SantMteJiia za •enti*»li«f«iii« Vcliko srao že pisali v .,Gospodarju o centralističnem vladaniu naše države. Centralistično bi bila vladana naša Jugosiavija., ako bi upravljal Beogra l vse vladne posle brez pokrajinskih vlad v Tjjubljani, iZagrebu, Sarajevu in Dalmaciji. Da bi bila izrecno centralistiena (osrodnja) viada naše države v kvar m v propast naSi Jiigoslaviji, razvidi pač vsakdo, ki trezno in res državno misli. Pač vsak Slovenec se jo že sam prepričal, kako pofiasi se dobi in iztisne kaj o 1 beograjske vlade, kjer gre vse tako počasi in brez gjnisla za naše slovensko razmere in potrebo. Sedat pa, ako bi šg nam odpravili našo pokrajinsko vlado in bi vse naše šlovenske zadeve romale mesto v Ljubljano v poCasni Beograd, potsra pa sploh ne bo režena nobena riaša prošnja, zadeva in potreba. Proti izrecnemu centralizmu (osrednji vladi) je bila in bo jnaša Kraetska zveza, ki zahteva svcCo pokrajinsko vlado in svoj pokrajinski deželni zbor v Ljubljani. Z Beogradom bi nas naj vezalo le skupno: finance, vojaštvo, železnice, pošta itd. Vse zadeve in potrebe, ki se tiCejo izkljuCno le Slovenre, kalcor: šolstvo, kmetijstvo itd. bi naj reševala v svrho hitrega poslova Bja naža pokrajinska vlada v Liubljani, Dccentrali zacija vlade naše obširne Jngoslavije je gotovo v korist ter dobrobit državi in tudi vsacega posameznega državljana. Za obstoj naših pokrajinskih vlad in za uvedbo dežolnih zborov je naša Kmeitska zveza, proti pa so liberalci in njihovi bratci samostojni, ki zahtevajo cnega centra (središča) — Beograda. Da so kapitalistični oderuhi slovenskega kraeta — liberalci za škodljivi in državi nevarni ccnitralizem, io samoposeli umevno, ker se bojijo nadzorstva njihovega poSetja in centralizem — vladanjo cele Jugoslavije edino le iz gcspodarstva od strani deželne vlade in dcželnega zbora, <ia so pa za kraeta naravnost pogubonosni cen tralizem tudi saraostojni, pa si lahko razlagamo iz očotovstva iii bratstva, ki vlada raed liberalci in samostojniaii. Da nam pa ne bi samostojni kje očitali, ker jlb dolžimo nočesar, kar ni res, evo vam dokaze za centralizem Samosiojne: za centralizem se je izrekel v imenu Bamostoine v Ljubljani g. Urek 24. novembra lanskega leta, ko so samostojni' zborovali v Ljubljar.i in se na konjili poklanjali največjemu liberalcu — cenitra]istižnemu paSi dr. Zerjavu, ki je duševni in kruševui oče Samosto]ne. Samostojnim pa ni 1 ilo dovolj, da so povdarjali svoj neumno škodljivi centralizem samo v Ljubljanl ampak ,.sladki" apostel Samostojne g. Dro!enik je kle oeplazil celo po Beogradu in tamkaj po raznih demokratskih (srbsko liberalnih) vladnih veljakih zagotavljal, da stoji in stremi Samostojna odločno za centralizmom. Stranka, ki se drzne pri svojem odločnem kleče plazenju za liberalnim centralizmom trditi, da dela za korist ter dobrobit kmeta, ni kmetska stranka, ampak stranka liberalnih kapitalistov, verižnlkov,, krfimar jev in mešetarjev, katerim bi bila kontrolna pokra jinska viada preveč za petami. Kmst in cent^alizem, to sta dva pojma, ki se družita kot. voda in ogenj. Za centralizem vneta Samostojna in kmetska korist pa sta si v žlahti kot milijonar iu berač. Toliko v vodnost našomu kmetskemu tjudstvn. da bo znalo, da hoeejo liberalci in samostojni, da se naš že itak prepočasni vladni voz še bolj zavre, fe no — ustavi!