SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST Leto XXIV za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE CENA 50 DIN 30. april 1987 r VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ 91. Odlok o proračunu občine Črnomelj za leto 1987 92. Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč 93. Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 94. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Črnomelj za leto 1986 95. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah 96. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in porastom osebnih dohodkov 101. Pravilnik o reševanju stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov v občini Novo mesto 102. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šmarjeta 103. Sklepi o odpovedi pravice do povrnitve združenih sredstev, ki jih je sprejela skupščina Območne SIS za ptt 104. Odlok o omejitvi nabiranja lipovega cvetja in pridobivanja lubja lipe 105. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1986 OBČINA METLIKA 97. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Metlika 98. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1986 99. Odlok o proračunu občine Metlika za leto 1987 OBČINA NOVO MESTO 100. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenje za prodajo mleka v letu 1987 OBČINA RIBNICA 106. Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Ribnica OBČINA TREBNJE 107. Sklep o valorizaciji cen za geodetske storitve Občina Črnomelj 91. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS št. 38/74) in 176. člena statuta “bčine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je občinska skupščina Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 4. ‘987 sprejela ODLOK o proračunu občine Črnomelj za leto 1987 1. člen ^upni prihodki občinskega proračuna za leto 1987 znašajo 950.300.400 din razporejeni prihodki 940.991.200 din nerazporejeni prihodki (tekoča proračunska rezerva) 9.309.200 din 2. člen Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1987 pripada rezervnemu skladu vseh proračunskih prihodkov, razen namenskih prihodkov za blagovne rezerve in kompenzacije. 3. člen , Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Črnomelj. Izvršni svet sme med letom spreminjati namen in višino sredstev za Posamezne namene v okviru glavnih proračunskih namenov. 4. člen Izvršni svet skupščine občine Črnomelj je pooblaščen, da odloča o najetju pos-°J|I iz rezervnega sklada, če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno, in o “Porabi tekoče proračunske rezerve za nepredvidene oz. premalo predvidene odhodke proračuna. 5. člen Če bo pritekanje proračunskih prihodkov zaostajalo v taki meri, da ne bo dosežena višina iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet skupščine občine med letom začasno zmanjšal ali zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene in predlagal skupščini občine ustrezne spremembe proračuna. Če bodo ob koncu leta nastale motnje pri zagotavljanju sredstev, je IS pooblaščen, da zmanjša oz. poveča višino posameznih proračunskih odhodkov. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med uporabnike, razen če z ustreznim aktom skupščine ali izvršnega sveta ni drugače določeno. Organom DPS, družbeno političnim organizacijam in drugim neposrednim uporabnikom se sredstva nakazujejo na ustrezne račune, vsa ostala sredstva pa se koristijo neposredno iz proračuna. 7. člen Organi DPS in drugi uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s proračunom. Sredstva morajo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s proračunom, razen če ni s posebnim aktom drugače določeno. 8. člen Da bi lahko občinska skupščina opravljala nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, morajo uporabniki teh sredstev, pošiljati izvršnemu svetu svoje finančne načrte, zaključne račune ter na zahtevo tudi druge potrebne podatke o sredstvih in o izvrševanju svojih nalog. 9. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v 1. trimesečju leta 1987, dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v okviru odobrenih sredstev za leto 1987. 10. člen Prihodki, kijih upravni organi ustvarijo z izdajanjem zdravstvenih spričeval za živino, so prihodki proračuna in se v celoti usmerijo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali. 11. člen Prihodki od turističnih taks se v celoti namenijo za razvoj turizma v občini. 12. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Črnomelj je sestavni del tega odloka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1987. Številka: 400-1/87 Datum: 10. 4. 1987 Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIČ 92. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS št. 13/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Ul. 1. SRS št. 8/87) in 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 4. 1987 sprejela ODLOK o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč 1. člen S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Črnomelj. 2. člen Poprečna gradbena cena objekta, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja v stanovanjski gradnji, znaša za kvadratni meter koristne stanovanjske površine 130.000 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo: — individualna komunalna potrošnja 12% — kolektivna komunalna potrošnja 8% 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč št. 38-4/86 z dne 24. 3. 1986 (SDL št. 6/86). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-4/87 Datum: 10. 4. 1987 Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIČ 93. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. 1. SRSšt. 5/80)in 174. člena statuta občineČrnomelj (SDL št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 4. 1987 sprejela ODLOK o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev' koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen S tem odlokom se določi odstotek od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v letu 1986 za mJ stanovanjske površine v občini Črnomelj. 2. člen Poprečna gradbena cena za nr stanovanjske površine v občini Črnomelj znaša 130.000 din. V tej ceni niso zajeti stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. Odstotek od poprečne gradbene cene znaša 0,6%. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, I ki služi za t določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče št. 38-3/86 z dne 24. 3. 1986 (Skupščinski Dolenjski list št. 6/86). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-3/87 Datum: 10. 4. 1987 Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIČ 94. Na podlagi 261. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 32/85), 21-člena pravilnika o knjiženju davkov (Ur. list SRS št. 2/73, 1/82 in 2/86) in l?4-člena statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 4-1987 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Črnomelj za leto 1986 I. Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1986, ki obsega: — bruto bilanco — bilanco — pregled dolgov in preplačil — pregled skupno doseženega prometa II. Zaključni račun izkazuje: — obremenitve 669.356.715 din — plačila 656.043.675 din — zaostanki—dolg 13.313.040 din Številka: 400-7/76 Datum: 10. 4. 1987 Predsednik skupščine občine Črnomeb MLADEN RADOJČIČ 95. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. 1. SRS, št. 29/65, 12/69,7/70 in 7/72) in na podlagi 174. člena statutaobčineČrnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 4. 1987 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah (Uradni vestnik Dolenjske št. 6/66 in Skupščinski Dolenjski list št. 15/77 in 18/82) se besedilo 4. člena spremeni tako, da se glasi: Turistična taksa za nočnin e v turističnih krajih na območju občine Črnomelj se plačuje: — za domače goste 150 din na osebo — za tuje goste 300 din na osebo Plačila turistične takse so oproščeni: 1. otroci do dopolnjenega 15. leta starosti, 2. vojaški in delovni invalidi, 3. vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, 4. otroci in mladina na skupinskih letovanjih in šolskih ekskurzijah, 5. člani Zveze slepih in gluhih Jugoslavije, 6. osebe, ki bivajo v lastnih počitniških hišah, 7. osebe, ki preživljajo počitnice pri ožjih članih družine, 8. nosilci partizanske spomenice 1941, narodni heroji in španski borci, 9. člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze tabornikov, Zveze za telesno kulturo in Planinske zveze oziroma društev, če bivajo v planinskih domovih. 10. tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila takse. Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. Takso obračunava in pobira gostinska, turistična in druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišča. Z dnem, ko začne veljati ta odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah, preneha veljati odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah št. 423-3/83 z dne 25. 12. 1985 (Skupščinski Dolenjski list št. 22/85) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu-Številka: 423-7/86 Datum: 10. 4. 1987 Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIČ 96. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRSšt. 15/76) in priporočilom skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Črnomelj na skupni seji obeh zborov dne 17. 4. 1987 sprejela naslednji SKLEP o uskladitvi preživnine s povečanimi življenjskimi stroški in porastom osebnih dohodkov. Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1985, ki so bile vletu 1986 že valorizirane, se s 1.3. 1987 povišajo za 96%. Preživnine, ki so bile določene ah dogovorjene med letom 1986, pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene, in sicer: do konca januarja 1986 za 96% do konca februarja 1986 za 88% do konca marca 1986 za 80% do konca aprila za 72% do konca maja za 64% do konca junija za 56% do konca julija za 48% do konca avgusta za 40% do konca septembra za 32% do konca oktobra za 24% do konca novembra za 16% do konca decembra za 8% Sklep postane veljaven z dnem objave v Dolenjskem listu. Štev.: 56-39/87 Datum: 20. 4. 1987 Predsednik skupščine: RADE KORDIČ. 1. r. Občina Metlika 97. Na podlagi 98., 118., 123. in 128. člena obrtnega zakona (Ur. list SRS. št- 15/86) in 219. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 3. 1987, sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Metlika I- SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom sedoločajo pogoji pri opravljanju obrtnih dejavnosti, kijih po obrtnem zakonu urejajo občinske skupščine: ~~ sprejemanje naročil oziroma predmetov v delo ter prodaja izdelkov na drugih krajih, sprejemanje gostov na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodinjstvih, prodaja na drobno, opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti kot postranski poklic, uporaba dopolnilnega dela drugih oseb. '1. SPREJEMANJE NAROČIL OZIROMA PREDMETOV V DELO TER PRODAJA LASTNIH IZDELKOV NA DRUGIH KRAJIH 2. člen Samostojni obrtnik sme z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo sprejemati naročila oziroma predmete v delo ter prodajati svoje izdelke tudi izven poslovnega prostora predvsem na raznih prireditvah. Proslavah, zborovanjih ter ob drugih priložnostih. Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se izda, če ima prosilec zagotovljen ustrezen prodajni prostor, ki izpolnjuje predpisane pogoje, če s prodajo ne moti javnega reda in miru in če si pridobi soglasje organizatorja prireditve. 3. člen Za prodajo lastnih izdelkov na trgu (ob semanjih dneh) samostojnemu obrtniku ni potrebno dovoljenje iz 2. člena tega odloka. 4. člen Prostor za sprejemanje naročil oziroma predmetov v delo ter prodajni prostor (nora biti vidno označen s firmo obratovalnice, na vidnem mestu pa mora biti izobešen cenik storitev oziroma izdelkov. Ul. SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČIŠČE IN HRANO PRI ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH IN KMEČKIH GOSPODARSTVIH 5. člen Samo na podlagi dovoljenja občinskega upravnega organa, pristojnega za gospodarstvo, smejo občani na celotnem območju občine Metlika v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah, oziroma kmetje v svojem kmečkem gospodarstvu, sprejemati na prenočevanje goste ter nuditi gostom in abonentom hrano in pijačo ob pogojih, določenih z obrtnim zakonom in drugimi predpisi, ki Urejajo to področje, ter s tem odlokom. 6. člen Sprejemanje gostov na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih se razvrsti po nudenju uslug na: L kmečki turizem, 2. turistične sobe. Kmečki turizem 7. člen Kmečki turizem je dopolnilna dejavnost tržno usmerjene kmetije, katere nosilec je lahko samo kmet ali družinski član (zakonec, otroci), ki z osebnim delom obdelujejo kmetijsko zemljišče. 8. člen Kmetje, ki se želijo ukvarjati s kmečkim turizmom, morajo izpolnjevati naslednja pogoja: — preusmerjena kmetija oz. kmetija, ki se želi preusmeriti v kmečki turizem, mora imeti dolgoročno pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju z organizacijami združenega dela. pristojnimi za kmetijstvo oz. gozdarstvo in mora z osnovno kmetijsko dejavnostjo redno ustvarjati določen dohodek; — vsaj en član kmetije, preusmerjene v kmečki turizem, mora imeti opravljen tečaj po programu Zadružne zveze Slovenije, oz. drugo ustrezno izobrazbo. Kmet v kmečkem turizmu lahko nudi naslednje storitve: a) prenočišča, hrano in pijačo penzionskim gostom, b) sprejema goste in organizirane skupine gostov, katerim lahko nudi hrano in pijačo. V objektih za kmečki turizem ni dovoljeno postavljati točilnih pultov in prodajati pijač prehodnim gostom na način gostinske obratovalnice. Turistične sobe 9. člen Občani lahko sprejemajo v svojih gospodinjstvih in počitniških hišicah na prenočišče goste ter nudijo gostom-abonentom hrano in pijačo na podlagi priglasitve pri pristojnem občinskem upravnem organu za gospodarstvo in pod pogoji pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih prostorov za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih. 10. člen Občani, ki sprejemajo goste na prenočevanje in hrano in imajo svoje prostore urejene skladno z zakonskimi predpisi, so dolžni voditi predpisano evidenco gostov in finančno evidenco. V vsaki sobi, ki je namenjena za prenočevanje, mora biti na vidnem mestu izobešena kategorija sobe, ki je razvidna iz izdanega dovoljenja, cenik storitev ter višina turistične takse. Občani oz. kmetje, ki sprejemajo na prenočevanje in hrano tuje goste, lahkote storitve opravljajo samo preko turističnih oz. gostinskih organizacij združenega dela, ki v tem primeru tudi določajo cene in opravljajo plačilo storitev. IV. PRODAJA NA DROBNO 11. člen Prodaja na drobno se ob pogojih obrtnega zakona, zakona o blagovnem prometu ter drugih posebnih predpisih sme opravljati na celotnem območju občine Metlika. 12. člen Prodaja na drobno v premičnih objektih se sme opravljati: — na mestnem območju občine Metlika le na lokacijah, kijih določi občinski upravni organ pristojen za urbanizem, — v območju ostalih krajevnih skupnosti pa skladno z njihovimi potrebami. V. OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH IN DRUGIH DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC 13. člen Na območju občine Metlika smejo delovni ljudje in občani trajno ali sezonsko kot postranski poklic opravljati gospodarske in druge dejavnosti v skladu z določbami obrtnega zakona in, če za opravljanje takih dejavnosti izpolnjujejo še druge, s posebnimi predpisi določene pogoje. 14. člen Kot postranski poklic lahko delovni ljudje in občani opravljajo vse obrtne dejavnosti, razen naslednjih: — gostinske dejavnosti, razen gostinske storitve v odročnejših krajih, če je podan družbeni interes, ki ga ugotavlja izvršni svetskupščineobčinena predlog krajevne skupnosti, — prodaja na drobno, razen prodaje plina v jeklenkah za gospodinjstva in sezonske prodaje sadja in zelenjave, če krajevna skupnost ugotovi to za potrebno, — opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z viličarji in vlečnicami, — opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo, razen, če krajevna skupnost ugotovi to za potrebno, — prevoz oseb z avtotaksijem, ali z drugimi motornimi vozili, ki imajo z voznikom vred največ 9 sedežev, — prevoz stvari s tovornim motornim vozilom, — prevoz oseb z avtobusom, razen, če ima sklenjeno pogodbo z občino ali samoupravno interesno skupnostjo ali OZD za opravljanje prevoza v krajih, kjer ni organiziran redni linijski promet, oziroma, če ima sklenjeno pogodbo s pooblaščeno OZD za prevoz potnikov v linijskem prometu. — drugih dejavnosti, določenih s posebnimi zakoni in drugimi predpisi. 15. člen Soglasje organov upravljanja po 124. členu obrtnega zakona morajo osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, obnavljati vsako koledarsko leto in jih najpozneje do konca januarja dostaviti upravnemu organu, pristojnemu za obrtne zadeve. VI. UPORABA DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB 16. člen (1) Samostojni obrtnik, ki se ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročinikajali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, sme zaposliti tudi več kot 7 delavcev, toda največ 10 delavcev. (2) Za popestritev turistične ponudbe lahko pristojni občinski upravni organ za gospodarstvo dovoli samostojnemu prodajalcu zaposliti večje število delavcev, toda največ 4 delavce. (3) Pristojni občinski upravni organ za gospodarstvo lahko dovoli, da samostojni gostinec, ki se pretežno ukvarja s pripravo in strežbo tople hrane oziroma sprejema goste na prenočevanje ali v turističnem kraju gostom nudi penzionske storitve, zaposli več kot 5 delavcev, toda največ 10 delavcev. 17. člen Dovoljenje za zaposlitev iz prejšnjega odstavka izda občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo, na vlogo strank, če ugotovi: — da poslovni pro-tor z opremo ustreza pogojem glede na povečano število delavcev, — da že zaposleni delavci pri samostojnem obrtniku redno prejemajo osebni dohodek oziroma imajo zagotovljene vse pravice, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba ter drugi samoupravni sporazumi, — da ima obrtnik plačane vse družbene obveznosti iz naslova dejavnosti oziroma da le-te redno plačuje. Navedeni pogoji se ugotavljajo po uradni dolžnosti. VIL KAZENSKE DOLOČBE 18. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek: — kdor brez dovoljenja občinskega upravnega organa prodaja svoje izdelke, sprejema naročila izven poslovnega prostora oz. dela v nasprotju s 4. členom tega odloka, — kdor sprejema goste na prenočevanje in hrano v nasprotju z določili 8. člena tega odloka. VIII. KONČNE DOLOČBE 19. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna tržna in sanitarna inšpekcija ter inšpekcija dela. 20. člen Vsa potrdila o opravljanju obrtne dejavnosti kot postranski poklic, ki so bila izdana po doslej veljavnih predpisih, ostanejo še naprej v veljavi. 21. člen Če osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic, ne obnovijo soglasja organov upravljanja vskladu zdoločili 15. členatega odloka, se šteje, da je soglasje organa upravljanja prenehalo veljati in se postopa po določilih 2. odstavka 125. člena obrtnega zakona. 22. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti (SDL, št. 24/79). 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 313-8/86 Datum: 25. 3. 1987 Predsednik skupščine občine Metlika STANISLAV BAJUK, dipl. inž., 1. r. 98. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 38/74) in 246. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1987 sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE METLIKA ZA LETO 1986 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Metlika za leto 1986, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv in zaključni račun sredstev posebne partije proračuna. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: — skupni znesek doseženih prihodkov — skupni znesek razporejenih prihodkov — presežek prihodkov Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje: — skupni znesek doseženih prihodkov — skupni znesek razporejenih prihodkov — presežek prihodkov Zaključni račun posebne partije proračuna izkazuje: — skupni znesek doseženih prihodkov — skupni znesek razporejenih prihodkov — presežek prihodkov 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku din 6.042.240 se prenese kot prihodek proračuna za leto 1987. Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v znesku din 10.585.096 se prenese kot prihodek rezervnega sklada za leto 1987. Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu posebne partije proračuna v znesku din 98.371 se prenese kot prihodek posebne partije proračuna za leto 1987. 4. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Metlika za leto 1986 je sestavljen v skladu s pravilnikom o načinu sestavljanja zaključnih računov proračunov v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 10/79) in je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-1/87 Datum: 25. 3. 1987 Predsednik skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž. 99. Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 239. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega delam zbora krajevnih skupnosti dne 25. 3. 1987 sprejela ODLOK o proračunu občine Metlika za leto 1987 1. člen S tem proračunom (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Metlika v letu 1987. 2. člen Občinski proračun za leto 1987 obsega: — prihodke v znesku din 671.682.000 — razporejene prihodke din 665.682.000 — tekoča proračunska rezerva . din 6.000.000 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna iz 2. člena tega odloka se 1% sredstev izloča v rezervni sklad občine Metlika. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom skupščine občine Metlika ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno. 5. člen Izvršni svet skupščine občine Metlika lahko začasno zmanjša proračunsko porabo, če prihodki proračuna ne pritekajo tako kot je predvideno v proračunu, vendar največ do 5%; če pa ugotovi, da prihodki iz 2. člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o tem obvesti občinsko skupščino in predlaga ustrezne spremembe. din 474.108.939 din 468.066.699 din 6.042.240 din 10.585.096 din — din 10.585.096 din 98.371 din — din 98.371 6. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. 7. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem proračunom. Sredstva smejo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s proračunom za leto 1987, če ni s posebnim aktom drugače določeno. 8. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem Proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi referent za proračun. 9. člen Vsi dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov tiskovin ter stroškov postopka upravnih organov. Te prihodke smejo upravni organi uporabiti za materialne stroške in Posebne namene. 10. člen Sredstva, razporejena v posebnem delu proračuna, se upravnim in pravosod-ntm organom ter za posebni namen skupščine in izvršnega sveta nakazujejo na račun 637, družbenopolitičnim organizacijam in društvom, krajevnim skupnostim in drugim neposrednim uporabnikom proračunskih sredstev pa na njihov ustrezni račun. Vsa druga sredstva se koristijo neposredno iz proračuna. 11. člen Pristojbine za zdravstveno varstvo živali se v celoti izločajo na posebni račun *a zdravstveno varstvo živali občine Metlika. 12. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izvršni svet je pooblaščen tudi: da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Metlika do višine 4.000.000 din v vsakem posameznem primeru, vendar samo za namen iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 13. člen Da bi občinska skupščina lahko vršila nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, ji morajoorgani in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna pošiljati svoje finančne načrte in zaključne račune, na posebno zahtevo izvršnega sveta pa tudi druge podatke in poročila o izvrševanju svojih nalog, ki jih za to potrebujejo. 14. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I- trimesečju 1987 dana posameznim uporabnikom oziroma so bila uporabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru sredstev proračuna za leto 1987. 15. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov v posebnem delu proračuna je sestavni del tega odloka. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1987. Številka: 400-1/87 Datum: 25. 3. 1987 Predsednik skupščine občine Metlika STANISLAV BAJUK. dipl. inž. Občina Novo mesto 100. Na podlagi 30. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS št. 37/85) in 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 14.4. 1987 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenje za prodajo mleka v letu 1987 I. S to odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko sanitarne preglede ter višina pristojbin za izdajo dovoljenj za promet z mlekom v skladu z 29., 48., 54. in 60. členom zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS št. 37/85). II. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju, ki se opravljajo ali gonijo preko državne meje ali z območja občine: za vagonske ali kamionske pošiljke do 10 ton 4.800 din za vsako nadaljno tono 480 din za kosovne pošiljke — kopitarjev ali odraslih govedi od glave 580 din — telet, prašičev in drobnic od glave 400 din — odojkov, psov od glave 210 din — za vsako čebeljo družino 80 din — za vsak kos perutnine 7,8 din za meso kopitarjev in parklarjev od kg — za vsak kg mesa drobovine ali mesnega izdelka 2.33 din — od jajc po kom 1,60 din — od svežih ali zmrznjenih rib za kg 1.81 din Preglede iz točke a, b, in c te odredbe je potrebno prijaviti pristojni veterinarski inšpekciji oz. pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem. prekladanjem in razkladanjem. Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede pa pride ob določenem času namesto nakladanja, prekladanja oz. razkladanja, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnine v višini 4.800 din za vsako začeto uro čakanja. Lastnik, pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije po tem, ko je dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem roku. Za preglede izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50%. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnic, niso všteti v pristojbine in se posebej obračunavajo na poseben račun. III. Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc zasebnega in družbenega sektorja, ki se prodajajo strankam v gospodinjstvih ali na tržnici, se plača pristojbina po kosu 1,50 din. IV. Za veterinarsko sanitarne preglede mesa živali, zaklanih in pregled divjadi za javno potrošnjo se plača pristojbina — za tele — za prašiče in medvede s trihino-skopskim pregledom — za srednjo veliko divjad — za odojke in jagnjeta v gostiščih — za meso v sili zaklane živali z odvzemom vzorca za bakteriološki pregled brez stroškov b. p. — za perutnino po režijski uri V. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oz. podaljšanje veljavnosti dovoljenja plača proizvajalec oz. prodajalec pristojbine za vsako kravo molznico 1.160 din. Pristojbino obračunava in pobira organizator odkupa mleka ob plačilu mleka. Za veterinarsko sanitarne preglede v zbiralnici mleka se plača pristojbina mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo, za katero se pregledi opravljajo. Posestnik, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, plača poleg te pristojbine še stroške odvzema mleka v ta namen ter stroške pregleda molznic na tuberkulozo. VI. Za stalen nadzor na dogonih živine na sejmih se plača pristojbina 4.800din na uro, ki jo prebije pri nadzoru pristojni veterinar. Če se pri nadzoru zaračunajo za gostinsko porabo 2.100 din 2.930 din 2.100 din 1.140 din 4.800 din 4.800 din pristojbine za preglede kosovnih ali kamionskih pošiljk, se zaračuna urna postavka za znesek, ki je zmanjšan za pobrano pristojbino. VII. Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga na podlagi pogodlje sporazumno določita in medsebojno obračunata pooblaščena veterinarska organizacija in organizacija, za katero se pregledi opravijo. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini 1/12. VIII. Vse pristojbine gredo v breme naročnika oz. lastnika živali. Sredstva se odvajajo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali v občini Novo mesto štev. 52100-630-24019. IX. S spremembo cene režijske ure veterinarskih storitev se hkrati v enakem odstotku spremenijo cene vseh storitev, navedenih v tej odredbi. X. Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede, sprejeta v letu 1986 (Skupščinski Dolenjski list 12/86). XI. Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-18/80-2 Datum: 14/4-1987 Predsednik IVO LONGAR, 1. r. 101. Na podlagi 20. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/83)je zbor uporabnikov skupščine skupnosti na seji dne 15/4-1987 sprejel PRAVILNIK o reševanju stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov v občini Novo mesto I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se natančnejše določa način reševanja stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov (v nadaljnjem besedilu: upokojenci) na območju občine Novo mesto in to: a) z dodeljevanjem družbenih najemnih stanovanj, b) z odobravanjem namenskih stanovanjskih posojil. 2. člen Sredstva za razreševanje stanovanjskega vprašanja upokojencev se vsako leto planirajo s finančnim načrtom združenih sredstev za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost). Pri načrtovanju višine sredstev se upoštevajo naslednji viri sredstev: • del sredstev prispevka za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, • odplačila posojil upokojencev, • vplačana sredstva lastne udeležbe upokojencev pri pridobitvi družbeno najemnega stanovanja. 3. člen Sredstva, pridobljena in oblikovana iz virov po 2. členu tega pravilnika, se bodo uporabila namensko za: • pridobitev družbeno najemnih stanovanj za upokojence, • posojila upokojencem za popravila in izboljšave obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj, 0 za vračilo lastne udeležbe upokojencem. II. .DODELJEVANJE DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ IN STANOVANJSKIH POSOJIL 1. Upravičenost do pridobitve družbeno najemnega stanovanja in stanovanjskega posojila 4. člen Upokojenci lahko pridobijo družbeno najemno stanovanje, zgrajeno iz namenskih sredstev za razreševanje njihovih stanovanjskih vprašanj oz. stanovanjsko posojilo, če izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika, ki so za: a) dodelitev najemnega stanovanja: 1. splošni pogoji: • da prosilec ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja, • da prosilec ali njegov zakonec nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, • da ima prosilec ali njegov zakonec stalno bivališče na območju občine Novo mesto, 0 da prosilec ali njegov zakonec ni lastnik počitniške hiše, katere neto stanovanjska površina ne presega standarda stanovanja za prosilca in njegovo družino. 2. posebni pogoji: 0 neprimerno stanovanje prosilca, 0 socialne razmere prosilca in njegove družine, b) dodelitev stanovanjskega posojila: 1. splošni pogoji: 0 da prosilec stalno prebiva na območju občine Novo mesto, 0 da je prosilec ali nj egov zakonec lastnik oz. solastnik stanovanjske hiše ali etažnega stanovanja ali da ima vknjiženo v zemljiški knjigi dosmrtno pravico uživanja stanovanja, za katero prosi posojilo, 0 da prosilec ali njegov zakonec doslej še ni prejel pri stanovanjski skupnosti posojila za isti namen popravila ali izboljšave stanovanjske hiše ali etažnega stanovanja, 0 da je prosilec ali njegov zakonec kreditno sposoben vračati posojilo.. 2. posebni pogoji: Izpolnjevanje posebnega pogoja daje prosilcu stanovanjskega posojila prednost pri dodelitvi stanovanjskega posojila oz. višjo uvrstitev na prednostni listi; ti pogoji so: — nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine v preteklem letu, — prebivanje v neprimernem stanovanju. Za neprimerno stanovanje se šteje: 0 stanovanje brez ali s souporabo sanitarij, 0 stanovanje brez vodovodne in kanalizacijske napeljave oz. greznice. 5. člen Za člana družine prosilca se štejejo vsi, ki se po 5/1 členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS št. 35/82 in 14/84)štejejo za uporabnike stanovanja- 2. Postopek za pridobitev družbeno najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil 6. člen Stanovanjska skupnost objavi enkrat letno, praviloma v IV. tromesečju tekočega leta za prihodnje leto, razpis za zbiranje vlog za družbeno najemna stanovanja in stanovanjska posojila. V razpis se vključujejo tudi družbeno najemna stanovanja, s katerimi razpolaga Društvo upokojencev za starostne, invalidske in družinske upokojence. V razpisu za zbiranje vlog mora biti navedeno predvsem: 0 pogoji za pridobitev družbeno najemnih stanovanj oz. stanovanjskih posojil. 0 priloge k vlogam za pridobitev družbeno najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil, 0 rok za zbiranje vlog, 0 ime in sedež organa, ki zbira vloge. Razpis za zbiranje vlog se objavi v tedniku Dolenjski list in preko društva upokojencev. 7. člen Prosilci za pridobitev družbeno najemnih stanovanj oz. stanovanjskih posojil, morajo v razpisnem roku vložiti vloge z vsemi prilogami pri stanovanjski skupnosti. 8. člen Vloge za pridobitev družbeno najemnih stanovanj oz. stanovanjskih posojil sprejema odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov pri stanovanjski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: odbor) in jih preverja ter ocenjuje v skladu z merili, določenimi s tem pravilnikom. Kadar iz vlog in prilog ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, ki vpliva na uvrstitev na prednostno listo ali kadar odbor upravičeno dvomi v navedbe v vlogi ali prilogah, lahko zahteva od prosilca dodatna dokazila ali pa kako drugače ugotovi resnično stanje. Odbor zavrne s sklepom vlogo tistega prosilca, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med prosilce za pridobitev družbenega najemnega stanovanja ali stanovanjskega posojila in nepopolno vlogo tistega prosilca, ki jo kljub pozivu ni dopolnil. Zoper ta sklep odbora o zavrnitvi vloge ima prizadeti prosilec pravico ugovora v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sklepa. Ugovor obravnava odbor. 9. člen Odbor razporedi prosilce za družbeno najemna stanovanja na prednosno listo ob upoštevanju višine doseženih točk po merilih določenih s tem pravilnikom- 10. člen Prednostno listo za družbeno najemna stanovanja sprejme odbor. Sprejeta prednostna lista se objavi na oglasni deski stanovanjske skupnosti in društev. Rok objave prednostne liste je 30 dni. V času objave odbor dokončno odloči o ugovorih zoper sklepe odbora o zavrnitvi vlog. Po preteku 30 dnevne objave predlog prednostne liste odbor obravnava in sklepa o dospelih pripombah ter sprejme dokončno prednostno listo. Zoper uvrstitev prosilcev na prednostni listi imajo le-ti pravico pritožbe na zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Rok za pritožbo je 30 dni po prejemu sklepa o razvrstitvi na prednostno listo. 2. 3. 4. 5 6.a) b) 3. Osnove in merila za pridobitev družbeno najemnih stanovanj oz. stanovanjskih posojil 11. člen A. Stanovanjske razmere prosilcev nima stanovanja oz. stanovanje v neustreznem zasilnem prebivališču, baraki ali zgradbi — pripada na družinskega člana najemnik ali podnajemnik — pripada na družinskega člana imetnik stanovanjske pravice v neustreznem družbeno najemnem stanovanju — pripada na družinskega člana stanovanjska površina, ki odpade na člana prosilčeve družine — do 4 m2 pripada družini skupno — nad 4 do 6 m2 pripada družini skupno — nad 6 do 8 m2 pripada družini skupno — nad 8 do 10 m2 pripada družini skupno — nad 10 do 12 m2 pripada družini skupno — nad 12 do 15 m2 pripada družini skupno stanovanje brez: — kuhinje, pripada družini skupno — stranišča ali poljsko stranišče pripada družini skupno — kopalnice, pripada družini skupno souporaba, kadar uporabniki niso družinski člani — kuhinje, pripada družini skupno — stranišča, pripada družini skupno — kopalnice, pripada družini skupno souporaba spalnice, pripada družini skupno ostali stanovanjski pogoji: — stanovanje je v vlažni ali mračni kleti, pripada družini — stanovanje je v vlažni kleti, pripada družini — stanovanje je v mračni, toda suhi kleti, pripada družini — stanovanje je v vlažnem pritličju, pripada družini — stanovanje je na neizoliranem podstrešju, pripada družini — v stanovanju ni vodovodne napeljave, pripada družini — v stanovanju ni kanalizacijskih odtokov, pripada družini — v stanovanju ni električne napeljave, pripada družini B- Socialno zdravstveno stanje družine ba) duševno ali telesno prizadeti otroci oz. drugi člani skupnega gospodinjstva, pripada na člana družine b) ostala trajna obolenja prosilca, otrok oz. drugih članov skupnega gospodinjstva, pripada na člana družine c) duševno oboleli prosilec ali njegov zakonec, pripada na člana družine d) težja invalidnost nad 70 — 100% prosilca ali njegovega zakonca, pripada na člana družine e) 100% invalidnost prosilca ali njegovega zakonca pripada na člana družine stalno neprekinjeno bivanje na območju občine Novo mesto — za vsako leto neprekinjenega stalnega bivanja na območju občine, računajoč do dneva razpisa nazaj, pripada prosilcu za vsako dopolnjeno leto vendar največ skupno C. Druga dodatna merila b Aktivna udeležba v NOV in vojaška vojna invalidnost — borci, ki imajo priznano dvojno štetje upravičencev — pripada za vsako leto čakalne dobe 50 točk 2. • od leta 1941 • od leta 1942 • od .leta 1943 • od leta 1944 • od leta 1945 — vojaški vojni invalidi od 20 do 50% invalidnosti — pripada prosilcu — vojaški vojni invalidi nad 50% — pripada prosilcu 2. Prosilcu, ki je bil uvrščen na zadnjo veljavno dokončno prednostno listo 100 točk 75 točk 50 točk 100 točk 80 točk 60 točk 40 točk 30 točk 20 točk 60 točk 40 točk 30 točk 30 točk 15 točk 10 točk 10 točk 150 točk 110 točk 70 točk 90 točk 110 točk 10 točk 5 točk 70 točk 50 točk 30 točk 50 točk 50 točk 80 točk 5 točk 100 točk 24 točk 20 točk 16 točk 12 točk 8 točk 30 točk 50 točk D. Skupni dohodek prosilca in njegove družine Če znaša mesečni poprečni čisti skupni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SRS v letu pred razpisanim natečajem se vloga prosilca točkuje s: do 30% 100 točk nad 30% do 40% 80 točk nad 40% do 50% 60 točk nad 50% do 60% 40 točk nad 50% do 70% 20 točk V primeru, da ima več prosilcev enako število točk, imajo po vrstnem redu prednost: 1. prosilci, ki imajo nižji poprečni skupni čisti dohodek na družinskega člana 2. prosilci, ki so socialno ali zdravstveno ogroženi (večje število točk po kriterijih iz poglavja B) 3. družine ali občani, ki dalj časa prebivajo na območju občine Novo mesto 4. borci NOV, ki imajo polno pokojninsko dobo in ki so invalidi. 12. člen Prosilci iz dokončne prednostne liste lahko na število družinskih članov pridobijo družbeno najemno stanovanje po naslednjih normativih: št. druž. članov 1 2 3 4 vrsta stanovanja garsonjera 1-sobno do 1 1/2-s. 1 1/2-s. do 2-sobno 2-sobno do 2 1/2-s. stan. površina do 32 m2 do 45 m2 do 58 m2 do 70 m2 Za vsakega nadaljnega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča do največ 15 m2. V izjemnih primerih, ko družinske razmere oz. razmere v gospodinjstvu narekujejo odstopanja od gornjih normativov (bolezen, ki terja trajno nego ipd.), lahko odbor na predlog društva upokojencev dodeli tudi večje stanovanje. 13. člen Družbeno najemna stanovanja za upokojence dodeljuje prosilcem z dokončne prednostne liste odbor strogo po vrstnem redu glede na razpoložljivo vrsto stanovanja. Prosilcem s prednostne liste, ki jim po normativu pripada večje stanovanje, vendar le-teh ni na razpolago, se lahko na njihovo pismeno zahtevo dodeli tudi manjše razpoložljivo stanovanje. O zahtevku prosilca odloča odbor. 14. člen Izjemoma se lahko, ne glede na določila 13. člena tega pravilnika, prosilcu dodeli družbeno najemno stanovanje v naslednjih primerih: • če mu je bilo stanovanje uničeno zaradi požara, poplave, potresa, • če so se stanovanjske razmere bistveno poslabšale zaradi socialnih ali zdravstvenih razmer. Razreševanje stanovanjskih vprašanj prosilcev po tem členu se lahko opravi le na predlog društva upokojencev in Centra za socialno delo. 15. člen Družbeno najemno stanovanje za upokojence sme uporabljati le upokojenec, ki mu je bilo to stanovanje dodeljeno, skupno s člani njegovega gospodinjstva. Stanovanja ne sme zamenjati, oddajati v podnajem ali kako drugače razpolagati z njim brez predhodnega pismenega soglasja odbora. 4. Lastna udeležba pri pridobitvi družbenega najemnega stanovanja 16. člen Prosilci, katerim je bilo dodeljeno družbeno najemno stanovanje, morajo ob sprejemu odločbe o dodelitvi stanovanja pred vselitvijo oz. preselitvijo plačati lastno udeležbo po določilih 18. člena tega pravilnika. Lastno udeležbo iz prvega odstavka tega člena je dolžan plačati tudi prosilec, ki se preseli v več vredno družbeno najemno stanovanje. V primeru, da prosilec ni plačal lastne udeležbe za stanovanje, ki ga izpraz-njuje, plača celotno lastno udeležbo za novo stanovanje oz. če je že plačal lastno udeležbo za stanovanje, ki ga izpraznjuje, pa plača le razliko za več vredno stanovanje. Višina lastne udeležbe, ki jo je prosilec dolžan vplačati, se določi od nabavne oz. revalorizirane vrednosti družbeno najemnega stanovanja in glede na socialno ekonomski položaj prosilca in njegove družine. 17. člen Lastna udeležba prosilca družbeno najemnega stanovanja se izračuna v odstotku nabavne oz. revalorizirane vrednosti stanovanja in znaša: skupni poprečni mesečni % udeležbe delavcev na dohodek na družinskega člana. vrednost stanovanja, ugotovljena izražen v % na povprečni po pravilniku o merilih mesečni osebni dohodek na in načinu za ugotavljanje zaposlenega v SRS v vrednosti stanovanj in preteklem letu stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur. 1. SRS št. 25/81) za delavce z za samske delavce dvema ali več druž. člani do 55 do 50 brez udeležbe nad 55 do 60 nad 50 do 55 1 nad 60 do 65 nad 55 do 60 2 nad 65 do 70 nad 60 do 65 3 nad 70 do 75 nad 65 do 70 4 nad 75 do 80 nad 70 do 75 5 nad 80 do 85 nad 75 do 80 6 nad 85 do 90 nad 80 do 85 7 nad 90 do 95 nad 85 do 90 8 nad 95 do 100 nad 90 do 95 9 nad 100 do 105 nad 95 do 100 10 nad 105 do 110 nad 100 do 105 11 nad 110 do 115 nad 105 do 110 12 nad 115 do 120 nad 110 do 115 14 nad 120 do 125 nad 115 do 120 16 nad 125 do 130 nad 120 do 125 18 nad 130 nad 125 20 5. Dodelitev stanovanjskih posojil 21. člen Prosilcem se lahko odbori posojilo za popravila in izboljšave obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj po pogojih iz 4. člena tega pravilnika. 22. člen Izjemoma lahko odbor odobri namensko stanovanjsko posojilo na priporočilo društva upokojencev in Centra za socialno delo, prosilcu upokojencu, kateremu v tekočem letu ni bilo odobreno posojilo zaradi pomanjkanja sredstev, pa ga je zadela težja elementarna nesreča (potres, požar, povodenj itd.). 23. člen Stanovanjska posojila se odobravajo za: • zamenjavo lesenih delov ostrešja in kritine, vrat in oken, • ureditev sanitarij, vodovodne in kanalizacijske napeljave. • izvedbo toplotne izolacije, vključno z ustrezno ureditvijo ogrevanja stanovanjske hiše. Vlogi za dodelitev stanovanjskega posojila je potrebno priložiti: • zemljiškoknjižni izpisek, • dokazilo o višini dohodka prosilca in vseh ostalih družinskih članov (potrdilo delodajalca, odrezki pokojnin, invalidnin in vseh ostalih nadomestil), • gradbeno dovoljenje oz. potrdilo upravnega organa o priglasitvi del, • predračun predvidenih del. Stanovanjsko posojilo se ne more koristiti za urejanje stanovanjskih prostorov prosilčevih otrok in njihovih družin. 24. člen Stanovanjsko posojilo po tem pravilniku lahko doseže največ 50% predračunske vrednosti v odvisnosti od poprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu. Za izračun poprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se upoštevajo vsi dohodki prosilca in njegovih družinskih članov v preteklem letu. 25. člen Odbor lahko odbori prosilcu namensko stanovanjsko posojilo glede na poprečni mesečni dohodek v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v preteklem letu, največ do naslednje višine: V osnovo za izračun dohodka štejejo vsi dohodki, določeni v 7. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic (Ur. list SRS št. 26/84). 18. člen Sredstva lastne udeležbe za družbeno najemno stanovanje se vplačujejo v sklad združenih sredstev pri stanovanjski skupnosti in se vrnejo prosilcu v enkratnem znesku po preteku desetih let s 3% letnimi obrestmi. Prosilcu, ki se izseli iz družbeno najemnega stanovanja pred potekom dobe za vračilo sredstev lastne udeležbe, se mu le-ta vrnejo skupaj z obrestmi takoj po izselitvi. 19. člen Plačila lastne udeležbe so oproščeni: • prosilci, ki se preselijo iz večjega v manjše ali manj vredno stanovanje, • prosilci, ki živijo z družino v izredno težkih socialnoekonomskih oz. zdravstvenih razmerah in so pridobili mnenje Centra za socialno delo in društva upokojencev ali invalidske organizacije za oprostitev plačila lastne udeležbe. Po tem pravilniku se šteje, da živi prosilec z družino v izredno težkih razmerah: 0 če prejema družina stalno družbeno pomoč, • če je v družini duševno ali telesno prizadet otrok kot to določa 11. člen pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Ur. list SRS št. 1/79), 0 če je eden od staršev duševni bolnik ali težji invalid, 0 če je eden ali več odraslih članov družine že več let težji bolnik in zaradi tega ni zaposlen ter po oceni zdravnika — specialista ni pričakovati' njegovega okrevanja, 0 če ima družina po oceni Centra za socialno delo in društva upokojencev na osnovi predhodnih že navedenih razlogov izjemno povečane izdatke za zadovoljevanje življenjskih pogojev. Težke razmere se ugotavljajo tudi za samske občane. 20. člen Odbor lahko na podlagi pisnega priporočila društva upokojencev odloži vplačila lastne udeležbe tistim prosilcem do družbeno najemnega stanovanja, kateri skupaj z družino živijo v težkem gmotnem položaju pod pogojem, da namensko varčujejo pri banki za lastno udeležbo, za kar predložijo administrativno prepoved na pokojnino. Plačilo lastne udeležbe po tem členu se lahko odloži na največ 2 leti. poprečni mesečni OD poprečni mesečni OD SRS % posojila od predrač. vrednosti do 50% do 50% nad 50 do 75% do 40% nad 75 do 100% do 30% nad 100 do 20% V primeru, da zaradi pomanjkanja sredstev upravičencec ne dobi vsega možnega posojila, mu pripada po istem predračunu posojilo po naslednjem razpisu m sicer revalorizirana vrednost razlike med možnim posojilom in že dobljenim posojilom v predhodnem letu. Za revalorizacijo se uporablja indeks Biroja gradbeništva Slovenije za stanovanjsko gradnjo. 26. člen Stanovanjsko posojilo po tem pravilniku prosilec lahko dobi za isti namen samo enkrat, razen v primeru, ko še ni prejel celotnega možnega zneska od predračunske vrednosti. 27. člen Odplačilna doba za stanovanjska posojila je odvisna od višine odobrenega posojila in ne more biti daljša od 15 let. Mesečna anuiteta od odobrenega posojila ne more biti v nobenem primeru manjša kot bi znašala mesečna stanarina za družbeno najemno stanovanje enake površine. 28. člen Za vsa odobrena posojila po določilih tega pravilnika velja v % enaka obrestna mera kot jo uporablja Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka, Poslovna enota za stanovanjsko in komunalno kreditiranje pri odobravanju namenskih stanovanjskih posojil. III. ZAMENJAVA DRUŽBENO NAJEMNEGA STANOVANJA 29. člen Družbeno najemno stanovanje, s katerim razpolaga društvo upokojencev, nosilec stanovanjske pravice lahko zamenja za stanovanje drugega imetnika stanovanjske pravice, ki je v družbeni lastnini, le v skladu z določili zakona o stanovanjskih razmerjih. 30. člen Menjava razpolagalne pravice med vlagatelji se lahko opravi v skladu z določili zakona o prometu z nepremičninami. Menjava stanovanj oz. razpolagalne pravice se dovoljuje predvsem tedaj, 0 če gre za težke socialne razmere upokojencev in njihovih družinskih članovah spremembo števila družinskih članov, ki se po 5. členu zakona o stanovanjskih razmerah štejejo za uporabnike stanovanja, 0 če ni potrebe po delitvi družbeno najemnega stanovanja prosilcem po tem pravilniku. IV. KONČNE DOLOČBE 31. člen Odbor samoupravne delavske kontrole pri stanovanjski skupnosti najmanj enkrat letno obravnava pravilnost odločanja odbora in o tem poroča skupščini- 32. člen Z dnem, ko prične veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o reševanju stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov V občini Novo mesto (SDL št. 26/81). 33. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Predsednik zbora uporabnikov: JOŽE FICKO, 1. r. 102. Na podlagi 17. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. 1. SRS št. 23/77), 7. člena zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 35/85) in 38. člena statuta krajevne skupnosti Šmarjeta je skupščina krajevne skupnosti Šmarjeta na svoji seji dne 16. 4. 1987 sprejela sklep 0 razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šmarjeta 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi in podaljšanju krajevnega samoprispevka v denarju na območju celotne krajevne skupnosti Šmarjeta za sprejeti srednjeročni Program kot sledi: 1- modernizacija in vzdrževanje lokalnih cest, 3- gradnja vodovodov, 3- gradnja telefonskega omrežja, 4- ureditev pokopališč, 5. dograditev družbenega doma, 6- gradnja kanalizacij in čistilnih naprav, 3- napeljava javne razsvetljave, gradnja avtobusnih postajališč. 2. člen Za realizacijo v 1. členu navedenega programa bo potrebno zbrati skupaj 138.000.000 din, ki se skupno z ostalimi sredstvi, pridobljenimi iz drugih virov, koristijo izključno za izvedbo sprejetega programa. 3. člen Samoprispevek se uvaja in podaljšuje v naslednjih obdobjih: a) uvede se dodatni samoprispevek za obdobje od 1.6. 1987 do konca leta 1992; b) podaljša se sedanji samoprispevek za program krajevne skupnosti, ki poteče 31. 5. 1989. na novi zaključni datum 31. 12. 1922: c) podaljša se samoprispevek, ki se zbira sedaj na ravni občine za gradnjo šol in poteče 31. 5. 1989 na novi zaključni datum 31. 12. 1992 za program krajevne skupnosti. 4. člen Samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Šmarjeta, po naslednjih % od osnov: 1- vsi zaposleni krajani od čistega osebnega dohodka in drugih dohodkov, od katerih se plačujejo prispevki na OD. po stopnji 2% v času od 1.6. 1987 do 31. 5. 1989, in po stopnji 3% v času od 1. 6. 1989 do 31. 12. 1992, Z vsi upokojenci, če njihova pokojnina presega zajamčeni OD zaposlenih, po stopnji 2% v času od 1.6. 1987do31.5. 1989, in po stopnji 3%včasuod 1.6. 1989 do 31. 12. 1992, 3- občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost, po stopnji 4% od osnove, od katere se plačuje prispevek za SIS. in po stopnji 2% od ostanka čistega dohodka, v času od 1. 6. 1987 do 31. 12. 1992, 4- občani, ki imajo status kmeta, od katastrskega dohodka po stopnji 4% v času od 1. 6. 1987 do 31. 12. 1992, 5. zavezanci, ki so obdavčeni v povšalnem znesku, pa od letne odmere po stopnji 3% v času od 1. 6. 1987 do 31. 12. 1992. 5. člen Od OD iz delovnega razmerja in od pokojnin obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec navedenih dohodkov. Od ostalih dohodkov zavezancev iz 4. člena tega sklepa odmerja in izterjuje samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Novo mesto. 6. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Šmarjeta štev. 52100-842-037-822233 pri SDK Novo mesto. Za zbiranje samoprispevka in za namensko uporabo zbranih sredstev sta °dgovorna skupščina in svet krajevne skupnosti Šmarjeta. 7. člen Samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po predpisih, ki veljajo za °dmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov občanov. 8. člen Referendum bo v nedeljo, dne 17. 5. 1987, od 7 — 19 ure na krajevno običajen način po volilnih enotah. Za izvedbo referenduma je zadolžena posebna tričlanska volilna komisija, kije imenovana na seji skupščine krajevne skupnosti Šmarjeta dne 16. 4. 1987. 9. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Šmarjeta, ki so vpisani v splošni volilni imenik, in tisti krajani, ki še niso vpisani, so pa že v delovnem razmerju. 10. člen Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS št. 24/77). 11. člen Glasovanje na referendumu je tajno, glasuje pa se z glasovnico naslednje vsebine: KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARJETA GLASOVNICA Na referendumu dne 17. 5. 1987 za uvedbo in podaljšanje samoprispevka v obdobju 1. 6. 1987 do 31. 12. 1992 v krajevni skupnosti Šmarjeta za srednjeročni program, ki je naveden v 1. členu sklepa o razpisu referenduma. GLASUJEM »PROTI« »ZA« 12. člen Glasuje se tako, da se obkroži beseua »za , J« «» volilec strinja z uvedbo novega in podaljšanjem starega samoprispevka, sicer pa besedo »Ekoti . 13. člen Skupščina krajevne skupnosti Šmarjeta sprejme sklep o uvedbi samoprispevka in podaljšanju dosedanjega, če se bo večina upravičenih glasovalcev izrekla za uvedbo samoprispevka. 14. člen Z dnem, ko bo sprejet in objavljen novi sklep o uvedbi samoprispevka, neha veljati dosedanji sklep o samoprispevku, ki je v teku. 15. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Šmarjeta 20. 4. 1987 Predsednik skupščine KS: ALOJZ ŠKRBINA 103. Sklepi o odpovedi pravice do povrnitve združenih sredstev, ki jih je sprejela skupščina Območne SIS za ptt promet Novo mesto na seji dne 10. 4. 1987 L Skupščina Območne SIS za ptt promet Novo mesto predlaga vsem OZD — zavezancem za združevanje sredstev po zakonu o združevanju dela sredstev družbene reprodukcije za gospodarsko infrastrukturo v obdobju 1986 — I990, da se odpovedo pravici do povrnitve združenih sredstev pri Območni SIS za ptt promet Novo mesto in pravici do nadomestila za gospodarjenje s lemi sredstvi in priporoča, da v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti sprejmejo naslednji sklep: »Delavci OZD ki na osnovi zakona o združevanju dela sredstev družbene reprodukcije za gospodarsko infrastrukturo v obdobju 1986— 1990 združujemo pri Območni SIS za ptt promet Novo mesto sredstva v višini 20% od vrednosti telefonskega impulza, se v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti odpovedujemo pravici do povrnitve združenih sredstev in pravici do nadomestila za gospodarjenje s temi sredstvi. Na Območno SIS za ptt promet Novo mesto naj se prenese tudi ustrezen vir teh sredstev. 2. O svojih odločitvah naj OZD obvestijo pisno s predlaganim sklepom Območne SIS za ptt promet Novo mesto. Novi trg 7, Novo mesto. Predsednik skupščine OSIS PTT Novo mesto JANEZ POŽAR I. r. 104. Na podlagi 54. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS št. 18/86) in 213. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79in 14/82)je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 4. 1987 sprejela ODLOK 0 OMEJITVI NABIRANJA LIPOVEGA CVETJA IN PRIDOBIVANJA LUBJA LIPE 1. člen S tem odlokom se predpisuje način in postopek nabiranja in odkupa lipovega cvetja ter izkoriščanja lubja lipe na območju občine Novo mesto. 2. člen Cvetje lipe, namenjeno prodaji oz. odkupuje dovoljeno nabirati v gozdu in izven gozda, vendar le z dovolilnico o nabiranju lipovega cvetja, ki jo izda pristojna temeljna organizacija gozdarstva, ki gospodari z gozdovi določenega območja. 3. člen Cvetje lipe je dovoljeno nabirati le na stoječem drevju, tako da se ne poškodujejo veje ali debla. Na vsakem posameznem lipovem drevesu moramo pustiti najmanj 1/3 (eno tretjino) lipovega cvetja, kar omogoča minimalno letno reprodukcijo lipe, zagotavlja prehrano čebelam in daje ostale koristi lipe. 4. člen Prepovedano je lomljenje vej, obsekavanje vej in podiranje dreves lipe z namenom nabiranja lipovega cvetja ali pridobivanja lipovega lubja. Izjemoma je dovoljeno nabiranje lipovega cvetja ali lupljenje debel lipe iz prejšnjega odstavka na podrtih drevesih, če so le-ta podrta na osnovi gojitvenih ukrepov in so predhodno odkazana za posek. 5. člen Dovolilnica o nabiranju lipovega cvetja iz 2. člena tega odloka mora vsebovati: ime temeljne organizacije, ki jo izdaja, ime in priimek osebe, kateri se ta Hovolitnlca izdaja, točen naslov navpH^^*. ■ cas, za Katerega se izdaja, območje, na 1 u.icua lahko nabira lipovo cvetje (krajevno ime), podpis pristojne osebe, ki dovolilnico izdaja, ime odkupovalca lipovega cvetja ter količino nabranega lipovega cvetja (vpiše odkupovalec). Organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost odkupa lipovega cvetja oz. pooblaščena oseba, ne sme odkupiti lipovega cvetja, če nabiralec ne predloži dovolilnice o nabiranju lipovega cvetja. Organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost odkupa lipovega cvetjaoz. od te organizacije pooblaščena oseba, je dolžna shranjevati vse prejete dovolilnice o nabiranju lipovegacvetja, terjih do 1. oktobra tekočega letadostaviti Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, Gubčeva 15, Novo mesto. 6- člen -jw— Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pooblaičeni gozdni nadzorniki ter inšpekcijska služba, pristojna za gozdarstvo. 7. člen Zdejarno kaznijo od 1.000 do 300.000dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost odkupa lipovega cvetja in lubja v nasprotju z določili drugega in tretjega odstavka 5. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 100.OOOdinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki opravljadejavnost odkupa lipovega cvetja in lubja. SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1986 I. Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1986, ki obsega- — bilanco, — bruto bilanco, — pregled skupno doseženega prometa, — pregled dolgov in preplačil zavezancev, — zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa. II. Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1986 izkazuje: — obremenitve 2,727.103.203.^ — plačila 2,669.072.555.^ — zaostanke — dolg 58.030.648. III. Ta sklep velja od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-01/79 Datum: 22. 4. 1987 Predsednik skupščine občine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ, 1. r- Občina Ribnica 106. Na podlagi l. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe občine Ribnica je skupšč'" na skupnosti na seji dne 15. 4. 1087 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe občine Ribnica 1. člen Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe občine Ribnica ugotavlja, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe občine Ribnica sklenjen, ker ga je sprejelo več kot dve tretini udeležencev v sporazumevanju. 2. člen Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 320-2-87-05 Datum: 17. 4. 1987 Predsednik skupščine samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe občine Ribnica JANEZ RUS I. r- 8. člen Z denarno kaznijo od 250 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če krši določbe 2., 3. in 4. člena tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 320-03/87 Datum: 22. 4. 1987 Predsednik skupščine občine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ,!, r. 105. Na podlagi 261. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 32/85), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRSšt. 2/73,1/82,2/86) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) ter 15. člena spremembe stauta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 22.4. 1987 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. 4. 1987 sprejela Občina Trebnje 107. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS št. 23/76) in 4. lena odloka o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 6/86) je ■zvršni svet skupščine občine Trebnje na seji dne 9. 4. 1987 sprejel SKLEP o valorizaciji cen za geodetske storitve I. Cene geodetskih storitev iz 3. člena odloka o cenah za geodetske storitve se valorizirajo tako, da znašajo: ^ap- Vrsta in obseg geodetske storitve Cena PARCELACIJE 1. parcelacija parcele do 0,3 ha na dva dela 2. za vsakih nadaljnih začetih 0,3 ha 3. za vsako dodatno novo parcelo 4. za vsako novonastalo parcelo obodne parcelacije 5. za prenos ene gradbene parcele iz projekta v naravo 6. za razlastitev dolžinskega objekta, za vsakih 100 m MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK 1. ugotovitev in izmeritev meje med dvema mejnima točkama 2. za vsako nadaljno mejno točko PRENOS POSESTNE MEJE PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 1. za grafični kataster: 1. — določitev posestne meje med dvema mejnima točkama 2. — za vsako nadaljnjo mejno točko 68.720 19.445 16.030 50.460 22.860 75.410 45.720 11.430 59.380 14.845 2. za numerični kataster: 1. — določitev posestne meje med dvema mejnima točkama 36.520 2. — za vsako nadaljnjo mejno točko 11.430 4. IZDELAVA GEODETSKIH PODLAG ZA PROSTORSKE IZVEDBENE AKTE 1. izdelava načrtov do površine 0,3 ha 52.550 2. za vsakih nadaljnjih začetnih 0,3 ha 19.445 5. IZDELAVA POSNETKOV NOVEGA STANJA 1. izdelava načrtov za območja do površine 0,1 ha 34.290 2. za vsakih nadaljnjih začetnih 0,1 ha 11.430 6. ZAKOLIČENJE OBJEKTOV 1. stavbe in objekti do 200 m2 tlorisne površine 25.090 2. stavbe in objekti nad 200 m2 tlorisne površine dejan, čas 3. dolžinski objekti dejan, čas 7. Geodetske storitve na gozdnem območju se povečajo za 50% od zgornjih cen. 8: URNE CENE Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porabljenem času, se uporabijo naslednje urne cene: A — terensko geodetsko delo, ura 5.000 B — pisarniško geodetsko delo, ura 4.600 C — risarsko geodetsko delo, ura 2.500 D — figurantska in druga pomožna dela, ura 1.830 9. SPLOŠNO — Posebej se obračunavajo materialni stroški (mejniki, obrazci, prevozni stroški, poštnina), — Geodetske storitve se obračunavajo ločeno za terensko delo in ločeno za pisarniško delo po cenah, ki veljajo ob zaključku posamezne faze dela, — Ob prekinitvi postopka naročnik storitve plača vse stroške, ki so nastali do prekinitve, II. Ta sklep velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-08/84 Datum: 9/4-1987 Predsednik izvršnega sveta MAKS KURENT SKUPŠČINSKI * • občina ČRNOMELJ. METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 1.500 din, izvod v prosti prodaji stane 50 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto,, Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za Informiranje IS SRS (št 421-1/72 od 15.11 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.