Vaški učitelj na delu v kmečki nadaljevalni šoli Delo v kmečki nadaljevalni šoli v zimskih mescih je delovno področje, ki z ozirom na današnje potrebe strokovne in splošne izobrazbe kmečke mladine kličc v vsakem podeželskem kraju po vnetem učitelju delavcu. Slovenski ueitelj je bil v preteklosti za djelo v raznih kulturnih društvih našega potfežclja večkrat nagrajeni z nerazumevanjem in pTeganjanjem. Pri izobraževanjii kmečke mladine v kmečki nadaljevalni šoli mu je to gotovo prihranjeno. Sodobno zajeto delo na tem področju mu razširi duševno obzorje in ustvari trajne plodne vezi z vso pošolsko mladino ter mu pripomore do vzgojnega delovanja v vaškem občestvu. Vezi s tovariši, ki delujejo na istem področju, so mu v krepko oporo, da laže zmaguje težave in ovire. Varujejo ga tudi enostranosti in pomagajo k pravilnejšemu pojmovanju sodobnih problemov vaškega življenja. Kmečko nadaljevalno šolstvo pri nas še ni z zakonom urejeno. Okvir organizacije in dela določa pravilnik. V svojih določbah v polni meri upošteva razmere naših podeželskih krajev. Pravilnik dopušča učitelju mnogo svobode in s tem omogoča prožnost delavnosti, s katero se loteva ustanovitve in dela v kmečki nadaljevalni šoli. Od učiteljeve pravilne ocenitve lokalnih razmer, pritegnitve mladine in smotrne vključitve lastnih sil so v veliki meri odvisni ustanovitev, obstoj in delo vsake kmečke nadaljevalne šole. Delo v ljudski šoli je točno določeno po učnem načrtu in številnih odlokih, ki mnogokrat do podrobnosti usmerjajo potek dela v razredu. Uradno vestnega učitelja to lahko dokaj vtesnjuje v njegovem sproščenem in po dani situaciji narekovanem šolskem delu. Pri pouku v kmečki nadaljevalni šoli je cenjena predvsem učiteljeva isproščenost in ambicija. Le na ta način bo trajno družil pošoK sko mladino in jo vodil preko skupnega duševnega dela in doživljanja k vrednejšemu uveljavljanju pri delu na domui in v družbi. Za uspešno delo med kmečko mladino v okviru kmečke nadaljevalne šole je učitelju potrebna dobra priprava. Ustanovitev take šole ali pripravljalnega tečaja mora pripraviti s spoznavanjem krajevnih razmer, s pozitivnim uveljavljanjem v domačem vaškem občestvu, z vzbujanjem zanimanja za nadaljnjo izobrazbo med kmečko mladino, s poznavanjem kmetijskih panog in z ustvaritvijo stika s tovariši, ki n.a tem področju že delujejo. Vključi naj se v občestvo učiteljev kmečkih nadaljevalnih šol. Učitelj, ki ne doživlja samo svojih osebnih težav in nadlog, ampak tudi borbo za življenjski obstoj in napredek pri svojih vaščanih, bo najlaže svoje sposobnosti in sile uveljavljal v toku dogajanj na vasi. S fanti si bo ustvaril vezi, ki bodo njih mladostno silo usmerjale k skupnosti koxistni dejavnosti. Že pTed ustanovitvijo kmečke nadaljevalne šole ali pripravljalnega tečaja naj fantje dožive, da jim učitelj dobro pomaga do novih spoznanj in vrednot, ki jim koristijo in store dobo mladosti prijetnejšo in Iepšo. Lepa pesem, režiranje predstave, aktualno predavanje, vesel skupen izlet, širjenje dobre knjige, doživet razgovor — vse to so sredstva, ki vodijo do ustvarjanja medsebojnih vezi in spoznavanja med kmečkimi fanti in učiteljem. Učitelj z odprto dušo bo ob Uigotavljanju kra- jevnih razmer odkril in uporabil najprimernejši način vključitve sebe kot vzgojitelja v dane prilike. Ko bo to vključitev čutil in doživel kot on tudi vsak kmečki fant okoliša in starši, je že ustvarjena prirodna oisnova za nadaljnje učiteljevo delo predvsem za razgibanje ljudske duševne sile k potrebnemu skupnemu delu. Način spoznavanja vaških razmer je danes še povsem odvisen od učiteljeve osebnosti. Nekateri tovariši segajo k temu delu z notranjim ognjem in voljo po spoznanju vsega otrokovega kot tudi krajevnega miljeja. Mnoge dovede slučajno doživetje vaške bede, trdote življenja, obupne slike borbe za obstoj do potrebe, poseči še globje v vaško dogajanje. Sistematično delo za raziskovanje življenjskih razmer našega otroka in njegovega okolja vrši Učiteljski pokret. Škoda," da ni odsek delu in ustanavljanju delovnih edinic posvetil večje pozornosti, saj bi se le po skupnem izmenjavanju misli in ugotovitev v mladih učiteljih ustvarjali času ustrezajoči vidiki za delo v danih razmerah. Kriki njihovega notranje doživetega razOčaranja, ki je posledica prepada med v šoli dobljeno utvaro o življenju in stvarnim življenjskim stanjem današnje dobe, bi se potem ne končali s stalno otožnim vzdihom o vsemogočnem udarcu usode, ampak z rastjo volje po novi usmeritvi in novem, življenjsko pravilneje dojetem idealizmu. Pri ugotavljanju življenjskega stanja naše vasi ločimo načrtno zbiranje in urejevanje najrazličnej_ih podatkov ter slučajnostna opažanja in ugotovitve. Z^ružitev obeh metod dela daje najjasnejšo sliko dejanskega stanja. Ker je z zbiranjem podatkov mnogo dela, preden dospemo do zaključkov, naj bi se vsak učitelj v večji meri posluževal vsaj drugega načina dojemanja vaških razmer. Da pa bo dojete vsebine pravilno uvrščal in ocenjeval, mu je ob njih potrebno stalno razširjevanje in poglabljanje svojega življenjskega nazora. Učitelj, ki to vrši, bo kmečko nadaljevalno šolo najpozitivneje vključil v območje vaškega življenja. Z ustvaritvijo delovnih krožkov bi isi učitelji kmečkih nadaljevalnih šol ustvarili večjo medsebojno delovno povezanost. Tovariši, ki imajo pri delu večje uspehe in boljše ugotovitve, bi ostalim mnogo pomagali. Na- loga odbora občestva učiteljcv kmečkih nadaIjevalnih šol in odscka _a kmečko nadaljcvalno šolstvo pri sekciji JUU v Ljubljani je, da sta v stalnih stikih z vsemi delavci na tcm področju. Lc na ta način bosta oba foruma prešla preko formalne organizacijske plati k intenzivnejšemu delu. Mnog mlad tovariš na vasi želi vzpodbude, razumcvanja, priznanja, pojasnila in moralnc opore, kar mu vse lahko nudi le živa organizirana skupnost.