Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžal«, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSer. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 26. marec 1979 LETO XVI-St. 4 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE 8. APRILA SREČNEJŠO BODOČNOST NAŠIH OTROK J **************************************** DELEGATI SLOVESNO SPREJELI PROGRAM DELEGATI SLOVESNO SPREJELI PROGRAM DELEGATI SLOVESNO PROGRAM GRADNJE IN OBNOVE ŠOL 1979-1984 Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na zasedanjih 15. in 16. marca 1979 razpravljali o predlogu programa za gradnjo in obnovo šol v naši občini in o sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za obdobje od 1979 do 1984 in oba predloga po razpravah tudi sprejeli. Pregled aktivnosti in priprav je podal predsednik občinske skupščine in odbora za izvedbo referenduma Jernej Lenič. Orisal je večmesečno delo, in to od priprave osnutka programa, razgibanih in številnih javnih razprav na območju občine v vseh sredinah, do mnogih razgovorov o odprtih vprašanjih ter potek usklajevanja pri oblikovanju dokončnega predloga programa. O aktivnostih v Občinski izobraževalni skupnosti, ki je bila predlagatelj osnutka in predloga programa, je poročal tajnik te skupnosti in član izvršnega sveta Jakob Cerne. O dejavnostih in razpravah v posameznih družbenopolitičnih organizacijah so spregovorili: Stane Mlakar, Igor Lipovšek, Alojz Peterka, Boris Lenček in Marija Ivkovič, ki je povzela celotno družbenopolitično aktivnost, opozorila na demokratičnost javnih razprav, ki so se odvijale v frontno organiziranih silah v okviru Socialistične zveze. Delegati družbenopolitičnega zbora so na svojem zasedanju, v razpravi o tako važnih odločitvah kot je nadaljevanje izgradnje šolskega prostora in referenduma, sprejeli tudi ugotovitve in stališča. V njih so zajete vse ugotovitve, ocene opravljenega dela pri pripravi referenduma in tudi pozitivni odmevi med delovnimi ljudmi in občani do samoprispevka. Iz stališč tudi izhaja, da predstavlja program pomemben dokument, ki bo na področju vzgoje in izobraževanja pomagal doseči postavljene cilje, to je izenačevanje pogojev vseh otrok za vstop v življenje. Sprejete ugotovitve in sklepe je podpredsednik družbenopolitičnega zbora Karel Kušar posredoval 16. marca delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Delegati so se v razpravah soglasno izrekli za program in za sklep o referendumu in se pridružili delegatom družbenopolitičnega zbora, da je potrebno z aktivnostjo nadaljevati vse do glasovanja 8. aprila 1979. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine bodo prenesli v svoje sredine sprejete sklepe in so prepričani, da bodo delovni ljudje in občani s svojim ZA na glasovanju dokazali, da so pripravljeni pomagati v obliki samoprispevka reševati gradnjo šolskega prostora v občini. Ravno tako verjamejo, da bomo ponovno dokazali veliko stopnjo solidarnosti in s tem ustvarili pogoje za sodobno vzgojo mladega rodu. Na glasovanju 8. aprila bo naš ZA najdragocenejše darilo našim otrokom v mednarodnem letu otroka. Objekt Vrsta investicije Bruto zazidalna površina v kv.m Utemeljitev potrebe Ocena investicije v dinarjih OŠ VENCELJ PERKO — 960 učencev v eni izmeni, — učilnice, telovadnica, prostori za prehrano, zaklonišča, večnamenski prostori PODRUŽNIČNA ŠOLA DRAGOMELJ PODRUŽNIČNA ŠOLA IHAN — učilnica, večnamenski prostor, telovadnica PODRUŽNIČNA ŠOLA KRTINA PODRUŽNIČNA ŠOLA VRHPOLJE PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA — učilnice OŠ OLGE AVBELJ — 220 učencev v eni izmeni, — učilnice, telovadnica, večnamenski prostori, zaklonišče, prostori za prehrano OSNOVNA ŠOLA TRZIN — 480 učencev v eni izmeni, učilnice, telovadnica, prostori za prehrano, zaklonišče, večnamenski prostori CENTER USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA — 480 mest v eni izmeni, učilnice, telovadnica, prostori za prehrano, zaklonišče, delavnice OSNOVNA ŠOLA RADOMLJE — prostori za prehrano, večnamenski prostori OŠ JOSIP BROZ TITO — učilnice, izboljšanje pogojev za prehrano, mala telovadnica, zaklonišče OŠ JANKO KERSNIK BRDO — učilnice, večnamenski prostori OŠ ŠLANDROVE BRIGADE — mala telovadnica, zaklonišče, prostori za prehrano, večnamenski prostori novogradnja 8000 obnova dozidava in obnova obnova obnova dozidava novogradnja novogradnja 250 200 2500 4000 novogradnja I. faza dozidava dozidava dozidava dozidava 4000 800 1700 650 1000 dvoizmenski pouk v neustreznih prostorih porast števila učencev razbremenitev osnovne šole Šlandrove brigade izboljšanje pogojev povečanje števila učencev izboljšanje pogojev — izboljšanje pogojev — izboljšanje pogojev — izboljšanje pogojev — enoizmenski pouk — povsem neustrezni prostori — dislocirani oddelki — porast števila učencev za delovno usposabljanje — porast števila učencev — neustrezni prostori — razbremenitev OŠ Matije Blejca — Mengeš 70.000.000 Od tega: 25.000.000 - II. samopris. 45.000.000 - III. samopris. 2.000.000 4.000.000 2.000.000 2.000.000 2.000.000 30.000.000 40.000.000 preobrazba srednjega šolstva 40.000.000 porast števila učencev Od tega: 30.000.000 samoprispevek izboljšanje pogojev porast števila učencev neustrezni prostori za celodnevno šolo pouk v zasilno urejenih garderobah porast števila učencev učilnice pod normativi neustrezni prostori za celodnevno šolo pouk v večnamenskih prostorih 15.000.000 25.000.000 12.000.000 15.000.000 SKUPAJ: 224.000.000 NAŠ CILJ: SODOBNE ŠOLE ZA 6.500 OTROK KAJ HOČEMO S SAMOPRISPEVKOM? Deset let mineva, odkar smo se i prvič zavestno odločili za solidarnostno združevanje sredstev, da bi našim otrokom zagotovili sodobnejše in boljše pogoje za učenje in delo. V obdobju prvega in drugega samoprispevka smo z izgradnjo novih šolskih prostorov mnogo prispevali k novi kvalitetnejši vsebini pouka, uvajanju kabinetnega pouka, podaljšanega bivanja, razvijanju številnih interesnih dejavnosti, male šole in vse hitrejšemu uveljavljanju celodnevne šole kot najbolj celovito vzgojnoizobraže-valne oblike. Kljub doseženim uspehom, so še vedno težave, ki jih lahko premagamo le z uresničevanjem programa tretjega samoprispevka. V gradnjo novih šolskih prostorov nas usmerja vsestranska rast domžalske občine, pa tudi rast prebivalstva. Ocenjeno je, da bo leta 1985 v občini skoraj 43.000 prebivalcev in od tega kar 6.500 osnovnošolcev. To pomeni, da moramo do šolskega leta 1984/85 zagotoviti 75 novih učilnic s potrebnimi telovadnicami, prostori za šolsko prehrano, kabineti in drugimi prostori. V nov samoprispevek moramo tudi zato, da se bomo še bolj približali ciljem, ki smo si jih zastavili že ob prejšnjih samoprispevkih, pa jih zaradi objektivnih težav nismo mogli uresničiti. To še posebej velja za dogovor sprejet s srednjeročnim programom razvoja vzgoje in izobraževanja o izenačevanju pogojev za šolanje vseh otrok v naši občini. Letos je mednarodno leto otroka. Leto, v katerem se bo ves svet strnil v skrbi za boljše pogoje življenja in srečo otrok. Naš največji prispevek v korist otrok bo naš glas „ZA " na referendumu o tretjem samoprispevku za graditev šolskih prostorov:Zavedajmo se, da so otroci naše največje bogastvo in naša prihodnost. Na njih gradimo jutrišnji svet, ki naj bo svet miru, svobode, človekove ustvarjalnosti, humanega družbenega reda in ustrezne socialne varnosti. Za dosego tako postavljenih ciljev je potrebna izjemna enotnost in to ne le pri glasovanju o samoprispevku, temveč tudi pri izvrševanju s programom sprejetih nalog. Družbenopolitične organizacije Skupščina občine Občinska izobraževalna skupnost Domžale 0 SAMOPRISPEVKU SO REKLI JERNEJ LENIČ - predsednik skupščine občine Domžale Priprava na glasovanje o tretjem samoprispevku za izgradnjo novih šolskih prostorov je temeljito dogovarjanje o perečih in občutljivih vprašanjih. Glasovanje o samoprispevku 8. aprila bo potrdilo, da smo se v vseh osnovnih problemih tudi uspešno dogovorili. Naš skupni dogovor obsega veliko solidarnost naših delovnih ljudi in občanov, ta pa je tudi osnova naših medsebojnih socialističnih odnosov in jamstvo našega razvoja in napredka. Novi šolski prostori, ki nam odpirajo možnost novega življenja, so nujna potreba našim otrokom, njihovim staršem in učiteljem, pa tudi naše gospodarstvo bo le tako dobilo nove, sposobne kadre. Ena sama odločitev je pred nami, odločitev za lepšo in boljšo bodočnost! MARIJA IVKOVIČ - predsednica Občinske konference SZDL Domžale Letošnje leto je mednarodno leto otroka. Obdobje, ko se bo ves svet strnil v skrbi za boljše pogoje življenja in razvoja otrok. Naš največji prispevek v korist otrok bo naš glas „ZA " na referendumu o 111. samoprispevku za graditev šolskih prostorov. S tem bomo omogočili čimbolj izenačene pogoje za šolanje otrok, da bodo le-ti v življenje in delo prinesli kar največ znanja in samo-upravljalskega duha. Sreča naših otrok je odvisna od nas, odraslih, zato izkažimo svojo enotnost na volišču. STANE MLAKAR - sekretar komiteja Občinske konference ZKS Domžale Za vsako družbo, posebno pa še socialistično, je največje bogastvo človek. Človek - borec in graditelj take družbe in takega političnega družbenoekonomskega sistema, v katerem bi si ustvaril srečno sedanjost in še zadovoljnejšo prihodnost. To pa pomeni biti soustvarjalec naše socialistične samoupravne družbe. Biti soustvarjalec pa je nemogoče brez primerne vsesplošne izobrazbe. Da pa bi lahko danes uspešno izobraževali tiste, ki bodo jutri nosilci nadaljnjega razvoja naše družbe in od katerih bo odvisna naša skupna prihodnost, smo dolžni, da tej mladi generaciji priskrbimo take pogoje šolanja, da bo lahko dostojno in odgovorno . skrbela ne samo zase, temveč tudi za generacijo, ki je in ki jim bo ustvarila take pogoje. Prepričan sem, da v naši občini ni občana, ki se ne bi zavedal pomembnosti te velike, humane in solidarnostne akcije. Uspešen izid referenduma za tretji samoprispevek pomeni tudi enotnost naših delovnih ljudi in občanov, kar nam daje garancijo, da bomo cilj, ki smo si ga zadali, tudi uspešno izpeljali v dobrobit nas in naših otrok, pouk je na višji stopnji preraščal v kabinetni pouk. Razvijalo se je podaljšano bivanje, številne interesne dejavnosti, ki so izrednega pomena za odkrivanje in razvoj otrokovih nagnjen in sposobnosti. V malo šolo so vključeni vsi učenci pred vstopom v prvi razred. Najbolj celovita vzgojnoizobraževalna oblika pa je celodnevna osnovna šola, ki se je že tudi močno uveljavila na treh šolah. Kljub doseženim uspehom, so še vedno težave. Premagamo jih lahko le z uresničevanjem programa tretjega samoprispevka. Program je široko zastavljen. Vse potrebe, ki jih vsebuje, izhajajo iz prepričanja, da smo dolžni našim otrokom nuditi čimboljše možnosti za razvoj njihovih psihofizičnih sposobnosti in sicer v skladu z njihovimi nagnjenji, željami in sposobnostmi. Prav gotovo je, da se ob tem vsi zavedamo, da je to dolgoročna investicija, ki daje prednost znanju kot pomembni prvini za hitrejši družbenoekonomski razvoj in hkrati humanizacijo odnosov posameznika in družbe kot celote. Menim, da bomo z vso odgovornostjo do naše mladine in seveda tudi s tem v zvezi do našega srečnejšega jutrišnjega dne ob glasovanju za tretji samoprispevek ponovno dokazali visoko zavest solidarnosti. ALFONZ AVBELJ - predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Domžale Deset let mineva, odkar smo glasovali z geslom: „Dobra šola je najdragocenejše darilo našemu otroku". .. Takrat smo se zavestno odločili za samoprispevek, ker smo s tem želeli zagotoviti določenemu številu naših otrok sodobnejše in boljše pogoje za učenje in delo. Tudi v drugem samoprispevku smo se s spontano solidarnostjo odločili za 1 % svojega osebnega dohodka zato, da bomo uresničili obljubo in da bomo našim otrokom zagotovili enake pogoje v vseh naših osnovnih šolah. Za tretji samoprispevek smo se borci in aktivisti še posebej pripravili na sestankih v krajevnih organizacijah ZB in VVI NOV, zato bomo s ponosom in zavestjo glasovali za 2% od svojega osebnega dohodka, saj smo se v štiriletnem boju dobro zavedali, da so otroci naša prihodnost in naše največje bogastvo. Na njih namreč gradimo jutrišnji svet, ki bi naj bil svet miru, svobode, človekove ustvarjalnosti, pravičnega družbenega reda in ustrezne socialne varnosti. Vsi borci, aktivisti in občani se moramo zavedati, da so otroci odvisni od nas odraslih, zato se odločimo in glasujmo „ZA", da jim bomo v šoli zagotovili enake pogoje. EDVARD PETERNEL - predsednik izvršnega sveta skupščine občine Domžale Solidarnost, poznavanje problematike šolskih prostorov, spoznanje, da je znanje bogastvo, želja po stalnem napredku in stalna ter velika skrb za naše otrokeso elementi, na katerih smo in bomo v Domžalah tudi v bodoče reševali gradnjo ustreznih, sodobnih šolskih prostorov. Na teh ugotovitvah so bile izvedene vse dosedanje priprave na referendum in odziv na celotni potek akcije je tak, da daje popolno garancijo za uspeh. S tem, ko bomo občani in delovni ljudje naše občine ponovno glasovali „ZA ", bomo tudi ponovno dokazali visoko zavest in občutek odgovornosti pri reševanju naših skupnih problemov. VIDA HAFNER - predsednica izvršnega odbora Občinske izobraževalne skupnosti Domžale V obdobju prvega in drugega samoprispevka smo občani s solidarnostnim združevanjem sredstev doprinesli pomemben prispevek za izenačevanje pogojev izobraževanja in vzgoje naših otrok. V tem obdobju beležimo velike uspehe, ki so kvalitetno vplivali na vsebinski premik v osnovni šoli. IVAN REDENŠEK - predsednik društva upokojencev Domžale V januarju smo imeli sestanke upokojencev v vseh večjih krajih v naši občini od Blagovice do Homca in Ihana. Poleg ostalega smo na teh sestankih povsod razpravljali tudi o referendumu za tretji samoprispevek. Tedaj so bila mnenja različna, kar je razumljivo, kajti med nami je v občini še zelo veliko število upokojencev in invalidov, ki prejemajo od 2.000 do 3.000din mesečno. Marsikdo je imel pomislek, da bo z novim samoprispevkom prizadet. Po objavi osnutka Sklepa o plačevanju samoprispevka, ki v 8. členu določa, da so plačevanja samoprispevka oproščeni vsi občani, ki prejemajo manj kot 3.500 din mesečnega dohodka ozir. 1.750 din na družinskega člana, in takšnih je v občini še veliko, pa ni več razloga, da upokojenci 8. aprila ne bi glasovali ZA in s tem omogočili vsaj svojim vnukom boljše pogoje izobraževanja, kot smo jih imeli mi. r 8. APRIL -PRAZNIK NAS VSEH V.. KAJ SMO PRIPRAVLJENI ŽRTVOVATI? r Letos je mednarodno leto otroka, kar pomeni, da je zanje treba storiti nekaj več, da je treba zanje žrtvovati nekoliko več, kot smo običajno pripravljeni - kajti otroci so nase največje bogastvo. Mi, starejši, se lahko spomnimo, da je bilo za nas v preteklosti storjenega in žrtvovanega ogromno in da smo v naši otroški dobi vse dobrine tndi uživali s pravim mladostnim pogumom. Se več! Starejši so nam ustvarili temelje, na katerih lahko danes gradimo tudi boljši jutri našim otrokom — naši mladini. Vsega, kar je bilo novo, vsega, kar so nam starejši pripravili, smo se veselili in prešeren ter ponosen je bil naš nasmeh vsemu novemu. In tako kot smo mi sprejemali od svojih staršev, tako ponosno naj od nas tudi sprejema mladi rod. Kaj smo jim pripravljeni dati? O, veliko več kot so nam lahko nudili naši starši! Zakaj? Ker jim lahko damo, ker so že zgrajeni trdni temelji in ker se zavedamo, da so potrebe otroka današnjih dni mnogo večje in jih ni mogoče odlagati na jutrišnji dan. Dobro je, da se zavedamo, da ni dovolj, da se nam rodi otrok za željen, ampak da vidimo v prihodnosti za tega otroka vse pogoje za njegov srečen in vsestranski razvoj. Naša samoupravna socialistična družba teži, da ustvari vsaj približno enake pogoje vsem otrokom za vstop v življenje! Otroci v Črnem grabnu — v vseh osmih krajevnih skupnostih — prav gotovo nimajo enakih pogojev za vstop v življenje, kot jih imajo, recimo, v razvitejših krajih naše občine. S čim moramo to nadoknaditi? Naša družba to nadoknadi, predvsem s solidarnostjo. Sami ne bi v Črnem grabnu mogli nikoli zgraditi lepih šol — kot jih že imamo — če nam ne bi pomagali solidarno drugi delovni ljudje v občini! Pred nami je glasovanje o tretjem samoprispevku za izgradnjo šolskih prostorov za našo mladino. Zelo pomembno je, da bomo gradili tudi prostore za tiste, ki že končajo šoloobveznost in pa za tiste učence, ki se šolajo na Homcu. To je pomembno in humano! V Črnem grabnu je potrebno dograditi šolo v Blagovici in na Brdu, drugod v občini pa tudi ostale šole in s tem bi imeli vsi učitelji in učenci v občini Domžale vsaj približno enake pogoje dela in učenja. Učenci Črnega grabna, ki so prikrajšani za predšolsko vzgojo in za mnoge druge dobrine, pa bodo z dograditvijo šole v Blagovici in na Brdu imeli še mnogo boljše pogoje za srečen in vsestranski razvoj in možnost za vstop v trdnejšo prihodnost. Mi, starejši, moramo zato biti pripravljeni žrtvovati nekaj več, ker smo tudi odgovorni za prihodnost naših otrok — naše mlade generacije — zato bomo glasovali „ZA" samoprispevek. Iz Črnega grabna REPUBLIŠKO TEKMOVANJE 31. MARCA V LUKOVICI MLADI IN KMETIJSTVO Mladinsko organiziranost v kmetijstvu občine Domžale želim predstaviti z nekaj besedami, hkrati pa tudi namen organiziranja prireditve MLADI IN KMETIJSTVO. S sodobnimi kmetijskimi stroji je delo na kmetijah lažje Lansko leto smo mladi kmetovalci dokazali svoje teoretično znanje iz kmetijstva na tekmovanju v Goriških brdih in s tem dokazali sebi in ostalim, da v Domžalah hočemo delati po dogovoru za usposabljanje mladih kmetovalcev, ki bodo v prihodnosti postali nosilci kmetijske proizvodnje. Največje zaupanje v delo kmečke mladine občine Domžale pa je organizacija republiškega tekmovanja MLADI IN KMETIJSTVO. V naši občini se "čutimo sposobne organizirati prireditev, ki bo prikazala dobre rezultate naših kmetovalcev v samoupravni organizirani proizvodnji kmetijstva. Mladi kmetovalci se vse bolj samoupravno in družbenopolitično uveljavljamo, kljub vrsti problemov, ki spremljajo družbeno angažiranega mladinca. Zmerom pa je potrebna še celovita akcija izobraževanja, ki bo pripeljala do realnih načrtov v kmetijstvu. Tak poskus je letos organizirala Republiška konferenca ZSMS, ki je uvedla dopisno šolo za kmetovalce preko 8. APRIL - PRAZNIK NAS VSEH! Glasovanje o tretjem samoprispevku 8. aprila 1979 mora pomeniti za vse delovne ljudi in občane praznik v tem smislu, da bomo s svojim ZA ponovno dokazali veliko humanost in solidarnost do mladih pokolenj. Ta dan ne bi smelo biti ne kraja in ne hiše v občini, kjer ne bi že na zunaj pokazali, da se zavedamo veličine naše odločitve. Zaradi tega obeležimo 8. april z zastavami in glasbo, z vedrimi obrazi in toplimi besedami, s katerimi govorimo z našimi otroki. 8. aprila se zamislimo nad enim samim dejstvom: LE NEKAJ UR ALI SAMO EN DAN, KI GA NE BOMO PREŽIVELI NA VIKENDU, SE BO BOGATO OBRESTOVAL, SAJ BODO NAŠI OTROCI IN BODOČE GENERACIJE LAHKO PREŽIVLJALI VIKEND VEČ DESETLETIJ V SODOBNIH IN MODERNIH ŠOLAH! Ko bomo v zgodnjih jutranjih urah odšli na volišče, se zavedajmo, da naš ZA predstavlja sicer del majhnega osebnega odpovedovanja, vendar pa v solidarnosti velik prispevek za uresničitev sprejetega programa gradnje šol v občini. Družbenopolitične organizacije Skupščina občine Domžale r, DOMŽALČANI PRED ODLOČITVIJO! Z glasovanjem ZA nove krajevne skupnosti, glasujemo za še boljšo samoupravo! V nedeljo, 8. aprila 1979, ko bomo glasovali o tretjem samoprispevku za gradnjo in obnovo šol, se bomo občani Krajevne skupnosti Domžale odločali tudi o razdelitvi sedanje na tri nove krajevne skupnosti. Z razdelitvijo in oblikovanjem novih, manjših krajevnih skupnosti Slavka Šlandra, Venclja Perka in Simona Jenka — bomo krajevno samoupravo še bolj približali našemu neposrednemu odločanju. To pa pomeni, da se bomo bolje poznali med seboj, lažje usklajevali naše skupne interese in razreševali vsakodnevna vprašanja, saj nas bo neprimerno več vključenih v krajevno samoupravo. Na razdelitev sedanje Krajevne skupnosti Domžale smo se pripravljali že dalj časa, o čemer smo razpravljali iudi na zborih občanov. Koncem lanskega leta smo v Krajevni organizaciji SZDL oblikovali predlog o razdelitvi, o katerem smo razpravljali tudi v mesecu januarju na zborih občanov. Že tedaj smo sprejeli sklep, da bomo z glasovanjem 8. aprila uresničili sprejeto pobudo. Ko bomo glasovali ZA samoprispevek, glasujmo istočasno ZA samoupravno preobrazbo in razdelitev sedanje Krajevne skupnosti Domžale! Krajevna organizacija SZDL Domžale Kmečkega glasa. Mladi kmetovalci smo aktivno vključeni v samoupravne organe in kmečke delegacije, DO EMONA Kooperacija in zemljiško skupnost. V družbenopolitičnem delu pa smo vsi trije aktivi povezani v konferenco mladih v kmetijstvu pri OK ZSMS Domžale, ki pomeni uspešno obliko združevanja mladih kmetijskih proizvajalcev v družbenopolitičnih problemih kmetijstva, kot so izvajanje prostorskega plana občine Domžale, varovanja hribovitih kmetij, socialne varnosti kmetov, dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti DO Emona Kooperacija, vendar smo še vedno premalo aktivni v sekcijah SZDL, KS in tudi starejši kmetijski proizvajalci ostajajo premalo povezani. Na svojih domačijah bomo mladi kmetovalci gostili mlade iz vse Slovenije, da spoznajo tudi naš način kmetovanja in ugodnosti za kmetovanje. Prireditev obsega strokovni del in kulturni program s predstavitvijo kmetijstva v občini Domžale. Strokovni del sestavljajo vprašanja iz rastlinske proizvodnje, travništva, silizirane krme, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva, strojništva in kmetijske zakonodaje. Ker obstoja pravilnik tekmovanja, se nepravilnosti odpravijo na samem tekmovanju. Janez Abe URADNO POJASNILO K članku, ki je bil objavljen v 3. številkj Občinskega poročevalca z naslovom: „Ivanka Bevk - Mica pripoveduje" - IZ SPOMINOV NA ČAS VOJNE, je omenjen tudi izdajalec Pezdir. Pisec članka Avbelj Franc — Lojko je na zahtevo uredništva dal naslednje pojasnilo: .J'riimek Pezdir ni v nobeni zvezi z ANTONOM PE-ZDIRJEM iz Domžal, ampak se nanaša na nekega železničarja, ki se je večkrat zadrževal pri Bevkovih, kamor je prihajal iz Ljubljane in za katerega se je kasneje izkazalo, da je bil izdaja- Urednik V. J 80 MLADINCEV NA SEMINARJU r SPOZNAVANJE PROBLEMOV Na Trojanah se je zbralo prek 80 mladincev, predvsem predsednikov osnovnih organizacij ZSMS, na dvodnevnem seminarju, ki gaje pripravila Občinska konferenca ZSMS Domžale. Za uvod nam je komentator zunanjepolitične redakcije RTV Ljubljana Drago Flis prikazal tre- popeljal skozi naloge mladih po kongresih. Posebno nas je zanimalo kolektivno vodenje. V zadnji dopoldanski temi je tovariš Lado Goričan govoril o mladih v SLO in DS. Popoldne se je začelo s predavanjem o klubski dejavnosti. Predavatelj nam je dal obilico koristnih Mladi so razpravljali o delegatskem sistemu, v katerem sicer delajo, vendar ga še premalo poznajo nutno politično dogajanje v svetu in položaj ter vlogo SFRJ v njem. Sekretar skupščine občine Domžale Franc Tekavec je slušateljem prikazal in s praktičnimi primeri podkrepil delovanje delegatskega sistema. Zvečer je center za klubsko dejavnost pripravil družabno srečanje, kjer so mladi lahko izmenjali izkušnje iz svojih sredin. Naslednje jutro nam je predsednik skupščine občine Jernej Lenič orisal program izgradnje šolske mreže, ki naj bi ga zagotovili s 3. samoprispevkom. Mladi so enoglasno potrdili program šolskih gradenj, saj je tovariš Lenič v preprostih, vendar v učinkovitih besedah prikazal nujnost novogradenj in adaptacij. Predstavnik Republiške konference ZSMS Darko Končan nas je navodil za pripravo razstav, proslav, iger, klubskih večerov, debatnih krožkov itd. Sestankovanje je ena od najbolj osovraženih oblik dela mladih. Seveda največkrat zato, ker sestanki niso dobro pripravljeni, dolgi in jim ne sledi konkretna akcija. Da bi se teh napak otresli, nam je tovariš Goričan povedal, kakšen naj bi bil dober — pravilno pripravljen in učinkovit sestanek. Ob koncu seminarja smo se pogovorili še o nalogah, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti, semi-naristi pa so izpolnili vprašalnik, v katerem so povedali, kaj je bilo dobro, slabo, česa je manjkalo. Enotno pa je bilo mnenje, da je takšnih seminarjev premalo in so najboljša oblika izobraževanja mladih. Občinska konferenca ZSMS Domžale NOVA VODSTVA KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL PREVERJANJE NAŠEGA DELA V mesecu febuarju zadnje krajevne skupnosti končujejo z volilnimi opravili v organizacijah SZDL. Izvolili smo nova vodstva krajevnih organizacij SZDL, te najširše osnove in opore delovnemu človeku pri spreje-"»nju samoupravnih odločitev, pa naj gre za reševanje drobnih vsakdanjih življenjskih vprašanj ali tistih, ki določajo smer nadaljnjega razvoja družbe. Seveda, še kako so pomembne kadrovske odločitve za najodgovornejše funkcije, vendar ni šlo samo zato na vseh teh množičnih sestankih družbenopolitičnih organizacij, na zborih občanov, na sestankih v društvih in na volilnih konferencah. Mnogo pomembnejše je preverjanje uspešnosti krajevnih organizacij SZDL v preteklem štiriletnem mandatu. Torej analize in ocene, kako uveljavljamo ustavno vlogo SZDL, kakšne so bile oblike in metode dela SZDL, kaj smo Ponedeljek, 26. marca ob 9. uri: ŠTAFETA V DOMŽALAH Vsako leto je tako. Priprave se prično že po novem letu. Letos so še posebno temeljite, saj bodo štafeto mladosti prvi ponesli Slovenci—Ravenčani. Potem pa si jo bodo podajali še drugi mladinci v vseh slovenskih občinah. Preveč je rok, ki bi hotele nositi jekleno palico, se več je ust, ki bi rade povedale najlepše želje predsedniku Titu, vsa srca pa nam bijejo v istem ritmu: Se na mnoga leta, tovariš Tito! Štafeto bomo imeli v naši občini le eno uro; komaj toliko, da se bo lahko za trenutek ustavila v večjih krajih. V Dolu nam jo bodo predali Litijani v ponedeljek, 26. marca ob 9. uri. Ob pol desetih jo bomo sprejeli na osrednji občinski proslavi v Domžalah. Deset minut kasneje bo v Mengšu, potem v Radomljah, ob desetih pa bo že pohitela z Vira na Trojane, kjer jo bomo nekaj pred pol enajsto predali Zalčanom. Osrednja prireditev se bo pričela v domžalski hali ob devetih. S programom bi radi prikazali vsaj delček tistega, kar čutimo mladi ob teh slovesnih trenutkih. Potrudili se bomo, da bo ob poti štafete čimbolj slovesno. Zastave naj se vijejo v toplih spomladanskih sapah in ozvočenje, ki ga bomo ta dan postavili v Domžalah, bo že več ur prej napovedalo svečane trenutke. OK ZSMS Domžale J storili za hitrejše uveljavljanje delegatskega sistema, za boljše delo delegacij, kako deluje fronta vseh socialističnih sil, kakšen je delež komunistov v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju v KS, kako poglabljamo krajevno samoupravo in povezovanje z združenim delom. Obdobje volilnih priprav pa je bilo mogoče izkoristiti za temeljit pregled uresničevanja srednjeročnih načrtov razvoja krajevnih skupnosti, za razprave o nadaljnjem razvoju KS, materialni osnovi in preoblikovanju KS in dogovore o novih akcijah v prihodnje. O takšni usmeritvi volilnih priprav v naših 25-ih krajevnih organizacijah smo se dogovorili že v mesecu oktobru v lanskem letu na posvetu s predsedniki KK SZDL. Danes že lahko ugotavljamo, da so ta pomembna vprašanja življenja in dela v krajevni skupnosti dobila ustrezno mesto v volilnih pripravah v vseh večjih in bolje organiziranih krajevnih skupnosth, v manjših kadrovsko in organizacijsko šibkejših pa so se volilne aktivnosti preveč ožile le na izbiro novih vodstev. Prav v teh primerih je bilo največ težav pri iskanju novih de-lavnejših in odgovornejših aktivistov, saj je pripravljenost za delo in prevzemanje funkcij v SZDL v največji meri odvisna prav od delavnosti in uspešnosti krajevne organizacije. Z izgovori, da občani niso pripravljeni sodelovati v organih SZDL se srečujemo predvsem v tistih krajevnih skupnostih, kjer je SZDL delovala le v zaprtem krogu izvršnega odbora, kjer ni znala uveljaviti novih neposred nejših oblik dela, kot so območni zbori občanov, vaški odbori, kjer slabo delujejo tudi ostale družbenopolitične organizacije in povsod tam, kjer prizadevanja SZDL niso odraz potreb, interesov in želja delovnih ljudi in občanov. V takšnih krajevnih skupnostih - ni jih veliko, pa vendar preveč -imajo probleme tudi v krajevni samoupravi nasploh, kjer odločajo le ozki sveti krajevne skupnosti, ne znajo uveljaviti delegatskih oblik dela v skupščinah oz. dosedanjih zborih delegatov, revni so delovni programi in redki tudi uspehi. Od tod pa do občutkov zapostavljenosti seveda ni daleč. V takšnih primerih bi morale odločilno vlogo odigrati osnovne organizacije Zveze komunistov. Z ustanavljanjem novih krajevnih organizacij ZK v najmanjših krajevnih skupnostih in njihovo kadrovsko krepitvijo z vključevanjem članov, ki so sicer organizirani v 00 TOZD, se kažejo nove perspektive tudi za delo SZDL in dosledneje uveljavljanje krajevne samouprave. Kljub nekaterim takšnim problemom pa se je v pripravah na izvolitev novih krajevnih konferenc SZDL pokazalo, da je aktivnost organizacij vedno bolj usmerjena k človeku, njegovim interesom in potrebam. Posebej v večjih krajevnih skupnostih, kjer KK SZDL vodijo sposobni in delovni predsedniki preko akcijsko in kadrovsko močnih konferenc, je vse več demokratičnih oblik in možnosti za ustvarjalno udeležbo delovnih ljudi pri reševanju obstoječih problemov in potreb. Tako Socialistična zveza vedno bolj postaja pobudnik in mobilizator družbenopolitičnega življenja v krajevni skupnosti in mesto dogovarjanj v skupnih akcijah. Na mnogih volilnih konferencah smo bfli priče zavzetih, celovitih in kritičnih poročil ter širokim razpravam o delu SZDL v preteklem mandatu, o krajevni samoupravi, delegatskih odnosih, delovanju družbenopolitičnih organizacij in društev, vprašanjih družbenoekonomskega razvoja KS in prihodnjih usmeritvah. Takšna poročila predstavljajo celovito oceno razmer, življenja in problemov v krajevni skupnosti in prav je tako, saj ni družbenih vprašanj, ki bi jih v SZDL lahko zanemarili. ^Nadaljevanje na 6. strani) SPOMINSKA SLOVESNOST OB 35-LETNICI V soboto, 24. februarja je bila slovesnost pri spomeniku padlih na Oklem. Več kot 2000 udeležencev se je zbralo v Dobovljah in v povorki krenilo proti Oklem, kjer je bila na prostoru nekdanje Kramar-jeve domačije velika slovesnost. Ob zvokih žalostinke je 72 pionirjev prižgalo svečke pri . spomeniku padlih in položilo k spomeniku 72 nageljnov. Nato so delegacije položile vence in z enominutnim molkom počastile spomin tragično preminulih borcev na Oklem in vseh padlih v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji. Spomin na dogodke pred petintridesetimi leti je obudil znani borec in aktivist Rado Kokalj, kije skupaj s še nekaterimi tovariši uspel uiti iz sklenjenega sovražnikovega obroča usodnega dne pred 35-timi leti. V svojem govoru je orisal čas, ko je terenska četa Kamni ško-zasavskega odreda na Oklem doživela veliko tragedijo. Četa je bila ustanovljena v začetku leta 1944 in sicer na Javorščici, ko je takratni komandant Kranjc zbral okoli 30 borcev Šlandrove brigade in nekaj terenskih delavcev. Za komandirja čete je bil postavljen Ivan Belec — Beli, za namestnika pa Brleč Nace in za sekretarja Simon Slapar — Boris. Četa je de- lovala na Kamniško-domžalskem območju in v Zasavju, njena naloga Tovariš Rado Kokalj med govorom PREVERJANJE NAŠEGA DELA (Nadaljevanje s 5. strani) Veliko pozornosti je bilo v volilnih pripravah namenjeno razpravam o delu KS v letu 1978 in predlaganih planih za leto 1979. Razveseljivo je, da poleg komunalnih vprašanj prihajajo v ospredje tudi naloge na področju družbenih dejavnosti (izobraževanje, otroško varstvo, kultura), vprašanja organizirane preskrbe, informiranje, ljudska obramba in družbena samozaščita itd. V večini krajevnih organizacij SZDL so volilne aktivnosti povezovali tudi s pripravami na referendum o samoprispevku za gradnjo šolskih prostorov. Razprave o uresničevanju programa izgradnje šol v obdobju I. in II. samoprispevka in predloženem osnutku novega programa do leta 1984 so potrdile, da so občani pripravljeni aktivno sodelovati pri realizaciji dogovorjenih nalog in prispevati iz osebnega dohodka, kadar v akciji vidijo zadovoljevanje svojih interesov in potreb, če so cilji jasno opredeljeni. Razprave so vsebinsko obogatile predvolilna opravila in volilne konference, pokazale pa so tudi, da delovni ljudje vedno objektivne-je ocenjujejo našo stvarnost in dosežene rezultate. Očitna je podpora naših delovnih ljudi v doseženi notranji trdnosti in družbenopolitični stabilnosti ter naši zunanjepolitični usmeritvi in neuvrščeni politiki. Saj pogosto ugotavljajo, da živimo dobro in da bi se nam tudi v prihodnje godilo tako kot doslej. Večjih organizacijskih sprememb pri oblikovanju krajevnih konferenc SZDL ob letošnjih volitvah ni bilo. Morda velja omeniti le to, da smo skušali dosledneje uveljaviti delegatski princip za sestavo KK SZDL, posebej pri vključevanju delegatov sindikata, razširiti in krepiti organiziranost vaških, uličnih in hišnih odborov SZDL, ter organizirati sekcije za po-memnejša področja dela SZDL. Pomembno pa je tudi to, da zelo uspešno teče akcija za razdelitev KS Domžale na tri manjše in seveda oblikovanje treh novih krajevnih organizacij SZDL, kar bo poglobilo samoupravo v naši največji KS. Nimamo še celotnega pregleda kadrovskih rešitev v vseh KK SZDL, vendar prvi podatki kažejo, da smo vodstva in konference pomladili, vključili veliko število novih aktivistov in tako močno razširili krog aktivnih občanov. Tudi struktura v korist žensk se občutno izboljšuje, celo na najodgovornejših funkcijah. Nove sposobne in odgovorne aktiviste bomo še kako potrebovali, saj čakajo SZDL nove in nove naloge. Občinska konferenca SZDL Domžale Spomenik 72-tim padlim borcem na Oklem pa je bila mobilizirati nove borce in minirati komunikacije na tem območju. Četa ni bila najbolje oborožena, vendar je uspešno izvajala številne akcije. Nekaj dni pred tragedijo na Oklem je vršila mobilizacijo na kamniškem, domžalskem in moravškem območju in nameravala preko Save popeljati borce na Dolenjsko. Ob samem napadu je bilo med borci tudi okoli 60 ne-oboroženih ljudi, saj postanek na Oklem ni bil zamišljen za dalj časa. Toda prišlo je do izdaje in tako so žandarji skupaj z belogardisti 24. februarja 1944 v zgodnjih jutranjih urah zaprli vse poti iz zaselka in le nenadnemu streljanju nekega stražarja se lahko preživeli zahvalijo, da ni bila uničena celoi na četa. Dejstvo je, da so sc iz obroča rešili samo tisti, ki so v silovitem divjanju našli pot po grapi, ki vodi proti Trojici, vsi drugi pa so padli ali pa bili ujeti. Okupatorje z ujetimi nečloveško ravnal in jih tudi kasneje razposlal v razna taborišča, kjer so bili podvrženi velikim mučenjem in od koder se niso več vrnili. Tovariš Kokalj je med drugim dejal: ,,Dandanes, ko v toplih in modernih stanovanjih gledamo, poslušamo, beremo ali mislimo na tista težka leta, se mnogokrat vprašujemo: kako so ljudje sploh mogli vse to prestati? Partizani so bili večinoma mladi in utrjeni. Vsi ljudje so imeli neizmerno željo po svobodi naroda, polno upanja in zaupanja v narodnoosvobodilni boj, ki sta ga vodili Komunistična partija in Osvobodilna fronta. Vedno je bila pred borci, aktivisti in pred vsemi ljudmi ena sama misel: svoboda! Kolikor bolj so trpeli ljudje in kolikor dlje od doma jih je odgnal okupator, toliko močnejša je bila želja in misel na svobodo." Tovariš Kokalj je zaključil svoje izvajanje z mislijo, da ni mogoče pozabiti vsega prestanega gorja in da moramo neprestano imeti v naših spominih vse tisto, kar je bilo pristno v ljudeh v najtežjih časih naše zgodovine. Le tako bomo znali ceniti in čuvati v krvi rojeno našo današnjo stvarnost. V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor osnovne šole Ihan, Jože Lekan, recitatorji in harmonikar ter Domžalska godba na pihala. Vsem prisotnim bo brez dvoma ostala v živem spominu čudovita slika ob prižiganju svečk pri spomeniku in nepozabna melodija vojaškega napeva „Tišina", ki jo je pri spomeniku odigral Tone Juvan. Tako je v čudovitem zimskem dopoldnevu ob dobri organizaciji prizadevnih Ihancev minila spominska slovesnost na Oklem, ki bo vsem prisotnim še dolgo ostala v spominu. A. K. SPOMINSKA SLOVESNOST V IHANU Družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost in Osnovna šola Ihan so ob 35-letnici bitke na Oklem pripravili veliko spominsko svečanost, ki je obsegala dva dela, in sicer: — svečano proslavo in prvo sejo skupščine Krajevne skupnosti Ihan, — veliko zborovanje pri spomeniku 72 padlih borcev na Oklem. Na predvečer 24. februarja so se v Gasilskem domu v Ihanu zbrali številni krajani in gostje ter prisostvovali prvi seji skupščine Krajevne skupnosti Ihan. Predsednik skupščine Franc Gnidovec je orisal razvoj Krajevne skupnosti in se v mislih povrnil tudi v čas narodnoosvobodilnega boja in revolucije. OpozoriJ je na velike dogodke, ki jih je krajevna skupnost proslavljala v zadnjih letih in to od shoda Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom, do 750-letnice obstoja Ihana. Posebej pa je še poudaril velike gospodarske dosežke in veliko prizadevnost samih krajanov, saj s samoprispevki rešujejo številne krajevne probleme in s tem sledijo razvoju vsega kraja. Na svečani akademiji so bila podeljena na predlog izvršnega odbora Krajevne organizacije SZDL Ihan in drugih družbenopolitičnih organizacij priznanja: delovnemu kolektivu Termit Dom-žale^TOZD ILPOS Ihan, Agro-emoni Ljubljana-TOZD Prašičje- SPOMINSKA SLOVESNOST V IHANU (Nadaljevanje s 6. strani) reja Ihan in posameznikom: Antonu Križaju, Slavku Povžu, Ani Lenič, Ivanu Hribarju in Francki Svetlin. Nato je sledila svečana akademija, ki so jo pripravili člani Kulturno umetniškega društva Svoboda Ihan, učenci Osnovne šole in mladinske organizacije. Utemeljitev podeljenih priznanj: Delovni kolektiv TERMIT Domža-le-TOZD ILPOS Ihan Omenjena delovna organizacija je najstarejša v krajevni skupnosti, saj segajo njeni začetki v prejšnje stoletje. Danes zaposluje 75 delavcev, večinoma naših krajanov. Delavci se zavestno vključujejo v sistem samoupravljanja in stremijo po nadaljnjem razvoju odnosov v naši družbi. Interesirajo se za delo naše krajevne skupnosti in po svojih močeh skušajo reševati njeno problematiko. Aktivno sodelujejo pri vseh večjih akcijah z delovno silo ali materialnimi sredstvi. V varstvo so prevzeli spomenik na Oklem, uredili njegovo okolico ter zaščitili ruševine zgradbe pred nadaljnjim propadanjem. Sodelovali so pri izgradnji ceste na Tabor in na proslavi 40-letnice Ljudske fronte. Sodelovanje s šolo ter z drugimi organizacijami v kraju je pohvalno. Vsako drugo leto se zbere celotni kolektiv podjetja, 3. julija na Oklem, da proslavi ta praznik. Agroemona Ljubljana-TOZD Prašičereja Ihan V 20-letnem obstoju te največje delovne organizacije v Ihanu se je iz skromnih začetkov farme razvilo podjetje širšega družbenega pomena. Krajani smo ponosni na to, da si je farmo ogledal tudi tov. Tito, kakor tudi številni predstavniki drugih prijateljskih držav in narodov. Delovni kolektiv Prašičereja Ihan se je postopoma vključeval v delo Krajevne skupnosti, v mnogih primerih materialno in strokovno pomagal reševati naše skupne probleme, kot npr. izgradnja mostu preko Kamniške Bistrice v Domžalah, asfaltiranje ceste Domžale-Ihan, vodovod, cesta na Tabor. Delovni kolektiv je prevzel patronat nad podružnično šolo. Sodelovanje med šolo in kolektivom je vzorno. Finančno je farma podprla številne športne, kulturne in druge prireditve v kraju. Ob 40-letnici shoda Ljudske fronte na Taboru je ta delovna organizacija prevzela v varstvo in oskrbo spomenik na Taboru. Prepričani smo, da se bodo ti dobri medsebojni odnosi med farmo in našo Krajevno skupnostjo še nadalje razvijali. ANTON KRIŽAJ je bil prvi pobudnik in organizator proslav na Oklem. Letos že dvajsetič organizira tradicionalni partizanski marš na Oklo. Več let je bil odbornik v Skupščini občine Domžale, kjer je uspešno zastopal našo Krajevno skupnost. Bil je tudi predsednik SZDL Ihan. Poleg tega je aktivno sodeloval na kulturnem, vzgojnoizobraževalnem in političnem področju. Organiziral je šolski pevski zbor, kateri prepeva na vseh proslavah v kraju in izven njega. Sodeloval je pri izgradnji nove šole v Ihanu. Aktivno je pomagal pri izvedbi samoprispevkov in na volitvah. Vedno je v pomoč z dobrimi nasveti v krajevni skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah. SLAVKO POVŽ Tov. Povž Slavko je aktiven družbenopolitični delavec v naši krajevni skupnosti. Vedno je pripravljen sodelovati v raznih akcijah v dobrobit naših krajanov, kljub temu, da so mu vojna leta in internacija pustila na zdravju svoje sledove. Tov. Povž je bil po vojni dolgoletni odbornik v občini Domžale ter član krajevnega odbora. Vestno opravlja svoje naloge kot predsednik krajevne organizacije ZB Ihan in delegat temeljne delegacije v naši krajevni skupnosti. ANA LENIČ je pedagoška delavka v Osnovni šoli Ihan. Vsa leta njenega službovanja je aktivna delavka na kulturno prosvetnem področju. Je vodja dramskega krožka, režirala je že več iger. Njeno delo se odraža predvsem v delu z mladino. Aktivno sodeluje pri DPD „Svoboda" Ihan. V združeni delegaciji za vzgojo, izobraževanje in kulturo zastopa kot delegat našo krajevno skupnost. Pri Kulturni skupnosti Domžale je odgovorna za šolska kulturna društva. Sodeluje v organih samoupravljanja in se aktivno vključuje v družbenopolitično življenje v kraju. IVAN HRIBAR Korenine naše sedanje samoupravne družbene ureditve segajo v čas NOB. Že v jeseni leta 1941 so se sestali ihanski aktivisti v okupiranem Ihanu, naslednje leto pa so organizirali Narodno osvobodilni odbor. Za prvega sekretarja NOO je bil izvoljen tov. Ivan Hribar-Maks, Nacetov iz Preloga. Tov. Ivan je aktivno sodeloval v društvih in organizacijah in je še vedno izredno delaven, kljub slabšemu zdravju. Težko bi v kratkem opisali njegovo delo kot tajnika Krajevnega ljudskega odbora, poveljnika milice, vodje gasilcev, člana KPD Svoboda; bil je režiser, pevec in igralec, delovni predsednik na mnogih občnih zborih, član odbora ZB ter delegat posebne delegacije SIS za zdravstvo. Pri svojem delu je izredno vesten, marljiv in zanesljiv ter priljubljen pri krajanih. FRANCKA SVETLIN Primer delovne, marljive in skromne žene v naši krajevni skupnosti je tov. Francka §vetlin. Sodelovala je v NOV, v povojni izgradnji in v sedanjem času razvoja našega samoupravljanja. Tov. Francka je dolgoletna članica ZK. Čeprav v naši krajevni skupnosti ni opravljala važnejših funkcij, je bila njenapri-sotnost povsod vidna. Njeno delo se je najbolj odražalo v krajevni organizaciji RK, kjer je bila dolga leta gonilna sila in idejni vodja. Rada sodeluje s šolo, kjer je prevzela tudi pokroviteljstvo nad pionirskim praporom. Aktivno sodeluje v odboru ZB. Med svečano proslavo ob 35-letnici bitke na Oklem, katere spomin so obeležili številni prapori, šolska mladina in občani PROGRAM DELA OBČINSKEGA ODBORA ZZB NOV IN KOMISIJ ZA LETO 1979 PROGRAM DELA OBČINSKEGA ODBORA ZZB NOV Podlaga za izdelavo osnutka programa dela organizacij ZB v občini, so sprejeti sklepi in stališča XI. kongresa ZKJ, VIII. kongresa ZKS, VIII. kongresa ZZB NOV Jugoslavi' program republiške konference SZDL, sklepi in stališča Skupščine SkS in SFRJ o sistemu socialne varnosti borcev in programa V. in VI. sejo RO ZZB NOV Slovenije. Ker je iz teh sklepov možno načrtovati konkretne naloge Občinskega odbora ZZB in njegovih komisij, bo delo naše organizacije usmerjeno: - v uresničevanje in uveljavljanje idejnopolitične vloge in programskih načel, ki so v izhodiščih ZK in dokumentih SZDL, kot skupne fronte organiziranih socialističnih sil v samoupravni družbi; - krepitvi razvoja samoupravnih ekonomskih odnosov materialnega in družbenega razvoja in s tem razvoja družbenopolitičnega sistema socialističnega s amoupravljanja in dograjevanja krajevne samouprave; - uveljavljanju in nadaljnjemu razvoju delegatskih odnosov v družbeno politični skupnosti in drugih področjih našega družbenega razvoja; - v aktivnost pri razvijanju in negovanju tradicij NOB in revolucije. V to aktivnost bomo vključili čim širši krog delovnih ljudi in občanov, predvsem pa mladine; - skrbi za dopolnjevanje in izboljšanje socialne varnosti borcev, družin padlih borcev in vojaških vojnih invalidov; - k razvijanju koncepta SLO in s tem stalnega delovanja na področju LO in DS v občinskem merilu in v KS ter temeljnih organizacijah združenega dela; - k stalnosti dela na področju informiranja o delu borčevskih organizacij in v založništvo, predvsem tematiko iz NOB; - uveljavljanju samoupravno družbeno dogovorjene kadrovske politike, katere cilj mora biti nadaljevanje v NOB in revoluciji izoblikovanih načel; - uveljavljanju načel neuvrščene zunanje politike, ki predstavlja zagotovilo za naš razvoj in sožitje v svetu. NALOGE PREDSEDSTVA V LETNEM PROGRAMU DELA - Spremljanje aktivnosti vseh KO ZB in VVI ter uskladitev dela na različnih področjih; - reševanje kadrovskih vprašanj v KO ZB, kjer se kažejo potrebe, ali pa se bodo ta vprašanja pojavljala tekom leta; - posebno nalogo je potrebno posvetiti volitvam v SZDL in se prizadevati, da bodo člani ZB sodelovali pri pripravah in pri volitvah; - organizirati razprave o nadaljnji gradnji šolske mreže v občini in se prizadevati, da bo III. samoprispevek izglasovan in s tem ustvarjeni pogoji za šolanje otrok v občini; - skupaj z ostalimi DPO razpravljati o pomembnih vprašanjih in v te razprave vključiti delegate DPZ, delegate KS in TOZD in s tem omogočiti njihovo plodno delov skupščinahinteresnih skupnosti; - aktivno sodelovanje pri organiziranju manifestacij in spominske slovesnosti, ki so povezane z dogodki iz časa NOB in revolucije. V ta namen se bomo povezali z ostalimi DPO oziroma organizatorji; - naloga članov predsedstva je stalno spremljanje dela komisij, da bodo aktivno delovale in uresničevale sprejete programe, ker bodo s tem uresničevale dejavnost celotne organizacije ZB na vseh področjih. KOMISIJA ZA VPRAŠANJA WI NOV: - spremlja problematiko življenja in dela WI; - skrbi, da se uveljavljajo pravice WI in mirovnih invalidov, daje predloge za izboljšavo in ureditev njihovih zahtev; - ureja in skrbi za njihovo zdravstveno, socialno, stanovanjsko problematiko ter rekreacijo in šport; - povezuje in spremlja delo KO VVI na terenu in jim nudi potrebno pomoč; - sodeluje z upravnimi organi, komisijo za varstvo borcev in invalidov pri občinski skupščini; - stalno spremlja in proučuje dopolnitve zakonodaje s področja varstva WI. KOMISIJA ZA SLO IN DS: - dejavnost na področju LO in DS — povezava z občinskimi institucijami in KS; - konkretne priprave za delo v izrednih vojnih razmerah; - skrb za vse spremembe in ažurnost načrta občinskega odbora ZZB NOV; - mladinski pohodi in obiski v razne vojaške enote (ekskurzije); - vključevanje borcev v odbora SLO v KS in OZD; — vzgoja v šolah, prva pomoč, streljanja in orientacije. Posebna naloga komisije je, da vključi borce v sodelovanje pri obrambni vzgoji učencev v šolah, še posebno pri tekmovanju, ki ga bodo učenci imeli iz tega predmeta. KOMISIJA ZA VARSTVO BORCEV NOV: — ugotavlja in proučuje socialno in materialno stanje borcev NOV in daje predloge za razreševanje zadev Komisiji za zadeve borcev pri SOb in odboru za zadeve borcev pri Skupnosti socialnega varstva; — pomaga posameznim članom ZB, da uveljavljajo pravice iz socialnega varstva in zdravstvene zaščite; — komisija je v stalnih stikih z vodstvom ambulante za borce, daje morebitne predloge za topliško zdravljenje in sistematske preglede za posamezne primere; — vodi evidence bolnih in nepokretnih članov ZB, jih obiskuje in jim pomaga; — predlaga v reševanje tiste borce, ki nepričakovano zapadejo v težke socialne in materialne pogoje (razne nesreče in podobno); — daje predloge za reševanje stanovanj borcev. KOMISIJA ZA OBUJANJE TRADICIJ NOB: — v delovni program vključi vse prireditve, z namenom razvijanja in negovanja tradicij NOB; — povezava z vsemi DPO, društvi, OŠ, pododbori domicilnih enot, aktivisti kamniškega okrožja in Šlandrove brigade, PO, DPM, WZ, da v svoje programe vključijo prireditve in druge oblike dejavnosti, glede razvijanja revolucionarnih tradicij NOB; — skrbi za vključevanje mladine v razne pohode; — sodeluje pri organiziranju proslave ob 60-letnici KPJ in SKOJ; — z aktivisti bivšega kamniškega in OK ZSMS Domžale in občino Kamnik organizira udeležbo na proslavi 4. julija pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu; — skupaj s planinci Domžal in Mengša ter OK ZSMS izvede v letošnjem letu transverzalo po poteh borcev Kamniškega bataljona in aktivistov kamniškega okrožja; — vodi mladino na mesta revolucionarnih dogodkov, ki zaslužijo posebno pozornost; — organizira srečanje domicilnih enot skupaj s komisijo za domicilne enote; — kurirčkova pošta - sodelovanje. KOMISIJA ZA DOMICILNE ENOTE: — dopolnjuje sezname borcev po enotah; — organizira srečanje borcev; — obvešča borce o tovariških srečanjih z bojno enoto; — sodeluje s komisijo za obujanje tradicij NOB; — letos ob 35-letnici OZNE narediti seznam upokojenih in še aktivnih članov varnostne službe iz naše občine in organizira proslavo v občinskem merilu. KOMISIJA ZA BIVŠE ZAPORNIKE, INTERNIRANCE, DEPORTI-RANCE in VOJNE UJETNIKE: — napravi seznam vseh bivših zapornikov, internirancev, deportirancev in vojnih ujetnikov po mestu zapora, koncentracijskih taboriščih, izselje-niških logarjih in drugih mestih razseljevanja; — organizira obiske taborišč, zaporov, v katerih so se nahajali v času NOB; — organizira tovariška srečanja bivših zapornikov, internirancev, deportirancev in vojnih ujetnikov; — organizira delo na zbiranju dokumentarnega in memoarnega gradiva s področja zaporov, internacij in deportacij; — sodeluje s komisijo za socialna in zdravstvena vprašanja pri reševanju posameznih primerov bivših zapornikov, internirancev in deportirancev. KOMISIJA ZA POGREBNE OBREDE: — pospeši naj sprejem občinskega odloka o pogrebnem obredu; — skrbi, da bodo vsi borci dostojno pokopani po določilih Pravilnika o pokopavanju umrlih udeležencev NOB; — po sprejetju občinskega odloka o pogrebnem obredu izdela še Pravilnik o pogrebih borcev in aktivistov V naši občini. KOMISIJA ZA PREGLED AKTIVNOSTI ČLANSTVA: — evidenca na podlagi vprašalnikov -zbiralnik; — delegati temeljnih delegacij; — delegati za zbore občinske skupščine; — delegati za organe samoupravnih interesnih skupnosti, — delegati za svete KS; — delegati za KKSZDL; — koliko članov ZB je bilo v volilnih odborih za III. samoprispevek. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA, PRIZNANJA: — priznanja OF, — odlikovanja za občinski praznik — odlikovanja ob 60-letnici KPJ in SKOJ, - skupaj s komisijo za domicilne enote pripravi predloge za zvezna odlikovanja in ob 35-letnici OZNE. KOMISIJA ZA SPOMENIŠKO VARSTVO: - sodelovanje s patronati nad posameznimi spominskimi obeležji in kdo je zadolžen za njihovo oskrbovanje; - stalna skrb za popravila spominskih obeležij; - zbiranje gradiva za muzej NOB (soba na Krumperku); - sodelovanje z 00 ZZB in Kulturno skupnostjo, glede postavitve treh novih obeležij in obnove črk na 13 spomenikih, - izvesti čim širšo akcijo za prodajo knjige: „Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB „Zbornik občine Domžale - zbiranje podatkov za življenjepise narodnih herojev in nosilcev spominov 1941 v občini Domžale. KOMISIJA ZA POSEBNO DELOVNO DOBO NOB: - reševanje obnov postopka. DOPISNIŠKI ODBOR: - ima še posebno važno nalogo glede javnega obveščanja vseh občanov v občini in zunaj nje o delu borčevske organizacije; - sklicati mora vse mentorje OŠ v občini, zaradi sodelovanja z Občinsko izobraževalno skupnostjo glede dela z dopisniki; - zagotoviti, da vsaka OŠ sklene dogovor z učencem ali z učenko 6., 7. ali 8. razreda, ki je pripravljen sodelovati v dopisniškem odboru; - z vsemi dopisniki organizirati seminar in jim pokazati sredstva javnega obveščanja na RTV Ljubljana in v tiskarni DU v Domžalah; - stalno mora usmerjati in nadzorovati mlade dopisnike in jim nuditi vso pomoč pri pisanju člankov in skrbeti, da bodo informacije točne; - pripravlja predloge, da bodo najboljši sestavki primerno nagrajeni. Občinski odbor ZZB NOV Domžale OBVESTILA POSTAJE MILICE D0M2ALE KADETSKA ŠOLA Učenci, ki bodo letos končali z uspehom 8. razred osnovne šole in ki niso starejši od 17. let, se lahko do 1. septembra 1979 prijavijo na razpis za šolanje v kadetski šoli. Tisti kandidati, ki še obiskujejo 8. razred osnovne šole morajo priložiti k prijavi spričevalo i. polletja, spričevalo o končani osnovni šoli pa takoj po končanem pouku. Vse informacije dobite na Postaji milice v Domžalah! DELAVCI V MILICI IN ORGANIH ZA NOTRANJE ZADEVE Za opravljanje del in nalog v milici se lahko prijavijo vsi tisti, ki so končali srednjo, poklicno ali njej sorodno šolo, ki niso starejši od 27. let in ki so psihično in fizično zdravi. Enaki pogoji veljajo tudi za dekleta, ki jih zanima opravljanje del in nalog v milici. Vsi tisti, ki so končali višjo ali visoko šolo, se lahko prijavijo za opravljanje del in nalog v ORGANIH ZA NOTRANJE ZADEVE. Vse informacije dobite na Postaji milice! CišCenje prostorov Na postaji milice v Domžalah je prosto delovno mesto snažilke z nepolnim delovnim časom, in sicer 6 ur dnevno. Vse, ki se zanimajo za to delo, se naj oglasijo pri komandirju ali njegovem pomočniku. Postaja milice Domžale V.. Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva c. 1, n. so. o. VABI K SODELOVANJU več delavcev za opravljanje nalog in opravil v galanterijski stroki. PREMISLITE IN SE ODLOČITE ter pošljite prijave s potrebnimi dokazili na naslov: Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov, TOKO Domžale, Kidričeva 1 .J KULTURNE PRIREDITVE V soboto, 24. marca 1979 ob 19,30 bo v Osnovni šoli Martin Koželj Dob Revija odraslih pevskih zborov, na kateri bodo nastopili: Mešani pevski zbor Domžale Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš Mešani pevski zbor Kulturnega društva Jožef Virk Dob Moški pevski zbor Kulturnega društva Tine Kos Moravče Oktet bratov Pirnat. V nedeljo, 25. marca 1979 ob 17,00 uri bo v Zadružnem domu Lukovica Revija odraslih pevskih zborov, na kateri bodo nastopili: Dekliški pevski zbor ZKO Domžale Moški pevski zbor gasilcev Rudolf Božič Radomlje Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale Moški pevski zbor KUD Janko Kersnik Lukovica Stobljanski oktet in Oktet Tosama. V petek, 30. marca 1979 ob 19,00 uri bo v Kulturnem domu Mengeš srečanje gorenjskih pevskih zborov, na katerem bodo nastopili: Ženski pevski zbor Jesenice Moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje Moški pevski zbor Alpina Žiri Moški pevski zbor Solidarnost Kamnik Moški pevski zbor Podnart Pevski zbor iz Kotmare vasi na Koroškem Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš Na srečanju gorenjskih pevskih zborov, ki bo 20. aprila v Titovem domu na Jesenicah bo pa nastopil Mešani pevski zbor Domžale V petek, 23. marca bo ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma Mengeš uprizorila Dramska skupina DKD Svoboda Mengeš komedijo v treh dejanjih Nell Simon: ZARES ČUDEN PAR v režiji Narat Janeza. Zveza kulturnih organizacij Domžale J INA PLIN Trgovina s plinom KOZINA razpisuje dela in naloge prodajalca — manipulanta za delo v plinski postaji TRZIN. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še sledeče: — da so kvalificirani prodajalci ali kvalificirani ključavničarji, — da imajo najmanj 1 leto delovnih izkušenj, — da imajo vozniški izpit B kategorije, — da sprejmejo 3-mesečno poskusno delo, — da v poskusni dobi uspešno opravijo tečaj za delo s plini ter interni izpit iz varstva pri delu. Kandidati naj pošljejo ponudbe najkasneje do 1.4. 1979 na naslov: INA PLIN - TRGOVINA S PLINOM, KOZINA 44. Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo OBJAVLJA prosta dela in naloge za več nekvalificiranih delavcev za opravljanje del in nalog v skladišču, transportu in neposredni proizvodnji. Pogoj: poskusno delo 1 mesec. Kandidate vabimo, da se v roku 15 dni od dneva objave oglasijo v kadrovskem oddelku podjetja, kjer bodo seznanjeni s pogoji dela in z osebnim dohodkom. v___y KJE JE MARTIN ANDREJKA? 22. februarja je minilo leto dni, ko je neznano kam odšel od doma 68-letni Martin Andrejka. Kljub množičnemu iskanju številnih občanov po bližnjih in daljnih gozdovih, ob vodah in potokih ter po časopisju, za njem ni nobene sledi. Pogrešani Martin se je rodil v Vrhovljah pri Lukovici, v mali kmečki družini in pri hiši se reče po domače „Pri Jamšku". Pri hiši je bilo veliko otrok in tako so že v rani mladosti delali na okoliških kmetijah, pri zidarjih ali pa kot gozdni delavci. Med drugo svetovno vojno je Martin prišel delat kot hlapec k Dimcu na Rova. Gospodar je padel v partizanih, Martin pa se je po vojni poročil z njegovo ženo. Skupaj sta obdelovala zemljo in skrbela za otroke iz prvega zakona. Po' tridesetih letih se je Martin preselil v Preserje, kjer je stanoval v Pelechovi ulici 62. Vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešanem Martinu prosimo, da to sporočijo na njegov zadnji naslov ali pa sorodnikom v Vrhovljah. Občan Nadaljevanje Uradnega vestnika št. 5 iz 9. strani Na podlagi 265. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79) ter na podlagi 2. člena odloka o izvršnem svetu SOb Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 1/75) je izvršni svet skupščine občine Domžale na 37. seji dne 14. 3. 1979 sprejel SKLEP Izvršni svet odobri Domu počitka Mengeš naslednje cene: — cena za osnovni oskrbni dan — dodatek za občasni nadzor — dodatek za stalni nadzor — dodatek za sladkorno dieto — dodatek za druge diete Gornje cene veljajo od 1. 4. 1979 dalje. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Izvršni svet Številka: 38-1/79 Datum: 14/3-1979 100,00 din 35,00 din 55,00 din 12,00 din 7,00 din PREDSEDNIK izvršnega sveta SOb Domžale: Edvard PETERNEL, I. r. Na podlagi 265. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79) ter na podlagi 2. člena odloka o izvršnem svetu SOb Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 1/75) je izvršni svet skupščine občine Domžale na 37. seji dne 14. 3. 1979 sprejel SKLEP Izvršni svet odobri Domu upokojencev Domžale naslednje cene: 1. Oskrbni dan — dodatek za enoposteljno sobo 2. Dodatne storitve a) dodatna nega za oskrb., ki potrebujejo stalni nadzor in varstvo pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij b) dodatna nega za oskrb., ki potrebujejo občasni nadzor c) dodatek za sladkorno dieto d) dodatek za drugo dieto 3. Rezervacija postelje (za oskrb., ki se še ni vselil ali začasna odsotnost nad 3 dni) Gprnje cene veljajo od 1.4. 1979 dalje. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Izvršni svet Številka: 38-5/79 Datum: 14/3-1979 130,00 din 18,00 din 60,00 din 37,00 din 17,00 din 10,00 din 106,00 din PREDSEDNIK izvršnega sveta SOb Domžale: Edvard PETERNEL, I. r. r TOZD Kemična tovarna Domžale Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA dela in naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA za večje število delavcev. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je enomesečno. Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja na Ljubljanski 114, v Domžalah. r OGLAS Gostišče JAMARSKI DOM nudimo v zakup. Pismene ponudbe sprejemamo do 5. aprila 1979. Društvo za raziskovanje jam, Kovičeva 19, Domžale. ZAHVALA Organizatorji spominske svečanosti ob 35. obletnici bitke na Oklem nad Ihanom se najtopleje zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organizacijam ter delovnim kolektivom, ki so nam moralno in materialno pomagali, da smo se primerno poklonili spominu 72 padlim borcem Kamniško-zasav-skega odreda. Zahvaljujemo se Občinskemu odboru ZZB NOV Domžale, Kulturni skupnosti Domžale, Občinski zvezi prijateljev mladine Domžale, občinskemu štabu teritorialne obrambe, številnim praporščakom, godbi iz Domžal, pionirjem in mladini ter številnim delegacijam iz okoliških krajev. Partizanski pohod na Oklo je postal že tradicionalen. Letos smo se zbrali na kraju okelske tragedije že dvajsetič. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim in vsem prisotnim. Želimo, da se prihodnje leto 24. februarja zopet srečamo na Oklem še v večjem številu. KRAJANI IHANA LJUBLJANSKA BANKA BANKA DOMŽALE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI LB - BANKE DOMŽALE objavlja sledeča prosta dela in naloge: V oddelku splošnih poslov: 1. telefonista — teleprinter ista V oddelku računovodstva: 2.operaterja na knjigovodskih strojih V oddelku deviznih poslov: 3. referenta — uskiajevalca Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — pod 1 in 2: nepopolna srednja šola administrativne ali splošne smeri in leto ustreznih delovnih izkušenj; — pod 3: ekonomska srednja šola ali gimnazija in tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Delavec pod 1. bo sklenil delovno razmerje za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), pod 2 in 3 pa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v času 15 dni od dneva objave kadrovski službi LB - Banke Domžale, Ljubljanska c. 62. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. ^ r SGP „SLOVENIJA CESTE" n.sol.o. LJUBLJANA, Titova 38 OBJAVLJA v TOZD Opekarna Mengeš prosta dela in naloge - KLJUČAVNIČARJA Pogoji: ustrezen poklic z enoletnimi delovnimi izkušnjami. -VARILCA Pogoji: ustrezen poklic z enoletnimi delovnimi izkušnjami. Delo združujemo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela. Rok za vlaganje prijav je 15 dni od objave v časopisu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: SGP „Slovenija ceste" TOZD Opekarna Mengeš, 61234 Mengeš, Ropre- tova 16. Emona DO Kmetijska kooperacija p.o. Domžale, Kidričeva 14 Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge: 1. Prodajalca kmetijskega repromateriala za poslovalnico Domžale 2. Prodajalca kmetijskega repromateriala za poslovalnico Črnuče 3. 2 molzna kontrolorja za delovno enoto Domžale 4. Molznega kontrolorja za delovno enoto Kamnik 5. Strojnega knjigovodje Pogoji za opravljanje del in nalog: Pod 1 in 2: kvalificiran prodajalec in 2 leti delovnih izkušenj Pod 3 in 4: 2-lctna kmetijska šola in dve leti delovnih izkušenj; poseben pogoj je lastno prevozno sredstvo Pod 5: 2-letna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca. Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Emona DO Kmetijska kooperacija Domžale, Kidričeva 14, kjer dobite tudi vse dodatne informacije osebno ali na telefon 721-179 Živilska industrija Kamnik • Kajuhova pot 4, KAMNIK potrebuje za obrat v Mengšu večje število delavk za opravljanje delovne naloge predelava povrtnin. Osebni dohodek je od 4.500 do 5.500 din. Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer dobijo podrobnejše informacije AVTOSERVIS DOMŽALE Ljubljanska c. 1 OBJAVLJA potrebo po sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas za opravljanje naslednjih del in nalog: KNJIGOVODJA OSEBNIH DOHODKOV (1 delavec) — nepopolna srednja šola — eno leto ustreznh delovnih izkušenj — poskusno delo traja 3 mesece. AVTOKLEPAR (4 delavci) — KV avtoklepar — poskusno delo traja 3 mesece. KLJUČAVNIČAR (4 delavci) — KV ključavničar — poskusno delo traja 3 mesece. AVTOL1ČAR (2 delavca) — KVavtoličar — poskusno delo traja 3 mesece. AVTOELEKTRIKAR (1 delavec) — KV avtoelektrikar — poskusno delo traja 3 mesece. MONTER (4 delavci) — PK ali NK delavec — poskusno delo traja 1 mesec. MIZAR ali KOLAR (1 delavec) — KV ali PK delavec — poskusno delo traja 1 mesec. VODJA DRUŽBENE PREHRANE — KUHARICA — KV kuharica — dokončana gostinska šola — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo traja 3 mesece. POMOČNICA KUHARICE (2 delavki) — dokončana osemletka — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — delo v turnusu — poskusno delo traja 2 meseca. EKONOM (1 delavec) — dokončana osemletka — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — izpit B kategorije — poskusno delo traja 2 meseca. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: AVTOSERVIS Domžale, Ljubljanska c. 1, kadrovska služba, v roku 15 dni po objavi. r OGLAS Kupim zazidljivo parcelo od 600-1000 kv.m v Mengšu ali okolici. Plačilo s kreditom, dinarji ali devizami. Ponudniki pustite svoj naslov in čas kdaj naj bi se dogovorili o samem nakupu v uredništvu glasila pod šifro „Plačilo takoj." r OGLAS Prodam hlevski gnoj v bližini Domžal, možnost tudi prevoza. Naslov v uredništvu glasila. JAMARJI MED SEBOJ SPELEOGI IZ ZSSR V DOMŽALAH Vodilni speleologi iz Sovjetske zveze so se na poti po Sloveniji 13. februarja ustavili tudi pri domžalskih jamarjih. Domžalčani so bili v nemajhni zadregi, saj so o namerav-nem obisku bili obveščeni le nekaj dni prej, sredi največjega dela v Železni jami. Z deli so pohiteli, da bi si gostje lahko jamo varno ogledali. Jamarje iz Sovjetske zveze, ki jih je po Sloveniji vodil dr. France Habe, so v Jamarskem domu na Gorjuši sprejeli trije predstavniki DZRJ Domžale. Gostom so pokazali zbirko kamenin, jamarsko razstavo, zbirko najdb iz paleolitske postaje - Babje jame, ter del bogate zbirke našega biospeleologa Simona Robiča. Seveda jim Domžalčani niso pozabili povedati, da imajo del Robičeve zbirke tudi v Leningradu, saj je Robič kot zaveden Slovenec in predan slovanski ideji, svoje primerke pošiljal pa tudi izmenjaval z znanstveniki v tedanjem Petrogradu. Nato so si sovjetski speleologi ogledali tudi Železno jamo. Čeprav jama ni bila povsem urejena, so bili z ogledom vseeno zadovoljni. Ker je bilo gostišče v Jamarskem domu ta dan zaprto, so Domžalčani svoje goste povabili v gostišče POZD Repovž, kjer so se lahko obširneje pogovarjali o njihovem delu. Med prisrčnim pogovorom so si izmenjali tudi zdravici. Za dosežke v jamskem turizmu so sovjetski jamarji Domžalčanom izročili priznanje III. stopnje, naši jamarji pa so jim dali bronasto Robičevo plaketo, društvene značke, nekaj izvodov njihove revije Klub ter dve knjigi Kronika Doba, kjer je opisan razvoj speleoloških raziskovanj in delovanje domžalskega jamarskega društva. Popoldne so se sovjetski gostje v Ljubljani srečali s tamkajšnjimi speleologi. Dr. Vladimir Iljuhin, predsednik speleološke zveze ZSSR, pa je imel zvečer na oddelku za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani zanimivo predavanje z diapozitivi. Nekaj zanimivostih tega predavanja. Speleologija se je pri njih začela razvijati pred 56. leti. Njihova najglobja jama meri 720 m. Vseh raziskanih jam je okrog 4500, to je približno toliko kot v Sloveniji. Ena najdaljših jam je dolga 136 km. Le 800 m proč pa je druga jama, dolga 104 km. Prav nič ni čudno, da razmišljajo, kako bi oba jamska sistema med seboj povezali z rovom in ju tako združili. Posebno zanimivo je njihovo odkritje v neki jami, kjer so se v potresnem obdobju v letih 1920 -1927 premaknile zemeljske plasti ter so od tedaj kapniki postrani. Za turistični ogled imajo urejenih sedem jam. Z diapozitivi so pokazali več jamskih sistemov z različnih področij Sovjetske zveze. Zanimiv je tudi podatek, da je jamarstvo pri njih pravtako na prostovoljni osnovi. Dr. France Habe, ki se je lani udeležil sovjetskega speleološkega tabora na Kavkazu, je o njihovi organizaciji govoril zelo pohvalno. S. S. ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata JOŽETA JERETINA Goleževega ata iz Vrhovelj se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala župnikoma z Brda in Radomelj za obred in lepe poslovilne besede, vsem pevcem za ubrano petje, Maksu Borštnarju za bedenje ob krsti in vsem, ki ste nam v dneh žalosti kakorkoli pomagali. Žalujoča žena in otroci. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje žene, mame in stare mame FRANCKE TREVEN ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta VIKTORJA BRECELJNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam stali ob strani, izrekli ustno ali pismeno sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Ludviku Kovaču in sestri Metki za dolgoletno zdravljenje, hvala tudi župnijskemu upravitelju Karlu Babniku za opravljeni obred in poslovilne besede. Enaka zahvala tudi sodelavcem in sodelavkam ter sindikalni organizaciji Slovenijales Radomlje, praporščakom in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Albina, sinova Matija in Janez ZAHVALA ob prehitri izgubi moža in strica JANEZA BIRKA iz Tustanja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo duhovniku, gasilskemu društvu Vrhpolje in dr. Đuriču za pomoč v njegovem življenju. Žalujoči: vsi domači ZAHVALA ob tragični, nenadomestljivi izgubi najine hčerke in sestrice SABINE HABJAN TURNIR V MALEM NOGOMETU Na II. zimskem turnirju v malem nogometu, ki ga je organiziral Nogometni klub Domžale je sodelovalo 105 ekip z nekaj nad 1600 igralcev, ki so v sto odigranih tekmah dosegli skupno 762 golov. Poleg množičnosti je bila na turnirju zastopana tudi kakovost, saj so med drugim nastopali tudi tako znani nogometaši kot so Škulj, Goleč, Zavrl, Nikolič, Dodič, brata Hadler in drugi. Tekmovanje je potekalo brez večjih presenečenj in v zaključne boje so se uvrstile ekipe, ki po kvaliteti to tudi zaslužijo. Presenetljiv je bil edino izpad ekipe Lira - Tabor, ki je na podobnem turnirju v Kranju osvojila prvo mesto. Zmagovalec turnirja je zasluženo ekipa Papirografikc iz Ljubljane, ki je prejela pokal organizatorja, poseben pokal pa je prejela tudi ekipa Ihan II, kot najbolje uvrščena ekipa iz domžalske občine. Pokal je prispevala ZTKO Domžale. Posebno priznanje so prejeli tudi najbolj zaslužni organizatorji turnirja pod vodstvom Osmana Ružniča. Finančno je organizacijo turnirja podprla tudi Papirnica Količevo. Zanimivejši rezultati: Papiro-grafika: Metalka 14:0, Pink Panter: ZSMS Domžale 4:0, Veljka Vlahoviča : Kavka 6:2, Ihan II: Opremotehna 7:1, Domžale II: Jockev 3:1, Lira Tabor : Šmartno 13:1, Šaljivci : Kisovec 6:1, Košarkarski klub : Beton 4:1, Pink Panter : Dob 6:0, Veljka Vlahoviča : Belinka 3:0, Šaljivci : Lira Tabor 7:1, Papirografika : Veterani 6:1, Domžale II. : Ihan 5:1. Za tretje mesto: Senožeti : Ihan II; 2:2, po 7-rnetrovkah zmaga Senožeti; za prvo mesto: Papirografika : Pink Panter 5:1. Končni vrstni red: 1. Papirografika, 2. Pink Panter, 3. Senožeti, 4. Ihan II., 5. Domžale II., 6. Veljka Vlahoviča itd. Janez Kovač IMa Zlatem polju novo smučarsko društvo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami, ji darovali vence ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Globoko se zahvaljujemo za čustveno izrečene poslovilne besede predstavniku podjetja „Napredek". Zahvaljujemo se praproščakom in pevcem, ki so počastili njen spomin. Iskrena hvala g. župniku PETRICU iz Vrhpolja za opravljeni pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Ferdinand, sinova Branko in Ferdko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti moje mame IVANKE GOSTIČ se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mojo mamo pospremili v tako velikem številu. Zahvaljujem se vsem darovalcem cvetja, posebno pa organizaciji ZZB NOV Domžale in vsem ostalim organizacijam. Posebno se zahvaljujem. Dragici Ko-lenc in Matildi Cerar za poslovilne besede, pevcem Društva upokojencev in Domžalski godbi. Sin France z družino. se iskreno zahvaljujemo hitri pomoči reševalca in požrtvovalni ekipi Kliničnega centra za nudeno prvo pomoč. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrazili ustno in pismeno sožalje. Še posebno pa se zahvaljujemo vodstvu OŠ Šlandrove brigade, pevcem, recitatorjem in vsem učencem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in zasuli njen prerani grob s cvetjem še enkrat iskrena, prisrčna hvala. Hvala tudi vsem sorodnikom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Iskrena hvala tudi duhovniku za poslovilne besede in izraženo sožalje ter pogrebni obred. Starša in sestrica ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage žene in mame MARIJE KEREC roj. Thier se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v teh težkih dneh čutili z nami, jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali toliko cvetja in vencev. Posebna hvala kolektivu TEKSTIL-FILC Mengeš za organizacijsko in denarno pomoč, gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem in godbi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Ludvik, hčerka Danica in sin Andrej. KS Zlato polje je ena redkih krajevnih skupnosti, ki nimajo nobenega registriranega društva;tudi prostovoljno gasilskega ne, čeprav bi bil v tako odročni krajevni skupnosti še kako potreben. Že dlje časa pa je bila zamisel nekaterih krajanov, da bi ustanovili Smučarsko društvo, saj je na Zlatem polju dovolj primernih teras. Posebno idealne prostrane so v vasi Mala Lasna, ki leži na severni strani KS in meji na kamniško občino. Ta majhna vasica je od občinske ceste Šentvid-Zlato polje oddaljena približno 2 km, odcep zanjo pa je v kraju Obrše. Tradicija zimskega športa /smučanje, sankanje, skoki itd;/ je na Zlatem polju že dolga, zato ni nič čudno, da so se odločili ustanoviti Smučarsko društvo, ki bi bolj aktivno in organizirano vzgajal mladi rod in Zlato polje pobliže prikazal tudi drugim, saj je še precej takih, ki sploh ne vedo, da v domžalski občini obstoja kraj z imenom Mala Lasna. V pripravljalnem obdobju so se najbolj vneti krajani o vsem dodobra pozanimali kako in kaj, da ustanovitev društva ne bi bila le simbolična, temveč da bi vse služilo svojemu namenu. Tako je prišel težko pričakovani dan — 23. december 1978. Tega dne je bil namreč sklican ustanovni zbor prijateljev smučanja na Zlatem polju. Ustanovnega zbora se je udeležilo 35 mladincev in mladink. Na njem so izbrali tudi pravo ime in sicer: SMUČARSKO DRUŠTVO MALA LASNA. Morda bo koga presenetilo takšno ime, pa ni nič čudno, saj je središče zimskega športa nastalo prav v tej vasici. Prav tako so izvolili ožje vodstvo društva. Za prvega predsednika SD Mala Lasna je bil imenovan tov. Mirko Klopčič iz Male Lasne, ki ima vsekakor največ zaslug za ustanovitev, za tajnika so izbrali tov. Staneta Oražma. Prav tako so se na ustanovnem zboru dogovorili o nadaljnjem delu, pereči problem pa je spet, kot vedno in povsod, kje si zagotoviti vsaj minimalna finančna sredstva za nabavo najosnovnejših potreb. Nekaj sredstev so dobili od članarine članov društva, ki znaša 50 din ter vpisnine po 20 din. Članov je sedaj že 39, upajo pa še na večje število. Tudi KS so zaprosili za pomoč. Obljubili so jim 2.000 din iz sredstev za redno dejavnost. Sam namen ustanovitve Smučarskega društva Mala Lasna pa je v tem, da tudi na Zlatem polju zboljšamo športno dejavnost, bolj organizirano in ne posamično kot doslej. Da bi le vse tako zaživelo kot si zamišljajo. Seveda pa bo veliko odvisno od naravne in družbene pomoči. Vodstvu Smučarskega društva Mala Lasna želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu, članom društva oziroma mladinkam in mladincem pa, da bo ta ustanovitev čim-preje izražena tudi z dobrimi športnimi rezultati. Vinko Jeras OGLAS NK delavca sprejmem v redno delovno razmerje za nedoločen čas. Delo ni zahtevno. OD po dogovoru. Interesenti, naj se osebno oglasijo na naslov Alma Novljan, Mengeš, Glavni trg 19. OGLAS Starejšo gospo - ljubiteljico otrok iščem za varstvo 3-mesečne hčerke na domu. Naslov: Dr. Zupan, Ljube Šercerja 1, Domžale, telefon 721-894. Osvojen sedemtisočak Tirič Mir Tako se je v 2 sekundah „sesul" silos, kije stal ob ulici Veljka Vlahoviča v Domžalah Udeleženci poljsko jugoslovanske odprave Sikonja Slave, Veselko Matjaž (oba AO Domžale), Janez Šuštaršič, Miro Stebe (oba AO Mengeš) in Berčič Cene (AO Kamnik) smo bili zato prav veseli, ko smo se po napornih pripravah, v katerih smo bili dostikrat prepuščeni sami sebi, usedli v vlak in se odpeljali proti Poljski. V Katowicah smo se sešli z drugimi člani odprave in s skupnimi močmi spakirali 4 tone opreme ter hrane, nato pa smo se z vlaki odpeljali čez Poljsko in Sovjetsko zvezo do Afganistana. Čeprav je bila sovjetska meja z Afganistanom zaprta za vse tujce, se nam je po spretni diplomatski akciji vodje odprave Staška, le posrečilo, kot edini skupini v preteklem letu prestopiti mejo. V Afganistanu smo najeli tovornjak, ki nas je skupaj z opremo odpeljal čez afganistanske puščave in gore v Pakistan. Ko smo si v pisarnah ministrstva za turizem priborili dovoljenje za osvajanje Tirič Mira, kar je včasih prav zamuden posel, smo lahko pot nadaljevali proti goram. Potovanje pa ni bilo preveč preprosto, saj je tiste kraje ravno takrat prizadelo močno deževje. Veliko cest je bilo preplavljenih, mostovi so bili porušeni, marsikje pa je voda odnesla kar cele odseke poti. Večkrat smo morali sami popravljati ceste, ali pa prenašati vso opremo preko za džipe neprevoznih odsekov. Kar naprej je bilo treba prelagati opremo z džipa na džip, se pogajati z vozniki za ceno ali pa obračati oči proč od vratolomnih prepadov nad katerimi smo se vozili po pravih kozjih stezah. Alpinisti smo vajeni pogleda v globino, vendar nam je vožnja po slabih, ozkih in prepadnih poteh zares žrla živce. V preteklem letu so alpinisti iz naše občine dosegli izreden alpinističen uspeh z osvojitvijo najvišjega vrha v Hindukušu, predgorju Himalaje. Skupaj s poljskimi alpinisti so osvojili 7692 m visoki vzhodni vrh Tirič Mira v Pakistanu. V času, ko se jugoslovanski alpinisti odpravljajo na najvišjo goro sveta Mont Everest, objavljamo opis poteka lanske odprave, ki jo je ob 30-letnici svojega obstoja skupaj s poljskim Klubom Visokogorskim iz Katowic organiziralo Planinsko društvo Domžale. Ljudje si, kadar slišijo o alpinistični odpravi, ponavadi predstavljajo le skupino alpinistov, ki v težavnih razmerah skušajo osvojiti kak težko dostopen vrh. V odpravo pa spada še marsikaj več. Nihče ne pomisli kolikonapornihtreningov, koliko vzponov v domačih hribih, koliko pretočenih kilometrov morajo alpinisti imeti za seboj predno si lahko privoščijo odpravo. Ta pa zahteva veliko denarja, veliko dovoljenj, potrdil in drugih papirjev. Treba je nešteto sestankov in tekanja od pisarne do pisarne. Nujna pa je tudi dobra, a draga oprema, saj ta lahko zelo vpliva na varnost in uspešnost podviga, pa tudi na hrano se p****** ne sme pozabiti. Počasi smo le dosegli kraj, kjer se je bilo treba ločiti od vratolomnih džipov. Najeli smo 90 nosačev, ki so nam na svojih hrbtih znosili opremo do baznega taborišča pod Tirič Mirom. En tovor je tehtal 30 kg, nekateri nosači pa so v želji za večjim zaslužkom nosili po dva tovora. Prilike za zaslužek so v tistih krajih zelo redke. V baznem taborišču smo se odločili, da goro naskočimo po poti, ki je ni preplezala še nobena druga odprava. Smer, ki smo si jo izbrali, je bila zelo tvegana, saj je vodila čez dva zelo razrita in „živahna" ledenika, kjer je zelo težko najti varno prehodno pot, v višinah okrog 6000 m pa je bilo treba premagati dolg ozek greben. Čakalo nas je skoraj 10 km plezanja, smer sama pa je visoka 3800 m. Pri premagovanju ledenikov smo imeli kar srečno roko, saj smo izbrali pot, ki je edina nudila kolikor toliko varne prehode, čeprav se je videz poti zaradi premikanja ledenikov vsak dan menjal. Ves čas seje bilo treba izogibati ledenim stolpom, ki so grozili, da se bodo vsak čas podrli, izogibati se je bilo treba plazovitim pobočjem, hoja pa je bila tudi zelo negotova, saj so pod nami zijale globoke ledeniške razpoke, ki se jim je bilo treba izogibati, včasih pa jih je bilo treba preskakovati. Te ledeniške razpoke so prave pasti, saj so včasih prekrite s snegom in neprevidnež se kaj lahko v trenutku znajde več deset metrov nižje kot kolegi. Zaradi varnosti smo bili ves čas navezani na vrv in smo drug drugega varovali, pa vseeno je včasih v trenutku nepazljivosti komu noga ušla v s snegom prekrito luknjo. Na mestih, kjer je bil ledenik res prenevaren, smo iskali rešitev v obrobnih skalnih stenah, ki so kljub večji težavnosti nudile večjo varnost. Ko smo se prebili iz področja ledenikov nas je čakalo naporno plezanje v višini, kjer je zrak že zelo redek, pa tudi zračni pritisk je manjši. Nepripravljen človek sc v tatcih pogojih izredno težko giblje, mučijo ga glavoboli in biuha. Nekateri Poljaki niso bili dobro pripravljeni, zato je največji delež dela odpadel na nas. Poiskali in zavarovali smo prehode po zadnjem grebenu, postavili višinske tabore, nato pa smo v več skupinah naskočili 7692 m visoki zahodni vrh Tirič Mira. Na vrh smo prišli štirje Jugoslovani, uspešni pa so bili od skupno enajstih, tudi štirje Poljaki. Smer, po kateri smo plezali, se sedaj imenuje „Pot jugoslovansko poljskega prijateljstva". Miro Stebe Pogled na Tirič Mir v Hindukušu O GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLA p r__--v > > in C m 2 O N > r > ca c S o 2 O r > c/3 C m S C N > O r > c/3 C m S o N > E c/5 G S S O N > E c/3 C S ( N > > Si <-* 3 N O E c/3 C IEM O N > > c/1 0 N > E c/3 G MOJA ŠOLA SAMOPRISPEVEK MOJA ŠOLA MOJA &la j£AoČ-v\'tS^. It j ■ J/r ^ t* fffff SAriQPr\13?FVEK ^Sl T***f ^*Jt>^1" lW*^*>j>^" ^LtX«vv/ i««^ cRvCoa^j, p Žo, t«3) 0^. )^&ic&w*jS , k& y3 G S S o N > £' c/3 G S S O N > O s: t/3 C N > c/3 G S s o N > o c/3 G O c/3 G S s o N > c/3 G s O N > E c/3 G S s o N > E c/3 G o N > s: (/3 G GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJE