»GLAS« v vsako gorenjsko hišo! Ne pozabile, da pripravljamo za vse stare in nove naročnike doslej največje nagradno žrebanje LETO XVII. — številka 86 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jt> »enice, Kranj, Radovljica, Skofja Loki n Tržič. — Izdaja Časopisno pod-letje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE KRANJ, sobota, 6. 11. 196S CENA 40 DIN Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ L januarja 1958 kot poltednik. ')d 1. Januarja 1960 trikrat tedensko« Od L Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO PREBIVALCI GORENJSKE! Izredna prodaja stanovanjske opreme v prodajalni DEKOR — KRANJ, Koroška c. 35 5 •/• POPUST pri vseh nakupih stano-sičnih kuhinjah še pose-vainjske opreme. Pri kla-ben popust. Prodaja s popustom samo še do 15. novembra 1.1., zato, potrošniki, izkoristite to izjemno priložnost! Proizvodnja in izvoz tržiških industrijskih podjetij do konca avgusta Do konca avgusta so industrijska podjetja tržiške občine realizirala 64,3 odstotka letošnjega vrednostnega plana proizvodnje. Vrednost letošnje osemmesečne industrijske proizvodnje je nekaj več kot 9 milijard 635 milijonov din, plan za vse leto pa je 14 milijard 989 milijonov din. V primerjavi z enakim obdobjem lani je vrednost letošnje proizvodnje večja za 10,8 odstotka. Najbolj je v primerjavi z lanskim letom povečala vrednost proizvodnje tovarn pil — za 54,2 odstotka, s čemer je realizirala že 73 odstotkov letošnjega plana. Do konca avgusta so naredili 101,9 ton pil in 65,8 ton odprezkov. Primerjava realizirane količinske proizvodnje s planirano pa kaže nekoliko drugačno sliko kot vrednost te proizvodnje; pri pilah so namreč v osmih mesecih realizirali 63,7 odstotka letnega plana, pri odprezkib pa le 53,1 odstotka. III. PLENUM CK ZK SLOVENIJE o samoupravnih odnosih V četrtek in petek ja bil v Ljubljani III. plenum Centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. Osrednja tema je bila razprava o idej-no-političnih nalogah za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov v sedanjem procesu uveljavljanja gospodarske reforme. Uvodni referat je imel politični sekretar CK ZK Slovenije Miha Marinko. Kot je tovariš Marinko ugotovil, velja zasluga organiza- cijam ZK, da smo prvo, dokaj kritično dobo reforme prebrodili brez večjih pretresov in težav. Med prvimi govorniki se je javil tudi Franc Kobentar z Jesenic. Povedal je, da so kumunisti tamkajšnje železarne od vsega začetka razumeli, da je njihova naloga v pojasnjevanju ciljev reforme med kolektivom in ob tem konkretno uveljavljanje u-streznih premikov. Plod nji- Danes ob 11. uri bodo na kranjski železniški postaji slovesno Izročili svojemu namenu četrti obiekt lavnih skladišč. hovega konkretnega dela je bil akcijski program, ki je vzbudil zanimanje slehernega delavca. Tako so dosegli učinkovitejše gospodarjenje in kolektiv danes presega svoj proizvodni plan in hkrati ustvarja pomembne prihranke. Zatem so na plenumu govorili o idejno političnih nalogah članov ZK, o kadrovski politiki v našem gospodarstvu, o težavah v razvoju našega kmetijstva, o uspelih in neuspelih oblikah šolanja in zaposlovanja mladih ljudi, o zadrževanju formalizma v javnih službah in o drugih problemih, ki ovirajo sedanje napore delavnih ljudi za uveljavljanje novih premikov v gospodarskem in javnem življenju. Boris Mikoš in Jože Smole pa sta govorila o pomenu javnih komunikacijskih sredstvih (tisk, radio, televizija) v današnjem razvoju ter v gllavnem ugotavljala, da je treba omogočiti še uspešnejše in objektivno obveščanje občanov, jih seznanjati z doseženimi uspehi, nakazanimi cilji in tako pomagati razvoju pozitivnih teženj. V času ko to poročamo plenum še nadaljuje delo. Tovarna kos je do konca avgusta realizirala 68,9 % letnega vrednostnega plana (28,6 % več kot lani), Tovarna lepenke le 50,4 %, BPT 66,5 %, Peko 59,5 %, Runo 61,2 % in ZLIT 65,9 %. Prav pri ZLIT pa je realizacija količinskega plana letošnje proizvodnja najboljša: pri žaganem lesu so ga izpolnili 71,7 % (10.604 kubične metre žaganega lesa), pri stanovanjskem pohištvu* katerega so izdelali 11.000 kosov, pa celo 91,7 %. V Peku so do konca avgusta izdelali 577.600 parov usnjene obutve (65,6 % plana), 216.700 parov vulkanizirane obutve (76 % plana), 184.700 parov sandal (za 8,6 % prekoračen letni plan) in 31.400 parov copat (le dobrih 25 % letnega plana). Tovarna lepenke je od 3000 ton planirane letne proizvodnje naredila v osmih mesecih le 1.400 ton lepenke,' kar je le 46,7 % plana. Tovarna kos in srpov je izdelala največ kmetijskega orodja, (Nadaljevanje na 16. stramd} Krajevne konference SZDL od 20. do 26. novembra Kranj, 5. novembra — Na današnji plenarni seji Občinskega odbora SZDL Kranj so sprejeli pravilnike o krajev-nih-konferencah SZDL in o občinski konferenci. Vseh 38 krajevnih konferenc je razvrščenih v času med 20. in 26. novembrom. Pravilnik med drugim določa, da bodo konference veljavne z najmanj lOodstotno udeležbo in da na vsakih 250 članov izvolijo po enega delegata za občinsko konferenco. Ta je predvidena za 18. december letos. Poleg teh organizacijskih zadev pa so na plenumu največ govorili o dosedanjih oblikah dela organizacij SZDL nasploh, bodisi v okviru ob- čine kakor tudi no vaseh ozi- dobno. — K. M. roma krajevnih organizacijah. Tako so v zadnjem času v občinskem merilu že precej odstopali od klasičnih oblik in iskali izhodišča z odprtimi tribunami, razširjenimi ple-i numi In posvetovanji. Tudi v sedanji dejavnosti pred Občinsko konferenco se bodo posluževali podobnih oblik. Tako bodo že prihodnji teden pričeli z dobro priprav Ijenlmi tribunami o določenih dejavnostih oziroma proble-« mih. Tako je predvidena tri-« buna o dejavnosti in organi-« zaciji zdravstvene službe, o gospodarskih ukrepih, uspehih in ciljih v novih pogojih reforme, o šolstvu, mladini, o odprti meji in možnosti zaposlovanja v tujini lil po* / NOTRANJA POLITIKA 6. NOVEMBER 1965 * GLAS KAJ BODO REKLI VOLILCI NA ŠKOFJELOŠKEM? 85 tisoč dinarjev na šolarja! Po škofjeloški občini so začeli zbori volivcev, ki se bodo vrstili do 24. novembra. Sednaji zbori imajo dve značilnosti: prvo da so v večini predvideni na nedelje, ko imajo ljudje več časa in da bo pogovore z volile! vodil v večini predsednik občinske skupščine. Tako upajo, da bodo zagotovili najboljšo udeležbo in hkrati omogočili ljudem neposreden stik z najodgovornejšo osebo, kajti v preteklosti se je dogajalo, da so posamezniki na zborih obljubljali mnogo stvari, ki jih ni bilo moč uresničiti in tudi skupni pregled teženj in predlogov občanov je bil razdrobljen, nemoten in ob tem za posamezne kraje neobjektiven. Volilci se bodo na teh zborih seznanili z letošnjim izvajanjem družbenega načrta, o kljub težnjam po raznih oblikah reorganizacije šolstva še vedno zadržala toliko šol Tako upajo, da bodo mladini zagotovili kvalitetnejši pouk in hkrati prihranili mnoge milijone za druge potrebe v občini. 0 Kot že rečeno, prvi zbori 0 volilcev so pokazali, da 0 ljudje znajo te težave raz-9 sodno ocenjevati brez lo-# kalističnih zahtev, če vidi-0 jo konkretne številke. K. M. Kljub vsem današnjim težavam z inye*uKij-1' zali, da bi dosegle potrebe?1 električni energiji na GorefJ/ skem letno iz !_■_✓ 0 "1? 1967 1968 1969 Železarna 162.100 208.000 236.000 260.300 305.700 3115 ostali 214.000 242.000 273.000 308.000 350.000 skupno 376.100 450.000 509.000 568.300 655.700 proizvodnja 186.000 186.000 186.000 186.000 186.000 primanjkljaj 190.100 264.000 323.000 382.300 469.700 699^ 186.0°°, V zgornji tabeli predvidenih potreb do leta 1970 smo dodali še povprečno letno proizvodnjo na Gorenjskem in izračunali vsakoletni primanjkljaj. Izračun kaže, da bomo v letošnjem letu pokrili še 49,5 odstotka celotnih potreb Gorenjske s proizvodnjo domačih central, v letu 1970 pa bo ta proizvodnja f krila le še 26,65 odstotka. \v; ostanek moramo dobiti drugih elektrarn. Kje pa $ te? Na Soči in na Dnu i, ' Trbovljah in Šoštanju, i'r kjer je energetska SRS ugodna, v nasprotuj primeru pa nam morajo fL maaati centrale v Vinod^' S TISKOVNE KONFERENCE O ISKRI Realne možnosti za sanacijo Dogodki, ki so se v zadnjih mesecih zvrstili v Iskri, so naleteli v javnosti in tudi \ tisku na precejšen odmev. Nekaterim člankom v jugoslovanskih časopisih očitajo predstavniki Iskre neobjektivnost in iskanje senzacij, zato so v želji, da bi bile informacije o položaju v tem podjetju objektivne, sklicali y, četrtek (4. novembra) tiskovno konferenco, na kateri so vršilec dolžnosti generalnega direktorja Vlado Sodin s strokovnimi sodelavci in predstavniki samoupravnih prganov in političnih organizacij povedali novinarjem, da ni pobene nevarnosti za likvidacijo Iskre, ampak da je podjetje v novih organizacijskih okvirih na poti hitre in realno možne sanacije. , »Informacija, da ima Iskra 45 milijard dinarjev kreditov za investicijska in obratna sredstva, ni točna!« je poudaril Vlado Sodin. »Ce bi bilo to res, bi bili tik pred likvidacijo, saj bo vrednost letošnje bruto proizvodnje znašala okrog 55 milijard dinarjev.« Finančni direktor je povedal, da je vrednost vseh kreditov Iskre za investicije in obratna sredstva do konca septembra 30 milijard dinarjev. Upajo, da bodo do konca prve- polovice prihodnjega ieta odpravili nelikvidnost, kajti podjetje zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ni moglo _ redno poravnavati svoje finančne obvenzosti in ima že dlje blokiran žiro račun. Skrbno izdelan program finančne sanacije, ki ga že uspešno izvršujejo, pa bo težek položaj porpavil; po planu naj bi v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta zmanjšali neporavnane obveznosti za 6 milijard din — po zadnjih podatkih jim do tega zneska manjka le še pol Valenčič: milijarde din. Na tiskovni konferenci so posebno poudarili, da pomanjkanje obratnih sredstev v sedanjem gospodarskem položaju ni specifičen Iskrin problem, ampak ga posebno po reformi občuti bolj ali manj vse jugoslovansko gospodarstvo. Predstavniki podjetja so zanikali tudi nekatere informacije, češ da se Iskra ne namerava več udeleževati mednarodnih licitacij, da bo odstopila od načrta za avtomatizacijo jugoslovanskih železnic itd. V Iskri bodo prihodnje leto drugače planirali proizvodnjo kot doslej; osnova za planiranje ne bodo več le razpoložljive proizvodne zmogljivosti, število zaposlenih in tržne potrebe, pač pa obseg razpoložljivih obratnih sredstev. Zato menijo, da plan ne bi smel preseči 60 milijard din, čeprav je prodajno - servisna organizacija ocenila, da bi lahko prodali za okrog 75 milijard din izdelkov —t ko na Gorenjskem? pri Crikvenici, splitska elektrarna, Jablanica itd. Le malo pomislite, kaj smo v začetku govorili o stroških prenosa in kolikšne daljave nas ločijo od teh central. Glede na gospodarski razvoj Gorenjske ni prijeten občutek, da se nam položaj v preskrbi z električno energijo iz dneva v dan slabša, da moramo za prihodnje čase računati prej s povečanjem stroškov in s tem s podražitvijo energije, da bo preskrba iz dneva v dan bolj nezanesljiva, kolikor bodo v absolutnih številkah rasle potrebe. Vsako industrijsko podjetje je zapisano poginu, če mu ni zagotovljena redna in zadostna preskrba s pogonsko energijo in to ne samo za trenutne potrebe temveč tudi za normalen porast. Zadostne količine kakovostne električne energije z zagotovilom za redno dobavo po ugodnih cenah so osnovni pogoj za industrializacijo, za gospodarski razvoj in za dvig standarda posameznega prebivalca. Poglejmo, koliko in kakšne elektrarne bi potrebovali, če bi hoteli z lastnimi napravami pokriti primanjkljaj v posameznem letu. Že letos bi potrebovali nekaj več kakor vsoto vseh obstoječih gorenjskih central ali še dve taki centrali kakor je v Medvodah in polovico elektrarne v Mostah. Leta 1967 bi nam primanjkljaj mogle komaj pokriti štiri take centrale kakršna je v Medvodah, leta 1970 pa bi rabili že okrog sedem takih cetral, kakor so Moste. Celokupne naprave z zmogljivostjo cca 115 MW bi zmogle tako letno proizvodnjo, da bi ne bilo treba dovajati energije iz drugih krajev. Pa recimo, da imamo sredstva, da bi takoj lahko pričeli USPELA TURISTIČNA SEZONA NA LETALIŠČU LJUBLJANA 2658 leta! in 89 800 potnikov Ugodna predvidevanja za zimsko sezono in za prihodnje leto Približno sredi oktobra so na letališču Ljubljana na Brniku zaključili letošnjo poletno turistično sezono, ki je bila zelo uspešna. Pravzaprav je bila ta sezona prva, v kateri je podjetje Aerodrom Ljubljana lahko vso svojo dejavnost posvetilo prometu; tj. uslugam avionom in potnikov ter ostalim dejavnostim, ki so s to osnovno v neposredni zvezi. Lani so morali namreč opravljati še razna gradbena dela, zlasti podaljšek vzletne in pristajalne steze na 300 m dolžine. Letošnji promet na brniškem letališču je bil zelo intenziven. Medtem ko so v do- mednarodnem prometu pa 823, jih je bilo v enakem obdobju letos v mednarodnem letal (11,6%) in 2.336 potnikov (3,7%). Kako bo pozimi in prihod* nje leto? Do 15. decembra napovedujejo, da bo v glavnem prevažal potnike le JAT na liniji Beograd—Ljubljana in nazaj; sredi decembra pa se bo začel promet s tujimi smučarji, ki jih bodo prevažala v glav- Ko 1 1 ...... 1 S • o am J- NJ »"g^ J1 velikih snopov težkih cevi iz železniških voz naravnost v skladišča prometa. Tak uspeh je v naši trgovini že redkost. Seveda ne oskrbujejo samo male potrošnike, ki si v njihovih dveh trgovinah v Kranju (Oprema pri Gimnaziji in Zeleznina pri Stari pošti), lahko izbirajo od vseh vrst ključev, vijakov, orodja in strojev pa do štedilnikov, bojlerjevin podobno, marveč oskrbujejo z materialom tudi vsa gradbena podjetja in druga podjetja predelovalne industrije. ZatO imajo vsakodnevno na postaji cele vlake železa, cementa* opeke, strojev in drugega blaga, ki ga v večjih količinah nabavljajo iz raznih krajev in po potrebi posredujejo tukajšnjim kupcem. Pri tem je zanimivo, da dobivajo velike količine železa iz Nikšiča, Zenice in iz drugih železarn, da pa z jeseniško železarno še niso uspeli vspostaviti pravih poslovnih stikov. Približno četrtino prometa imajo v Merkurju z tako imenovanimi malimi potrošniki — ob prodajnih mizah v prodajalnah. Ves ostali promet je v večjih količinah z industrijskimi in obrtnimi podjetji. # Vsekakor pa pomenijo % urejena skladišča v Kranja 0 velik korak k uveljavlja-% nju Kranja in Gorenjske O v trgovsko-prometno-turi-0 stičnem smislu. K. Makuc ško postajo kot neko cigansko naselje so izginile. Danes že dobiva ta predel izgled poslovnega središča industrijskega Kranja oziroma turistično prometnega vozla Gorenjske. Sedanjo okolico res še motijo nekatere zgradbe, kot na primer jama z leseno stavbo okrog katere vozijo avtobusi, razne lope in podobno. Toda po načrtu bodo postopoma odstranili vse take stavbe vključujoč tudi tamkajšnje gostišče. Vnaprej bodo gradili zlasti skladiščne prostore za potrebe živilske industrije oziroma za trgovino te vrste. Kranj si na primer še danes ne more privoščiti večjih zalog zelenjave, južnega sadja in podobnih potrebščin, ker nima ustreznih skladišč. Zato je razumljivo, da nemalokrat odklanjajo ponudbe večjih količin, čeprav bi to bilo nujno za redno oskrbo potrošnikov. Hkrati pa to zahteva tudi razvoj turiz- Ljubljani. Kranj ima pri tem še to prednost, da je v bližini obmejnih prehodov. Vse to odpira tranzitnemu prometu v Kranju nove možnosti razvoja prav ob urejevanju skladišč. Zlasti še, ker so skladišča sodobno urejena tako, da železniški vagoni pripeljejo naravnost v skladišče, na razpolago so viličarji in druga težka mehnaizacija tako da najtežje tovore prekladajo z železnimi »rokami« kot zavitke cigaret. S tem se močno znižujejo stroški vskladi-ščevanja in blago se ne kvari. Hkrati ob tem ima vsak oddelek skladišča svojo klimatsko napravo, tako da primerno blagu urejajo vlago, toploto in podobno. BOG TRGOVCEV Tako ime »Merkur« si je izbral kolektiv veleželeznine v Kranju. Ne gre za grško mitologijo, toda res je, da se je ta kolektiv v zadnjih letih vztrajno uvrstil med najbolj- K ČLANKU »KDAJ IMATE PREDNOST?« Pomen utripajoče rumene luči Bralec iz Kranja I. V. nam je v zvezi s člankom »Kdaj imate prednost?«, ki je bil objavljen v Glasu št. 83 (27. oktobra), poslal naslednje vprašanje: V članku ste napisali: »Kadar na glavnem semaforju utriplje rumena luč, takrat vozijo po desnem pravilu ...« Toda križišče Je opremljeno tudi s cestno-prometnmi znaki. Tako je cesta JLA prednostna (pred križiščem stoji znak »cesta s prednostjo«), Kidričeva cesta pa »neprednostna« (pred križiščem stoji znak »križišče s cesto, ki ima prednost«). Znano je, da rumena utripajoča luč pomeni, da se bližamo prometnejšemu križišču in nas opozarja zgolj na previdnost. Torej v tem primeru ne velja desno pra- vilo, kot je navedeno v članku. Ali pa se motim? Na vprašanje nam je odgovoril sekretar in referemj pri občinski komisiji zđj vzgojo in varnost prometa y Kranju Domnik Mažgon. Ke* bo problem verjetno zanimaj tudi druge brake, odgovor v celoti objavljamo. Rumena utripajoča luč na semaforju opozarja na previdnost pri nadaljevanju vožnje. Kadar utripa na se* maforju rumena luč v krt* žišču cest enake veljave, vozijo po desnem pravilu alj po pravilu dvoje ali več vozil na isti cesti. Ker pa je križišče cest JLA in Kidričeve neenake veljave, kar posebej označeno s cest prometnimi znaki, se ravnamo v času, ko utripa na se*, maforju rumena luč, pQ cestno prometnih znakih. 6. NOVEMBER 1965 # GLAS PANORAMA 7 visoki obisk V ponedeljek, 8. novembra bo prispel na uradni obisk v Jugoslavijo predsednik italijanske vlade Aldo Moro. Spremljali ga bodo minister za zunanjo trgovino Bernardo Matarella, dva podsekretarja v zunanjem ministrstvu in krščansko-demokratski senator Cassano. Za obisk italijanskega premiera vlada veliko zanimanje. Pri nas se bo mudil do 12. novembra. dogodki v indoneziji Po zadnjih poročilih se položaj v Indoneziji še vedno ni umiril. Kljub naporom predsednika Sukarna, da bi dosegel hitro pomiritev, so po večjih mestih še vedno hude demonstracije in pogromi O.st napadov je še vedno uperjena zoper komuniste. Po zadnjih poročilih so vsem komunističnim poslancem odvzeli poslanski mandat. ADENU neodvisnost Komisija OZN za nesamo-' upravna ozemlja je z veliko večino glasov sprejela .resolucijo, ki zahteva od članic OZN, da »kolikor mogoče pomagajo ljudstvu Adena v njegovem boju za neodvisnost in svobodo.« Prav tako potrjuje resolucija pravico adenskega ljudstva do samoodločbe. pičla veČina V Veliki Britaniji bijeta pravkar največji stranki — to je vladajoča laburistična in opozicijska konservativna — boj za zakonski osnutek, po katerem naj bi dovolili obolelim poslancem glasovati po pooblaščencih. Zaradi pičle večine v spodnjem domu (3 poslanci), so namreč laburisti predlagali ta ukrep, ki pa ga konservativci močno napadajo. W2S (Piše V. N., doktor potrošnih ved) Vse ob pravem času Nekateri ljudje se prezgodaj rodijo, drugi ob prezgodnjem času stegnejo jezik. Kaj veš, kateri imajo večjo smolo! Tako je bilo z onegavim Francetom. Mož je imel ostro oko, izbrušeno uho, zdrave možgane in za nameček je bil še pošten. Pa je ob nepravem času stegnil jezik in ga je stegnil še v nepravo smer. Dejal je- da je v njihovem podjetji delovno mesto referenta za brisanje prahu z map za pritožbe in prošnje zaposlenih čisto odveč. Trdil je, da bi z ukinitvijo omenjenega resorja za administrativni prah prihranili veliko denarja. Predla- gal je, naj bi tovariša prašnega referenta raje postavili k enemu od uvoženih strojev, ki zavoljo potnanjkanja delovne sile večkrat stoje in pajek na njihovem kolesju prede pojčevino in deficit. Tudi to bi bil velik prihranek, je menil onegavi France. Pisalo se je leto 1960 in so vodilni možje složno izrinili Franceta iz podjetja. Direktor je jasno povedal, da je France izrazit kritizerski antiso-cialistični tip, ki s takim govorjenjem nastopa proti interesom delovnega kolektiva konkretno in delovnega ljudstva nasploh. Maslena vojna Italija uvaža maslo. Izmed članic evropske gospodarske skupnosti, je edina, ki masla nima dovolj doma. Za italijansko tržišče masla pa je čedalje hujša borba med ostalimi deželami skupnega trga, ki se medsebojno ob-dolžujejo za nelojalno konkurenco. Medtem pa je cena maslu čedalje nižja. V začetku leta so v Milanu, ki je najdražje mesto v Italiji plačevali kilogram masla po 995 lir, sedaj p aga plačujejo že po 915 lir. Hkrati so znani podatki, da imajo ostale dežele evropske skupnosti na zalogi 200.000 ton masla. Od tega ga imajo Francozi 85.000 ton, Nemci 66.000 ton, Nizozemoi 33.000 ton in Belgijci ter Luksemburžani 15.000 ton. Računajo, da teh zalog tudi pozimi ne bodo izpraznriili, čeprav zaradi manjših koli- čin mleka v tem času proizvodnja mlečnih izdelkov opa-de. Računajo, da bodo v najboljšem primeru čez zimo znižali zaloge na polovico. France se je nekako znašel in je naslednja leta živel tako tako, vsekakor bolj tako kot tako. Pa je oni dan v tretjem mesecu reforme srečal svojega bivšega direktorja in ker ni vajen kuhati zamere, je sprejel povabilo na kavico in sta se v restavraciji prijazno menila, pa ga je France nazadnje vprašal, kako živi on konkretno in njegovo podjetje nasploh. Pa je direktor samovšečno srknil črno kavo in ponosno pojasnil: »Odkrivamo notranje rezerve, pa gre! Ravno včeraj sem sam na seji delavskega sveta predlagal, da bi odpravili delovno mesto referenta za brisanje prahu Z map za pritožbe in prošnje, ki je čisto odveč in bi pomenila ukinitev resorja za aministrativni prah velik'pri-hranek, pa še sedanjega prašnega referenta bi lahko postavili k enemu od uvoženih strojev, ki zdaj večkrat stojijo zaradi pomanjkanja delovne silf. Torej dve muhi na en mah, kot se reče!« Nekateri ljudje se prezgodaj rodijo, drugi ob prezgodnjem času stegnejo jezik. Kaf veš, kateri bnajo večja smolo! »Pregreta konjuktura« Mnogi napovedujejo rakovo pot zahodnonemškega gospodarstva Po oceni številnih strokovnjakov je gospodarstvo v Zahodni Nemčiji že doseglo vrhunec in začenja polagoma nazadovati. Po ocenah gre za »pregreto konjukturo«, torej za položaj, ki napoveduje nazadovanje. Takega mnenja so tudi strokovnjaki v zvezni banki, ki že dalj časa omejujejo kredite. Vlad ZR Nemčjie pa — vsaj uradno — za sedaj ni takega mnenja. Zaradi raz- ličnih ocen položaja je prišlo tudi do sporov med zvezno banko in vlado glede ekonomske in finančne politike. Prav te dni je predsednik zvezne banke Bressing kritiziral vlado zaradi premajhne finančne discipline, kar otež-koča boj zoper inflacijo. Bančni strokovnjaki pravijo, da je inflacija vse vidnejša, ker cene naraščajo. Zanimivo je, da bonnska vlada krivi za naraščanje cen pred- vsem delavce in sindikate, ker imajo baje prevelike zahteve po plačah. Bančni strokovnjaki pa menijo, da ne gre za nediscipliniranost delavcev in sindikatov, marveč da gre za nedisciplino vlade, ki pretirano povišuje izdatke za upravo in javna dela. Kaže torej, da dežela »gospodarskega čudeža« stoji pred resnimi gospodarskimi težavami. r LJUDJE IN DOGODKI Tesnejše povezavanje V zadnjem času ljudje precej razpravljajo o popolnem članstvu Jugoslavije v GATT — to Je Splošnem sporazumu o carinah In trgovini. Ocene v večini ustrezajo nivoju razprav. Tako se na primer v gostilniških debatnih krožkih vprašujejo, aH Je bolje brez GATT ali z njimi... No, pa šalo na stran, čeprav je res, da nekateri tudi tako skušajo razumeti to izredno pomembno in perspektivno odločitev. Kaj pravzaprav GATT Je? To pove že slovensko ime za to organizacijo, ki si je postavila nalogo, pospeševati mednarodno trgovino z zmanjševanjem vseh umetnih pregrad, ki mednarodno menjavo lahko omejujejo. Predvsem mislimo tu na carine in pa na različne državne premije, s pomočjo katerih posamezne države oziroma njihova podjetja, lahko na mednarodnem tržišču nelojalno konkurirajo drugim. Da bi se mednarodna trgovina še bolj razmahnila, je GATT organizirala tako imenovano »Kennedvjevo rundo«, kar naj bi pomenilo pogajanja za ponovno znižanje carin za 50 odstotkov. »Kennedvjeva runda« imenujejo ta pogajanja zato, ker se je pokojni ameriški predsednik John Kenndy osebno trudil, da bi odpadle aH pa se vsaj močno znižale carinske pregrade. Dežela članlca-GATT si pridobi napram vsem ostalim državam članicam enakopraven položaj. Temu učeno pravimo klavzula največjih ugodnosti, če določena dežela, ki je članica GATT, daje neko ugod- nost sirugl deželi, čflanici! te organizacije, jo avtomatično mora dati tudi vsem ostalim članicam. To je seveda dobro — in slabo. Dobro pri Izvozu — slabo pri uvozu oziroma razvoju lastnega gospodarstva, ki je po tej logiki izpostavljeno čedalje hujšemu prepihu. Za dežele v razvoju predvideva prav zato Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) blažje pogoje, ker je razumljivo, da se še ne morejo kosati z ekonomsko razvitejšimi partnerji. Ml smo z reformo znižali carine in v veliki meri odpravili premije pri Izvozu. Hkrat smo uveljavili načelo čimtesnejšega povezovanja našega gospodarstva s svetovnim trgom, član- stvo v organizaciji, ki mednarodno trgovino podpira, je torej za nas koristno. Varuje nas pred diskriminacijo zaprlih tržišč, na, katere smo doslej mnogokrat naleteli. članstvo v GATT je končno koristno, čeravno ima tudi ta medalja dve plati — oziroma prav zaradi druge plati. Pritisk mednarodnega tržišča na naš trg lahko samo prispeva k hitrejšemu napredku, boljši organizaciji, večji produktivnosti itd. naših podjetij ln našega gospodarstva nasploh — torej k razvoju, kakršnega predvidevamo in za kakršnega' se borimo. J 9EZERNIK Gorenjski kraji in ljudje 89. Naenkrat se je kazalec variometra dvignil in obstal na ničli. »Termika!« je radostno kriknil Peter in naglo potegnil letalo v kroženje. Vzgornik je bil ravno toliko močan, da je držal letalo na isti višini; niti dviganje, niti padanje. Peter je krožil in tipal za močnejšim strujanjem. Kakor hitro je zavil iz ozkega kroga, se je letalo spet pogrezniio. Dvigajoči se stolp toplega zraka je bil nenavadno ozek. Moral je ostati v njem. 90. Navdušenje, ki se je prvi hi^ polastilo Petra, je počasi splahnelo. Krožil je neprestano na isti višini. Bilo mu je jasno, da se tukaj ne bo mogel dvigniti, toda druge izbire ni imel. Krožiti, krožiti in ohraniti vsaj teh sto metrov, ki so ga še ločili od zemlje. Dvajset minut je že pretklo. Peter se je vrtel na mestu, podoben izgubljenemu popotniku. Povsod naokoli tišina! Nobenega ropota, nobenega znaka življenja. povsem 91. Cez cassemu je «^J? . pri miru, samo gričevje f \ln ena" komerno suče okrog brezmejne zapuščenosti. *W * 8tek,eni kabini, kakor v zaklete* "T *VeČn0 vendar ne morem ostati ti^**** s'd"» pomislil in potegnil lei^T^ kroi*»i*> /**tm drevo, na »Dokler je dan ,si vsaj ^ katerega bom sedel!« 92. Kaj pa je to, jastreb? Zares, ptica roparica je s široko razpetimi perutmi krožila ob nasprotnem pobočju. Mirno sc je prepeljavaia po zraku, ne da bi trenila s perutmi. »Blagor njej!« je vzdihnil Peter in tiha zavist mu je napolnila srce. Tedaj je osupnil. Jastreb se vendar naglo dviga! Kaj, če tudi ptice včasih za zabavo malo pojadrajo v termiki? Termika! Poln upanja je poletel proti pobočju na drugi strani. PANORAMA NA MARIBORSKI CESTI PET MINUT ČEZ ENO PONOČI Z VOJSko nad kače Denar ah* življenje Bencinska črpalka na Mariborski cesti v Celju v ponedeljek zjutraj pet minut čez eno. V pisarno je stopil moški tridesetih let s klobukom na glavi. Dežurnega bencinske črpalke Maksa Poličnika je vprašal, kakšen je bil kaj promet? Zatem pa je od njega zahteval denar ali življenje. Ker ni takoj dobil denarja je pričel streljati. Ranil ga je s tremi streli v roko. V tem času pa je na bencinsko črpalko pripeljal s »fičotom« Filip Vuk in napadalec je stekel proti njegovemu avtomobilu, izstrelil nekaj strelov iz pištole in stekel čepz cesto ter pobegnil. To je bil dogodek o katerem je govorilo vse mesto. Organi uprave za notranje zadeve ga še vedno iščejo in Celjani so prepričani, da ga bodo kmalu izsledili. In kaj o tem vedo povedati tisti, ki so bili priča dogodku ali pa v najbližji okolici: Maks Poličnik: Okoli ene ure je stopil v pisarno mlajši moški in me nagovoril: »Kaj je fantič?« Prepričan sem bil, da se šali in sem zato odgovoril: »Ponedeljek!« Vendar sem mu na obrazu opazil bledico. Vprašal me je, kakšen je bil kaj promet, zatem pa se je sklonil, iz žepa potegnil revolver in mi ga nastavil na prsi, rekoč: »Denar •11 življenje!« »Ne enega, ne drugega ne dobiš« sem mu odgovoril. Zahteval je, da vstanem, dvignem roke in se obrnem proti zidu. Iskal sem trenutek, da bi se ga rešil ali da bi mimo pripeljal kakšen avtomobil. Slednjič se je pred črpalko ustavil fiat in takrat 8em mu dejal: »So že tu!«. Takrat je ropar izstrelil tri strele v mene, na pragu pa še šest strelov v nič hudega slutečega voznika Filipa Vuka, ki ga je ubil. Jože Dvojmoč: Ko sva se s pokojnim Vukom ustavila na Črpalki sva zaslišala strele najprvo v pisarni in zatem opazila neznanca, ki se je pognal proti nama in istrelil mekaj strelov. Sam sem občutil, da sem zadet, Vuk pa mi je omahnil v naročje. Neznanca sem videl, ki je stekel čez cesto. Karli in Stanko Kranjc: Ker stanujeva v neposredni bližini črpalke sva zaslišala strele in takoj pohintela na cesto. Videla sva neznanca, ki je hitel preko ceste. Tu mu je padel klobuk z glave in ko ga je pobiral, bi ga kmalu povozil avto. Poklicala sva rešilce in miličnike. Franc Strlič — poslovodja črpalke: Nekaj minut pred tem sem zapustil črpalko. Pred tem je bila tu tudi mi-ličniška patrulja. Verjetno je neznanec čakal ugodno priložnost. V blagajni je bilo dva milijona dinarjev in sc je Poličnik držal izredno hrabro. 9 Tajništvo za notranje zadeve v Celju naproša vse, ki bi karkoli vedeli o neznancu in o dogodku samemu v kolikor so se v leni času zadrževali v bližini Mariborske ceste, da jo takoj sporočijo njim ali najbližji postaji milice - jj Medtem ko se večina mest na svetu pritožuje nad podganjo nadlogo, si belijo mestni očetje v Florenoi glave z mnogo nevarnejšimi živalmi. Že več mesecev doživlja to znano italijansko središče pravo invazijo strupenih kač. Niti vojakom z metalci plamenov _dos le j ni uspelo pregnati teh plazilcev iz mestnih parkov in s polj v okolici mesta. Za vsako mrtvo kačo je bila razpisana nagrada 2000 lir. Sklad, iz katerega so dajali te nagrade, je znašal milijon lir, zdaj pa je že izčrpan, tako da se lov na kače ne »izplača« več. V zadnjih tednih so pobili na področju Flo-rence nič manj kot 734 kač, v vsej provinci pa več kot 2000. Seveda ni šlo v vseh primerih za strupene kače, temveč tudi za manj nevarne plazilce. Prejšnji teden so stopile v akcijo posebne enote italijanske vojske, ki so se spravile nad kačjo nadlogo z metalci plamenov. Celo pred vrati mestnega gledališča so te dni opazili strupeno kačo, ki pa je bila na srečo že mrtva. Tehnika in«1™ote Neznanec je vprašal .J fw, da ste vi izumili prvi govoreči stroj*' »O ne,« je odvrnil Edis0"1 bog, ko je ustvaril Evo.« <**>ril že ljubi Pri Citroenu je zazvonil Jly! »Ja tam gospod Citroen "s/' »Da, da to sem jaz. Kaj i% pičlih »Je res, da ste naredili* stih minutah?« fjii^osno,« to je »Da,« je pojasnil gospod popolnoma res.« >k onstran »Potem,« je žalostno ugot0^ kupiJ žice,« je to tisti avtomobil. i Ko si je slikar Degas pi>s *rJQ telefon, je njegov prijatelj Forain, ki je bil sovražnik tehničnih novosti, pomenljivo pripomnil: »Predstavljajte si: odslej bo moral ubogali na zvonec!« Ko so v Mehiki gradili prvo železniško progo, se je glavni inženir močno trudil, da bi domačinom dopovedal, kolikšne prednosti bodo imeli od nje. »Koliko časa potrebuješ, da pripelješ sedaj blago na trg?« je vprašal domačina. »Z eno mulo traja to tri dni,« mu je odgovoril. »No, torej,« je vzkliknil ponosno inženir. »Ko bo zgrajena železnica boste lahko blago pripeljali na trg v enem dnevu in se še isti dan tudi vrnili domov.« »Zelo lepo,« je odvrnil domačin, toda kaj bom pa delal ostala dva dni?« Gajbice namesto cajn in cantbohov Predvsem tržna proizvodnja semenskega in jedilnega krompirja je uvedla na kmete pred približno desetimi do petnajstimi, leti novo posodo — gajbice. Te so v širši, ravninski okel ci Kranja skoraj povsem zamenjale pletene cajne in cambohe in tudi p'etena gnojne keše; »gumlrad!« z dero je pestal splošno ra:-:-š rjen tudi za prevoz gnoja. Včasih so kmetje pride1 ?\ krompirja merili s koši, danes pa ga. z gajbicami. Ker je postala merska enota, mora gaibica povsod imeti seveda prbližno enako velikost, čeprav manjše razlike so tako v velko-tl kot v nieni teži. Prazna gajbica tehta od 3.5 do 5 kg, vanjo pa gre cd 28 do 32 k? krompirja, jabolk pa od 22 do 24 kg. Približna njena velikost je takale: dolga je 56 cm, široka 36 cm in visoka 26 cm (merjeno znotraj). Kmetje delajo za svojo uoo-rabo navadno nekoliko močnejše in zato težje gajbice kor >:o ti?fe. ki jih dobijo od trgovskih podjetji, posebno od semenarne, da se prehitro ne podereio. Delajo jih »z 5 cm širokih in 1 cm debelih borovih ali smrekovih deščic, te pa nalagajo iz 5 cm debelega Ploha (deske). Gajbice uporabljajo danes kmetje skoraj za vse pridelke; največ za krompir, pa za sadje, za repo, korenje in peso, za čebulo, za zelje v glavah, tudi za nošenje drv itd. Z vozom z gumijastimi kolesi, ki ima dero dolgo približno 4,2 m in široko 1£ m, se s parom konj lahko pelje po ravni cesti 70 gajbic krompirja, se pravi okrog 20C0 kg. Gajbice S3 zložijo v dve vrsti po 29 in še zgoraj po sredi 12. Cajne se na kmetih še vedno uporabljajo, ker so pripravne, npr. za prenos manjših količin pridelkov, za pobiranje sadja, za sajenje in pobiranje krompirja, za obiranje jabolk, češenj itd. Velikost cajn je seveda tudi precej različna. V take, ki so razširjene v kranjski eklcici, gre od 10 do 12 kg krompirja. Bc'j pa varira ve-Ikost carnbeha, zato ločijo na Okroglem npr. »ta mal čaroben«, ki »drži eno dobro ca ino«, okrog 15 kg krompirja gre vanj, in »ta velk camboh«, v katerega pa gre tudi 30 do 40 kg krompirja. So pa seveda še vmesne velikosti. Camboh se manj uporablja kot čajna, pa se- veda tudi za druge nmene; z njim nosi gospodinja drva v kuhinjo, gospodar skopo in steljo v hlev, vanj se iz cajne stresajo jabolka ali slive pri obiranju itd. Cam« boh ima dva roča pri strani in ga — polnega — navadno nosita dva, čajno pa eden. Prosimo, da nam o velikostih gajbic, cajn in cambo-hov, o tem, za kaj jih uporabljate, o izdelovalcih in o načinu izdelave pišete iz vašega kraja, da bo slika popolnejša. Podatki v tem zapisu so z Okroglega. Enkrat drugič bomo spregovorili o pletarjih z Bele in o njihovem delu. Sporočite nam tudi, če ste v vašem kraju včasih sami izdelovali razne pletene posode, opišite postopek in kdaj ste prenehali s tem de'om. A. Triler Gajbice so v veliki meri zamenjale cajne in posebno cambohe J MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJi Družinski obiski v tovarni Norveški tisk je pričel akcijo, ki jo je prva uresničila Gummivarfabrik v Oslu. Po tej zamisli je en dan v letu določen za nekakšen praznik, da bi vsi člsni družine mogli obiskati tovarno in svojega Zaposlenega očeta, mater, sina sli hčerko na njlhovetrf deiovnem mestu, V enem dnevu je omenjeno tovarno obiskalo približno 260 najbližjih sorodnikov zaposlenih delavcev in nameščencev. Družine so spoznale potek proizvodnje, posebno pa še delovno mesto svojega očeta, matere ali sina. Ob koncu obiska je priredila tovarna za vse družinske člane zakusko in prikazala svoje najvažnejše izdelke. Norveška javnost pričakuje, da bodo tudi mnoga druga podjetja prevzela ta način zbliževanja tovarne z rodbinami zaposlenih. Mar ni to koristna pobuda? V otroku iz dneva v dan boli,mfo takeea> kakršen je, marveč takega, kakršen bi bil kJ^J1 00 sin. Zato otroka čedalje bolj ljubi. Novo, vedno « th neuspehov v življenju, i Samo podzavestno samoljuWe-Aa ljubezen do sina in drugega nič. Samoljubje, ki so • RanJeno samoljubje je bilo pred dobrimi sedmimi let* We je poročil s Stefi. In ranjeno samoljubje ga je gnalo a\ 0 Početje in željo po uspehu. In tudi sedaj po hartber^v )° zase ni videl nobenih ciljev več in jih je moral p^jC1' vase> se Je to samoljubje hranilo s sinovimi uspehi v>'$j val Jih Je sebi ir» jih bo tudi v bodoče, ker v sinu ne v' J' ^ sebe- Ne, tega samoljubja se ne Z^JV0 Je dovolj, da se je v tem pogledu spremenil in se *sutoka boIJ k°t kdajkoli poprej. Čuti, da, tudi po srečanju^ I , « 6. NOVEMBER 1965 * GLAS GLAS PIONIRJEV 11 GLAS pioninev Po kostanj Človek - kako lepo V petek, 29. oktobra, Je šla po poljski poti iz Kranja proti Rupl. Srečala je dva dečka, ki sta bila stara okoli 12 let. Starejši je pristopil k njej In Ji rekel: »Hm, stara baba!« Stara gospa Je bila ogorčena in je rekla, da bo to povedala miličniku. Ko je odšla, je pritekel za njo še mlajši, stopil pred njo, jo pljunil in ponovil: »Hm, stara baba!« Mislimo, da veste, kaj želimo s tem povedati! Stara ženica je bila morda mati padlega partizana! Morda je med okupacijo trpela v taborišču! Morda se j« sama bojevala za naše lepše življenje! Morda, morda... morda je bila ... Vse je lahko bila ta stara ženica. \ Za nekaj pa vemo, da je — človek. Ali ni lepa beseda — »človek«? Ali ne pove ta beseda zelo veliko? V vojni so jo okupatorji oskrunili in mi ji moramo dati zopet njen velik pomen! S prijateljico sva se dolgo dogovarjali in končno odšli po kostanj. Med potjo sva večkrat stopili s koles in utrgali kak sadež. Mimoidoči kmetje so nama pokazali pravo pot. Prišli sva do neke kmetije in tam pustili kolesi. Po bregu nad domačijo sva šli do gozdne poti. Po poti- sva prišli globlje v gozd in začeli iskati kostanj. Ves čas sva veselo klepetali in tudi kdaj zaklicali znankam, ki so na- Lakomna sova Živela je stara, siva sova. le dolgo je živela in mnogo se je naučila v življenju. Sova pa je bila domišljava in je bila prepričana, da vse ve in zna in da se ji ni treba več učiti. Letela je sova po gozdu. Bila je zadovoljna in sita. Smejala se je prestrašenim :'-"i;m. ki so se ii v strahu Nisi lačna in najina smrt ti ne bo prav nič koristila. Prav tako rada živiva kot vsaka žival. Prosiva, pusti naju živeti.« Sova pa je bila trdosrčna in se ni dala premotiti v svojih morilskih namenih, še močneje je stisnila obe žrtvi. Ko pa je hotela z močnim kljunom ubiti prvega zajčka. umikale. Pod veliko smreko je zagledala dva zajčka. Ker je nista videla in se ni bilo treba posebno truditi, se je odločila, da ju bo pojedla. Sova se je odločila kar za oba naenkrat, čeprav je vedela, da ju ne bo mogla pojesti. Zapihala in zamahnila je slnra sova z mogočnimi perutmi in ie je v vsaki nogi idola po enega .zajčka. Zajčka sta bila .tako prestrašena, da se ji nista niti upirala. Af:7o sta cvilila in vrosila: tlzpusli naju, dobra som. sta se oba tako prestrašila, da sta istočasno z vso silo skočila vi.ak na svojo stran. S takšno močjo sta potegnila preplašena zajčka, da sta raztrgala požrešno sovo. Samo enkrat je še zaplahutala s krili in obležala na mestu. Oba zajčka pa sta preplašena in vesela stekla v prostost. V grmu je sedel velik medved s svojim mladičem in opazoval prizor pod smreko. Pokazal je mlademu na mrtvo sovo in ga podučil: »Vidiš, kani žival lahko pripelje lakomnost!« Na športnem dnevu Mali Miran nam je pozabil napisati v katero šolo hodi. Ker pa je on do sedaj najmlajši od vseh, ki so poslali svoje prispevke, smo se vseeno odločili, da tudi objavimo njegov prispevek. Ob 8.30 uri smo se zbrali na šolskem dvorišču. Najprej smo malicali, nato smo odšli proti Gorici. Med potjo smo se odpočili itn nabirali kostanj. Tudi igrali smo se. Dečki smo se igrali vojsko. Ko smo stre- ljali, je eden zavpil »pali« in boj se je začel. Naša skupina je videla dva divja zajca, ki sta priskaklja-la iz grmovja. Zajčka sem se razveselil, žal sta takoj stekla v bližnji gozd. Živali imam zelo rad. Ko smo se vračali, smo med potjo pili vodo. Neki, kmet nam je dal jabolka, ki smo jih z užitkom pojedli. Športni dan sem preživel lepo. Miran Kukovec birale kostanj nekoliko oddaljene. Ko sva se naveličali nabirati, sva sedli na tla in začeli občudovati gozdno lepoto, čez nekaj časa sva vstali, pobrali svoje stvari in se odpravili po poti. Prišli sva do poti, kjer sva lahko hitreje stopili. Hodili sva in hodili, ko sem enkrat opazila, da prej nisva hodili po tej poti. Hoteli sva se že vrniti, ko sem se domislila, da mora tudi ta pot pripeljati do ceste. Res sva prišli na cesto,. od koder ni bilo več daleč do kmetije, kjer sva imeli kolesa. Na klopici pred domačijo sva se odpočili. Za tem sva spet nadaljevali pot s kolesi. Navzdol je šlo hitreje in kmalu sva bili na glavni cesti. Vse bi bilo po sreči, če ne bi prijateljica ob kamnu na cesti padla. Ni se menila za potolčeno koleno. Pohiteli sva in se ustavili šele pred domačo hišo. Materi sta bili zadovoljni, midve pa sva kmalu odšli v posteljo. Judita Loboda J iz škofje Loke j' Lojze Zupane: Dragocen kruh Zmeraj se razžalostim, kadar zagledam odvrženi kos kruha v kotu šolske veže ali v razredu pod klopjo. Oni dan sem ponevedoma stopil na kruh, ki ga je bil izjedljivi učenec vrgel pred vhodna vrata naše šole. Najbrž je tisti kos kruha pohodilo že mnogo nog, ker je bil umazan in blaten. Najbližjemu učencu sem rekel, naj ga pobere in odnese domov ter nadrobi kokošim. Res ga je pobral, toda ko sem mu obrnil hrbet, ga je vrgel pod bližnji grm. »Neumni otrok,« sem zagodrnjal, »saj ne veš, kaj delaš!« Vendar me je tolažila misel, da bodo tisti košček kruha mogoče le pojedle ptice, ki so se spreletavale tam okrog. Spomnil sem se tudi, kako me je pred dolgimi dolgimi leti, ko sem bil še majhen kot ste zdaj vi, moja babica učila spoštovati kruh. Kos kruha mi je po nesreči padel na tla. Pobral sem ga.babica pa se ni zadovoljila s tem, ampak mi je ukazala: »Poljubi kruh, ki ti je padel iz rok!« Kruh! Med narodnoosvobodilno vojno so partizani skoraj pozabili izgovarjati to besedo. Takrat ni bilo kruha dovolj niti za civilno prebivalstvo, kaj šele za borce, ki so prezebali po zasneženih hostah in često tudi stradali. Toda za okupatorje je bilo kruha več ko preveč, ker so plenili, izpraznjevali skladišča po mestih in kašče po vaseh. Tudi švabska posadka v Skqf?l Loki je imela bele moke na pretek in loški pek je moral tujim vojakom peri krnti, zr.mcšan iz moke, ki so jo fašisti naropali po slovenskih vaseh. Vsako jutro se je pred ookarno ustavil tovornjak in Švabi so nanosili nanj polne vreče belega kruha. Kruh! »Samo enkrat bi se še rad na'rdel fccvHa, preden umrem,« je vzdihoval ranicT>"c v partizanski bolnišnici nekje ob Poljanščici. Kruh! Kruh! »O, da bi že pregnali fašiste z naše zemlje; da bom spet videl mater in jedel njen kruh!« je tožil lačni partizan v hosti. Kruh !Kruh! Kruh! Te besede so podžigale partizane v boju za svobodo slovenske domovine. Tudi v borbi, ki se je pred dvajsetimi leti razplamtela v Rovtah pod Blegošem, so partizani premagali okupatorje. Pod večer pa je komandir škofjeloške čete ukazal osmim partizanom, ki so znali govoriti nemško, naj se z zaplenjenim švabskim tovornjakom naslednje jutro odpeljejo v Škof jo Loko po kruh za partizansko bolnišnico. In glejte! Drugi dan se je že navsezgodaj ustavil pred loško pekarno zeleni tovornjak. Z njega so poskakali partizani, preoblečeni v nemške uniforme, in oblastno zakoračili v pekari jo. Eden izmed njih pa je zarjovel: »Brot!« Schnell! Schnell!« (Kruh! Hitro! Hitro!) In loški pek jim je tudi to jutro ko druge-krati napolnil vreče z belim in še vročim kruhom, ki ga je bil pravkar potegnil iz peči. Partizani so. vreč s kruhom zmetali na kamion ter odropotali iz mesta proti partizanski bolnišnici nekje ob Poljanščici. A komaj so se odpeljali, že se je pred pekarno ustavil drugi tovornjak, s katerega so poskakali Švabi, ošabno odkorakali v pekarno, njihov podoficir pa je kot drugekrati, tudi to jutro zarjovel z bikovskim glasom: »Brot! Schnell! Schnell! Schnell!« Pekarna pa je bila — prazna. Prestrašeni pek jim je povedal, da je dnevno peko kruha za loško posadko pravkar oddal osmim — nemškim vojakom. Tedaj so Švabi spoznali partizansko ukano. S praznimi vrečami in dolgimi nosovi so se »vrnili v postojanko ter povedali komandantu; kako in kaj. Ta pa je besnel in klel, a vse zaman. Prebrisani partizani so zaplenjeni k-uh 9x> ffeiHI med ranjence v bolnišnici ne-f^i Pf>>itnsriri. za katero ni vedel nihče. Nil?«-". tudi Iv: laki komandant iz Škofje Loke cel 12 SPORT 6. NOVEMBER 1965 # GLAS Olimpijski kandidati brez sredstev Jugoslovanski olimpijski komite je za zimsko olimpiado v Grenoblu (Francija) določil tudi večje število smučarjev SK Triglav iz Kranja. Med skakalci so olimpijski kandidati: Štcfančič, Mesec, Bogataj in Prime: med tekači: Seljak, Gra-šič, Krišelj in Bešter ter med alpskimi vozači: Majda Ankele. Skupno torej kar 9 kandidatov ali z drugimi besedami po-vedajio, kranjski Triglav v zgodovini obstoja ni imel še nikdar v svojih vrstah toliko olimpijskih kandidatov, kot jih ima sedaj. To je nedvomno lep dokaz kvalitetnega napredka kranjskega smučarskega športa v zadnjih letih in to predvsem v dveh disciplinah (teki in skoki). S tem, da je Jugoslovanski olimpijski komite določil te smučarje za kandidate za sestavo jugoslovanske reprezentance za prihodnjo olimpiado pa še zdaleč ni vse rešeno. Vsem imenovanim je treba še zagotoviti primerne materialne pogoje, da bodo lahko nemoteno trenirali in da bodo solidno pripravljeni za težke nastope, ki jih čakajo že v predolim-pijskih letih. Štipendije pa so za zdaj prejeli le štirje tekmovalci: M. Ankele in Roman Seljak od SSJ, Štefančič in Mesec pa 'minimalno štipendijo od Planiškega komiteja. Vsi ostali pa so za zdaj še brez štipenije, čeprav je bilo sklenjeno, da bodo za ostale poskrbele posamezne občine, iz katerih so olimpijski kanidati. Hkrati pa bi občine prevzele skrb za vse kandidate, katerim naj bi oskrbele, da ne bodo zaradi tega trpeli na osebnih dohokih, ko bodo izostali iz dela v podjetjih, kjer so zaposleni. Večina teh za zdaj^ prejema, ko gre na trening, z največjo težavo le brezplačni izredni dopust. Vprašanje olimpijskih kanidatov v kranjski občini^ za zdaj še vedno ni rešeno in ti smučarji živijo v precejšnji negotovosti in nejevolji, saj niti po šestih mesecih vprašanje ni rešeno. Posamezniki so do sedaj izgubili že večje ŠHevilo delovnih dni in bodo poslej zelo neradi zapuščali delovna rnesta, če jim ne bo kdo povrnil vsaj minimalnih osebnih dohokov. Naj za ilustracijo ■ navedemo samo primer Mesec Marjana, ki je zaposlen v Tekstilindusu. Za mesec september je prejel le 22.000.— din osebnih dohodkov, za oktober pa bo prejel po vsej priliki le okrog 15.000.— din. To se bo sedaj iz meseca v mesec stopnjevalo, saj se prava sezona treningov in tekem šele začenja. O tem problemu bo moral prihodnjo sredo razpravljati tudi Svet za telesno kulturo in sprejeti dokončno stališče, sa] tako ne more iti več dalje. J. Javornik Mladinsko in pionirsko prvenstvo Gorenjske v nogometu Tržič, Jesenice in Triglav Prejšnjo nedeljo je bilo končano mladinsko gorenjsko prvenstvo. Prvo mesto je osvojila ekipa Tržiča, ki je doživela svoj edini poraz v škofji Loki proti Ločanu. Plasma ekip je realen, vendar pa je precej razočarala ekipa Jesenic. LESTVICA Tržič Ločan Železniki Kranj Jesenice 4 3 0 1 20:6 6 4 2 11 7:5 5 4 2 0 2 5:15 4 4 112 6:6 3 4 1 0 3 6:12 2 Na pionirskem prvenstvu je sodelovalo 8 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Zmagovalci skupin so postali ^mladt nogometaši Jesenic in Triglava, ki bodo v medsebojnem srečanju pomladi naslednjega leta odločili o naslovu prvaka za leto 1965-66. Lestvici obeh skupin: PRVA SKUPINA Jesenice 3 2 1 0 5:1 5 Kranj - 3 2 0 1 4:1 4 Lesce 3 1 1 1 4:2 3 Pcdbrezje 3 0 0 3 0:9 0 GORENJSKA NOGOMETNA LIGA Krani" razočaral 9? Jesenski del gorenjske nogometne lige je končan. Zaostala tekma Lesce : Kropa se je končala z minimalno zmago Lesc. Svoboda iz Šenčurja je z maksimalnim številom točk in zavidljivo razliko v golih osvojila naslov jesenskega prvaka. Drugoplasirani Železniki so z devetimi osvojenimi točkami prav tako dosegli lep uspeh. Pozornosti vreden je izkupiček Lesc. Glavni favorit tega tekmovanja »Kranj« je doživel že v prvem kolu v srečanju s Svobodo katastrofalen poraz na svojem terenu, kar je vplivalo na igralce izredno negativno. Ekipa iz Krope je osvojila edini točki za zeleno mizo a je potrebno poudariti, da je igrala vse tekme kot gost, ker nima registriranega igrišča. ' KONČNA LESTVICA Svoboda Železniki Lesce Kranj Trboje Preddvor Kropa 6 0 0 23:5 4 1 1 31:7 2 19:13 4 0 3 1 1 0 1 0 1 0 15:18 10:16 6:18 7:31 Petar Didić DRUGA SKUPINA Triglav Trboje Svoboda Ločan 3 3 0 0 9:4 6 3 1 1 1 6:6 3 3 1 0 2 5:5 2 3 0 1 2 2:7 1 Didić Na kvalifikacije # V sredo so odpotovali v # Skopje na kvalifikacijsko # tekmovanje za prvo zvez-© no ligo odbojkarji Jese-9 nic. Kot drugoplasirana # ekipa slovenskega prven- # stva bodo imeli sicer ne- # kaj težje nasprotnike od # prvaka Maribora, vendar O bi njihov morebitni uspeh # pomenil še zanesljivejšo # potrditev njihove kvalite- # te. Poleg Jesenic bodo na # kvalifikacijah nastopili Še 9 Vardar iz Skopja kot # prvak Makedonije, Kvar- # ner iz Reke kot prvak 0 Hrvatske, Jedinstvo iz # Brčkega kot prvak Bosna 0 in Hercegovine, drugo-O uvrščena ekipa Srbije 0 Student iz Novega Sada # in drugouvrščena ekipa # Črne gore. — pc Zadnji kros V organizaciji Občinske zveze za telesno kulturo Kranj je bilo v nedeljo dopoldan na terenih okoli športnega parka izvedeno letošnje jesensko prvenstvo občine v krosu. Najbolj nas je razveselila velika udeležba najmlajših tekmovalcev in tekmovalk, saj je nastopilo kar 29 pionirjev in ,18 pionirk., Po drugi strani pa nas je toliko bolj presenetila prav porazno majhna udeležba članov (dva nastopajoča) Invalidsko prvenstvo SRS V nedeljo ob 9. uri se bo pričelo v zimskem bazenu v Kranju invalidsko prvenstvo Slovenije v plavanju. Organizatorji računajo, tla bodo nastopili invalidi iz Celja, Maribora, Ljubljane, Postojne, Kopra. Nove Gorice, Tržiča in Kranja. Kot gost bosta nastopili tudi ekipi iz Celovca in Beljaka. Istočasno bo izveden tudi mednarodni dvoboj v štafetah med Koroško in Slovenj o. in dejstvo, da se krosa ni udeležila niti ena članica. Med pionirji in pionirkami so imeli največ uspeha zastopniki Osnovne šole iz Šenčurja. Osnovno šolo Šenčur lahko postavimo za vzgled vsem ostalim šolam v kranjski občini, saj se njihova ekipa vedno v velikem stevlTu udeležuje raznih športnih prireditev. Rezultati: pionirke (600 m): 1. Jenko (Oš Šenčur) 2:16,7, 2. -Kalan (Luci j an Sel j ak) 2:17.0. 3. štular (ŠŠD Cerklje) 2:20.8; pionirji (800 m): 1. Arnež (Oš Šenčur) 2:45,6. 2. šparovec (SK Triglav) 2:57,2, 3. Butalič (Poklicna šola) 2:57,4. mladinke (600 m): 1. Kristane (Adergas) 3:25,9, 2. Koželj (Adergas) 3:28,8, 3. Luiskovec (Svoboda Šenčur) 3:45,5, mladinci (1500 m): 1. Pangerc (AK Tr) 6:14.8, 2. Leben (SK Triglav) 6:40,0, 3. Lotrič (SK Triglav) 7:01,3; mladinci (2500 m): 1. šraj (AK "Sriglav) 8:59,6, 2. Hafner (AK TrV9:13,7, 3. Krišelj (SK Tr) 9:14,5; člani 1500 m): Kaštivnik (Naklo) 6:19,9, člani (2500 m): Cvim (AK Tr) 9:09,5. M. Kuralt OBJAVE Preživelim iz nemških koncentracijskih taborišč! f Gorenjski muzej v Kranju pripravlja razstavo o mueeni-škem življenju naših ljudi v nemških koncentracijskih taboriščih v letih 1941 — 1945. V želji, da bi razstava čim nazorneje prikazala strahote nacistične podivjanosti ter trpljenje in umiranje naših ljudi, prosimo preživele iz teh taborišč, ki posredujejo dokumentarne predmete, taboriščne obleke, številke, spominke, fotografije itd., da nam jih posodijo. Izposojene stvari bomo po razstavi nepoškodovane takoj vrnili lastnikom. Gorenjski muzej KRANJ Titov trg 4 Prodaja sodov »Prodamo 4 komade sodov lltraže od 2.000 do 5.000, po ceni 8 do 15 din za liter. Prednost nakupa imajo gospodarske organizacije. Razprodaja se bo vršila dne 5.11.1965 ob 10. uri na upra- vi gostinskega podjetja »Go-renjka« Jesenice, Prešernova cesta 16. »Gorenjka« Jesenice Kuharska tečaja za kuharski tečaj za slaščice in za začetni kuharski tečaj DU »Tomo Brejc« Kranj sprejema prijave na telefon 212-43. Tečaj za slaščice bo 9., 10. in 11. novembra, začetni pa se prične 18. novembra 1965. Oba tečaja sta ob 15. uri v prostorih DU »Tomo Brejc«, C. Staneta Žagarja 1, Kranj. Podjetja - ustanove ZGP Mladinska knjiga KRANJ, MAJSTROV TRG 1 vam nudi v svojem posebnem oddelku — pisarniškem servisu pisalne in računske stroje, pisalni in pisarniški material po gro-sističnih cenah. Izkoristite ugodno priložnost! BERITE GLAS DELOVNA SKUPNOST »TOSO«, tovarna obutvenih strojev in opreme Kranj honorarno zaposli KUHARICO Pogoji: dobro zdravstveno stanje, primerna starost in veselje za ta poklic Kandidati naj se pismeno ali osebno zglasijo v splošno kadrovskem oddelku našega podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. KRONIKA — SPOREDI Zvedeli smo # Pred nedavnim so pričeli popravljati streho na domu TVD Partizan Javor-nik — Koroška Bela. Novo sterho bodo napravili iz pocinkane pločevine. Za "ta dela bodo porabili okoli 600 tisoč dinarjev. # V nedeljo popoldne ob 15. uri priredi KUD v Zalogu mladinski ples. # Na seji Sveta krajevne skupnosti Preddvor so sklenili podeliti med socialno šibke državljane pomoč v znesku od 4 do 10 tisoč dinarjev. Pomoč bo deležno 34 občanov. # Vozna tehtnica v Zgornjih Dupljah je v grobem že izdelana. Ce vreme ne bo nagajalo, jo bodo že letos izročili svojemu namenu. # Pri komisiji za vzgojo in varnost v cestnem prometu na Jesenicah so se domenili, da bo^o skupaj z zavodom za prosvetno pedagoško službo organizirali v novembru krajši seminar za predavatelje prometne vzgoje na vseh šolah v občini Jesenice in Radovljica. 0 Nasproti postaje Milice na Jesenicah so porušili pritlično zgradbo v kateri je bilo nadzorništvo za jaki in šibki tok. # Trgovsko podjetje »Rož-ca« na Jesenicah je v letošnjem letu preuredilo prostore svoje poslovalnice na Hru-šici. Povečali so okna in vhod ter prebili in obnovil fasado stavbe. 9 Pred dnevi je pričel veljati na Jesenicah v mestnem prometu nova cena. Najnižja cena je 30 dinarjev, najvišja pa od Koroške Bele do Bolnišnice oziroma do Hrušice, in sicer 60 dinarjev. © V zimskem času pri- 9 V Domžalah so do sedaj registrirali 54 črnih gradenj. V glavnem so to stanovanjske hiše, nekaj pa je tudi drugih objektov. Graditelji navajajo vzrok za črno grad-' njo: Predolgo čakanje na 'gradbeno dovoljenje. pravlja mladinski odsek PD Radovljica več predavanj o planinstvu. Prva dva predavanja o zahodnih Julijcih sta že bila v osnovni šoli Radovljica in Lesce. Danes zvečer ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Podnar-tu koncert umetnih, narodnih in tujih narodnih pesmi. Sodelovala bosta moški komorni zbor iz Krope in mladinski mešani zbor iz Podnarta. - jj Do kdaj K-15? Iz skupnosti Jugoslovanskih železnic so sporočili, da bodo tudi letos veljali obrazci za vožnjo s popustom K-15 do konca januarja 1966. leta, če bo potovanje začelo najkasneje 31. decembra letos. JJ SMRTNA NESREČA NA CESTI JESENICE—KRANJ Skok pred avto Iz Mošenj je šla proti glavni cesti Jesenice—Kranj Marija Horvat z dvema otrokoma. Ko je prišla do ceste, je opazila, da pelje preti Kranju več avtomobilov. Otroka je takoj opozorila naj počakata. V trenutku, kd* je pripeljal mimo avtomobil LJ 173-60, je 6-let-ni Matjaž ARU skočil na cesto in jo hetel prečkati. Zaradi tega ga je avto zadel z žarometom in ga vrgel na prednji del avtomobila. Od Nenadna smrt Pred dnevi so našli v Na-sovčah, na cesti Ljubljana — Brnik mrtvo 64-!etno Franči-ško Mavec iz Nasovč št. 21. Tega dne je pokojnica odšla k maši, vendar pa jo je med potjo zadela kap in je bila takoj mrtva. — jj Podaljš ne prometnih dovol'enj Na republiškem sekretariatu so sporočili, da bodo prometna dovoljenja podaljševali šgle po novem letu in ne' pred novim letom, kot zadnja leta. - jj tu je padel na levo stran ceste do obcestnega kamna, kjer je obležal nezavesten. Otroka so takoj po nesreči odpeljali v ZD Radovljica, vendar je že čez pol ure umrl. — jj Zakrita steklo Po cesti II. reda Kranj— Mengeš je peljal s konjsko vprego Ciril Sajevic iz Ve-lesovega. Na vozu je imel naloženega 2000 kg krompirja. Na sredi voza je imel obešeno prižgano petrolejko. Tudi zadaj je imel pritrjeno rdečo odbojno steklo, vendar je bilo zakrito. Za njim je pripeljal z dostav-B m avtomobilom Jože Bohinc s precejšnjo hitrostjo in se zaletel naravnost v vez. jj M«st se je zrušil VonVk kenjske vprege Ivan Pretnar iz Zgornje Dobrave je peljal iz Krope proti domu. Na vozu je imel naložena dva električna droga. Ko je pripeljal na most na cesti IV. reda Lipnica— Zgornja -Dobrava, se mu je ta udri. Voz in konj sta padla v potok, voznik pa je odskočil. Konj se je - ubil, materialna škoda pa znaša okoli 459 tisoč dinarjev. jj 6. NOVEMBER 1965 * GLAS KINO Kranj »CENTER« 6. novembra franc. barvni CS film AUSTERLITZ ob 15.30 uri, amer. film TEROR ob 17.30 in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma ALDI-NOVA ČAROBNA SVETILKA ob 22.30 uri 7. novembra amer. barv. CS film ALDINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 9.30 uri, amer. film TEROR ob 13.30, 16. in 13.30 uri, premiera amer. filma SOJENJE V NURNBER-GU ob 21. uri 8. novembra amer. barv. CS film SOJENJE V NURNBER-GU ob 17. in 20. uri 9. novembra amer. barv. CS film ALDINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 15. uri. amer. film SOJENJE V NURNBER-GU ob 17. in 20. uri 10. novembra amer. barv. CS film ALDINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 15. uri, amer. film SOJENJE V NURNBERGU ob 17. in 20. uri , 11. "* novembra amer. barv. CS film ALDINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 16. uri, amer. barv. film V VRTINCU ob 18. uri Kranj »STORZlC« 6. novembra amer. film OPERACIJA TEROR ob 9.30 uri, amer. film HUD (DIVJAK) ob 16. uri, franc. barv. CS film AUSTERLITZ ob 18. in 20. uri 7. novembra franc. barv. CS film AUSTERLITZ ob 9.30 in 20. uri, i tal. film LJUBEZEN V STOCKHOLMU ob 14. in 18. uri, amer. film HUD (DIVJAK) ob, 16. uri 8. novembra amer. film OPERACIJA TEROR ob 15.30 uri, ital. film LJUBEZEN V STOCKHOLMU .ob 18. uri, amer. CS film HUD (DIVJAK) ob 20. uri 9. novembra amer. barv. CS film ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 9.30 uri, nem. barv. film PESEM O PISANEM BALONU ob 16., 18. in 20. uri 10. novembra amer. barv. film V VRTINCU ob 16. uri, amer. barv. CS film ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 20. uri 11. novembra amer. voj. film PATROLA SMRTI ob 9.30; 16.. 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 7. novembra amer. barv. CS film ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 15. in 21. uri Cerklje »KRVAVEC« 6. novembra špan. barv. film CARMEN IZ GRANADE ob 19.30 uri 7. novembra angl. barv. CS film VESELI KLUB MLADIH ob 15. in 19.30 uri špan. brav. film CARMEN IZ GRANADE ob 17. uri Kropa 6. novembra jug. barv. CS film OBRAČUN ob 19.30 uri 7. novembra ital. barv. CS film SEDEM IZZIVOV ob 15. in 19.30 uri, jug. barv. CS film OBRAČUN ob 17. uri Naklo 6. novembra amer. barv. CS film BRAVADOS ob 19.30 uri 7. novembra amer. barv. CS film BRAVADOS ob 16. uri" Gorje 7. novembra amer. film OPERACIJA TEROR ob 18. in 19. uri Jesenice »RADIO« 6. do 7. novembra amer. film OD TOD DO VEČNOSTI 8. novembra ital. barv. film MONGOLI 9. do 10. novembra amer. ' film AMERIKA — AMERIKA 11. novembra amer. VV film ČLOVEK, KI JE UBIL LI-BERTY VALANCEA 12. novembra danski film SPOPAD Jesenice »PLAVŽ« 6. do 7. novembra amer. film AMERIKA — AMERIKA 8. do 9. novembra amer. film OD TOD DO VEČNOSTI 10. novembra amer. VV film ČLOVEK, KI JE UBIL LI-BERTY VALANCEA 11. do 12. novembra češ. CS film ATENTAT Žirovnica 6. nc*embra rus. barv. film BREZPRAVNA UMETNICA 7. novembra amer. barvni film RAZBITO OGLEDALO 10. novembra amer. film OD TOD DO VEČNOSTI Dovje-Mojstrana 6. novembra amer. CS film RAZBITO OGLEDALO 7. novembra ruski barv. film BREZPRAVNA UMETNICA 11. novembra amer. film OD TOD DO VEČNOSTI Koroška Bela ' 6. novembra češki film ATENTAT 7. novembra amer. barv. CS film PREZIR 8. novembra amer. film AMERIKA — AMERIKA Kranjska gora 6. novembra amer. barv. film PREZIR 7* novembra češki CS film ATENTAT 11. novembra amer. film AMERIKA — AMERIKA Kamnik »DOM« 6. novembra amer. barvni film KOMANČEROSI ob 20 uri ____13 Zakaj zamuda? V torek zvečer je letalo, ki vozi na progi Beograd— Ljubljana, zopet priletelo z enourno zanuido na letališče Brnik. Do zamude jo • prišlo zato, ker se je letalo moralo po 20-minutnem letu vrniti nazaj na surčin-sko letališče, ker so bila vrata za prtljago slabo zaprta in je v letalo prihajal zrak. Na letališču Brnik so povedali, da je to že tretji primer v zadnjem času (in na isti progi. Ali bo res moralo priti do nesreče in bodo šele nato odpravili malomarnost? — j j i Prevraten avfo Iz Ljubljane proti Kranju je peljal z osebnim avtomobilom 20-letnl Emil Satler. Ko jc pripeljal v Medvode je zaradi prevlie.Ve hitrosti zapeljal s ceste na desno stran cestišča, nato nato nrr:aj na levo stran ceste, kjer se je večkrat prevrnil in drsel še okoli 34 metrov po cesti in obstal na kolesih obrnjen proti Ljubljani. Voznik je pri nesreči dobil pretres možganov, počilo pa mu je tudi možgansko dno. Sopotnici 2!-Ietna Božcna Cizelj in 19-Iet-na Marina Novine sta bile Je lažje ranjeni. Vse tri so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik je vozil brez vozniškega dovoljenja. Materialna škoda na vozilu znaša okoli 600 tisoč dinarjev. j. j. 7. novembra amer. barvni film KOMANČEROSI ob 17. in 20. uri 8. novembra amer. barvni film KOMANČEROSI ob 20. uri 9. novembra amer. film OSAMLJENI SO HRABRI ob 20. uri 10. novembra amer. film OSAMLJENI SO HRABRI ob 20. uri 11. novembra amer. film OSAMLJENI SO HRABRI PREŠERiVOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA, 7. novembra ob 10. uri URA PRAVLJIC — 4. program, ob 15. uri za IZVEN Jurčič-Govekar: DESETI BRAT PONEDELJEK, 8. novem* bra ob 19.30 KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA TOREK, 9. novembra ob 19.30 za red PREMIERSKI Jean Anovihl: ARDELE IN MARJETICA — gostovanje MG ljubljanskega PETEK, 12. novembra ob 19.30 za red KOLEKTIVI-PETEK Jean Anovihl- ARDELE IN MARJETICA — gostovanje MG ljubljanskega OGLASI - OBJAVE 6, NOVEMBER 1955 * GLAS Poceni prodam skoraj novo samsko spalnico s kavčem. Sp. Duplje 61 5729 Prodam moped za 70.000. Tenetišc 12, Golnik 5730 Prodam pralni stroj »Ribar« s centrifugo. Stepan Martin, Stritarjeva 2/III (nasproti kina Center) Kranj 5731 Pralni stroj »Rondo« prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5732 Prodam kravo 7 mesecev brejo. Voglje 64, Šenčur 5733 Prodam, Irodelno kuhinjsko omaro. Mesec, Selca 8 5734 Ugodno prodam 4 kompletna vrata in dva okna, vse v dobrem stanju. Po t oče 12, Preddvor 5735 Zamenjam betonsko železo Za gradbeni les ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5736 Prodam an" zamenjam za dvosedežni moped motor »Java« 150 ccm. Sp. Kokra 5 Preddvor 5737 ProdamVAV kombl v odličnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 5738 Prodam korenje In peso. Naklo 73 5739 MIZARSKI PORAVNALNI STROJ 300 mm, kombiniran s krožno žago prodam, čer-ihe Ljubljana, Ažbetova 5, telefon 20-339. Ogled v delavnikih po 14. uri ali nedeljo 5740 Prodam 5 gum in 5 zračnic 560 X 15. Prase 23, Kranj 5741 Ugodno prodam televizor (nemški). Kranj — Kajuho-va 94 5742 Prodam prašiča, 80—100 kg težkega. Franc Osterman, Luže 34, Šenčur 5743 Prodam korenje. Luže 19, Šenčur 5744 Prodam 7 tednov stare prašičke. Moše 10, Smlednik 5745 Prodam flat 750 in moped Colibri. Naslov v ogl. odd. 5746 Prodam povečevalnik. Naslov v ogl. oddelku 5747 Prodam polavtomatsko stružnico (Hempel) in stroj za izdelavo kvadrovcev 30 X 40. Naslov v ogl. odd. 5748 Mizarji — novo tračno brusilko in namizni rezkar prodam. Zg. Bitnje 97 5749 Prodam 180 kg težkega prašiča in brejo ovco. Mož-jar.ca 4, Preddvor 5750 Prodam 6 tednov stare prašičke. Možjanca 6, Preddvor 5751 Prodam italij. kombiniran Štedilnik (Femis). Hrastje61, Kranj 5752 Prodam moped T 12 in kolibri. Celjanska Dobrava 3, Cerklje 5753 Ugodno prodam rabljen železni štedilnik. Ziherl, Pod-purfelca 3, škofja Loka 5754 Nujno prodam motorno žago »Jobu tiger«, malo rabljeno. S. A., C. talcev 61, Kranj 5755 Prodam kravo, ki bo v treh tednih teletila. Besni-ca 1« 5756 Prodam mladega bika. Prebačevo 27, Kranj 5757 Prodam brzoparilnik, kuhalnik »Tobi« Kranj, Smled-niška 19 5779 Prodam ovco in dva zajca. Zaletelj Franc, Šutna 32, Žab-nica 5780 Prodam flat 750. Nasl. v ogl. oddelku 5781 Prodam psa volčjaka, starega 1 leto. Kokrica 56, Kranj 5782 Prodam peč za centralno. »Zron janin« 3,4 m2 in 70 pun-tov. Loparnik, Bičkova 2, Kranj 5783 Prodam vola 400—500 kg težkega. Trstenik 25, Golnik 5784 Prodam nov hladilniR In televizor RR Niš. Kranj — Primskovo, Zadružna 8 5785 Prodam nove smuči (190) in čevlje (39). Bohorič, M. Piiade 3, Kranj 5786 Prodam mlado kravo s teletom ali brez. Zg. Besnica 14 5787 Prodam droben krompir ali zamenjam za gnoj. Dvor-je 58, Cerklje 5788 Prodam prašičke 7 tednov stare. Moše 10, Smlednik 5789 Prodam ogrodje zidanega štedilnika ter dobro ohranjeno moško suknjo. Žirovnica 81 5790 Prodam motorno žago novo. Flere, Ljubljana, Bohinjčeva 18 5791 Ugodno prodam kompletno spalnico z žimnicami. Nasl. v ogl. odd. 5792 Prodam monta opeko. Sr. vas 36, Šenčur - 5793 Prodam prašiče, 60 kg težke. Gorica 10 pri Radovljici 5794 Ugodno prodam stanovanjsko hišo z vrtom v Sebenjah. Možna vselitev v decembru 1965. Nasl. v ogl. odd. 5795 Prodam 2 m3 lepih smrekovih plohov in večje število prašičkov 6 tednov starih. Grad 43, Cerklje 579j5 Prodam dve postelji, omarici in psiho po zelo ugodni ceni. St. Rozmana 3, šeaula, Kranj 5797 Fiat 750, 9000 km ugodno prodam. Informacije na telefon 85-260. šk. Loka 5798 Ugodno prodam flat 600. Sp. Gorje 10, Zg: Gorje 5805 Prodam mizarski tračni brusilni stroj, Kranj, Reševa 13, Primskovo Ku p i m h ras tove plohe. Burgcr, Hraše 11, Smlednik 5758 Kupim 20 salonitnih plošč 120X 95 cm. Saver, ul. 31. divizije 48, Kranj 5759 Kupim vzidljiv kotel od 100—1201 za svinjekuho. Jakob Burger, Podreča 33, Smlednik "5760 Kupim kozo, dobro mleka-rico. Naslov v ogl. odd. 5761 Kupim 3 prašiče, po 60 kg težke. Potočnik — gostilna Bistrica, Otoče 5762 Kupim žllndrino opeko 2000 kom. Želeška 13, Bled 5799 Gajbice kupim. Jabolka prodam. Vodice 83 5800 Kupim gumi voz do 2000 kg nosilnosti. Šetina Janez, Zbilje 38, Medvode 5801 Kupim kmečki mlin za žito. Nasl. v ogl. odd. 5802 Avto VW kupim. Ponudbe poslati pod »1200« 5803 Ugodno prodam pol avtomat pralni stroj. Nasl v ogl. odd. 5804 Zakonca brez otrok iščeta sobo v Kranju za dobo enega leta. Naslov v oglasnem oddelku 5763 Precizna mehanika Veliko-vrh Janez, Kranj, Tavčarjeva 41, sprejme vajenca 5764 Dam sobo fantu z vozniškim dovoljenjem. Ponudbe poslati pod Kranj 5765 Preklicujem avtobusno izkaznico L 3,576 na ime Alojz Stupar Kranj — Hrastje 7 5766 Uslužbenka išče sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »Zelo nujno« 5767 Soliden intelektualec išče opremljeno sobo z vso oskrbo. Gre tudi v skupno gospodinjstvo. Ponudbe poslati pod »Sožitje« 5768 Zamenjam 13 tednov brejo svinjo za prašiča. Popovo 3 pri Kovorju, Križe 5769 Iščem prazno ali opremljeno sobo v Kranju. Vinko Mlakar, St. Žagarja 6, Kranj 5770 Angleščino za osemletko instruiram. Ponudbe poslati pod Tržič-Križe 5771 Gospodinjo lahko upokojenka za nekaj mesecev rabi tri članska družina. Moderno stanovanje —• centralna. Ponudbe poslati pod »čez zimo« 5772 Angleščino za osemletko instruiram. Ponudbe poslati pod »Vodovodni stolp« 5773 Aktiv ZMS Gorice prireja vsako nedeljo ob 18. uri v Zadružnem domu Gorice PLESNE VAJE začetni in nadaljevalni tečaj. Vabljeni 5774 Nujno iščem v bližnji oko-lidi Kranja sobo z vso oskrbo za mirno upokojeno profesorico (instruiram matematiko, angleščino). Nudim nagrado in dobro mesečno oskrbnino. Ponudbe pod »Garancija« 5775 škornji novi pozabljeni, se dobijo v trafiki pred kino Center Kranj 5776 Avtomobilisti, motoristi! Prevleke za sedeže, ščitnike za hladilnike za vse vrste avtomobilov dobite pri Bohorič, Kranj, Gregorčičeva 1 poleg prodajalne »Sava« 5777 Lepo sodobno opremljeno sobo oddam moškemu. Nasl. v oglasnem oddelku 5778 Jaboljka 80 do 140 din za kilogram, hruške 140 do 240, grozdje 220 do 300, paprika 200, paradižnik 280 do 320, čebula 130 do 150, krompir 80 do 80, zelje glave 70 do 80, zelje kislo 150 do 160, repa kisla 150, korenček 120 do 140, peteršilj 150 do 180, pesa rdeča 120 do 130, cvetača 250, špinača 360, skuta 400, surovo maslo 1.800 do 1.900, orehova jedrca 2.200 do 2.400, orehi celi 500, solata 160 do 220; moka ajdova 240 do 260 din za liter, koruzna 14 do 160, kaša 320 do 350, pšenica 85 do 90, proso 150, oves 70 do 80, ješprenj 180 do 200, fižol 220 do 240 din; svinjsko meso 900 din za kilogram, perutnina 900, perutnina živa 700 do 800; jajca 75 — 80 din za komad. Jugoslovanska loterija Razpisna komisija KMETIJSKO ŽIVILSKEGA KOMBINATA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto KUHARJA ali KUHARICE na delovišču Žabnica Pogoj: polkvalificirani kuhar ali kuharica ali priučena gospodinja. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD DE Kmetijstvo. Pismene prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazilom o kvalifikaciji sprejema uprava Delovne enote Kmetijstvo v Kranju, Begunjska cesta 5 do 1. decembra 1965. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni do 20. decembra 1965. Žrebanje je bilo Srečke s končnicami 4. XI. 1965 so zadele' dinarjev 210 10.000 3120 20.000 25880 400.000 79460 400.000 892S0 200.000 057660 8,000.009 078000 1,000.000 459320 1,000.000 27751 200.000 124991 1,000.000 134241 600.000 168701 1,000.000 286731 600.000 72 3.000 201132 1,000.000 442732 600.000 446322 1,000.000 75453 200.000 75883 200.000 075793 1,900.000 105713 2,000.000 136433 600.000' 334613 600.000 4 500 . 19114 200.500 65984 200.500 241324 4,000.500 0425 50.000 9785 20.000 148135 1,000.000 2316 50.000 2906 20.00C 49396 200.000 049856 1,000.000 120996 600.000 446996 600.000 4327 100.000 141107 10,000.000 1480-7 2,000.000- 8 500 7758 100.500 15498 400.500 39368 200.500 64958 200.500 038098 1,000.000 109748 600.500 £9 3.000 039 10.000 0299 20.000- 14129 200.000- 71159 400.000 103299 600.000 313659 6.000.000 463059 600.000 Trgovina »Šipad« Kranj (v nebotičniku) Vam nudi po ugodni ceni: spalnice (dvo, tro in štiridelne) dnevne sobe kavče, kuhinje in ostalo pohištvo po konkurenčni ceni Vabimo Vas, da si neobvezno ogledate našo trgovino 6. NOVEMBER 1965 * GLAS RADIO — TV SPOREDI 15 RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 6. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Kitara v ritmu — 10.15 Ansambelski prizori iz oper — 11.00 Turistični napotki za tuje geste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Rimski prazniki — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Jesen na deželi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Z našimi pevci v operah — 14.35 Naši S poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Najbolj priljubljene popevke tega tedna — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Iz relejnih postaj — studio Koper . — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe — 20.30 Zabavna radijska igra — 20.52 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence N— 23.05 Plesna glasba NEDELJA — 7. novembra 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.45 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Ljubiteljem lahke glasbe — 11.30 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — lg.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Od Vasi do vasi — 14.00 Znamenite arije — znameniti pevci — 14.30 Nedeljsko šport- no popoldne — 1G.00 Humoreska tega tedna — 17.30 Radijska igra — 18.24 Mcdigra z zabavnimi zvoki — 18.40 Krajše virtuozne skladbe — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Simfonija Franza Schubcrta — 21.30 Bach in naši mladi umetniki — 22.10 Nočni mozaik zabavnih zvokov — 23.05 Iz današnje avstrijske in nemške glasbe PONEDELJEK — 8. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroške igre s petjem — 9.25 Naš juke box — 10.15 Variacija na staro norveško romanco — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena med-igra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Simfonična antiteza — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi za glas in harmoniko — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 pomači skladatelji — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zborovske skladbe Rada Si-monitija — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 "Signali — zabavno glasbena oddaja — 18.45 Svet tehnike — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Zveneči akordi — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 9. novembra 8.05 Glasbena matineja — 9.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 10.15 S slovenskimi opernimi pevci — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi vam igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na kmečki peči — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Konc&rt po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor RT Beograd — 20.20 Radijska igra — 21.40 Plesni orkester v besedi in glasbi — 22.10 Serenadni ve- k čer — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana SREDA — 10. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Kako pojo mladi pevci po svetu — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.15 Dve učenki pianista Antona Trcsta — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Jea-nine Michoau poje arije iz francoskih oper 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz narodne zakladnice — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert tujih pihalnih godb — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Izbrani listi iz Bartoko-vega ustvarjanja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — C' t FJf*j 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Orkester Roger Willi-am3 _ 20.20 Pravljica o carju Sultanu ČETRTEK — 11. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Kužek belček-glasbena pravljica — 9.43 ' Stari in novi romani — 10.15 Priljubljeni operni dvospevi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05- Staro italijanski mojstri v raznih solističnih zasedbah —12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Moldavski pejsaži — 14.35 Otroci so pripravili koncert — 16.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koračnice Johna Philipa Souse igra pihalna godba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačtfi pesmi in napevov — 21.00. Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno —» 22.10 Glasbeni romantiki v klavirski literaturi — 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana PETEK — 12. novembra 8.05 Glasebena matineja operne glasbe — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače vi-žc in napevi — 9.35 Pet miriut za novo pesmico — 10.15 Hor-nist Jože Falout igria skladbe francoskih avtorjev — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Čajkov-skega — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Grške narodne pesmi in plesi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Kvintet bratov Avsenik in trio Avgusta Stanka — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Naši skladatelji pred mikrofonom — 21 .i[5 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Simfonija št. 2 SOBOTA — 6. novembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 17.40 Kje je, kaj je RTV Skopje 1755 Zoki poki — lutkovna oddaja RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Kizjaki — I. del mladinske igre RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 TV obzornik 20.40 Sprehod skozi čas RTV Beograd 21.10 Druga plat medalje RTV Ljubljana 22.00 Dick Povvell vam predstavlja 22.50 Zadnja poročila NEDELJA — 7. novembra Intervizija 7.45 Parada ob 48-letnici oktobrske revolucije RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja TELEVIZIJA RTV Beograd 10.45 Tisočkrat »zakaj« RTV Ljubljana 11.30 Cirkuški deček RTV Zagreb 12.00 Nedeljska TV konferenca RTV Beograd 13.00 Parada ob 48-letnici oktobrske revoluoije športno popoldne RTV Ljubljana * 18.10 Da,nny Kave vam predstavlja RTV Zagreb 19.00 V nedeljo ob sedmih RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 Večer v cirkusu Adria RTV Ljubljana 21.45 Zadnja poročila PONEDELJEK — 8. nov. RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana 11.40 T V v šoli RTV Beeograd 12.40 Tečaj angleškega jezika RTV Zagreb 18.10 Risanke RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Ljubljana 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 TV drama RTV Beograd 21.30 Biseri glasbene literature RTV Ljubljana 21.45 Svet na zaslonu TOREK — 9. novembra Ni sporeda! SREDA — 10. novembra RTV Zagreb 10.00 TV v šold 10.40 Govorimo rusko 17.00 Učimo se angleščine RTV Ljubljana 17.40 Tik-tak RTV Beograd 17.55 Slike sveta RTV Ljubljana 18.25 T V obzornik RTV Beograd 18.45 Koncert sarajevskih umetnikov RTV Ljubljana 19.15 Mozaik kratkega filma 19.40 Cik-cak 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 TV obzornik 20.30 Mednarodna ura 21.30 Kulturna panorama 22.10 Zadnja poročila ČETRTEK — 11. novembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 11.00 Angleščina RTV Ljubljana 16.10 TV v šoli RTV Zagreb 17.40 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 18.25 t V obzornik RTV Skopje 18.45 Makedonska jesen RTV Beograd 19.10 Glasbena oddaja RTV Ljubljana 19.40 TV pošta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 TV obzornik RTV Zagreb 20.40 Ekran na ekranu RTV Ljubljana 21.40 Sodobna afriška lirika 21.50 Zadnja poročila ^ PETEK — 12. novembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 16.40 Govorimo rusko 17.00 Učimo se angleščine RTV Ljubljana 17.30 Pogovor o slovenščini RTV Zagreb 18.00 Otroški magazin RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Tiskovna konferenca 19.45 TV akcija RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 T V obzornik 20.40 Celovečerni film 22.10 Zadnja poročila Vaje na Bohinjski Beli V počastitev vojaške delegacije iz prijateljske Romunije V čast romunske vojaške delegacije, ki je na svojem obisku po Jugoslaviji obiskala tudi Gorenjsko, so priredili v nedeljo na Bohinjski Beli zanimivo prireditev: plezanje po pečinah, spuščanje po strmem skalovju, reševanje ranjencev po strmem terenu in še vrsto drugih opravil vojaške narave. Zanimivo vojaško vajo je pred visokimi gosti iz prijateljske Romunije iizvajiaia enota majorja Srečka Tušar-ja. Ob prihodu na Bohinjsko Belo so visoke goste lepo sprejeli domačini. Zelo zahtevne in težke vojaške vaje v strmih stenah so -prikazali odlično izurjeni vojaki tako dobro, da so bili gledalci navdušeni. Po končanih vajah so gostje čestitali našim vojakom za uspešno prikazane operacije v skalovju. Vodja romunske delegacije je v Turizem brez cesle Planinsko društvo Mojstrana je v ponedeljek zaprlo poslovanje v Aljaževem domu v Vratih. V tem domu je bil letos obisk zelo dober, vsekakor pa bi bil lahko še neprimerno večji, če ne bi imeli težav s cesto Mojstrana— Vrata že nekaj let. Zadnje hudo neurje pa je to cesto tako razdejalo, na nekaterih krajih pa jo je hudournik popolnoma odnesel tako, da se sploh ne vidi kje je bila speljana. Uspeh železarjev Po dobro izdelanih načrtih, ustreznih pripravah in z napori vseh proizvajalcev, je kolektivu jeseniške železarne uspelo v letošnjih prvih devetih mesecih znižati proizvodne stroške za, okroglo 300 milijonov dinarjev. Hkrati so izboljšali kvaliteto izdelkov, kar jim je omogočilo za 9.200 dinarjev večji iztržek v povprečju na tono, povečali so produktivnost za 2,74 odstotke itd. V mesecu oktobru pa sta oba plavža dosegla rekord pro-izvodnj b. To so med drugim ugotavljali v sredo na seji upravnega odbora železarne. Seveda pa so ob tem govorili tudi o nekaterip. slabostih, ki zmanjšujejo skupne napore. Omenjali so pojav, da se je v zadnjem Času povečalo število neupravičenih izostankov in neplačanih dopustov in podobno. kratkem nagovoru pohvalil našo enoto za hrabrost, spretnost in iznajdljivost ter jim izročil pozdrave prijateljske sosednje armade. Vsa enota se je nazadnje slikala z generali romunske armade in z našim spremstvom, ki ga je vodil general Rado Pehaček iz Ljubljane. — J. B. Ljudje v Lancovem, Podnartu (na sliki) in drugih krajev desnega brega Save so se že kar privadili novega življenja ob odplavljenih mostovih. S prekopom čez zasilne brvi na žicah normalno poslujejo avtobusne zveze, ljudje nosijo tod preko celo tovore. Toda industrija v Kropi, Kamni gorici, Podnartu in drugod ima velike izgube, in težave in težko čaka prihodnjega poletja, ko naj bi bila Satova betonska mostova v Lancovem in Podnartu ZAKONI, PREDPISI, ŽIVLJENJE IN PRAKSA ovej te, če nimam prav!« Ljudje iz škofje Loke, Poljan, Cešnjioe in od drugod prihajajo s takimi vprašanji v prostore na Cesto talcev št. 4 v škofji Loki, kjer že več let posluje Zavod za pravno pomoč. Preteklo sredo je tu bilo polno ljudi. Njihove težave pa so bile zelo različne. Stara ženica iz doline je spraševala kaj naj naredi s posestvom, na katerem je ostala sama breu pomoči, delavec je spraševal, zakaj mu niso izplačali celotne »bolniške«, možak je razgrnil kup papirjev in spraševal, zakaj so mu odmerili tako nizko pokojnino. Rešitve niso lahke. Treba je poznati zakone in predpise, delovanja raznih organov in podobno. Šele po dvanajsti uri, ko so prenehale vnste, smo lahko prišli do besede in zvedeli nekaj o delovanju te ustanove. V zadnjih letih je čutiti, da ljudje ne upoštevajo več poravnalnih svetov in se vse več zatekajo na pravno pomoč. To so povedali tudi na občinskem sodišču. Zato ima zavod vedno več posla. Koliko--^iudi je letos prestopilo njihov prag, o tem nimajo podatkov, števdka bi gotovo šla v tisoče. Zabeleženo pa imajo le 458 zadev, ki so jih prevzeli v postopek i.n spremljali do končne rešitve. Tudi teh primerov je letos znatno več kot lani. Mnogi ljudje prihajajo zgolj za pisanje raznih listin, tskovin in podobno, mnogo jih je takih, ki se tu »pobotajo«. Zlasti razžaljitev časti in podobno, kar je še vse preveč razširjeno. Tudi mnoge nejasnosti o delovnih razmerjih se tu razčiščujejo. Pred časom so imeli pri občinskem sindikalnem svotu posvetovalnico te vrste. Zatem pa so vse prepustili Zavodu. Zanimivo je, da se tudi podjetja poslužujejo te službe. Zlasti manjša, ki nimajo svojih pravnikov. Tako je bilo med našim kratki mobiskom v Zavodu slišati več- telefonskih pozivov z vprašanji, kateri, zakon in člen določa to in ono, kdaj je bil izdan ta in ta predpis in kje je objavljen in podobno. Na koncu nas je zanimal še ekonomski položaj zavoda, kajti videli smo, da so mnoge stranke odhajale samo s »hvala ,lepa«, drugi so plačevali in podobno. Imajo svoj pravilnik o poslovanju lin cenik luslug. Sinddkala? in druge organizacije, hišni sveti pa tudi podjetja za navadna vprašan ia in manjšo pomoč ne plačajo ničesar. Prav tako to velja za osebe, ki nimajo sredstev. Že lani je dosegla vrednost njihovega poslovanja okroglo 6 milijonov dinarjev. Približno polovico