vaje (ponavljanje) 147. 24. Sklep o uporabi bilančnega dobička je dopustno izpodbijati: a) če je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom; b) če je vsebina sklepa v nasprotju s statutom; če je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali če je po svoji vsebini v nasprotju s tistimi c) statut in te kršitve vplivajo na veljavnost d) določbami ZGD-1, ki se uporabljajo sklepa; izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe. 25. Izberite pravilne odgovore, ki se nanašajo na dvojno družbo: a) Je gospodarski subjekt. b) Je osebna družba s samostojno pravnoorganizacijsko obliko. Njena firma je sestavljena iz priimka c) osebno odgovornega družbenika, d) Ker nima samostojne pravnoorganizacijske dejavnosti in pravnoorganizacijske oblike. oblike, se ne vpisuje v sodni register. 26. Izberite pravilne odgovore, ki se nanašajo na zastopanje: a) Osebne družbe praviloma zastopajo njeni osebno odgovorni družbeniki. b) Omejitve zastopanja nikoli ne učinkujejo v razmerju do tretjih oseb. Tiste omejitve zastopanja, ki se vpisujejo v c) sodni register, imajo učinek v razmerju do d) V register se vpiše tudi omejitev po »Lex tretjih oseb. Mercator« in učinkuje navzven. 27. Rezerve so: kapitalske, rezerve iz dobička, a) vezani kapital družbe; b) revalorizacijske rezerve in rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti; c) samo kapitalske in rezerve iz dobička; d) kapitalske, rezerve iz dobička in presežek iz prevrednotenja. 28. Kateri so insolvenčni postopki po ZFPPIPP? a) Stečajni postopek nad pravno osebo. b) Postopek prisilne poravnave. c) Postopek poenostavljene prisilne poravnave. d) Postopek prisilne likvidacije. 148 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 29. Izberite pravilne odgovore, ki se nanašajo na organe d.d.: Organi d.d. v dvotirnem sistemu a) upravljanja so skupščina, upravni odbor in b) V enotirnem sistemu upravljanja ima d.d. nadzorni svet. samo upravni odbor. V dvotirnem sistemu upravljanja d.d. sta V družbi, s katere vrednostnimi papirji se c) njena organa vodenja in nadzora uprava in d) trguje na organiziranem trgu, morajo biti v nadzorni svet. d.d. z enotirnim sistemom upravljanja imenovani izvršni direktorji. 30. Izberite pravilno trditev/pravilne trditve v zvezi z licenčno pogodbo: Izključna licenca je izključna pravica a) izkoriščanja, ki mora biti izrecno b) Licenčna pogodba ni urejena v OZ. dogovorjena. c) Kolektivna znamka ne more biti predmet licenčne pogodbe. d) Licenčna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. e) Geografsko označbo je mogoče prenesti in je lahko predmet licenčne pogodbe. 31. Izberite posebne vrste mandatnih pogodb: a) Komisijska pogodba. b) Agencijska pogodba. c) Špedicijska pogodba. d) Pogodba o kontroli blaga in storitev. 32. Izberite predpostavke avtorskega dela: Stvaritev, področje ustvarjalnosti (znanost, Stvaritev, področje ustvarjalnosti (znanost, a) književnost, umetnost), duhovnost, b) književnost, umetnost), duhovnost, individualnost, izraženost. absolutna individualnost. c) Stvaritev, področje ustvarjalnosti, neduhovnost, individualnost, izraženost. 33. Kaj od naštetega ni avtorskopravno varovano? a) Uradno besedilo z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja. b) Prevodi, priredbe, aranžmaji. c) Ljudske književne in umetniške stvaritve. d) Književne in umetniške stvaritve. 34. Kot znamka se absolutno ne sme registrirati znak, ki: a) Zavaja javnost. b) Sestoji izključno iz znakov, ki so postali običajni v jezikovni rabi. c) Nasprotuje javnemu redu in morali. d) Je podoben neki prejšnji znamki. 10 Vaje (ponavljanje) 149. 35. Za koncentracijo gre pri trajnejših spremembah kontrole nad podjetjem, in sicer: a) pri združitvi dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij; b) pri združitvi treh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij; kadar ena ali več fizičnih oseb, ki že obvladuje najmanj eno podjetje, ali kadar eno ali več podjetij z nakupom vrednostnih kadar dve neodvisni podjetji ali več c) papirjev ali premoženja, s pogodbo ali kako d) neodvisnih podjetij ustanovi skupno drugače pridobi neposredno ali posredno podjetje, ki opravlja vse funkcije kontrolo nad celoto ali deli enega ali več samostojnega podjetja z daljšim trajanjem; podjetij; e) kadar eno ali več neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljšim trajanjem. 36. Izberite pravilno trditev/pravilne trditve glede sporov majhne vrednosti pri gospodarskih sporih: Obrazložitev sodbe vsebuje skrajšano a) Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno obrazložitev in posebni pravni pouk, da bo terjatev, ki ne presega 4.200,00 EUR. b) sodba z obrazložitvijo izdelana, če stranka napove pritožbo. Spori majhne vrednosti niso spori iz Stranka mora napovedati pritožbo v 8 dneh avtorske pravice, spori, ki se nanašajo na c) od prejema sodbe s skrajšano d) varstvo ali uporabo izumov in znakov obrazložitvijo. razlikovanja in pravico do uporabe firme, ter spori v zvezi z varstvom konkurence. e) V sporih majhne vrednosti lahko stranke pred prvim narokom za glavno obravnavo vložijo tri pripravljalne vloge. 37. Izberite pravilno trditev/pravilne trditve v zvezi s publicitetnim učinkom vpisa v sodni register: Velja domneva, da je tretji za podatek vedel a) Vsak vpis v sodni register mora biti javno objavljen na AJPES. b) naslednji dan po dnevu, ko je bil vpis podatka objavljen. Pozitivni publicitetni učinek pomeni, da se od dneva, ko je bil vpis posameznega Kdor v pravnem prometu vestno ravna in c) podatka v sodni register objavljen, nihče ne d) se pri tem zanese na podatke, vpisane v more sklicevati na to, da ni poznal tega sodni register, ga ne prizadenejo škodljive podatka. pravne posledice. 150 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME 38. Izberite pravilno trditev/pravilne trditve glede registrskega postopka: a) Registrski postopek ureja ZSReg, smiselno pa se uporabljajo določbe ZPP. b) Registrski postopek ureja ZSReg, smiselno pa se uporabljajo določbe ZNP. c) Registrski postopek je vrsta upravnega postopka. 10.4 Kviz 4 1. S komisijsko pogodbo se komisionar zaveže, da bo posel opravil v svojem imenu in na svoj račun. Drži Ne drži 2. Z agencijsko pogodbo se zastopnik zaveže, da bo sklepal pogodbe v imenu in na račun naročitelja. Drži Ne drži 3. Odgovornost del credere pri komisijski pogodbi pomeni, da je komisionar odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika, za katere je posebej jamčil, da jih bo ta izpolnil. Drži Ne drži 4. Lex specialis instituta za varstvo avtorske pravice v ZASP sta denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo za pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic in civilna kazen (v primeru, ko je bila materialna ali druga avtorska pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti, lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja, povečanega do 250 %). Drži Ne drži 5. ZIL-1 ureja naslednje pravice: patent, model, znamko, geografsko označbo, dodatni varstveni certifikat in žlahtniteljsko pravico. ZIL-1 ne ureja pravice do varstva topografije. Drži Ne drži 10 Vaje (ponavljanje) 151. 6. ZPOmK-2 prepoveduje koncentracije, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju RS ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja. Drži Ne drži 10.5 Rešitve kvizov KVIZ 1 KVIZ 2 KVIZ 3 KVIZ 4 1) a, c 1) a, d 1) c, d 22) b 1) Ne drži. 2) a, b, c 2) a, d 2) a, b, c 23) b, c, d 2) Drži. 3) c 3) a, d, e 3) b, d 24) a, b, c 3) Drži. 4) c, d 4) a, c 4) a, c 25) a 4) Ne drži. 5) b 5) a, c, d 5) a 26) a, c, d 5) Ne drži. 6) a, c, d 6) c 27) b 6) Ne drži. 7) a, b 7) a, b, c 28) a, b, c 8) a 8) a 29) c, d 9) a 9) a, c 30) a, c, d 10) c 10) a, b, c, d 31) a, b, c, d 11) a 32) a 12) b, d 33) a, c 13) b, c 34) a, b, c 14) a, b 35) a, c, d 15) a, c, d 36) b, c, d 16) a, c 37) a, c, d 17) b 38) b 18) a, b 19) a, c, d 20) b, c 21) a, b, c, d 152 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ J. Prostor, L. Burkelc Juras Uporabljena in priporočena literatura za študij Grilc P., Juhart M., Pravo vrednostnih papirjev; Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996. Ivanjko Š., Kocbek M., Prelič S., Korporacijsko pravo, GV Založba, Ljubljana 2009. Kocbek M. (redaktor), Veliki Komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A do ZGD-1H, 1. – 3. knjiga, IUS Software, GV Založba, Ljubljana 2014. Kocbek M., Prelič S.: ZGD-1 z novelo ZGD-1I, Uvodna pojasnila, IUS Software, GV Založba, Ljubljana 2015. Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana 2006 (izbrana poglavja). Mitrović N., Povzetek razprave o aktualnih vprašanjih z registrske šole 2019, Pravosodni bilten št. 3, Ljubljana 2019, str. 187. Plavšak N., Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008. Plavšak N., Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z novelami ZFPPIPP-A do ZFPPIPP-D, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2011. Plavšak N., Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z novelo ZFPPIPP-E, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2013. Plavšak N., Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z novelo ZFPPIPP-F, Uvodna pojasnila, IUS Software, GV Založba, Ljubljana 2014. Plavšak N., Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z novelo ZFPPIPP-G, Uvodna pojasnila, Planet GV, Pravna fakulteta, Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2016. Podgorelec P., Dopustnost posojil in finančne pomoči med družbeniki, delničarji in njihovo gospodarsko družbo, Podjetje in delo, št. 6-7, Maribor 2014, str. 1308-1319. Prelič S., Oris pravne ureditve prenehanja pravnih subjektov, Pravna fakulteta, Maribor 2006. Prostor J., Študijsko gradivo pri predmetu Avtonomni gospodarski posli (zbirka vaj), Pravna fakulteta, Maribor 2016. Veljavna zakonodaja: Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, Uradni list RS, št. 43/07, 5/10, 25/14, 54/15 in 1/18. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP, 59/19 in 130/22. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US in 57/23 – odl. US. Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23. Zakon o industrijski lastnini, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 100/13, 23/20 in 76/23. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, Uradni list RS, št. 130/22. Zakon o prevzemih, Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 – ORZPre75, 105/11 – odl. US, 10/12, 38/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 25/14 in 75/15. Zakon o sodnem registru, Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17, 16/19 – ZNP-1 in 75/23. Zakon o zadrugah, Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo in 121/21. Zakon o zavodih, Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP. 154 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU GOSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: IZBRANE TEME ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU DOI https://doi.org/ G 10.18690/um.pf.5.2023 OSPODARSKO IN STATUSNO PRAVO: ISBN IZBRANE TEME, ZBIRKA VAJ 978-961-286-761-4 JERNEJA PROSTOR, LINA BURKELC JURAS Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor, Slovenija jerneja.prostor@um.si, lina.burkelc@um.si Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj Ključne besede: pravo družb, v pedagoškem procesu pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: povezane družbe, izbrane teme na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Cilj tega statusno preoblikovanje, prenehanje družb, predmeta je pridobiti integrirano znanje o različnih področjih sodni register, gospodarskega prava in prava družb, ki je zahtevano pri opravljanju gospodarske pogodbe, intelektualna lastnina, državnega pravniškega izpita. Študenti so zato z vajami v tem gradivu konkurenca napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Zakon o sodnem registru (ZSReg), Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), Zakon o prevzemih (ZPre-1), Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Zakon o zavodih (ZZ), Zakon o zadrugah (ZZad), in druge, ter sodno prakso. Zbirka vaj obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij: splošnega dela prava družb, povezanih družb, statusnega preoblikovanja družb, prenehanja družb, sodnega registra, gospodarskega pogodbenega prava, prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava. DOI https://doi.org/ STUDY MATERIAL FOR THE COURSE 10.18690/um.pf.5.2023 BUSINESS AND COMPANY LAW: ISBN 978-961-286-761-4 SELECT TOPICS, COLLECTION OF EXERCISES JERNEJA PROSTOR, LINA BURKELC JURAS University of Maribor, Faculty of Law, Maribor, Slovenia jerneja.prostor@um.si, lina.burkelc@um.si Keywords: This study material provides a starting point for preparation for the company law, affiliated companies, course Business and Company Law: Select topics of 2nd degree changes of companies Bologna study. The goal of the course is to gain integrated knowledge legal status, in different fields of Business and Company Law, which is later useful dissolution of a company, for the preparation for the Slovenian Bar Exam. This study material court register, therefore helps the students to first repeat their theoretical knowledge commercial contract, intellectual property of certain topics and then further elaborate on that knowledge by law, solving some practical cases, which enable them to examine whether competition law they understood the lectures and theory correctly. When solving the questions and practical cases in this study material, students are expected to use the Slovenian Companies Act (ZGD-1), Financial Operations, Insolvency Proceedings and Compulsory Dissolution Act (ZFPPIPP), Register of Companies Act (ZSReg), Obligations Code (OZ), Prevention of Restriction of Competition Act (ZPOmK-2), Takeovers Act (ZPre-1), Industrial Property Act (ZIL-1), Copyright and Related Rights Act (ZASP), Institutes Act (ZZ), Cooperatives Act (ZZad), and others. In addition, students should also study the relevant court practice. Study material includes questions from the following fields: Fundamentals of Company Law, Affiliated Companies, Changes of Companies Legal Status, Dissolution of a Company, Court Register, Commercial Contracts, Intellectual Property Law and Competition Law. Document Outline Kazalo Predgovor 1 Splošni del prava družb 1.1 Podjetnik 1.2 Osebne družbe 1.3 Kapitalske družbe 1.4 Primer 1 1.5 Primer 2 1.6 Primer 3 1.7 Primer 4 1.8 Primer 5 2 Povezane družbe 3 Statusno preoblikovanje družb in prevzemi družb 3.1 Primer 1 3.2 Primer 2 4 Prenehanje in finančno prestrukturiranje družb 4.1 Stečajni postopek 4.2 Postopek prisilne poravnave 4.3 Primer 1 4.4 Primer 2 4.5 Primer 3 4.6 Primer 4 5 Sodni register in gospodarski spori 6 Gospodarske pogodbe 6.1 Primer 1 6.2 Primer 2 6.3 Primer 3 7 Pravo intelektualne lastnine 7.1 Primer 1 7.2 Primer 2 7.3 Primer 3 7.4 Primer 4 7.5 Primer 5 7.6 Primer 6 8 Konkurenčno pravo 9 Zavodi in zadruge 10 Kvizi (ponavljanje) 10.1 Kviz 1 10.2 Kviz 2 10.3 Kviz 3 10.4 Kviz 4 10.5 Rešitve kvizov Uporabljena in priporočena literatura za študij Blank Page Blank Page