Savinjske Pogovor z Branetom Butom, direktorjem centra za socialno delo Celje Stran 10-12 ZAKAJ BI KUPOVALI DRAGO, ČE LAHKO POCENI? (Migneš- NAGIMMDNI CSEJIM®? Stran 33 Letnik 2, št. 40, 23. 10. 1996 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Premagale smo Izraelke! Ob 10. obletnici ŽRK Žalec največji uspeh Stran 22-23 ZDRAVO ŽIVLJENJE Zakaj zdrava prehrana in ne fast food na OŠ Polzela Stran 30 RAZVEDRILO Nagradna križanka in nagradna vprašanja Stran 32 Stran 2 SLOVENIJALES, Gradbeni material in stavbno pohištvo CELJE ___________Medlog 18, tel: 063 451-515, 471-944______ Gradite ali prenavljate hišo, stanovanje? Oglasite se v Prodajnem centru "SLOVENUALES", kjer boste na enem mestu dobili vse za ________ gradgjo in adaptacijo:______________________ gradbeni material, cement, opeko, siporex strešno kritino tegola, salonit, bramac, opečno kritino hidro in termo izolacijo-novoterm, tervol, stiropor, bitumenski trakovi - okna, sobna, vhodna in garažna vrata - keramične ploščice, sanitarna keramika - kopalniška oprema, pipe, baterije, ventili Žagan les, trami za ostrešja, letve, morali - vse vrste mizarskih plošč in furnirjev - pohištveno okovje, robni trakovi, kuhinjski pulti - pisarniško in sobno pohištvo, jogi vzmetnice-uvoz iz Italjie program, razrez vseh vrst plošč po merah in željah kupcev UGODNI PLAČILNI POGOJI 5% popust pri nakupu z gotovino ah po predračunu nad 30.000,00 SIT 5% popust pri nakupu z gotovino ah po predračunu nad 100.000,00 SIT Brezplačna dostava pri nakupu nad 150.000,00 SIT Prodaja na čeke 1+3 brez obresti Prodaja na potrošniški kredit do 1 leta Otfp. čas; pora.-pet. ’700~ 1800 sob. 7°°- I 2°° GRADIA d.o.o. GRADBENO PODJETJE Zabukovica j87 3302 GRIZE tel.:fax 063/ 715 521 IZVAJANJE GRADBENIH DEL: - gradnja stanovanjskih hiš - poslovnih objektov - industrijskih objektov - adaptacije in sanacije - rekonstrukcije - zunanje ureditve IZDELOVANJE STROJNIH OMETOV! PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV Hmezad GOLDIMG GOSTINSTVO-TURIZEM p.o. ŽALEC Vabljeni v Gostišče FERVEGA Velika Pirešica, tel: 728 097 Gostilno LOČICA pri VRANSKEM tel: 725 016 & DNEVNO VAM NUDIMO MALICE IN JEDILA PO NAROČILU cSF-ZA VAS PRIPRAVLJAMO TUDI KOSILA IN VEČERJE TER CT-PRAZNOVANJA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE OB DOLOČENIH PRAZNIKIH VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! Ik Hmezad HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVIN ODPREMA Parižlje tel./fax.: 063 722-055 GRADBENI MATERIAL betonski tlakovci "H", ra2 jupol, 25kg opeka modul kom keramične ploščice barve in laki NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA: NE POZABITE: 063 722-055 KISLA DEMOKRACIJA IZ VSEBINE: Beseda demokracija ima silovit pomen. Pomeni vladavino ljudstva, pojmujemo pa jo tudi širše. Večinoma mislimo na svobodo, na pravico odločanja, pravico do prepričanja in tako naprej. Skratka, demokracija je odlika sodobne napredne družbe. V demokraciji ni tiranije, o stvareh, ki so za nas pomembne, odločamo sami. No, stvari le niso tako preproste. Osnovni problem, ki se pri vladavini ljudstva pojavlja, je množičnost vladarja. Ljudi je preveč, da bi vladali naenkrat. In če se hočemo o vsem prav vsi odločati, je skoraj nemogoče, da bi prišli skupaj in se kaj pametnega domenili. Zato ljudje izbiramo svoje predstavnike, ki zastopajo naše poglede in stališča. Tako pridemo do osnovnega instrumenta demokracije, do volitev. Na volitvah izvolimo svoje predstavnike, ljudi, ki so pošteni, kot smo sami, Id na stvari gledajo kot mi, in ki so enakega mnenja o stvareh, ki jih je treba storiti v splošni blagor. S tem, ko gremo volit, izkoristimo temeljno pravico svobodnega, demokratičnega človeka. Povemo svojo voljo. V parlamentu nas torej zastopajo ljudje, ki smo jih izvolili, ki jim zaupamo in smo z njimi zadovoljni. Zares? Ne, vsaj zame to ne drži. S slovenskimi poslanci, svetniki in še kom nisem zadovoljen. Ko sem šel volit, si nisem predstavljal parlamenta, v katerem bi bil osnovni problem udeležba, sklepčnost, če smo natančni. Ljudje, ki se odločajo o prihodnosti države, so za to plačani in odgovorni. S to razliko, da jih velikokrat ni tam, kjer bi se morali odločati. In, odkrito, težko verjamem, da je kdo zadovoljen s kronično nesklepčnim parlamentom, ki so mu, če se njegovi člani že zberejo, stare zamere pomembnejše od učinkovitosti. Prihajajoče volitve nam bodo dale priložnost, da stvari postavimo na pravo mesto. Za okrog devetdeset mest kandidira več kot tisoč ljudi. Pestra izbira, ni kaj. Torej, šli bomo volit, lepo se bomo oblekli, srečni bomo, da živimo v državi, kjer so svobodne, demokratične volitve nekaj samoumevnega, predvsem pa bomo veseli, ker se bomo odločili prav. V parlamentu bo zavel nov veter, naši interesi bodo spodobno zastopani in v deželi bo sijalo sonce. Lepo! A čisto potiho, prav narahlo, se vame plazi slutnja. Slutnja, da bom lahko na volitvah volil na vse kriplje in pretege, na vso moč uveljavljal svojo volilno pravico, a na koncu, ko bo naša volja analizirana, bom na zaslonih televizijskih sprejemnikov zagledal stare znance s kozarci v rokah. Takrat bom rekel, kot sem že nekajkrat: “Porkaduš!” AKTUALNO Ko se tresejo tla Stran 5 GOSPODARSTVO Obresti kot cena kapitala Prvi domači kredit za gradnjo avtocest INTERVJU Brane But, žalski celjan, je človek širokih interesov KULTURA Filmsko gledališče ponovno v Žalcu NAŠI KRAJI IN LJUDJE V Petrovčah spet slovesnost Laser exiler za zdravljenje kratkovidnost AVTOMOBILIZEM A3 - Audijev malček Stran 7 Stran 9 Stran 10 Stran 13 Stran 17 Stran 19 Stran 20 ŠPORT 10 let ženskega rokometnega kluba Žalec Stran 22 POTOPIS Kako odkriti Ameriko Stran 25 STRAN ZA DAME Kako veš, da te ima rad Stran 27 GLASBA Vid Burnik Ritem mladosti - GIMME 5 Stran 28 013LIKOV ANJE J N v, TEHNIČNA OBDELA V A OGLASOV ODHAJANJA Ljudje venomer bežimo pred lastno minljivostjo, ki nas straši in obremenjuje. Vsakdo, ki je živ, je minljiv. To je tih in za marsikoga krut dogovor matere Narave. Neminljiv je Bog, ostalo je minljivo. Vendar nam kratek premislek pokaže, da je ravno minljivost, smrt, če smo bolj natančni, najpravičnejša od vsega, kar se dogaja bivajočemu. Kar je živega, umre. Brez izjeme. Ni privilegijev, ni izjem, ni odloga. Ko pride tvoj čas, odideš. Ko pride tvoj čas. Ko umirajo starci, nam je sicer hudo, če jih poznamo, drugače pa zadevo racionalno sprejmemo, saj pričakujemo, da pozna leta prinesejo tudi smrt. Veliko huje je, ko odidejo ljudje, ki bi morali živeti. Ljudje, pred katerimi je še vse življenje in jih čaka še toliko ciljev, bi ne smeli umirati. Nekatere vzamejo bolezni, vse preveč pa jih ugasne v nesrečah, ki so krvavi sopotnik našega vsakdana. Ko taka nesreča vzame mlado življenje, smrt ni pravična. Vzame tam, kjer bi morala pustiti, žalost zaseje tja, kjer bi moralo vladati veselje. Vselej, kadar prebiram črno kroniko in naletim na novico, da je ugasnilo še eno mlado življenje, me prime, da bi kričal: “KRIVICA!” Starši bi ne smeli pokopavati svojih otrok. Hudo je, ko otrok zagrebe starše; nepopisno je, ko v grob položiš svojega otroka. A žal je tako. Umrli bomo vsi. Upajmo le, da se bo to zgodilo takrat, ko bomo svoje na svetu postorili, in ko bomo spravljeni s seboj in svetom čakali, da se nam izteče ura. Ko pa odide nekdo, ki bi moral živeti še dolgo, nas vedno najde nepripravljene. Lahko je modrovati, kako je treba preboleti tudi take dogodke, kako je treba iti naprej, kako je treba pozabiti. Vse lepo in prav. Kako? Kako nadomestiti izgubo bližnjega, ki nam ga je vsega v življenjskem zanosu vzela nesreča? Sleherna stvar, sleherni opravek, ki smo ga ponavadi postorili skupaj, nas spomni nanj. Praznina ostaja. In boli. Vid Burnik Solza kane na papir ob krutem spoznanju, da te ni več. Fraza? Tokrat resnična! V statistikah pa bo zapisano še > ena smrtna1 žrtev naših cest. A v naših srcih bo drugače. Za vedno boš ostal v njih, spomin nate ne bo zbledel, pa čeprav okoli nas ne bo več tvojega prešernega smeha, pesmi, ki bi jih zapel s ojim žametnim glasom. Ne bo več uric prijetnega druženja, ne bo več nastopov na festivalih. Enostavno, ne bo te. Prišli bodo novi ljudje, a bo drugače. Spomini na dni, ko smo skupaj ustanavljali časopis, kilometri prevoženih cest, reke besed v poslovnih pogovorih so za nami. Tvoje delo pa je ostalo. Tvoje pesmi so ostale. Tvoja ljubezen, tvoja Urška, tvoja glasba. Kako preroško zdaj zvenijo tvoje besede, ko si o-dhajal: “Samo to skupino še slišim, potem lahko umrem.” In res si. Nekaj ur po tvojem zadnjem koncertu sp se zaprle tvoje tmdne oči in odšel si za vedno. V objemu tebi drage glasbe in sna. Naj se od tebe poslovim s tvojo pesmijo: Tam daleč proč, kjer govorijo zvezde. Nič več norih zmot. čakaš svoj ponos. Kot vedno skrit, le sence plešejo svetnika ples. Če tudi klarja se dan, več te ne zbudi. Nikoli več te ne zbudi, dragi Tomaž. Zbogom, dobri prijatelj. Zbogom, Tomaž. Samo Jurhar OPRAVIČILO! Pri tiskanju 39. številke GLASU Savinjske je v naši tiskarni prišlo do neljube napake. Tretjo stran smo natisnili v napačni barvi, zato se vsem prizadetim svojcem, sodelavcem in prijateljem iskreno opravičujemo. Tiskarna Ljubljana KO jmsčtjo Tik.. Prebivalce Žalca in okolice je 4. oktobra kmalu po polnoči prestrašil močnejši potresni sunek, ki ga je spremljalo tudi bobnenje. Ker se tla še nekaj dni po prvem sunku niso povsem umirila, smo za razlago zaprosili Upravo Republike Slovenije za geofiziko, ki deluje v okviru Ministrstva za okolje in prostor. SE IS H o LJI>: i C 21 cmHU ^ALUi/uatu Š % . . OAit Pl-/a 9 k. n...) ■ Tu .i-fii AMPL .\A(t_ C.«U.k Tako je na seizmološki opazovalnici na Golovcu v Ljubljani kratkoperiodni vertikalni seizmograf zapisal najmočnejši potres v Savinjski dolini. Podatki so v svetovnem času UTC, zato moramo v obdobju, ko pri nas velja poletni čas, navedenemu času dodati dve uri. Manfred Deterding iz observatorija na Golovcu v Ljubljani, kjer je osrednja republiška seizmološka opazovalnica, nam je povedal: “Seizmografi observatorija na Golovcu so v petek, 4. oktobra, 41 minut čez polnoč zabeležili močnejši potresni sunek iz epi-centralne oddaljenosti 55 km severovzhodno od observatorija. Na epicentralnem območju v Savinjski dolini so se tla stresla z močjo 3,1 stopnje po Richterjevi lestvici. V Šempetru, Žalcu, Gotovljah in bližnjih okoliških naseljih je potres dosegel peto stopnjo intenzitete po Mercallijevi lestvici, ki ima skupno 12 stopenj. Potres so čutili prebivalci širšega področja severovzhodne Slovenije, celo v višjih nadstropjih v Mariboru. Seizmološka opazovalnica v Bistriškem jarku nad Muto, ki ima yeliko občutljivost, je zabeležila še prek 120 naknadnih potresnih sunkov v Savinjski doli-m. Vendar pa njihovo število m moč hitro upada, kar kaže na postopno umirjanje tal na tem območju. Potresi v Savinjski dolini Pomenijo zgolj občasno sproš- čanje seizmične energije na tem delu Slovenije, kajti Slovenija razen Prekmurja in Goričkega nima področja, kjer bi se ne pojavljali potresi. Do zadnjega močnejšega potresa v Savinjski dolini je prišlo 3. julija 1982. Po moči je presegal sedanjega, saj je dosegel 3,5 stopnje po Richterju. Spomnimo se, da je v Šempetru povzročil škodo: pojavile so se večje razpoke v zidovih, odpadal je omet, dimniki so utrpeli večjo škodo. Še ves julij in avgust so sledili šibki potresi. Popolnoma normalno je, da se ljudje zavedamo, kako nemočni smo pred naravnimi silami, zato se potresov bojimo. Seizmologi ne napovedujemo potresov, kajti zemeljske notranjosti ni še nihče videl. Rešitev pred potresi je potresno-vama gradnja stanovanjskih objektov in infrastrukture. Potresi, ki se pojavljajo v Savinjski dolini, so nekaj posebnega. Spremlja jih bobnenje, kar še dodatno povečuje paniko med prebivalstvom. Take potrese imenujemo brontidi in so tudi v svetu redek pojav. Zakaj zvok ob potresih? Pojav fizikalno še ni v celoti pojasnjen. Lahko bi ga razložili takole: v trenutku, ko potres nastane, se del energije, ki se sprosti ob potresu, spremeni v zvočno valovanje. Če je frekvenca zvočnega valovanja v slišnem intervalu človeka (16 Hz - 20 tisoč Hz), potem je zvok mogoče slišati. Tudi fizikalno-geološke lastnosti materiala, ki gradi ozemlje, v veliki meri pripomorejo k nastanku zvoka. Od moči potresa je odvisna jakost zvoka; nastane lahko le komaj slišno šelestenje ali pa mrmranje, pa bobnenje in celo grmenje, pri najmočnejših potresih pa udar. Na koncu bi rad prestrašenim prebivalcem Savinjske doline povedal še tole: Potresi se rojevajo v ranah zemeljske skorje, to je ob prelomih v notranjosti Zemlje. Za nastanek katastrofalnih potresov so potrebni veliki aktivni prelomi, takih pa na Savinjskem nimate. Vsaka namigovanja, da lahko na nastanek potresa vplivajo dela na zemeljski površini, kot sta gradnja avtoceste v Savinjski dolini ali razstreljevanje v kamnolomu Velika Pirešica, so zanesljivo neutemeljena. Najslabše pa je širjenje raznih neresničnih in škodljivih 'bistroumnih ugotovitev’, ki jih povzročajo posamezniki sumljivega porekla in z vprašljivim namenom. Za večanje preplaha med prebivalci so ti posamezniki moralno odgovorni, vredni obsodbe in kazni.” DOMINIKA SAMBOLIČ St. Značilnost Odziv ljudi Poškodbe objektov, delovanje na predmete Spremembe v naravi I ne zaznajo II SLABA ZAZNAVNOST zaznajo redki III zazna manjšina IV zaznajo mnogi lahno tresenje in škripanje predmetov V DELOVANJE NA PREDMETE prebujanje loputanje in premikanje predmetov vzvalovitev gladine mirujoče vode VI prestrašenje odpadanje ometa, poškodbe dimnikov mestoma razpoke v vlažnih tleh VII strah odlomljeni dimniki, manjše razpoke v zidovih posamezni zdrsi pobočni zemljin VIII POŠKODBE OBJEKTOV panika večje razpoke v zidovih, posamezna rušenja udori in usadi, spremembe pretokov in gladine vode IX splošna panika podiranje delov hiš, delno rušenje razpoke v tleh, plazovi, presuševanje in pojavi izvirov X rušenje opečnih zgradb, poškodbe močnejših objektov velike razpoke v tleh, veliki zemeljski plazovi, poplavljenje XI SPREMEMBE V NARAVI hujše poškodbe in rušenje močnejših objektov prelomi in premiki v tleh, poplave XII uničenje vseh objektov sprememba površja in veliki premiki tal, premeščanje vodotokov Poenostavljena 12-stopenjska potresna lestvica MSK ■ * Savin j ske NA SEJI SPET BURNO Žalski občinski^ svet je v prostorih občine Žalec 17. oktobra zaključil 16. in pričel s 17. sejo. Na vprašanje predsednika občinskega sveta Franca Žolnirja, kaj naj sodi v promocijske stroške, se je odzval župan Milan Dobnik. Povedal je, da so predvidenih 7 milijonov tolarjev porabili za plačane časopisne članke, za obnovitvena dela na cerkvah v Braslovčah in Stopniku, za pomoč športnikom občine in zelo dobrim študentom za študij v tujini, pa tudi za odprtje Schvventnerjeve hiše na Vranskem. Franc Žolnir je tudi trdil, da žalski župan občinskemu svetu ni predložil vse dokumentacije glede pogodbe z deponijo odpadkov v Celju, vendar je sklenil razpravo o tem predložiti na naslednjo sejo. Svetniki so razpravljali tudi o prenosu osnovnih sredstev, drobnega inventarja in osebnega vozila R4 GTL v skupni vrednosti 2.800.000,00 tolarjev na U-pravno enoto Žalec. Občine so po zakonu dolžne prepustiti v uporabo upravnim enotam prostore in sredstva, ki so jih kot družbeno premoženje do tedaj uporabljali občinski pravni organi. Žato je župan Dobnik predlagal, naj se opravi neodplačni prenos osnovnih sredstev, drobnega inventarja in avtomobila. Svetniki so sklenili, naj o vseh vprašanjih, ki se pojavijo med občino in upravno enoto, najprej mnenje poda sosvet, svetniki pa bodo o tem odločali na naslednji seji. Pri pregledu zaključnega računa za leto 1995 se je razvila burna razprava glede dela nadzornega odbora občine Žalec. Ta je tričlanski, njegovi člani pa so povedali, da morajo opraviti toliko dela, da pogosto za minimalno plačilo sestankujejo tudi popoldan. Poleg tega nimajo niti točno določenega pravilnika, po katerem naj bi delali, svetniki pa nato dajejo pripombe na njihova poročila. Zaključni račun za leta 1995 so svetniki sprejeli in oblikovali tudi sklep, da bodo nadzornemu odboru občine Žalec v prihodnje dajali natančnejša navodila za delo in poročila. D. S. Te dni se začenja izgradnja krajevnega kabelskega omrežja v Grižah in Zabukovici, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Kapaciteta omrežja bo zadovoljila povpraševanje po telefonskih priključkih na tem območju, tako da bo možno dodeliti telefonske priključke predvidoma vsem gospodinjstvom in gospodarskim dejavnostim. V Zabukovici bo montirana izpostavljena stopnja telefonske centrale Žalec s kapaciteto 240 telefonskih priključkov. Naročniki iz Griž bodo še naprej priključeni na telefonsko centralo v Žalcu. Telekom s tem zagotavlja optimalno izrabo obstoječega telefonskega omrežja, zato bodo lahko izvedene samo nujno potrebne dograditve omrežja. B.B. PUBLIKACIJE ZGODOVINSKEGA ARHIVA V CELJU Zgodovinski arhiv v Odjn dejavnostjo tudi v letu 1996 1 « - '5a,J publicistično ko praznuje Štirideseto obletnico Pred kratkim so predstavili pet novih publikacij; dve iz zbirke Inventarji avtoric Metke Bukošek in Ivanke Zajc - Cizej z naslovom Šolski sveti 1864 - 1941 in avtorja Bojana Himmelreicha Gradivo okupatorjevih civilnih organov 1941 - 1945; dve iz nove zbirke Mali tiski, avtorja Aleksandra Žižek, kjer so zbrani dokumenti iz arhivskega gradiva z naslovom Urbarji in Rokopisi ter novo knjigo iz zbirke Študije avtorja mag. Milka Mikole Stara industrijska podjetja na Celjskem. Namen študije Stara industrijska podjetja na Celjskem je seznaniti bralce z bogato tradicijo zasebnega podjetništva na Celjskem. Avtor ugotavlja, da na Celjskem danes skoraj ni pomembnejšega industrijskega podjetja, ki ne bi nastalo že v prvi polovici 2». ali celo že v 19. stoletju. Zal je bila z zaplembami in nacionalizacijami njihovih plačah. Številne priloge, kot - — ----------------- fotografije podjetij, MlL^ M*kVl*S00 SIT' ^ J° kUPi‘e V k0nlPletU * k"jig0 n,a8- Knjigi lahko kupite osebno v Zgodovinskem arhivu v Celju, Trg ali pa ju naročite po pošti. t.eljshin knezov * A ■ O G I la Xf J C jA Naročam----izvodov knjige Stara industrijska podjetja na Celjskem Naročam----kompletov knjig Stara industrijska podjetja na Celjskem in Sodni procesi na Celjskem 1944 -1951. Ime in priimek:___________________________________ Naslov: BRASLOVČE, 10. oktobra. Prebivalci Dobrovelj in južnega Po-dvrha, predstavniki žalskega občinskega sveta ter turističnega in lovskega društva so na sestanku ponovno zavrnili vsako možnost, da bi Franc Završnik v njihovem okolju odprl kamnolom. Strokovnjaki pravijo, da je do leta 2030 dovolj zalog v treh kamnolomih na območju žalske občine. ŽALEC, 10. oktobra. Žalski občinski svet je potrdil nov pravilnik, ki določa plače in druge prejemke funkcionarjev in članov njegovih teles. Tako bodo dobivali sejnine v višini 11.500 SIT ali 3,1 odstotka od bruto plače župana, predsedniki delovnih teles 9.200 SIT in njihovi člani 7.500 SIT. Nagrada predsednika občinskega sveta bo tretjina županove bruto plače, kar je slabih 120.000 SIT. Nove tarife bodo pričele veljati aprila, do njih pa bodo upravičeni svetniki, ki bodo na sejah zdržali najmanj štiri ure. CELJE, 10. oktobra. Celjska srednja vrtnarska, kmetijska in gospodinjska šola letos slavi petdesetletnico svojega obstoja. Ta šola je edina izobraževalna ustanova v Sloveniji, ki šola dijake za vrtnarske in cvetličarske poklice. Svojo enoto ima tudi v Šentjurju, kjer se 434 dijakov šola za poklice kmetovalcev in gospodinj. CELJE, 10. oktobra. Na Šolskem centru Celje so slovesno odprli višjo strokovno šolo za strojništvo, ki deluje že od pomladi in pomeni novost v slovenskem šolstvu. Njen program bo namreč usmerjen v prakso. Vpis 72 študentov je presegel vsa pričakovanja. CELJE, 13. oktobra. Mestni grad, imenovan tudi Knežji dvorec, naj bi v naslednjih petnajstih letih postal sodoben, živ muzej, v katerem bodo obiskovalci aktivni udeleženci razstav. Celjani naj bi v teh prenovljenih in tudi na novo pozidanih sobanah zgradbe, za katero so šele izkopavanja zadnjih let pokazala, kako pestro zgodovino je imela, dobili tudi družabno in prireditveno središče. ŽALEC, 15. oktobra. Občinske stranke v žalski občini smejo od 10. oktobra do 8. novembra v namene svoje volilne kampanje nameščati lepake, transparente in druge reklamne objave le na mestih, ki jim jih bodo v skladu z načeli enakopravnosti določile krajevne skupnosti oziroma mestna skupnost Žalec. Te bodo določile tudi cene plakatiranja in odstranjevanja plakatov. Izven določenih mest bo možno plakatirati le ob soglasju lastnikov zemljišč, stavb ali drugih objektov. OBRESTI KOT CENA KAPITALA Bančne storitve, ki jih opravljajo banke, so pretežno naložbene in kreditne. Ravnajo se po zakonih trga bančnih storitev, bistvo tržnega pristopa je v usmerjenosti k odjemalcem bančnih storitev, ustvarjanju dobička in uporabi marketinškega instrumentarija. Tako tudi za kreditne storitve veljajo vsi elementi trga od kunkurence do ponudbe in povpraševanja, torej, tržna struktura, tržno obnašanje in tržni rezultat. Banke si tako konkurirajo predvsem z boljšo ponudbo bančni storitev, seveda pa najbolj s ceno bančne storitve, ki se odraža v obrestni meri in moderne arnačah . nadarjene centrale v Velenju, prometa na tem območju bistveno izboljšala. Tudi število SpaSu-rs šLsš centrale je 240 priključkov. V letošnjem letu je bil s to posodobitvijo in zgraditvijo medkrajevnih povezav izvršen prvi del dograditev za to območje. V prihodnjem letu Telekom načrtuje še novo širitev telefonske centrale, s katero bo zagotovljena možnost vključitve telefonov vsem interesentom. B.B. raznih provizijah. Obresti, ki jih plačamo kot ceno za izposojena sredstva, so odvisne od treh stvari: - obrestne mere, ki pove, koliko odstotkov od glavnice znašajo obresti, odvisna je od ponudbe in povpraševanja - glavnice, ki izraža višino izposojenih sredstev - časa, za katerega so bila sredstva izposojena Obresti lahko banke izračunavajo na več načinov. Pri nas poznamo obrestno mero, sestavljeno iz dveh delov, in sicer dela, ki izraža inflacijo (T-temeljna obrestna mera) in realnega dela obrestne mere, ki naj bi izražal pravo ceno denarja na trgu. Obresti pa niso edina cena izposojenih sredstev. Kreditojemalci pri najemanju sredstev poravnavajo tudi bančno provizijo, ki pomeni pokrivanje stroškov banke pri opravljanju bančnih storitev. Danes se pri nas obresti kot cena kapitala gibljejo okoli T+10%, kar pomeni izhodiščno obrestno mero. K izhodiščni obrestni meri pa moramo prišteti še odstotke, ki izražajo dobo oz. čas, za katerega so sredstva izposojena, riziko izposojenih sredstev oz. način zavarovanja kreditov. Tako lahko obresti skupaj z raznimi provizijami še vedno znašajo tudi T+15% ali več. Cena kredita je tako lahko za posamezne komitente različna zaradi bonitete komitenta, pomembnosti komitenta za banko, zavarovanja rizika itd... mag. Lilijana Ježovnik Jančič ▲ ▲ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAMV OKTOBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 2,00% letno obrestno mero za a vista vloge 4,83% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (ali T-0,40% mesečno) 9,55% do 10,08% letno obrestno mero (ali T+4,5% do T+5%) za vezane vloge nad 31 dni (0,76% do 0,82% mesečno) 10,60% do 10,81% letno obrestno mero (ali T+5,5% do T+5,7%) za vezane vloge nad 90 dni (0,86% do 0,87% mesečno) 11,12% za vezave nad 6 mesecev (T+6%) ali 0,90% mesečno 12,70% za vezave nad 1 leto (T+7,50%) ali 1,02% mesečno OHRANJ AMOTRADICIJO -SKRBIMOZARAZVOJ BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV POMEMBNOST INFORMACIJ SAVINJSKA BORZNO POSREDNIKA DRUŽBA dd ŽALEC____________________ Vedno znova se izkazuje, da je pomembna čim prejšnja informacija, da ne rečem celo insiderska. To se je še posebej potrdilo v primeru delnice SKBR. Kmalu za tem, ko so se začele pojavljati neuradne informacije, ki so krožile med investitorji v vrednostne papirje, da obstaja možnost o kotaciji na eni od tujih borz - omenjena je bila Londonska - je bila sklicana skupščina delničarjev omenjene banke za 14.11.1996. Osnovni razlog za sklic skupščine je povečanje deleža tujega kapitala v celotnem kapitalu banke iz dosedanjih 30 % na predlaganih 49 %. Na skupščini bi se naj sprejel tudi sklep o vlogi za kotacijo na Londonski borzi. Celotno število delnic je 390.000. To pomeni, da naj bi šlo za nakup okrog 74.000 delnic. To bi vsekakor lahko povečalo povpraševanje, povečano povpraševanje pa vodi k... Dogajale so se še druge zanimive stvari. Povpraševanje tudi po ostalih delnicah, ki so po nekaterih podatkih zani- mive za tujce, kot so KOLR, DRPG, TCRG, MELR in druge, je bilo izjemno. Cene so dosegale dnevne maksimume. Realizirati je bilo možno precejšnje kapitalske dobičke. V petek, ko je nastajal ta članek, se je situacija že precej umirila. Zaznati je bilo prve korekcije tečajev in tudi rahlo paniko, saj določenih pov-praševalcev ni bilo zaznati. Verjetnost, da bi bila na vidiku kakšna hujša borzna kriza, je v tem momentu zelo majhna. Zelo zanimivo je bilo trgovanje s še nekaterimi delnicami tistih dobrostoječih podjetij, ki kotirajo na trgu OTC. Brokerji smo se začeli zelo zanimati za rezultate poslovanja in kontinuiranost pri doseganju dobrih poslovnih rezultatov. V mislih imam predvsem naslednje delnice: Tovarna olja Gea iz Slov. Bistrice, Helios Domžale, Pinus Rače idr. Od pisanja v zadnji številki smo bili priča zelo zanimivim dogodkom. Kljub vsemu je bilo potrebno obdržati trezno glavo, kar velja tudi za vnaprej. V tem trenutku bi se bilo morebiti pametno odločiti za naložbo v vrednostne papirje kot eno izmed možnosti. Na področju deviznih tečajev se ne bo dogajalo nič pretirano pretresljivega, saj je prihod tujega kapitala precejšen. Marija Rančigaj SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA dd. ŽALEC Prišel je čas, ko lahko vaš certifikat postane denar. » Trgujemo z vsemi vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi d.d., tudi s prvimi privatizacijskimi delnicami (Mercator, Kolinska, Droga, Tovarna sladkorja Ormož, Kovinotehna in z vsemi, ki prihajajo). Odkupujemo in opravljamo prenose lastništva privatizacijskih delnic, Id ste jih pridobili za certifikate (Lek, Krka, Cetis, Pivovarna Laško...) v Svetujemo in upravljamo s premoženjem strank Vse informacije v zvezi z vrednostnimi papirji dobite na telefonski številki 063/715-573 ali 061/14-05-111. Veselimo se sodelovanja z vami! V Ljubiji pri Mozirju so trdne korenine podjetja Mizarstvo Kovač OBČUTEK ZA LES V naravnem okolju, sredi gozdov Zgornje Savinjske doline, v Ljubiji pri Mozirju, je pred sedemnajstimi leti pognalo korenine lesno podjetje Mizarstvo Kovač, d.o.o., podjetje za izdelavo lesa in trgovino. Iz enostavnega programa predelave lesa so z izkušnjami in mlado ekipo delavcev prešli na zahtevnejše programe z visoko stopnjo izkoriščanja lesne mase. Miha Kovač, lastnik Mizarstva Kovač. “Prilagajamo se potrebam kupcev, zato stavbno pohištvo izdelujemo tako po standardih kot tudi po posebnih dimenzijah ter oblikah, ki si jih kupci zaželijo. Naša proizvodnja poteka vse od hloda do izdelanega okna ali balkonskih vrat.” K njim prihajajo kupci iz širšega področja Savinjske doline ter celo iz Maribora in Ljubljane. Ker so zadovoljni, se še vračajo k Mizarstvu Kovač. Letos se je Mizarstvo Kovač tudi zelo uspešno predstavilo na 29. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. V Mizarstvu Kovač je okrog 20 zaposlenih, Miha Kovač pa pravi, da je težko dobiti prave kadre za ta poklic. Z lesom je namreč potrebno delati z občutkom in veliko natančnostjo, zato v Mizarstvu Kovač naučijo svoje zaposlene, kako ravnati z lesom. Tega dobijo iz Savinjske doline, Celja in iz Koroške. “Lastnik podjetja mora poznati celoten postopek proizvodnje, da lahko poprime za vsako delo, ter da lahko oceni, katere investicije so resnično potrebne,” meni Miha Kovač. Ker je njihovo tržišče veliko, se zaenkrat ne bodo več širili, precej pa bodo investirali v novo kotlovnico. Tudi iz skrbi za kvaliteto strojev namreč izhaja kvaliteta izdelkov iz lesa. TALIJA M. Sprva so v času nekdanje Jugoslavije predvsem izvažali v Srbijo, vendar jih po osamosvojitvi Slovenije izguba južnega tržišča ni posebej prizadela. Ker so bili vajeni delati po visokih standardih kvalitete, so s svojimi ' ' V;' MIZARSTVO KOVAČ PODJETJE Z* aiiDEtAtO lesa r.v mmvtm, ao.o. Ljuhijn 5S, 3330 Tel.:063/831 681 izdelki stavbnega pohištva že čez dva meseca pričeli izvažati v Nemčijo in Avstrijo. Pričeli so z izvozom polizdelkov, lani pa so se preusmerili na izdelavo oken. Danes v Nemčijo, ki zahteva res vrhunsko kvaliteto izdelkov, izvažajo okrog 80 odstotkov svoje proizvodnje, spet pa se jim odpira tudi tržišče v nekaterih področjih nekdanje Jugoslavije. “Znane so nam zahteve po kakovosti na tržišču,” je povedal NOVA TRGOVINA NA LJUBNEM Leta 1992 je bila uradno registrirano podjetje ProMargt, d.o.o., iz Pariželj 38/E v Braslovčah. Ob začetku svojega delovanja se je podjetje ukvarjalo predvsem z veleprodajo rezervnih delov, kmetijske mehanizacije in drobne kmetijske opreme. 2. julija 1993 je [ podjetje ProMargt, ki sta ga ustanovila Perezi),i in IJr.inko Šporn, odprlo svojo pivo maloprodajno prodajalno. V maloprodaji je bilo poleg veleprodajnih programov moč kupiti tudi semena, vrtno orodje in opremo, gnojila ter ves program za vrtičkarje. V letošnjem juniju pa se je ta malo-prodajna trgovina preselila na novo lokacijo v Parižljah, da bi bila kupcem ___________________________________ še bolj dostopna. V g. Branko Šporn Kmetijsko vrtnarski trgovini Šporn, kakor se imenuje, ni ponudba nič manj pestra kakor na prejšnji lokaciji, le še kaj več bi se našlo v njej. Ker pa je po besedah Branka Sporna glavni moto podjetja ProMargt zmanjšanje veleprodaje in širitev maloprodaje, so v letošnjem oktobru odprli še eno trgovino, in sicer v nekdanji pošti na Ljubnem. Ker na Ljubnem in v okolici ni nobene cvetličarne, nudi podjetje ProMargt poleg svojih standardnih programov v svoji trgovini na Ljubnem tudi rezano cvetje, lončnice in pripomočke za cvetličarstvo. “Odzovemo se na želje kupcev in ponudimo tudi tisto, česar na trgu primanjkuje. Kupcem se prilagajamo tudi z ugodnimi plačilnimi pogoji, z dostopnimi cenami ter z brezplačnim prevozom na dom, če je to potrebno. To opravimo med našim delovnim časom ali tudi izven njega,” je povedal Branko Šporn. Tudi njihov delovni čas je zastavljen tako, da je kar najbolj ugoden za kupce. Od ponedeljka do petka je trgovina odprta od 8. do 12. in od 13. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Po potrebi se je možno dogovoriti tudi drugače. TALIJA M. DARS najel za 100 milijonov dolarjev kredita mm n emuji avnsgsv V sredo, 9. oktobra, je DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, podpisal kreditno pogodbo z bankami članicami Bančnega konzorcija za sofinanciranje izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Podpis te pogodbe sodi v okvir načrtovanega zagotavljanja sredstev za realizacijo nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. odvisna od prilivov namenskih sredstev (bencinski tolar in del cestnine), dinamike realizacije avtocestnega programa, izbrane variante glede poteka novih tras avtocest pa tudi od podaljšanja zbiranja bencinskega tolarja po Članice Bančnega konzorcija za sofinanciranje izgradnje slovenskih avtocest so Nova ljubljanska banka d.d. Ljubljana, SKB d.d. Ljubljana, Nova Kreditna banka Maribor d.d. Maribor, Splošna banka Koper d.d. Koper, Banka Celje d.d. Celje, Dolenjska banka d.d. Novo mesto, A banka d.d. Ljubljana, Slovenska zadružna in kmetijska banka d.d. Ljubljana, Banka Vipa d.d. Nova Gorica, Krekova banka d.d. Maribor, LB Banka Zasavje d.d. in Poštna banka Slovenije d.d. Ljubljana. ga vključiti v financiranje avtocestnega programa za dajanje kreditov in garancij za izgradnjo avtocest. Premostitveni krediti DARS-u in krediti za obratna sredstva izvajalcem gradbenih del se odobravajo po pogojih, ki so določeni v pogodbi o finančnem sodelovanju med Bančnim konzorcijem in DARS-om. S to pogodbo se določajo ugodnejši pogoji za odobritev kreditov ali izdajo garancij izvajalcem gradbenih del za posle, ki jih opravljajo v okviru programa avtocest. letu 1999. Predlog slednjega zakona je v parlamentarni proceduri. Predvideno je, da bodo poleg namenskih sredstev manjkajoča sredstva zagotovljena še iz dodatnih kreditov EIB in EBRD ter s finančnimi krediti bank. Glede na razpoložljivi potencial bank članic Bančnega konzorcija se bo ob konkurenčnih pogojih potreba po zagotavljanju virov iz tujine zmanjšala. DARS je od Bančnega konzorcija za sofinanciranje izgradnje slovenskih avtocest najel kredit v višini 100 milijonov ameriških dolarjev v tolarski protivrednosti. Kredit bo namenjen financiranju izgradnje sedmih avtocestnih odsekov, ki jih bodo pričneli graditi še v letošnjem letu: Slivnica - Fram BDC, priključek Slovenska Bistrica - sever, obvoznica Ormož (del odseka Hajdina - Ormož), Vransko - Blagovica, Blagovica - Šentjakob, Divača - Kozina in Vipava - Selo. Skupna dolžina teh cestnih odsekov je 66 km. Polovico kredita bodo predvidoma izkoristili do konca letošnjega leta, 40 milijonov dolarjev v tolarski protivrednosti do 30. junija 1997, preostanek pa do konca prihodnjega leta. Vračilo kredita je predvideno v šestnajstih trimesečnih obrokih za posamezno tranšo od 31. decembra 2000 do 30. septembra 2005. Ob slovesnem podpisu pogodbe med DARS-om in Bančnim konzorcijem za sofinanciranje izgradnje slovenskih avtocest je Jože Brodnik, predsednik uprave DARS-a, dejal, da je pri tem projektu vsa Šlovenija dosegla konsenz. Slavnostnega podpisa kreditne pogodbe se je poleg podpisnikov in drugih visokih gostov udeležil tudi Igor Umek, minister za promet in zveze. NATAŠA VERK PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE CIZEJ. Bančni konzorcij za sofinanciranje izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je bil ustanoven 28. junija 1995 na pobudo E>ARS-a. Sestavlja ga 12 slovenskih bank, ki so iz lastnih sredstev že odobravale kredite izvajalcem gradbenih del programa izgradnje avtocest. Konzorcij ni zaprt, saj se vanj lahko vključijo vse zainteresirane banke- Ustanovljen je bil z namenom združiti potencial bank in Trenutno je v gradnji 73,4 km avtocest: 9.3 km odsek Šentilj - Pesnica, 24,4 km dograditve avtoceste Hoče - Arja vas, 20,9 km Arja vas - Vransko, 4.3 km Tomačevo -Zadobrova^ 10,7 km Šentjakob - Malence ter3,8 km Dane - Fernetiči. Viri sredstev za financiranje programa izgradnje avtocest v smeri vzhod-zahod in sever-jug še niso v celoti zagotovljeni. Višina manjkajočih sredstev je Pa riž!j e 1, 3314 BRASLOVČE Tel.: 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 - CENTRALNO OGREVANJE VODOVOD OPREMA KOPALNIC cjp=* ugodni plačilni pogoji: obročno odplačevanje, bančni krediti, gotovinski popust dostava na dom, montaža [1ferrou_iH Milil; EUROFIRE .. DA VAM BO TOPLEJE! Pogovor z Branetom Butom, direktorjem Centra za socialno delo Celje:_ ten ciuw je toy£K Snom mkejov Direktor celjskega centra za socialno delo Brane But je že vse življenje vsestransko aktiven človek. Diplomirani psiholog je nekoč želel študirati matematiko in glasbo, igral je trobento bil je celo poslanec v skupščini nekdanje SR Slovenije. Čeprav je zaposlen na odgovornem delovnem mestu, najde čas še za aktivno delovanje v izvršnem odboru regijske Zveze slepih, v prostem času pa se rad posveča računalniku. Rojen leta 1949 v Mariboru je mladost preživel v Rogaški Slatini, diplomiral kot psiholog na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se zaposlil v Celju, kjer je dolga leta tudi živel, leta 1988 pa se je preselil v Žalec. Samega sebe zato rad poimenuje “žalski Celjan”. Direktor celjskega centra za socialno delo Brane But “Gospod But, ljudje vas najbolj poznajo kot direktorja celjskega centra za socialno delo. Kaj vse je v pristojnosti tega centra oziroma s čim vse se mora ukvarjati njegov direktor?” “Center za socialno delo Celje obstoja že od 1961, pokriva pa občine Vojnik, Štore in Celje, skupaj torej približno 65 tisoč prebivalcev. V Sloveniji je 62 takšnih centrov, celjski pa je eden večjih in v njem je zaposlenih 33 ljudi. Obseg dela centra je težko opisati, ker sega od določenih stvari pred rojstvom pa do samega pokopa, celo do deset let po pokopu. Naš center zajame skupno okrog 25 tisoč občanov omenjenih treh občin, kar je velika številka. Gre za izvajanje dejavnosti socialnega varstva, če socialno varstvo definiramo kot sistem storitev, pomoči, socialno-varstvenih dajatev, preventive in izvrševanja javnih pooblastil kot pomoč človeku, posamezniku, družini ali skupinam prebivalstva, ki se znajdejo v stiski materialne ali nematerialne narave. Kot direktor izvajam poslovodne naloge in sem obenem strokovni vodja našega zavoda. Za direktorje vseh centrov za socialno delo je značilno prav to: v eni osebi izvajajo obe funkciji. Za primerjavo lahko vzamemo domove za ostarele, v katerih ti dve funkciji opravljata različni osebi: direktor prevzame poslovodne naloge, pomočnik direktorja pa je strokovni vodja. Značaj dela direktorja je takšen, kot si ga pač zastavi oseba, ki izvaja to vodilno funkcijo. Jaz sem usmerjen v to, da imam poleg poslovodnih in mentorskih stvari, ki zadevajo strokovno pomoč strokovnim delavcem in delavkam našega zavoda, vedno tudi stike z ljudmi, z našimi strankami. Niti najmanj ne želim biti birokrat v vlogi direktorja, zato ne želim biti ločen od dela s strankami; pri meni so vedno za vsakogar odprta vrata. To zahteva ogromno dela in napora, pa tudi določen čas.” “Kako ste se kot diplomirani psiholog znašli v vlogi direktorja?” “Že od vsega začetka, ko sem bil še pripravnik, sem bil usmerjen tako, kot da smo vsi strokovni delavci na področju socialnega varstva, torej vsi smo socialni delavci v širšem pomenu besede, ki pač delujejo v okviru svoje stroke. V centru sem se zaposlil 1. januarja 1975 kot strokovni delavec psiholog-svetovalec, največ pa sem delal na področju mladoletnega prestopništva, z osebnimi stiskami in težavami mladih storilcev kaznivih dejanj, precej sem se ukvarjal tudi s področjema rejništva ter varstva otrok in družine. Leta 1979 smo ustanovili zakonsko svetovalnico, ki sem jo vodil do leta 1985, ko sem postal direktor Centra za socialno delo. Koliko lahko direktor še ostane v neposrednem stiku s strankami, je v precejšnji meri odvisno od same velikosti centra. Obseg dela za direktorja katerega manjših centrov za socialno delo v Sloveniji vsekakor ni tako velik, kot je to primer v Celju, zato mora direktor takšnega centra del svojega delovnega časa zapolniti tudi z izvajanjem strokovnega dela. V centru, ki je tako velik kot celjski, pa to ni izvedljivo, saj obseg dejavnosti celjskega centra po normativu zahteva kar 1,85 direktorja. Vsekakor pa velja, da v težjih primerih praviloma sodelujem s kolegi in kolegicam. Pri našem delu je namreč zelo pomemben teamski pristop oziroma pomoč drug drugemu. Ravno v tem je kvaliteta našega kolektiva.” “Večina ljudi ob besedi direktor pomisli na visoko plačo, ugled in vpliv. Koliko pa položaj direktorja zahteva trdega dela, ki si ga ne bi vsak želel?” “Značilno za delovno mesto direktorja na Centru za socialno delo je to, da ni tipični direktor. Veliko je neposrednega dela, saj centri nimajo posameznih služb za določena področja, pač pa se mora direktor ukvarjati prav z vsem, od težkih primerov, ki zahtevajo strokovno pomoč, do zlomljene metle čistilke, administracije, financ, pa do politike in sodelovanja z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Lahko bi rekli, da so skrbi mojih sodelavcev tudi moje skrbi. Pri delu direktorja mi zelo pomaga, da sem že vsa leta prej izjemno dobro poznal vsa področja delovanja Centra za socialno delo. Že kot pripravnik sem hotel spoznati vsa področja dela. Tudi kasneje, ko sem delal kot svetovalec in vodja zakonske svetovalnice, nisem nikoli samo ozko izhajal iz svojega področja dela, ampak s širokega razpona Naslednji podatki veljajo za celjski center za socialno delo: - mesečno imajo 50-55 primerov ljudi, ki so bodisi starejši od 65 let in brez premoženja ali mlajši od 65 let, prav tako brez premoženja in trajno nesposobni za delo; tem je socialno-varstvena dajatev v višini 20.464 tolarjev edini vir dohodka; - subvencijo stanarine prejema 272 oseb, najvišja takšna subvencija pa lahko znaša 6773 tolarjev: - otroški dodatek trenutno prejema 8329 družin z 13.020 otroki; - starševski dodatek prejemajo 104 nezaposlene Ženske, ki so rodile, ampak zaradi nezaposlenosti ne prejemajo nadomestila za čas porodniškega dopusta; - nadomestilo za čas porodniškega dopusta prejema 622 oseb; - izreden porast je v zadnjem času v številu prejemnikov denarnega dodatka; izplačil denarnega dodatka je bilo v februarju letošnjega leta 1676, v oktobru pa že 2076; za primerjavo velja povedati, da jih je bilo pred približno petimi leti okoli 320 na mesec; samo za denarne dodatke gre okoli 50 milijonov tolarjev mesečno. celovite dejavnosti centra. Zaradi takšne široke usmerjenosti sem bil namestnik direktorja tudi že ves čas od leta 1978. Menim, da kot direktor preprosto moraš poznati vse področje dejavnosti, ker si drugače ne znam predstavljati, da bi lahko kvalitetno izvajal naloge, ki jih zahteva to delovno mesto.” “Ste tako kot do sebe zahtevni tudi do drugih?” “Kar se tiče sodelavcev, izhajam iz tega, da spoštujem njihovo avtonomijo, torej strokovnost in samostojnost pri delu, svojo funkcijo direktorja pa izvajam v smislu sodelavca, pomočnika. Lahko rečem, da so naši odnosi na delovnem mestu tako kvalitetni, da se lahko pogovorimo prav o vsem, saj nrenim, da napak, ki se prav gotovo pripetijo pri vsakem delu, nima smisla izpostavljati. Kdor dela, pač greši. Nimam občutka, da bi bil do okolice pretirano zahteven.” “Kaj je trenutno najbolj pereč problem, s katerim se na vašem centru ukvarjate?” “Prav gotovo nekatere stvari izstopajo. Vedno pogosteje se moramo ukvarjati z trpinčenimi, zanemarjenimi in zlorabljenimi otroci. V zadnjih letih imamo okrog 150 takšnih primerov na leto. Eden od razlogov za porast problema je vedno večja revščina. Odstotek prebivalstva, ki živi na robu ali pod robom revščine, je vse večji, medtem ko je srednjega sloja vse manj. Včasih smo v centrih za socialno delo delali pretežno s populacijo srednjega sloja, malo je bilo zares revnih ljudi, sedaj pa se situacija naglo spreminja. Zajamčena bruto plača za zadnje tromesečje letošnjega leta znaša 34.107 tolarjev, neto plača pa 24.508 tolarjev. Ce družina oziroma oseba ne doseže določenega cenzusa, se Ji izplača razlika med dohodkom in cenzusom. Cenzusi znašajo: " za predšolskega otroka: 9891 tolarjev ' za osnovnošolskega otroka: 11.596 tolarjev ' za dijake in študente: 14.325 tolarjev • za za odrasle: 17.736 tolarjev Posledice revščine in negoto-v°sti, ki jo ta prinaša s seboj, Povzročajo vedno večje osebne stiske, napetosti v družini, naraščajočo agresivnost, ki vodi y vedno večje konflikte med člani družine, sploh pa so otroci vse pogosteje žrtve takih razmer. Takšna agresivnost, u-smeijena proti sebi, je prav gotovo vzrok tudi za visoko stopnjo samomorov, ki nas postavlja nekje v evropski vrh. Vse več je tudi nasilnosti otrok in niža se starostna meja, ko se agresivnost pojavlja pri otrocih. Zanimivo pa je, da v zadnjih letih število razvez ne narašča, ampak nasprotno, upada. Zaradi negotovosti, nezmožnosti za samostojno življenje, ljudje rajši še naprej potrpijo v nevzdržnih razmerah, ker je tako gola eksistenca bolj zagotovljena. Število razvez tako pada, napetost v družinah narašča, vse pogosteje pa so žrtve te agresivnosti otroci. Na našem centru je bilo pred kakšnimi petimi leti povprečno mesečno okoli 320 izplačil denarnih dodatkov, socialno-var-stvenih dajatev. Letos februarja smo jih imeli 1676, za oktober pa je bilo že 2076 izplačil. Veliko ima s tem opraviti nezaposlenost, razlika pa je opazna že v terminologiji: prej je zakon govoril o pomoči za doseganje dogovorjene ravni socialne varnosti, v novem zakonu od leta 1992 dalje pa se že uporablja termin pomoč za preživetje, torej, lahko bi rekli, za golo preživetje. Cenzus je drastično upadel. Za odraslo osebo znaša 17.736 tolarjev, za predšolskega otroka 9891 tolar, za osnovnošolskega pa 11.596 tolarjev. Družine sicer dobivajo otroški dodatek, vendar maksimalni otroški dodatek znaša okrog 7000 tolarjev.” “Kako je po vaši oceni v Sloveniji poskrbljeno za socialno varnost?” “To lahko ocenjujemo glede na nivo revščine, ki pa je zelo relativen in odvisen od celotne- ga stanja v družini, definicije revščine, ki velja v državi, in podobnega. Ocenjuje se, da je v Sloveniji zares revnih ljudi okrog 14 odstotkov.” “Ljudje so verjetno mnogokdaj obupani...” “To pa prav gotovo. Na mojem delovnem mestu pride do mnogih stresnih situacij, človek doživi celo paleto reakcij ljudi, od pristnega obupa do velike agresivnosti in fizičnih groženj. Obstojajo tudi posamezniki, ki tolčejo strahotno revščino, vendar pa iz različnih razlogov, morda iz ponosa, ne pridejo po pomoč. Taki me najbolj skrbijo, ker si sploh ne znam predstavljati, kako ti ljudje živijo.” “Poleg svoje redne zaposlitve v Centru za socialno delo ste tudi član Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije?” “Tako je. Gre za republiško zvezo, po regijah pa imamo medobčinska društva. Na vidu sem prizadet, ker sem v zaključnem razredu gimnazije v prometni nesreči izgubil vid, zato sem aktiven član regijske zveze slepih v Celju. Naša medobčinska organizacija, ki ima 320 članov, je izredno dejavna na raznoraznih področjih. Ukvarjamo se z iskanjem na vidu prizadetih že v njihovem predšolskem obdobju, nudimo pomoč pri usposabljanju, izobraževanju ter pri iskanju zaposlitve. Zveza organizira tudi športne aktivnosti in rekreacijo, kulturo in šah, skratka, ogromno je vsega tega, zato je delo v zvezi praktično sprotno. Sem član v izvršnem odboru medobčinske organizacije, pa tudi na republiškem nivoju sem večkrat aktiven.” “Je pri nas dovolj poskrbljeno za osebe, ki imajo prizadet vid?” “Za marsikaj je poskrbljeno. Tako imamo med drugim na primer zelo obsežno fonoteko, ogromno knjig je torej posnetih na magnetofonske trakove, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje si lahko pod določenimi pogoji prizadeti na vidu priskrbijo psa vodiča, naš največji problem pa je zaposlovanje. Pri nas so nasploh velike razlike med vrstami invalidnosti; nekaterim je priznana veliko višja stopnja pravic kot drugim, zato ti prejemajo tudi veliko več pomoči. Naj navedem absurden primer: popolnoma gluhemu človeku je priznana samo 70-odstotna stopnja telesne okvare. Sistem pomoči invalidom v naši državi je mnogo bolj odvisen od vzroka nastanka invalidnosti kot od same invalidnosti. Glede na vzroke nastanka invalidnosti so tako velikanske razlike, da znašajo različni dodatki in pomoči od nič do 250 tisoč tolarjev za invalida. Že kar nekaj časa se na Zvezi slepih nekateri borimo za to, da bi država nudila pomoč glede na stopnjo prizadetosti, ne pa glede na vzrok njenega nastanka.” “Kako se vam je uspelo sprijazniti z izgubo vida?” “Rekel bi, da sem bil v to pač prisiljen. Že takoj po nesreči sem razčistil sam s sabo, da ne smem prizadetosti dopustiti, da bi mi preprečila moje želje in načrte. Takrat sem si začrtal pot, po kateri stopam tudi danes. “Kakršno koli prizadetost mora človek najprej premagat sam pri sebi, mora se z njo soočiti kot z nespremenljivim dejstvom in si potem prilagoditi življenje, tako da lahko čim bolj kvalitetno živi.” Že od osnovne šole dalje sem bil aktiven na vseh mogočih področjih. Nekako nisem osebnost, ki bi se lahko osredotočila le na eno stvar. Pravzaprav me je zanimalo toliko stvari, da se nisem mogel takoj odločiti, kam me najbolj vleče. Za srednjo šolo sem si zato izbral gimnazijo, ki je še nekoliko odložila mojo odločitev in mi dala tudi za naprej dovolj široko znanje. Pred nesrečo, v kateri sem izgubil vid, sem se vendarle odločil za študij matematike in glasbe, vendar mi je izguba vida to popolnoma onemogočila. Nastal je problem, saj nisem vedel, kam sedaj. z nespremenljivim dejstvom in si potem prilagoditi življenje, tako da lahko čim bolj kvalitetno živi. Šele ko sam sprejmeš svojo hendikepiranost, jo bo sprejelo tudi okolje. Za vse prizadete velja, da jim mora družba nuditi takšne pogoje in pripomočke, s katerimi so^ čim bolj enakovredni ostalim. Če je npr. paraplegik priučen nekemu delu in ima voziček, s katerim na delo pride, je njegovo opravilo enakovredno zdravemu človeku.” “Radi sedete za računalnik. Vam je ta v pomoč pri delu in nasploh v življenju?” “Kot sem že omenil, sem pred prometno nesrečo, v kateri sem izgubil vid, želel študirati matematiko, in sicer ravno smer računalništvo. Izguba vida mi je to preprečila, dokler ni pred nekaj leti tehnologija tako napredovala, da je s posebnimi poslanec skupščine SR Slovenije...” “To zadolžitev sem opravljal od leta 1976 do 1984, torej dva mandata. Izvoljen sem bil zaradi svoje aktivnosti in poznavanja področja zdravstva in socialnega varstva na širšem področju celjske regije, ki je v tistem obdobju zajemala 12 takratnih občin. To je bilo obdobje po sprejetju ustave leta 1974, ko je bilo veliko pristojnosti pre-nešenih s federacije na republiko, zato se je takrat sprejemalo ogromno nove republiške zakonodaje. Na mojem področju delovanja je bil sprejet eden osnovnih zakonov, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil prej enoten za celo Jugoslavijo, leta 1977 pa je pričel veljati kot republiški zakon. Mnogi od takrat sprejetih zakonov v rahlo spremenjeni obliki še vedno veljajo. Moram povedati, da me je večina ljudi dobesedno silila, naj grem za telefonista. Celo na Zvezi slepih so si prizadevali, da bi me pregovorili v to, češ da je to delo zagotovljeno, saj zakon omogoča zaposlitev za slepe telefoniste. Vendar se v nesreči ni spremenila moja želja po znanju. Še vedno sem čutil potrebo po nadaljnjem izobraževanju. Pri mojih željah po nadaljnjem izobraževanju so me podpirali tudi starši, in odločil sem se za študij psihologije, kar pa se je konec koncev tudi izkazalo za dobro odločitev.” “Niti najmanj ne želim biti birokrat v vlogi direktorja, zato ne želim biti ločen od dela s strankami; pri meni so vedno za vsakogar odprta vrata. To zahteva ogromno dela in napora, pa tudi določen čas.” “Ste imeli pri študiju in zaposlovanju kaj težav?” “Seveda ni šlo vse gladko. Najprej me na Filozofsko fakulteto sploh niso hoteli vpisati in šele s posredovanjem nekoga s škofjeloškega zavoda za slepe, ki je poznal enega od profesorjev na oddelku psihologije, sem lahko pristopil k študiju. Študiral sem s pomočjo magnetofona, študijski kolegi so mi na kasete snemali vse, od študijskih skript do najdebelejših knjig, snemal sem tudi predavanja, če so mi profesorji dovolili, največ pa mi je seveda pomagala žena Zvonka. Ves čas študija sem bil usmerjen v to, da sem vse študijske obveznosti izpolnjeval čim bolj enakovredno ostalim študentom. Tako sem šel delat vsak pisni del izpita ter si pri tem pač pomagal z lečami in s tipkanjem. Na tem mestu lahko omenim, da mi je za pridobitev samostojnosti pri samem študiju o-gromno pomagalo tudi to, da sem bil nekaj mesecev na rehabilitaciji na Zavodu za slepe v Škofji Loki, kjer sem se naučil Braillove pisave^ in desetprstnega strojepisja. Študij sem tako končal z odliko. Vendar mi je še po drugem letniku študija eden od profesorjev dejal, naj študij opustim, ker tako ali tako ne bom mogel opravljati svojega poklica. Glede tega lahko povem, da sem bil od prizadetih na vidu prvi v Sloveniji z visoko izobrazbo, ki je bil zaposlen ustrezno svoji izobrazbi izven inštitucij za slepe. Kakršno koli prizadetost mora človek najprej premagat sam pri sebi, mora se z njo soočiti kot priredbami v računalniku omogočila uporabo računalnika tudi na vidu prizadetim. Popolnoma slepi imajo pod tipkovnico Braillovo vrstico s 84 znaki, za tiste, ki imamo preostanek vida, pa ima računalnik sisteme za povečevanje, uporabljamo pa tudi večji ekran. Odkar so računalniki prilagojeni na vidu prizadetim, so nam pri delu in nasploh v življenju prav res v veliko pomoč, saj se lahko lotimo marsičesa, kar nam je bilo prej nedosegljivo. Za primer lahko dam telefonski imenik, ki ga na računalniku z lahkoto samostojno uporabljam, po knjigah pa številk ne morem iskati. Nasploh mi je računalnik v veliko veselje, na njem sem čisti samouk.” “Da so vaši interesi že od nekdaj zelo široki, lahko priča tudi dejstvo, da ste bili pred razpadom Jugoslavije celo “Je delo poslanca po vaši izkušnji torej lahko učinkovito?” “Gledano iz osebnega stališča lahko rečem, da se je tudi v prejšnjem sistemu na osnovi velike angažiranosti dalo uresničevati stališča in ideje glede te zakonodaje. So pa tudi bile velike borbe okoli kakšne teme.” “Glede na vzroke nastanka invalidnosti so tako velikanske razlike, da znašajo različni dodatki in pomoči od nič do 250 tisoč tolarjev za invalida.” “Po rodu ste sicer iz Rogaške Slatine, študirali ste v Ljubljani. Kako je naneslo, da ste si sklenili zaposlitev poiskati v Celju?” “Celje mi je všeč, ves čas mi je bilo, tam pa sem obiskoval tudi gimnazijo. Ko sem zaključil študij, v Rogaški Slatini še ni bilo možnosti za zaposlitev psihologa, saj takrat še ni bilo razvitosti na posameznih področjih, Ljubljana mi pa ni bila všeč. V Celju mi je tudi takoj uspelo dobiti zaposlitev. “Posledice revščine in negotovosti, ki jo ta prinaša s seboj, povzročajo vedno večje osebne stiske, napetosti v družini, naraščajočo agresivnost, ki vodi v vedno večje konflikte med člani družine, sploh pa so otroci vse bolj pogosteje žrtve takih razmer. ”______________________ em prvem letniku študija sem se namreč odločil, da želim tudi v praksi spoznavati delo svoje stroke in s pomočjo sedanje soproge sem kar po telefonskem imeniku Celja iskal, kam bi se lahko obrnil. Zasledil sem naziv tega centra, potrkal na njihova vrata in se na mestu dogovoril za prakso, po prvem letniku za neobvezno, po drugem letu pa že za obvezno študijsko prakso. Ker se je ob koncu mojega študija na centru pokazala potreba po delovnem mestu psihologa, mene pa so tam že poznali, so me tam pač zaposlili-Bili smo eden prvih centrov za socialno delo, kjer je delal psiholog.” “Malokdo ve, da živite v Žalcu. Zakaj ste si Žalec izbrali za svoje stalno bivališče, ko pa ste precej navezani na Celje?” “Sedaj se imenujem kar za žalskega Celjana, čeprav se tudi v svoj domači kraj, Rogaško Slatino, rad vrnem. Poročil sem se že po drugem letniku fakultete, in takoj ko sem dobil službo na celjskem centru za socialno delo, sem si poiskal stanovanje v Celju. V bloku sem z družino živel 14 let, potem pa sem leta 1988 dobil priložnost da svoje celjsko stanovanje zamenjam s starejšo hišo v Žalcu. Žalec mi je bil po svoje tudi blizu, ker je moja žena rojena Žalčanka. Tu sem se lepo vživel in nič ne pretiravam, če rečem, da sem se že v enem tednu po preselitvi v Žalcu počutil kot doma. Sicer pa še vedno velik del dneva preživim službeno v Celju. Glede na izkušnje bi lahko celo rekel, da je včasih pravzaprav bolje živeti v enem kraju in delati v drugem. Malo lažje potegneš ločnico med poslovnim in zasebnim življenjem in se tudi lažje sprostiš. Vendar pa delo še vedno najde pot v moj dom.” DOMINIKA SAMBOLIČ FILMSKO GLEDALIŠČE PONOVNO V ŽALCU Žalski zavod za kulturo je letos že tretje leto zapovrstjo pripravil Filmsko gledališče. Irena Verbič, kateri je bila v okviru Zavoda poverjena organizacija abonmaja, je povedala, da se bodo filmske predstave zvrstile vsak prvi četrtek v mesecu od oktobra do julija ob 20. uri. Zainteresiranim bodo predstavili deset umetniških filmov, ki niso povsem komercialno naravnani, so pa dobitniki nagrad z različnih evropskih filmskih festivalov. Abonmajske karte, ki so naprodaj y Občinski matični knjižnjici v Žalcu, stanejo 3500 SIT, ogled abonmajski predstav Pa je odprt tudi za zunanje obiskovalce. 3. oktobra je že bila prva od Predstav, francoska komedija Praznični dan, v novembru si bo moč ogledati ekranizacijo Shakespearovega Othella, decembra pa bo na sporedu ameriška drama Hiša duhov z vrsto priznanih igralskih imen v glavnih vlogah. Natančnega seznama odkupljenih filmov za letošnjo sezono organizatorji še nimajo, verjetno pa bo znan po filmskem sejmu v začetku novembra. Žal ve Irena Verbič povedati, da zanimanje za filmsko gledališče zaenkrat ni veliko; zdi se, kot da se ljudje tovrstnim prireditvam še niso prav privadili. V žalskem zavodu za kulturo Pa pripravljajo tudi drugačne filmske prireditve. V sklopu Tedna otroka so 8. oktobra za 120 najboljših mladih bralcev od 6. do 12. leta pripravili ogled mladinskega filma Moj prijatelj Flipper, ki bo sicer v redni spored prišel šele konec novembra. Vsak od mladih povabljencev je lahko k ogledu predstave pripeljal še svojega gosta. Sponzor predstave je bila Karantanija film, ki film tudi distribuira, po Sloveniji pa si ga bo ogledalo kar 1500 otrok. Istega dne so tudi za prosvetne delavce občine predstavili o-dlomke sedmih filmov, ki jih predlagajo za šolske predstave, v celoti pa so si učitelji lahko ogledali film Praznični dan. Največ šolskih predstav se zvrsti decembra, za vsako stopnjo je predviden ogled enega filma, po številu predstav za osnovnošolce pa v občini prednjači OŠ Ljuba Mikuš. Lani so si zaradi 100-letnice filma šolarji lahko ogledali nekaj več filmskih predstav. Zavod za kulturo Žalec pripravlja za november in december reprize nekaterih filmov, ki se bodo zvrstile v rednem programu. Po vsej verjetnosti bodo to filmi Poštar, Stare sablje 2 in Nevarna srca. Vse podrobnejše informacije o filmskem gledališču in rednem programu kina lahko dobite pri Ireni Verbič na telefonskih številkah 715-123 ali 715-517. DOMINIKA SAMBOLIČ KONCERT NA HARFI IN FLAVTI V četrtek, 10. oktobra, je Zavod za kulturo Žalec priredil koncert harfistke Mojce Zlobko in flavtistke Kathrin Oplatka. Harfistka Mojca Zlobko je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Rudiju Ravnik-Kosiju. Na svoj izreden talent je opozarjala že v času študija, ko je na tekmovanjih študentov glasbe dosegla številne prve nagrade. Dve leti je bila solo harfistka ljubljanske Opere in v tem času tudi izredna študentka na Hochschulle fiir Musik und Theater v Gradcu. Svoje znanje je izpopolnjevala na mednarodnih mojstrskih seminarjih v Judenburgu in Salzburgu. Podiplomski študij - Konzertexamen - je končala na Hochschulle fiir Musik und Theater v Hamburgu pri profesorici Marii Graf. Kot varovanka Gallusovega sklada je leta 1995 prejela novo harfo. Mojca Zlobko nastopa kot solistka in komorna glasbenica v pomembnih domačih in tujih kulturnih središčih ter sodeluje z znanimi umetniki in orkestri, med drugimi s flavtistko Ireno Grafenauer, orkestrom Hamburške filharmonije, komornim ansamblom Slovenicum, orkestrom Slovenske filharmonije, simfoniki RTV Slovenija in drugimi. Harfistka Mojca Zlobko deluje kot svobodna umetnica. Flavtistka Kathrin Oplatka, rojena leta 1971 na Švedskem, je začela študij flavte na Schola Cantomm v Parizu, nadaljevala pa v Moskvi pri profesorju Sergeju Balašovu in na konzervatoriju v Ziirichu pri profesorici Anni Katharini Graf, kjer je leta 1993 diplomirala z odliko. Podiplomski študij je nadaljevala na Hochschulle fiir Musik v Freiburgu pri profesorici Mirjam Nastasi in ga leta 1995 zaključila. Obiskovala je več mojstrskih tečajev, med drugimi tudi pri profesorici Ireni Grafenauer in Marii Graf. Sedaj Poučuje na Musikschulle Langent-hal in nastopa v več komornih skupinah, kot so: Ensemble Musiča Giocosa, Ars Amata Ziirich, Frei-burger Kamerorchester in drugih. Koncertni program njunega nastopa v _ Domu II. slovenskega tabora Žalec je obsegal dela Ravela, Francaka, Riviera, Debus-syja, Laubera in Faureja. TALIJA M. PRIHAJA ČAS ČUDEŽEV V Galeriji sodobne umetno- S4SRSSSt£ ■Š.5S35 spirativne čudeže, ki so sc m malnc fenomene, temveč jih s pomočjo sodobne znanosti pri-Mrzuje ljudem, da bi o njrh razmišljali, jih razumeli m s: ob njih ustvarili pozitivno vizijo sveta. PEDAGOGIKA DRUŽINSKEGA OGNJIŠČA Občinski odbor Socialdemokratskega krščanskega foruma iz Žalca je 18. oktobra v Občinski matični knjižnjici v Žalcu pripravil predstavitev knjige dr. Angelce Žirovnik Pedagogika družinskega ognjišča. “Družinska skupnost nastane navadno iz medsebojne zaljubljenosti, ki je omamno doživljanje. Pogosto se pri- ljudje. Do harmoničnega družinskega življenja pa pride, ce zaljubljenost preide v ljubezen, vzajemnost m medsebojno odgovornost.” D. S. IZ POLICIJSKE BELEŽKE EKSPLOZIJA. 13. oktobra zjutraj se je v Juteksu Žalec pripetila hud delovna nezgoda, ko je eksplodiral sod. 43-letni Marjan O. iz Arje vasi je tega jutra opravljal dela na remontu cisterne za pretok mehčala. Eden izmed sodelavcev ga je z dvigalom dvignil do višine treh metrov in pol, kjer je otem s kotno brusilko rezal ovinske cevi. Žal pa je imelo dvigalo za podstavek prazen 200-litrski sod v katerem je bila nekoč lahko vnetljiva tekočina. Ko je Marjan O. rezal že drugo kovinsko cev, so se v sodu vneli hlapi in prišlo je do eksplozije. Pri tem je Marjan padel na tla, ob eksploziji a so se mu vnela oblačila. S udimi opeklinami so ga peljali v celjsko bolnišnico, od tam pa s helikopteijem v Univerzitetni klinični center v Ljubljani. VLOM V BISTRO. V noči na 8. oktober se je neznani storilec vlomil v bisto Fani in si izbral cigarete, čokolado, žvečilni gumi, čips in žetone za igralne avtomate. Lastnika bistroja je oškodoval za okoli 35.000,00 SIT. VLOM V OSNOVNO ŠOLO. 10. oktobra okoli 03. ure je 28-letni Samo L. iz Prebolda vlomil v rostore OŠ Ljube Mikuš v Žalcu. ri tem je razbil steklo na oknu in splezal v notranjost. Tu je razbil steklo nadsvetlobnega okna nad vrati tajništva, skozi odprtino pa splezal v notranjost, zatem pa vlomil v pisalne mize in omare iz katerih je odtujil več zavojčkov cigaret, kave in žepni kalkulator. Plena pa se ni dolgo veselil. Policisti PP Žalec so ga prijeli v ravnateljevi pisarni, mu predmete zasegli in ga odpeljali na policijsko postajo. Zoper njega so napisali kazensko ovadbo. POŽAR. 11. oktobra ob 21.50 uri je izbruhnil požar v prostoru, namenjenem za steljo v gospodarskem poslopju poleg stanovanjske hiše Ivanke R. v Preserju. Zaradi hitre intervencije domačih in sosedov, ki so požar lokalizirali je zgorelo le nekaj stelje in manjši koš. Vzrok požara še ni znan. Domneva pa se, da je kdo od mimoidočih v prostor odvrgel cigaretni ogorek. UKRADEL TRAKTOR. V noči na 11. oktober je neznani storilec odpeljal neregistrirani kmetijski traktor fial 402 S rjavordeče barve, parkiran pod kozolcem v Spodnji Rečici. Lastnik Friderik K. je oškodovan za okoli 450.000,00 SIT. DRZNA TATVINA. 13. oktobra nekaj minut pred 22. uro, so trije ODKRILI NOVE IZSILJEVALCE V VELENJU Policisti PP Velenje in kriminalisti UNZ Celje so 11.10.1996 pred Centrom srednjih šol v Velenju zalotili T9-letnega Zorana G. iz Velenja, ki je od dijaka z grožnjami in pretepom izsiljeval, da mu izroči denar. Vse od začetka letošnjega šolskega leta so policisti v Velenju dobili že več kot deset prijav dijakov, predvsem tistih, ki se vozijo v solo iz Koroške in Savinjske doline, da so z grožnjami izsiljevali podatke o oškodovancu in njihove naslove ter jim grozili, da jih bodo poiskali in pretepli, v kolikor jih bo kdo prijavil. Zaradi strahu pred nasilneži sd nekateri starši pričeli otroke spremljati na poti v in iz šole. Ugotovljeno je, da se je kar nekaj dijakov močno prestrašilo ustrahovanj storilcev in da zato dejanj niso prijavili. Po prijetju na začetku omenjenega izsiljevalca so policisti in kriminalisti z zbiranjem obvestil prišli do združbe treh mladeničev, ki jaki. V omenjeni združbi so bili 17-letni S.M., 19-letni Zoran G. in 17-lelni M.I., vsi iz Velenja, Vsem trem je bila odvzeta prostost in so bili zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogro- žanja varnosti, izsiljevanj in ropa privedeni k preiskovalnemu sodniku. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju zaradi množice nasilnih izsiljevanj, ki sta jih storila Zoran G. in S.M. (12 prijav oškodovancev) zoper oba odredil pripor. Mladoletnik M.S. je osumljen tudi ropa, ki se je zgodil 7.10.199(j ob 15.30 uri pri trgovini TUŠ v Celju. Takrat sta v sostorilstvu z vrstnikom M.I. trem mladoletnikom na silo vzela ves denar, ki so ga imeli s seboj, enemu pa tudi zlato verižico. Mladoletni M.S. in Zoran G. sta bila v zadnjem letu dni ovadena že za šest vlomov v avtomobile, rop v Velenju in izsiljevanje v Slovenj Gradcu. Pri zbiranju obvestil o tovrstnih kaznivih dejanjih v Velenju in ne samo tam, ugotavljajo, da jih je še več in, da nekatere oškodovanci iz strahu niso prijavili. Vse te prosijo, da se oglasijo na najbližji policijski postaji ali na Uradu kriminalistične službe UNZ Celje. In še to. V urbanih sredinah je tovrstnih nasilnih dejanj vse več. Ker jih oškodovanci ne prijavljajo ostajajo prikrita, storilci pa zato zagotovo mislijo, da se jih vsi bojijo in, da jim nihče ne more stopiti na prste. Oškodovanci pa imajo občutek nemoči in tudi to je lahko eden od razlogov, da se ta kazniva dejanja ponavljajo in stopnjujejo.____________ Žalčani, stari okoli 16 vlet, stali na avtobusni postaji v Žalcu, ko je k njim prisopila skupina štirih mladcev približno enake starosti, doma iz Velenja. Velenjčani so od Žalčanov zahtevali denar in cigarete, ker pa tega niso imeli pri sebi, je eden izmed napadalcev iztrgal zlato verižico z vratu Žige B. Po tem dejanju so Velenjčani pobegnili z osebnim avtomibilom, na katerem so bile nameščene ukradene registrske tablice. UDAR STRELE. 16. oktobra je udar strele pozročil požar na gospodarskem poslopju - kozolcu last Dragota L. iz Hramš. Ogenj je uničil zgornji del kozolca in povzročil za okoli 300.000,00 SIT škode. UKRADLI GOLFA. 17. oktobra ponoči je neznanec z ulice Rista Savina v Žalcu ukradel osebni avtomobil, znamke GOLF JXD, temno modre barve, reg, št. CE K8-517, last Vladimirja S. OSEBNA AVTOMOBILA TRČILA Polzela, 19. oktobra. V soboto okoli 11 ure dopoldne, je prišlo do hude prometne nesreče, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, na vozilih pa je nastalo za več kot 200.000 tolarjev materialne škode. 21 letni, Alojz p. iz Mute, je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti v naselju Polzela. V križišču, z lokalno cesto za smer Parižlje, je zapeljal v križišče, ko je iz neprednostne ceste zavijala v levo 67 letna Jožefa H. iz Ločice ob Savinji. Vozili sta trčili. Jožefa H. se je hudo telesno poškodovala. TRČILA V DREVO. 9. oktobra ob 10.20 uri je 47-letna Marija G. vozila osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Radmirja proti Nazarjam. Na ravnem delu ceste je z desnim parom koles zapeljala na bankino, z bankine pa na travnik, kjer je po skoraj 100 m vožnje s prednjim delom vozila trčila v drevo. V trčenju se je voznica Marija hudo telesno poškodovala in je bila pripeljana v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. DVA MRTVA. 17. oktobra okoli 1.30 ure ponoči se je na sloveniki zgodila huda promtna nesreča. Voznik vlečnega vozila s polprik-lopnikom 37-Ietni drž. Poljske, Michael S., je vozil iz smeri Celja proti Dramljam. V kraju Cerovec je zavijal levo levo na parkirišče. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljal 51-letni Miklos F. drž. Madžarske, ki je s svojim vozilom silovito trčil v bočni del polpreklo-pnika. V nesreči sta na kraju umrla voznik Miklos in njegov sopotnik na zadnjem sedežu 24-letni Žolt V. drž. ZRJ. Sopotnik na prednjem sedežu, 24-letni Miklos F. pa je utrpel hude telesne poškodbe. O silovitosti trčenja priča tudi dejstvo, da so morali vse tri iz pločevine osebnega avtomobila rešiti poklicni gasilci. ROJSTVA Romana JURHAR iz Žalca - deklico Matejka PODGORŠEK iz Petrovč - deklico Milena ŠLOGAR iz Petrovč - deklico Andreja HALOBAR iz Prebolda - fantka Irena PETEK iz Tabora - deklico Jožica SUHOVERŠNIK iz Gornjega Grada - deklico Mojca KOKALJ iz Mozirja - deklico Met/ca KORBER iz Šmartnega ob Paki - deklico Brigita BALOH iz Tabora - deklico Hedvika PODPEČAN iz Polzele - fantka Marija HERODEŽ iz Prebolda - fantka Alenka BREZNIKAR iz Šempetra - deklico Irena LESJAK iz Tabora - deklico Marija ARNŠEK iz Žalca - fantka Milena BANFIČ iz Žalca - fantka Urška BOKAL iz Tabora - fantka POROKE Anuša HANŽIČ iz Rakovelj in Darko RANČIGAJ iz Trnave Drago GOLAVŠEK iz Ruš in Vesna KUKEC iz Žalca SMRTI Vlado POTOČNIK iz Petrovč, 69 let Rozalija MORINC iz Žalca, 70 let Janez DRČA iz Kaple, 56 let Ciril MASTNAK iz Velike Pirešice, 39 let Franc JEŽOVNIK iz Mozirja, 63 let Alojzija FOTIVEC iz Andraža, 72 let Ivan GNUS iz Griž, 83 let Zofija URISEK iz Migojnic, 54 let Marija KOKALJ iz Mozirja, 75 let Alojz LAZAR iz Rakovelj, 74 let Franc VIDMAJER iz Žalca, 80 let Elizabeta VOH iz Dobrteše vasi, 75 let Alojzija LEŠAR iz Pariželj, 90 let Anton STRNAD iz Pondorja, 58 let Janez ŠTORMAN iz Podloga, 63 let Leopoldina PRAPROTNIK iz. Gomilskega, 78 lets 1P@(§$>1EWN$1 $li!)il§$l + Vrelmjetla 2, Tet.:063nU-M6,115405 Stran 15 Slovenske ceste so vse prepogosto prizorišče prometnih nesreč, na splošno pa velja, da je prometna kultura Slovencev na zelo nizki stopnji. Marko Kortnik s Policijske postaje Žalec ve povedati, da v tem pogledu Občina Žalec prav nič ne izstopa, saj je tudi na tem področju prometna varnost zelo slaba. V obdobju od januarja do septembra letos se je na cestah žalske občine pripetilo 870 pro-nietnih nezgod, kar osem se jih je končalo s smrtnim izidom, pri čemer je deset ljudi izgubilo življenje. Prometnih nesreč s telesnimi poškodbami je bilo 129, in sicer se je hudo poškodovalo 40 ljudi, 164 udeležencev pa je dobilo lažje telesne poškodbe. V 733 prometnih nezgodah, kjer je bila povzročena materialna škoda, je bilo udeleženih 1600 ljudi. Žalski policisti ugotavljajo, da je stanje glede prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami enako kot lani, število prometnih nezgod s telesnimi poškodbami pa se J e zmanjšalo za polovico. Po Podatkih sodeč se prometna kultura na cestah žalske občine sicer dviguje, vendar Marko Kortnik opozarja, da se v ocenah ne smemo prenagliti, saj je leto še dolgo. Policisti ugotavljajo, da je med vzroki za prometne nezgode na Prvem mestu neprilagojena hitrost, sledi ji neupoštevanje Pravil prednosti in nezadostna varnostna razdalja. Vse pogo-steje je pri udeležencih prometnih nesreč prisoten alkohol, ki zmanjša psihofizične sposobnosti udeležencev v prometu, in je bil zato sekundarni vzrok za kar 122 prometnih nezgod; to pomeni, da je bil prisoten v skoraj vsaki osmi nezgodi. Še posebej veliko alkohola je prisotnega v prometu v času praznikov. Najpogosteje so udeleženci prometnih nezgod vozniki osebnih avtomobilov, pa tudi tovornih vozil in avtobusov, šele nato sledijo vozniki koles z motorjem in motornih koles. Odkar poteka akcija Varna pot v šolo, na cestah žalske občine otroci k sreči niso pogosto žrtve prometnih nesreč, so pa bili letos v kar 13 primerih njihovi povzročitelji, medtem ko so prav tako 13 nesreč povzročili mladoletniki (mladi od 14 do 18 let). Sicer pa največ povzročiteljev prometnih nesreč izhaja iz starostne skupine 24-34 let, pogosto pa so povzročitelji stari tudi od 34 do 44 let. Letos so policisti Policijske postaje Žalec zabeležili 1633 kršitev v prometu, za 1264 pa so podali predlogo za uvedbo postopka o prekršku sodniku za prekrške v Žalcu. Za primerjavo povejmo, da je bilo lani kršitev 1010, bilo pa je podanih 783 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Prav tako so letos izrekli 4537 denarnih kazni, lani le 1951. Policija ima novo strategijo dela na cesti, saj se trudi ugotavljati predvsem tiste kršitve, ki so neposredni vzrok za prometne nezgode. Tako beležijo prekoračitve hitrosti, vožnjo po levem pasu, izsiljevanje prednosti ter prisotnost alkohola. Za ugotavljanje prekoračitve hitrosti uporabljajo švicarske radarje Multanova, ni pa jim znan način, s katerim bi lahko vozniki lahko vnaprej izsledili prisotnost radarja na cesti. Četudi se v zadnjem času v javnosti pojavlja več receptov, kako se izmuzniti radarski kontroli, tudi to po besedah žalskih policistov naj ne bi bilo mogoče, z eno samo izjemo: hitrosti preko 200 km/h radar ne zazna več. Prav zaradi slabe prometne varnosti bodo policisti na območju občine Žalec v naslednjih tednih imeli še večje število radarskih nadzorov in tudi nadzorov s civilnimi opazovalci. Potrebno se je zavedati, da je Žalec zelo tranzitno mesto, in da je varnost udeležencev v prometu zaradi gostote prometa še toliko bolj ogrožena. K večji previdnosti pozivajo žalski policisti še posebej sedaj, ko je na šolskih poteh veliko otrok, ki se prvič srečujejo s prometnimi pravili, vsem voznikom pa želijo varno vožnjo. DOMINIKA SAMBOLIČ GVMNr pohištvena Industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT-POLZELA CENE ZA GOTOVINO: ■4 zakonska spalnica MAJA______________________ 102.947,00 SIT •A NOVO: zakonska spalnica VENEZ1A_____________ 114.109,00 SIT ■4 zakonska spalnica VEGA NOVA__________________ 97.667,00 SIT •+zakonska spalnica IARA_______________________ 114.295,00 SIT •4 samska spalnica HALA_________________________ 47.507,00 SIT omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast 2. D_______29.027,00 SIT 3. D_______36.947,00 SIT 4- spalnica VENEZIA POSEBNA PONUDBA: •+ regal IGOR izvedba VEGA v dolžini 327 cm, višina 218 cm_________ 92.387,00 SIT regal TADEJ-sestav COMPO v treh barvah v dolžini 258 cm ----------------------- 65.987,00 SIT ■4 zakonska spalnica TEA r izvedbi HRAST__________ 65.987,00 SIT •4 pisalne mize -------------------------------- od 7.576,00 SIT .4 omarice za čevlje------------------------------- 6.417,00 SIT «4 vzmetnice vseh dimenzij «4 bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še. NOVO, NOVO; SUPER PONUDBA; Izjemno ugodna ponudba KUHINJ v fevedbl HRAST. ——Delovni čas prodajalne: pon.-pet. od 8. - 18. ure rMDJKir i sob. od 8. - 12. ure ,NI 1 r m. mmm-jm Mesec oktober je že vrsto let Dobnik, ki je veterane poz- tradiconalni mesec požarne dravil in jim zaželel še mnogo varnosti. To je tudi priložnost, uspešnih let tako v gasilskih da se gasilci tudi srečajo na vrstah kot tudi v privatnem razne načine. v Že vrsto let življenju, gasilci GZ Žalec prirejajo Od gostov pa so se zboro-srečanja gasilcev veteranov, ki vanja udeležili predsednik Skla- se kljub odmaknjenim letom da za požarno varstvo pri včasih udeležijo tudi reševalnih občinskem svetu Ivan Fale, akcij. To je priložnost, da se predsednik sveta Franjo Žolnir, jim mlajši tudi zahvalijo za podpoveljnik občinske gasilske požrtvovalno delo, ki je bilo v zveze Drago Pinter, podpred- mnogih društvih tudi pionirsko. sednik GZ Slavko Kotnik ter Tokrat so se srečali v Šem- tudi območni poveljnik in pred- petru v Savinjski dolini, ki se sednik KS Šempeter Franc ponaša s tem, da je najstarejše Lavbič. društvo v dolini, saj bo nasled- Po pozdravih vseh funkcion-nje leto slavilo okrogel jubilej- aijev in gostov so za vse 120-letnico. povabljene izvedli lep program Srečanja so se udeležili in šestim najstarejšim podelili številni gasilci veterani in spominske plakete, ter se zadr- mnogi gostje, med njimi tudi žali na skromni zakuski in župan občine Žalec ter kandi- zaplesali ob zvokih dua iz Griž. dat za poslanca državnega zbora na listi SKD prof. Milan 1. Jurhar V MIROSANU ZADOVOLJNI Z LETINO Sadjarstvo Mirosan Petrovče tudi letos za ozimnico ponuja jabolka idared, jonagold, zlati delišes, jonatan, mutsu, melrose, gloster in ostalih vrst. Letos so zelo zadovoljni s pridelkom, saj je letina tako kvalitetno kot tudi količinsko boljša kot lani. Po besedah Marije Bukovec, direktorice Mirosana, bo letošnja letina rekordna. V vsej Sloveniji je letošnji pridelek približno 15 odstotkov večji kot pridelek v lanskem letu. V Mirosanu ponujajo jabolka za ozimnico in tudi za predelavo. Prodaja v Sloveniji ni velika, saj razlika med ceno ozimnice in ceno sprotnih nakupov sadja ni zelo velika. Potrošniki zato kupujejo tri do štiri zaboje sadja, ne kupujejo pa velikih zalog ozimnice. Zato je Mirosan poiskal nove trge v tujini. Letos so v Nemčijo izvozili 800 ton jabolk, 300 do 400 ton pa še nameravajo kot ozimnico v zabojih izvoziti v Češko ter nekatere države na področju nekdanje Jugoslavije. V Sadjarstvu Mirosan namenijo 70 odstotkov pridelka za izvoz. “Jabolka imajo zaščitno oznako SIPS, kar pomeni, da so bila pridelana po naravi in ljudem prijaznih metodah,” je dejala Marija Bukovec. Jabolka za ozimnico je potrebno primerno skladiščiti. Primerne so temne in hladne kleti s primerno vlažnostjo. Kleti v stanovanjskih blokih so nekoliko manj primerne za shranjevanje jabolk preko zime, saj je zrak v njih zaradi centralne kurjave pogosto preveč suh. Za shranjevanje v takšnih prostorih je potrebno kupiti jabolka dobre kvalitete. V Sadjarstvu Mirosan mislijo že na prihodnje leto, saj načrtujejo gradnjo nove hladilnice. Ta naj bi bila izgrajena do naslednjega avgusta, Šadjarstvu Mirosan pa bo omogočila pridelavo, skladiščenje in večjo prodajo zgodnjih vrst jabolk. N.V. MLADI O RAZMERAH NA CESTAH V ponedeljek, 14. oktobra, so se v dvorani občine Žalec predstavniki osnovnih šol žalske občine sestali na pogovoru z Županom Milanom Dobnikom. Srečanje je potekalo v okviru Tedna otroka in Tedna prometne varnosti, osnovnošolci pa so izpostavili nevarnosti na svoji poti v šolo. Najbolj pereči problemi glede prometne varnosti se na območju žalske občine pojavljajo v Šempetru, Petrovčah in na Vranskem, vendar je tudi drugod premalo prehodov za pešce, vozniki premalo upoštevajo omejitve hitrosti, ob cestah pa ni povsod pločnikov. Osnovnošolci so županu predlagali vrsto možnosti za rešitev teh problemov, hkrati pa so se mu zahvalili, saj je bilo v minulem letu marsikaj storjenega za varnost otrok na poti v šolo. Tanja Razboršek - Rehar, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti občine Žalec, je dejala, da je vsako leto za prevoz otrok v šolo namenjeno 50 milijonov SIT iz občinskega proračuna. Župan Milan Dobnik je otroke pozval, naj vplivajo na svoje starše, da bodo pri vožnji previdni. Menil je, da bo po končanih delih na avtocesti žalska občina manj obremenjena z gostim prometom. Ivica Čretnik, predsednica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je izrazila željo, da bi na varno pot v šolo mislili vse leto, ne le ob Tednu otroka. “Otroci, bodite za zgled drugim otrokom, mi starejši pa se moramo tudi potruditi, da bomo v prometu za zgled vam in drugim odraslim,” je dejala. N. V. ŠJaitrnji/ie (S/aS 4ju’ r. fZe-mto ttai f ■ U< >ta.Uf 'jivt mfru/frmf, (r /tfjjan/ee tešije in nttff iaae te tar/uje! Dragi Uroš Tkavc! Vsi, ki te imamo radi in teh ni malo, ti želimo vse - vse najboljše za 12. rojstni dan. Vsi tvoji iyi$ 10 %yji Mi . 1 žakc je „ sr z trzstzz d™Vn[ ^>r Prof- Mtlana Dobnika m program svojega poslan- socialna politik* dobro gospo-skega kandidata Vinka Drče iz Grajske vasi. darslvo. Zatrdil je se, da tudi Predsednik OO SKD Ivan na tem položaju Občini Žalec Ob&KTalec^to" n^bo vpHvalo Kuder je povedal da v občini v mnogočem pomagal. Opomnil na njegovo delo, saj ni zasto- razmeroma samostojno deluje je, da občina rabi nekoga, ki pnik nobene posamezne kra- 13 krajevnih odborov, ki se z se bo v državnem zboru pri- jevne skupnosti, ampak kandi- občinskim odborom le uskla- pravljen zavzeti zanjo, obenem dira v celi Savinjski dolini, prav jujejo. V okviru lc-tega delujejo pa bo znal sodelovati tudi s zato pa želi, da bi njegovo tudi različne sekcije, kot sta tukajšnjimi ljudmi. Frol. Dob- kandidaturo ljudje videli kot nik pravi, da je osnovni pro- ž.enska in planinska sekcija. Sestajajo se enkrat na mesec, vsako leto pa se udeležujejo tabora stranke, ki bo letos 20. oktobra v Beltincih. Podpirajo tudi mnoge kulturno-prosvetne aktivnosti, kot je tradicionalna prireditev v Andražu . Družina poje, raziskovalne naloge in počitnikovanje mladih v Ankaranu. Predvolilna kampanja bo skromna. : saj: menijo, da bolj kot velike obljube govorijo dejanja. Osrednja prireditev, Koncert s Čuki, bo 24. oktobra v žalskem Domu II. slovenskega tabora. Prof. Milan Dobnik se je po lastnih besedah odločil za kandidaturo na volitvah v Državni zbor iz prepričanja, da bi lahko gram stranke SKD tudi njegov program, vendar je njegov prvi interes narediti nekaj dobrega za ljudi, saj bo to uspeh tudi zanj. Če bo izvoljen, si bo v štirih letih v državnem zboru prizadeval za nadaljevanje pomoči demografsko ogroženim, poskušal bo pridobiti čim več sredstev za izboljšavo stanja v savinjskem kmetijstvu, za ureditev Šempetra, gradnjo ceste Prebold - Podmej in za obnovo strehe na žalskem Domu II. Slovenskega tabora. Prav tako bi Bilo potrebno v proračunu zagotoviti sredstva za obnovo telovadnic v Šempetru, Preboldu in na Vranskem, v Žalcu pa nameravajo zgraditi delovni nadstrankarsko. Na tiskovni konferenci je svoj program predstavil tudi poslanski kandidat Vinko Drča iz Grajske vasi. Povedal jej da je njihov glavni cilj ohraniti savinjsko kmetijo, : da lahko ta preživi družino, osnovati želijo svelovaino-izobraževalni center za kmetijce, prizadevati si morajo bolje prodati savinjski hmelj, vzpostaviti dejavnost kmečkega turizma, pridobiti ugodne kredite za obnovo nekaterih kmetij. Potrebno bi bilo tudi čim prej rešiti denacionalizacijske probleme in dati zemljo kmetom v dolgoročni najem DOMINIKA SAMBOLIČ V PETROVČAH SPET SLOVESNO Da se v Petrovčah nenehno nekaj dogaja, dokazuje tudi svečanost ob 200-letnici Petrovskih orgel. Te so bile zaradi svoje dotrajanosti potrebne obnove, ki so jo v Petrovski župniji tudi izvedli. .Orgle je obnovil Boštjan Černe orgelski mojster - restavrator. Orgelske omare pa je restavriral akademski slikar, specialist restavrator, Aleš Go-tler s sodelavci. Uvod v slove-stnost je bil sobotni orgelski koncert prof. Angele Tomanič, ki pa se je nadaljeval z nedeljsko mašo, na kateri je kot Poseben gost nastopala godba na pihala iz Bavarske, poleg nje Pa še cerkveni in prosvetni mešani zbor iz Petrovč, ki je s svojim lepim petjem očaral marsikoga od prisotnih. Posebno Prisrčen je bil pozdrav župana mesta Koslarna, ki že nekaj let Pomaga in sodeluje s Petrovško župnijo in je tudi tokrat prinesel v Petrovče prispevek za obnovo orgel. Po končani nedeljski maši jo bavarska godba priredila kratek koncert pred petrovško cerkvijo in pogostila vse zbrane z njihovim pivom. Petrovška cerkev je ob obnovi orgel izdala posebno zloženko poteka obnove. Sredstva od kupljenih zloženk so bila namenjena za obnovo orgel. V popoldanskih urah je sledila osrednja slovesnost - blagoslov obnovljenih orgel - ki ga je ob somaševanju domačih duhovnikov vodil dr. Franc Kramberger. Sredstva za obnovo orgel sta delno prispevali občina in država, zelo veliko pa so prispevali domačini sami, kar dokazuje njihovo pripadnost kraju in cerkvi. Za Marijino cerkev in Petrovče pa je obnova orgel nedvomno pomembna pridobitev. Alenka Turnšek PLANINSKI PCSPANJPV LIPNIK V nedeljo, 13.10.1996, je MO PD Žalec organizirala kostanjev piknik na gori Šentjungert pri Galiciji. V jutranjih urah so se mladi planinci in njihovi starši z avtobusom odpeljali do Galicije, od tam pa slabo uro pešačili do Šentjungerta. Med potjo so spoznali naravo in osnove pravilnega obnašanja planincev v naravi. Galicijski planinci so na gori pripravili sprejem novincev v planinsko organizacijo. Vsi novosprejeti planinci so prejeli planinski dnevnik in darilce, obenem pa bili tudi krščeni (s palico po zadnjici). Po opravljenem obredu so se sladkali ob pečenem kostanju, zabavali in smejali. Na plan so zvabili celo sonce, o katerem v jutranji megli ni bilo ne duha ne sluha. So pa takšni organizirani planinski izleti dobra osnova za krepitev tovarištva, vztrajnosti in vedoželjnosti, obenem pa usmerjajo mlade rodove k zdravemu razvedrilu v naravi, k opazovanju narave in nenazadnje tudi k prijaznemu odnosu do okolja. Vseh udeležencev tokratnega izleta je bilo 105. MO PD Žalec pa bo v letošnjem letu organizirala še dva planinska pohoda za mlajše planince, starejši planinci pa imajo izlete organizirane vsak mesec. Na izlete so poleg otrok vabljeni tudi starši. Pridružite se jim, morda boste ob sprehodu po naravi pozabili na vsakodnevne skrbi in napore in se spočili ter sprostili. Poskusite! Alenka Turnšek Levo zgoraj. Združeni! Dragica Povh: "Kot poslanka, ki je tudi žena in mati - kot mnoge druge ženske, ki so tradicionalno odgovorne za vsakodnevne materialne probleme v družini - se bom, poleg področja, ki je povezano z mojo izobrazbo, v največji meri zavzamala za takšno socialno državo, kjer bodo spodobno živeli tudi delavci, kmetje in upokojenci. Sem nasprotnik ideje, da je potrebno vse staro porušiti in začeti povsem na novo. Predvsem bi morali ohraniti vse dobre stvari, ki jih ni tako malo. Navsezadnje nam tudi svet priznava, da smo imeli veliko zavidanja vrednih dosežkov, med katerimi je bilo delavsko samoupravljanje na prvem mestu. Delavci vsega sveta so se trudili, da bi se nam približali, danes pa naj bi se mi učili od njih. Prepričana sem, da je socialna demokracija naša prava usmeritev, ki nas lahko popelje v Evropo brez vračanja v čase nečloveškega izkoriščanja brezpravnega ljudstva. Za kandidaturo na območju izven kraja mojega stalnega bivališča, sem se odločila zato, ker menim, da imamo veliko skupnih in podobnih problemov in je potrebno področja med sabo bolj povezati, uskladiti interese in ustvariti močne regije, ki bodo nastale zaradi interesov in ne bodo na silo ustvarjene nekje v Ljubljani. Le tako bomo lahko popravili napake referenduma o lokalni samoupravi in se z združenimi močmi postavili po robu centralizaciji. Glede težnje po razdelitvi občine Žalec na več občin pa bi dejala, da je vse majhno sicer lepo, ni pa racionalno..." Srečko Čater: "Kot poslanec se bom zavzemal predvsem za to, da ta država postane resnično človeku, delavcu in državljanju prijazna, da postane ne samo deklarirana, ampak resnično socialna država, kar je tudi glavno vodilno programsko usmeritev ZLSD. S prekinitvijo socialnega sporazuma se slovenskemu delavci še slabše piše. Ob tem velja povedati, da je nekomu prehitro padla maska z obraza, da je napravil napačno politično kalkulacijo in prekmalu odkril karte, kako in na kakšen način misli dokazovati slovenski ekonomski čudež. Prek hrbtov in edino in samo na račun delavcev, najbolj obubožanih, ki so z nizkimi plačami in s svojimi delovni mi mesti najdražje plačali ta prehod. Odpoved socialnega sporazuma dejansko pomeni, da se vsi delavci spustijo na zajamčene oz. najnižje osebne dohodke, kar pa je pri tem najbolj tragično in kar mene osebno kot človeka, državljana in sindikalista in člana leve stranke moti, pa je to, da predlagajo znižanje nadomestila za bolniški stalež nad 16 dni. To sc pravi, da bodo tisti, ki so resnično bolni, ob vseh lastnih stroških zdravavljenja prejemali le 60-odstotno nadomestilo osebnaga dohodka, in to celo na osnovi izodiščne plače, kar dejansko pomeni 50-odstotno znižanje do sedaj veljavnega nadomestila za bolniški stalež. Kot vodja govedoreje v Kmetijstvu Žalec lahko povem, da je tudi kmetijstvo in živilsko-predelovaina industrija plačala grozljivo ceno za to tranzicijo, ki pomeni izgubo 7.800 ' delovnih mest. Če vemo, da je bilo prej zaposlenih v tej panogi okrog 32.000 delavcev, si lahko hitro izračunamo, da smo razen tekstilcev plačali največji delež tranzicije. S tem pa je tudi močno padla samooskrba države s hrano..." f J ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov miimmumiji mmmu Kratkovidnost je v glavnem prirojena motnja vida, pri kateri vidimo jasno na blizu in megleno na daleč. Pojavi se navadno v šolski dobi, le redko ob rojstvu. Kratkovidnost vedno narašča, ustavi pa se navadno med 18 in 25 letom, lahko pa šele po 30 letu starosti. Napreduje lahko počasi, se vmes ustavi ali skokovito naraste za dioptrijo ali več na leto. V tujini kratkovidnost že leta odpravljajo s pomočjo operacije, tako da z rezi na periferiji sploščijo roženico ter tako zmanjšajo dioptrijo. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja laserska metoda operacije, kjer s pomočjo laserja EXČIMER Izparijo mikroskopsko tanko Plast roženice. Roženica se splošči, dioptrija pa se zmanjša ali odpravi. Žarki vidne svetlobe se združijo na mrežnici, zaradi česar je možno opaziti jasno sliko predmetov v daljavi. Metoda, s katero to dosežejo, se imenuje fotorefraktivna ke-mtcktomija. V svetu so do sedaj opravili več sto tisoč takšnih operacij z več kot 500 laserji excimer. Nam najbližje so takšne operacije do sedaj izvajali v Avstriji 'n Italiji, od zdaj pa bo dr. med. Marjan Irman iz Žalca kot edini v Sloveniji nudil tovrstno pomoč slabovidnim. Za Posege z laserjem excimer se je vrsto let pripravljal v tujini, tovrstno tematiko pa spremlja že šest let. “Laser excimer je zelo drag, vendar sem se v sodelovanju z Avtotehniko letos odločil za njegov nakup. Stroški vzdrževanja laserja excimer so zelo visoki, zato je tudi cena operativnega posega med 2000 >n 2500 DEM za oko. Kljub temu pa bodo operacije na laserju excimer v moji ordinaciji cenejše kot v tujini,” je dejal dr. Marjan Irman. Ker je operacija oči z laserjem excimer nekaj novega, so ljudje še nekoliko nezaupljivi, kakor so bili sprva nezaupljivi tudi do kontaktnih leč. Dr. Marijan Irman zagotavlja, da je tovrstna operacija vama: “To je metoda, ki so jo v času njenega razvoja skrbno spremljali, stalno odpravljali pomanjkljivosti ter izpopolnjevali armaturo in tehniko. Metoda je enotna po celem svetu.” Nevarnost izgubiti oko je celo večja pri kontaktnih lečah kot pri operaciji z laserjem excimer. Vendar laserska operacija kratkovidnosti ni za vsakega, saj je primerna predvsem za tiste, katerih kratkovidnost se giblje med -3 do -10 dioptrij, pri višji dioptriji pa samo v soglasju z operaterjem in upoštevanju vseh omejitev. Dioptrija naj bi bila ustaljena vsaj dve do tri leta pred operacijo. Ostali pogoji za uspešno izvajanje laserske operacije so, da astigmatizem ne preseže 2 do 3 dioptrije, da ni akutnih ali kroničnih obolenj oči, da ni genetske okvare roženice ter da ni sistemskih bolezni. Pred operacijo se bo dr. Marjan Irman s pacientom natančno pogovoril o njegovih pričakovanjih, nato pa bo izvedel natančen pregled. Ta stane okrog 9000 SIT, vendar je pri pacientih, ki se za operacijo odločijo, cena všteta v ceno operacije. V ceno operacije so všeti tudi štirje kontrolni pregledi po operaciji. Pacient mora pred operacijo podpisati izjavo, da je seznanjen s postopkom in tveganji operacije, lahko pa od operacije odstopi tudi v zadnjem trenutku. Operacija z laserjem excimer traja le nekaj minut, poseg sam pa ne povzroča bolečin. Oftalmolog operater s pomočjo računalniško vodenega laserja pod mikroskopom izpari del površine roženice debeline do 0,1 mm. Tkivo okoli roženice ni prizadeto. Kakšna bo dioptrija po posegu, je odvisno predvsem od dogovora med zdravnikom operaterjem in pacientom. Z laserjem je možno znižanje dioptrije za 12 dioptrij in do 3 dioptrije astigmatizma. “Po operaciji bomo pacientu vstavili začasne kontaktne leče, ki preprečijo bolečino (občutek tujka) zaradi odstranjenega epitela. Epitel se zaceli v enem dnevu ali dveh. V fazi celjenja sredice roženice se lahko pojavi prehodna daljnovidnost, bleščanje na močni svetlobi in pri nenadni osvetlitvi, občutek suhih oči ob jutrih ter občutljivost na svetlobo. Te težave po končanem celjenju izginejo. Celjenje traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, kar je odvisno od načina operacije, višine dioptrije in starosti pacienta. Pri nizki in srednji kratkovidnosti poslabšanja ostrine vida po laserski operaciji praktično ni. Pri visoki kratkovidnosti pa se vid lahko poslabša pri 1 ali 5 odstotkih pacientov, vzrok za to pa še ni pojasnjen. V zadnjem času opažamo, da je teh poslabšanj vedno manj,” je dejal dr. Marjan Irman. Po laserski operaciji lahko pacienti v najmanj 75 odstotkih pričakujejo ostrino vida, kakršno so imeli pred operacijo z očali ali s kontaktnimi lečami. V preostalih 25 odstotkih lahko pričakujejo enako ostrino vida ob občasni rabi očal ali kontaktnih leč, na primer pri vožnji, gledanju televizije ter pri nekaterih športih. Rezultati kažejo, da se po operaciji kratkovidnost ne povrne, če je operacija opravljena v fazi, ko ni več naraščanja dioptrije. Zaradi tega operirajo le paciente, starejše od 18 let. Pri otrocih laserska operacija ni dovoljena. Po operaciji je 70 odstotkov pacientov zadovoljnih in sploh ne nosijo več očal ali kontaktnih leč. 20 odstotkov jih še vedno nosi očala, 4 odstotke pa moti svetloba in slabše vidijo. Z laserjem je možno odpraviti tudi daljnovidnost, vendar je razpon primerne dioptrije ožji in stabilnost dioptrije manjša. To pomeni, da se dioptrija lahko povrne. Dr. Marjan Irman svetuje tistim, ki bi si radi popravili vid z lasersko operacijo, da se še pred pregledom skušajo spomniti svojih dosedanjih bolezni ali poškodb na očeh. Pozanimajo naj se, ali se je pri sorodnikih pojavljala siva ali zelena mrena in ali je kdo oslepel. Ti podatki so pomembni pri odločitvi za ali proti laserski operaciji. NATAŠA VERK A3- AUDIJEV MALČEK Končno! Tako so verjetno dejali vozniki, ki so malčka iz Audijeve tovarne nestrpno pričakovali. Dolgo najavljena novost, ki je še povečala gnečo v svojem razredu, je od začetka oktobra na voljo tudi pri nas. S testnimi vožnjami, ki so se v Sloveniji začele 10. oktobra, je tudi pri nas uradno stekla prodaja Audija A3. Prvi vtis o A3? Pred nami dinamično kompakten avtomobil, skladnih karoserijskih linij in markantne klinaste oblike. V primerjavi z ostalimi vozili Audijeve ponudbe Audija A3 krasi nov nos ter edinstven zadek vozila ki je eleganten in funkcionalen. Notranjost avtomobila je ergonomično dodelana. V A3 so sedeži vsestransko nastavljivi, ravno tako tudi armaturna plošča ter volan, ki ga nastavljamo po višini in globini. Audi je za lažje vstopanje potnikov na zadnje sedeže v vozilo vgradil funkcijo easy-entry. Tudi drugi elementi standardne opreme (električno odpiranje oken, pro-tiprašni filter, stikalo za zaprto kroženje zraka, servo volan in varnostno centralno zaklepanje) so dodelani. Pri prestavljanju lahko izbiramo med dvema različicama: ročno s sinhroniziranim 5-sto-penjskim menjalnikom ali 4-stopenjskim avtomatskim menjalnikom, opremljenim z dinamičnim prestavnim programom DSP in pretvornikom navora za prenos brez zdrsa. Audi A3 je v osnovni različici opremljen s 1.6 litrskim štirivaljnim motorjem s 74 kW moči, na voljo sta nam še 1.8 litrski motor s pet ventilsko tehniko moči 92 kW ter 1.9 turbodizelski motor z direktnim vbrizgavanjem goriva, ki ga odlikujeta nizka poraba in izjemna moč. TDI motorji so okolju prijaznejši kot bencinski, hkrati pa zelo varčni, saj motor A3 pri moči 66kW porabi samo 5.21/100 km. Z enim rezervoarjem pa lahko prevozimo več kot 1000 km. Za aktivno varnost potnikov skrbijo kolutne zavore spredaj in zadaj. ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne moči EBV vas varuje pred blokiranjem koles celo v primeru sunkovitega zaviranja. Za dobro vodenje vozila skrbita spredaj cevni prečni stabilizator in polmer vodenja za stabilno stekanje koles. Zadnja prema z vezanimi vodili in uležajenjem, ki stabilizira stekanje koles, prispeva k suvereni legi na cesti. A3 je serijsko opremljen z zračnima blazinama za voznika in sovoznika ter zategovalniki varnostnih pasov. V A3 so vgrajeni trdni naletni nosilci za vrata, stabilni prečni nosilci, veliki pragovi in močni sredinski stebrički, ki učinkovito prestrezajo sile bočnega trčenja. K večji varnosti potnikov prispevajo tudi penasti naletni vložki v vratih. Audi nam model A3 ponuja v treh izvedenkah: A3 attrac-tion, A3 ambition in A3 ambi-ente. Cene za posamezne izvedenke pa se vrtijo od 33.500 DEM do dobrih 39.000 DEM. S.l servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje Tel.: (063)411-665 Fax: (063)411-664 (g) TOVOTA POOBLAŠČENI PRODAJALEC - SERVIS TERENSKA VOZILA I VOZILA TOVOTA OSEBNA VOZILA. Nekaj prestižnega! Prava mešanica drznosti in sproščenosti. Za aktivne, ki živite življenje danes. Audi A3. Nova ekstravaganca. Izbirate lahko med 1.6, 1.8 litrskim bencinskim in 1.9 TD! dizelskim motorjem. Prvič preizkusite Audi A3 od 10. 10. do 4. 11. 1996 pri vašem pooblaščenem trgovcu. Ugoden nakup tudi na PORSCHE LEASING ali potrošniški kredit! Avtocenter Meh Koroška cesta 7d 3320 Velenje tel.: 063/825-955 in 856-824 SEDAJ TUDI V CELJU - AVTOHIŠA JAKOPEC Lepo je imeti Opel je zapisano v ekonomsko propagandnem sporočilu in temu geslu se je pred dnevi odzvala množica starih in novih voznikov vozil Opel. Avtohiša Jakopec iz okolice. V teh dneh kupcem Velenja je pripravila dneve Opel Vectre nudijo popust v odprtih vrat in testnih voženj višini 2000 DEM za vozila iz z vozili Opel. zaloge, ter še dodatna prese- V Velenju in Celju smo se nečenja ob nakupu. Za vse ki lahko zapeljali z modeli Corsa, bi jih radi obiskali v Celju še Astra, Calibra, Tigra in Fron- telefonska številka: 0609 643 tera. Po besedah ga. Berte s si Jakopec je bil odziv nad pričakovanji, predvsem v Celju. Z odprtjem prodajalne v Celju, na Mariborski 93, so se v Av-tohiši Jakopec želeli še bolj približati kupcem iz Celju in SAVINJSKA KOŠARKAŠKA LIGA RELAX POLZELA % Na žrebu, ki je bil 13.10.1996, so ekipe dobile naslednje številke: 1. GARANT POLZELA 2. PLIMA PREBOLD 3. NORMA SOFT VELENJE 4. PIZZERIA 902 GORNJI GRAD 5. ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRJE 6. RED BULL POLZELA 7. ROSSI LAŠKO 8. ZELENA TEHNIKA CELJE 9. ŠPORTNO DRUŠTVO VRBOVEC 10. TELOVADNO DRUŠTVO PARTIZAN GOMILSKO 11. S & S MEDVEDI GRIŽE Vsako nedeljo se odigra celoten krog (5 tekem), ena ekipa pa je prosta. Termini so: 1. tekma ob 8.00 2. tekma ob 9.10 3. tekma ob 10.20 4. tekma ob 11.30 5. tekma ob 12.40 Vse ekipe, ki še niso oddale prijavnic in na ta način prijavile svojih igralcev, opozarjajo, da to storijo do začetka lige oziroma do tekme 1. kroga. Obvezno naj navedejo barvo dresov in poleg telefonske številke še naslov kontaktne osebe. Nedelja, 27.10.1996, je tudi zadnji rok za poravnavo startnine. Znesek lahko ekipe plačajo z gotovino pred začetkom 1. kroga ali pa ga nakažejo na žiro račun: DPD POLZELA, 3313 POLZELA 50750-678-75985. Organizatorji opozarjajo, da igralcem, ki s sabo ne bodo imeli čistih copat za igranje, ne bodo dovolili vstopa na igrišče. Po Bergerjevem sistemu so pari v enajstih krogih naslednji: 1. KROG (27.10.1996) PREBOLD : GRIŽE VELENJE : GOMILSKO GORNJI GRAD : NAZARJE MOZIRJE : CELJE POLZELA : LAŠKO prosti : GARANT Vodji kroga: M. SLOKAR R. MLAKAR 2. KROG (3.11.1996) CELJE : POLZELA NAZARJE : MOZIRJE GOMILSKO : GORNJI GRAD GRIŽE : VELENJE GARANT : PREBOLD prosti : LAŠKO Vodji kroga: D. ZAVAŠNIK M. BLAGOTINŠEK 3. KROG (10.11.1996) VELENJE : GARANT GORNJI GRAD : GRIŽE MOZIRJE : GOMILSKO POLZELA : NAZARJE LAŠKO : CELJE prosti : PREBOLD Vodji kroga: D. TURNŠEK A. FERLEŽ Stran 22 v5? ŠPORT 23. oktober 1996, Št. 40 Intervju s prof. Tonetom Tisljem, trenerjem članske ekipe ŽRK Žalec. Ženski rokometni klub Žalec v letošnjem letu slavi desetletnico svojega obstoja. Ustanovljen je bil kot sekcija TVD Partizan Žalec in SSD OS Žalec na pobudo staršev, ki so tudi danes nosilci vsega dela v klubu. Leta 1991 se je na ustanovnem zboru sekcija osamosvojila in ustanovila Ženski rokometni klub Žalec. Ta je sprejel svoja pravila in za prvega predsednika izvolil dipl. oec. Milana Dolarja, ki poleg predsedstva kluba opravlja še funkcijo predsednika marketinške komisije. Tone Tiselj kot zagnan športni delavec ni zamudil Atlante. Na sliki v družbi slovenskih dobitnikov medalj. V ŽRK Žalec pod vodstvom treh trenerjev (poleg prof. Toneta Tislja še Mitja Bubik in Anita Seleš) trenira in tekmuje od osemdeset do sto deklet v članski, mladinski in kadetski selekciji ter selekciji starejših in mlajših deklic. V prihodnje naj bi oblikovali še eno selekcijo. Žalske rokometašice nastopajo v vseh ligaških tekmovanjih, ki jih organizira Rokometna zveza Slovenije. V sezoni 1995/96 je ŽRK Žalec dosegel izvrstne rezultate, med njimi drugo mesto pri mladinkah, 1. mesto v 2. državni ligi vzhod ter 4. mesto v 1. državni ligi. “V zadnji sezoni je bil največji klubski uspeh uvrstitev na 4. mesto 1. državne lige, kar je največji uspeh našega kluba sploh. Velik uspeh je bila tudi zmaga nad sedanjimi prvakinjami Krim-Electa,” je dejal Tone Tiselj. “Poleg tega je naša nekdanja članica Barbara Hudej postala standardna reprezentantka. V ekipi, ki se je kot prva slovenska mladinska ekipa uvrstila na tekmovanje evropskega prvenstva, je bilo pet mladink iz našega rokometnega kluba (Tina Randl, Tanja Dolar, Tanja Pilih, Saša Šimek in Laura Čmak).” “Ob zmagi nad Krim-Electo se je mzvilo mnogo polemik, saj naj bi bila po trditvah nekaterih zmaga Žalčank dobljena na dogovorjen način.” “Krim-Electo smo premagali z rezultatom 28:27 ter se s to zmago uvrstili v play off. Priznati moram, da tudi sam najprej nisem vedel, kaj se je zgodilo, vendar sem čez nekaj dni govoril s predsednikom kluba Krim-Electa, ki mi je sam zagotovil, da ni moglo biti nobene nepoštenosti. Krim-Electa nas je pač podcenjevala, naši navijači so ustvarili enkratno vzdušje, naše rokometašice pa so odigrale najboljše, kolikor so lahko. Ko so rokometašice Krim-Electe to uvidele in skušale bolje zaigrati, jim to ni več uspelo v tolikšni meri, da bi nas premagale. To je bilo pač presenečenje, ki jih v športu ni malo.” “Kakšno je vaše mnenje o športnih sodnikih?” “Brez sodnikov ne moremo tekmovati, vendar me osebno ne zanima, ali so komu bolj naklonjeni ali manj. Tudi svojim igralkam sem prepovedal komentirati sodniške odločitve. Sodniki pač opravljajo svoje delo, za tekmovalke pa je bolje, da se z njihovimi odločitvami ne obremenjujejo. Glavna naloga igralk mora biti igra po najboljših močeh, vse ostalo je drugotnega pomena.” “RK Žalec se je okrepil z dvema igmlkama iz Rusije.” “Po odhodu Barbare Hudej je k nam prišla Irena Pahor. Klub je pridobil tudi Ljubo Korotnjevo in Valjo Kostjukovo iz Rusije. Ko sem ju prvič videl na treningu, sem bil razočaran, vendar sem se kmalu prepričal, da sta pravi profesionalki. Poleg tega sta se tudi dobro vklopili v našo sredino. Valja Kostjukova, ki igra na položaju krožnega napadalca, se od naših igralk precej razlikuje, saj je izredno visoka in močna. Zaradi tega smo morali način igre, ki smo ga gojili prej, nekoliko spremeniti. Mislim, da bomo kmalu uspeli ekipo uigrati v vseh fazah igre. Z Rusinjama smo v fazi obrambe neprimerno močnejši, kot smo bili prejšnja leta.” “Ali pri rokometu veljajo kakšni kriteriji glede višine ali teže, zaradi katerih so lahko nekatere igralke boljše od drugih?” “To je povsem odvisno od igralnega mesta na katerem posamezna rokometašica igra. Krilne igralke so navadno manjše in hitrejše, zunanje igralke pa so višje. Najboljše ekipe na svetu (Danska, Koreja) nimajo več igralk, ki bi bile višje od 178 cm, so pa zato najboljše rokometašice zelo agilne in hitre. Problem našega kluba v lanskem letu je bil, da smo imeli nizko ekipo, zato smo bili precej omejeni v fazi obrambe. Letošnja ekipa je drugačna, zato vse, kar smo glede načina igre zgradili v lanskem letu, letos pričeti graditi znova. Žal mi je, da nismo že lani imeli takšne ekipe kot jo imamo letos, in takšnega intenzivnega režima treninga, saj bi se lahko enakovredno borili z vsemi drugimi slovenskimi ekipami. Letos pa je zgornji del lige mnogo močnejši kot lani. Realno je ŽRK Žalec letos na 4. mestu L slovenske lige, vendar bomo poskušali na domačem igrišču jrremagati vsakega nasprotnika. Če bomo letos zdrsnili s 4. mesta, bo to slabo, če pa bomo dosegli kaj več, bom to štel za velik uspeh. Predvsem pa upam, da bodo vse domače igralke individualno napredovale.” “Dobm ekipa gotovo potrebuje tudi dovolj široko zaledje, iz katerega je moč izbrati najboljše rokometašice. ” “Zaledje je seveda potrebno, vendar se pri tem pogosto pojavijo problemi. Pri osnovni selekciji se namreč navadno vsi odločajo za manjše, hitrejše in spretnejše rokometašice, ki lažje osvojijo rokometno igro. Tiste igralke, ki imajo ustrezno višino, pa so prav zaradi svoje višine v začetku nekoliko bolj nerodne, zato se jih pogosto zanemarja, kar pa ni prav. Z njimi je potrebno več in bolj trdo delati, vendar so bolj perspektive, saj so potrebne za obrambne pozicije in za mesto zunanjega in krožnega napadalca. V športu talent ni več poglaviten, pač pa se da z dobrim in trdim delom marsikaj nadoknaditi. Nasploh so zelo pomembne lastnosti dobre rokometašice hitrost, agilnost in eksplozivna moč. Pri treningu mlajših igralk pa vseeno ne bi smeli biti ozko usmerjeni le na treniranje rokometa. Pomembno je, da vsaka igralka obvlada tudi osnove atletike in gimnastike ter si tako pridobi več motoričnih znanj. Velik problem se pri rokometašicah pojavi pri prehodu iz mlajših kategorij v absolutno konkurenco. Zame je prava igralka rokometa tista, ki lahko tudi v absolutni konkurenci pokaže svoje znanje. Osvajanje pionirskih, kadetskih in mladinskih naslovov je zelo lepo in pomeni, da je delo dobro zastavljeno, prva ekipa in absolutna konkurenca pa dajeta odgovor, ali je neka igralka res dobra ali ne. Ta preskok je za dekleta velik šok in jaz sem prepričan, da ga bodo žalska dekleta premagala. Pravilo je, da morajo boljši še več delati.” “Kako pogosti so treningi?” “Lahko rečem, da smo v procesu treninga kar visoko, saj pogosto in zelo dobro treniramo. V septembru smo imeli več kot 30 treningov. Tiste članice, ki imajo možnost, trenirajo tudi dvakrat na dan. Dopoldanski treningi potekajo v fitnesu. Treningi potekajo vsak dan, njihov ritem pa je odvisen od bližajočih se tekem in nasprotnika. Popoldanski vsako- dnevni treningi trajajo pa od ure in pol do dve uri. Dekleta v članski selekciji so bila že v zelo zgodnji fazi svojega razvoja navajene na določeno stimulacijo, sedaj, ko pa res trdo delajo, so za to primerno nagrajene. Vendar njihove nagrade niso visoke. Poglavitna je ljubezen do V članski ekipi RK Žalec igrajo: Barbara Jelen, Tanja Pilih, Sergeja Klinc, Tanja Dolar, Vanja Dolar, Saša Šimek, Sabina Zver, Tina Randl, Mojca Derčar, Sonja Zidar, Simona Križanec, Irena Pahor, Ljuba Korotnjeva, Valja Kostjukova, Mojca Jager in zelo perspektivna, trenutno poškodova-na Katja Majerle.______________ rokometa. Mislim, da bi moralo biti vodilo vsakega športnika nekaj doseči ter se v svojem športu dokazati. Denar je za vrhunskega in dobrega športnika kot motiv sekundarnega pomena. Denar pride kot posledica dolgega in trdega dela.” “Kakšen je položaj rokometa v Sloveniji?” “V Sloveniji nastaja pri ženskem rokometu nekakšna praznina. Se zlasti pri mlajših kategorijah je vsako leto manj tekmovalk. V Sloveniji je samo 21 klubov, baza Pa je vedno manjša. Po drugi strani sta letos dva slovenska kluba, Krim-EIecta in Robit Olimpija, postavljena na Povsem profesionalnem nivoju in lahko uspešno zastopata slovenski rokomet v Evropi. Mislim, da je tudi ŽRK Žalec letos zelo napredoval. Morda je v Sloveniji na področju rokometa premalo sistematskega dela, čeprav je rokomet Slovencem pisan na kožo. Po rasti smo majhni, v rokometu pa ni potrebna ekstremna višina. Zaradi tega bi lahko iz populacije dobili dovolj kvalitetnih igralk, da bi lahko tudi slovenski reprezentančni rokomet približali svetovnemu vrhu.” “Pred obnovitvijo žalske telovadnice je zaradi neprimerne Podlage večkrat prišlo do Poškodb rokometašic.” POKAL POKALNIH ZMAGOVALK ŽALEC : KIRIAT SHANET Rezultati: 1. tekma: 36 - 20 2. tekma: 31-15 Ob deseti obletnici ŽRK Žalec, so rokometašice z dvema zmagama v evropskem pokalu pokalnih zmagovalk dosegle do sedaj največji uspeh kluba. Na Prvi tekmi je bila najboljša strelka T. Randl, na drugi tekmi Pa sta po devet zadetkov dosegli Derčarjeva in T. Dolarjeva. “Podlaga je bila v vseh telovadnicah po Sloveniji velik problem. Povsod, kjer so v telovadnicah imeli to umetno maso, so imele ekipe kar velike težave s poškodbami kolen. Sedaj po vseh telovadnicah umetna masa zamenjujejo s parketom. Tako je bilo tudi pri nas, z novo razsvetljavo pa je žalska telovadnica postala res lep objekt, ki ga hvalijov vse gostujoče ekipe. Ravnatelj OŠ Žalec Adi Vidmajer je na srečo naklonjen rokometu.” “Ste profesor športne vzgoje na I. Gimnaziji v Celju. Kakšen je pomen športne vzgoje in rekreacijskega športa?” “V Sloveniji so še kar velike rezerve. Želim si, da bi se tako v rekreacijskem kot v tekmoval- nem športu približali mentaliteti Skandinavcev. Po mojem mnenju najbolj zdravo živijo prav zaradi športa. Zanje je šport del življenja, saj se z njim ukvarjajo prav vsi. Razvoj človeka v gibalnem smislu je izredno pomemben in se ga morda premalo zavedamo. Vendar v zadnjem času ljudje vedno bolj spoznavajo pomen rekreacije. Tempo življenja, ki ga prinaša nov sistem, namreč narekuje obvladovanje mnogih stresnih situacij, za to pa mora biti organizem zdrav. Dober primer za to so manageiji, ki si zaradi stresov ne morejo več privoščiti prekomerne telesne teže. Največ rezerve je še pri delu z mladimi. Otroka je moč najbolj gibalno razvijati že v vrtcu. Žato bi bilo skoraj nujno, da bi v tem obdobju z otroki delali profesorji športne vzgoje. Mislim, da na tem področju še zaostajamo. Ljubezen do športa ter pomen športa za zdravje in normalno življenje bi morali pri otrocih bolj razvijati, da ne bodo šele v starejših letih ugotovili, da jim manjka ukvarjanje s športom. Mislim, da bi glede tega Slovenci lahko več naredili.” NATAŠA VERK DAMIR VRBANIČ 3. NA ODPRTEM PRVENSTVU AVSTRIJE V okviru priprav na svetovno prvenstvo v karateju v San Cityu, ki bo med 6. in 10. novembrom je slovenska karatejska reprezentanca nastopila na Odprtem prvenstvu Avstrije v Furstenfeldu. V konkurenci več kot 250 tekmovalcev iz preko 10 držav so slovenski karateisti osvojili 7 medalj. Med njimi je tudi član žalskega Karate kluba Damir VRBANIČ, ki je v kategoriji borb do 60 kg osvojil bronasto medaljo. V borbi za tretje mesto je premagal avstrijskega predstavnika s 5 : 4. S tem si je tudi dokončno zagotovil mesto v repezentanci, ki bo nastopila na SP. Silvester Marič MLADI ŽALSKI KARATEISTI NAJBOLJŠI V nedeljo je KK Žalec sodelovanju z Karate zveš celjske regije izvedel regijsko tekmovanje v karate borbah in katah za mladinke in mladince. Udeležilo se ga je preko 20 tekmovalcev iz 5 klubov. Rezultati: kate - deklice: 1. Brigita BREZOVAC, Ljutomer kate - mladinci: 1. Vid GOBEC, Štore borbe - ml. mladinke: do 65 kg: 1. Vesna HAJNŠEK, Polzela, 2. Brigita BREZOVAC, Ljutomer borbe - ml. mladinci: do 65 kg: 1. Janko SKOK, Žalec 2. Damjan NEŠKOVIČ, Žalec: 3. Alan HRAPOT, Žalec nad 65 kg: 1. Gregor JANČIČ, Žalec 2. Jernej KAJTNA, Žalec 3. Rok PADER, Žalec borbe - st. mladinci: pod 70 kg: L Garibaldi RAVNJAK, Gaborje 2. Jože ZAJC, Žalec 3. Aleksander ARH, Gaberje-Celje nad 70 kg: L Rok GAJŠEK, Žalec 2. Aleš ROMIH, Štore 3. Peter FACHERIS, Gaberje-Celje Kljub temu, da niso nastopili najboljši _ predvsem žalski karateisti (Šuster, Končina, Godlerje bila to dobra prijava na državno mladinsko prvenstvo, ki je bilo v soboto, 19. oktobra, v dvorani Športnega Centra Žalec. S. M. ŽALČANI ODLIČNI STRELCI Na državnem prvenstvu v streljanju s puško velikega kalibra 100 m leže, ki je bilo v Ljubljani 28. septembra, so se Žalčani odlično odrezali. V kategoriji posameznikov je 1. mesto osvojil Žalčan Mladen Melanšek s 181 krogi, v kategoriji ekip pa je 2. mesto za Trzinom zasedla ekipa Žalec 89 s 518 _ krogi. Ekipo sestavljajo Andrej Čehovin, Franc Kotnik in Mladen Melanšek. RADIO CELJE 95,1 95,9 100,3 MHi SKOPJE, 9. oktobra - V dvorani v Mestnem parku je pred 2.000 gledalci Kovinotehna Savinjska Polzela premagala Godel Rabotnički z 91:89. Rezultat ob polčasu je bil 49:42. CELJE, 10. oktobra - Po 4. krogu nogometnega prvenstva na območju MNZ Celje vodi Vransko. Savinjčani so premagali tudi tudi branilca naslova Usnjarja in so edini z vsemi možnimi točkami, saj so že bili prosti. LJUBLJANA, 13. oktobra - Na tekmi slovenske moške košarkarske lige A-l je Kovinotehna Savinjska izgubila proti Litostroju z rezultatom 88:99. Rezultat v polčasu je bil 35:42. ŽALEC, 13. oktobra - V dvorani žalske osnovne šole so v tekmi L SRL Žalčanke premagale Kočevje z rezultatom 26:23. ŽALEC, 18. oktobra - V žalski telovadnci sta se pomerili ženski rokometni ekipi Juteks in Maccabi. Ob svoji 10. obletnici delovanja je ŽRK Žalec dosegel doslej svoj največji uspeh, in sicer v evropskem pokalu pokalnih prvakov. Rokometašice Ju-teksa so visoko premagale gostje iz Izraela. Pri Žalčankah sta bili najboljši strelki Randlova z devetimi in Pahorjeva z osmimi zadetki, pri Izraelkah pa je enajst golov prispevala Tarouti-na. KOMAMA! Tebi in novi družinski članici želimo vse lepo! GLAS Savinjske SVEČKO BOM PRIŽGALA v - STAREMU OČETU Bil je dober sodar, ribič, zbiral je tudi zelo star denar. Andrej Šmit - STRICU Ivanu Nosil mi je bonbone. Igral se je z menoj. Natalija Hrastovec - STRICU Franciju Zelo rad je igral nogomet. Urška Lesjak - STAREMU OČETU pred ^mojbr^roj^tvom^Ana Leskovšek ■-STARI MAMI in STARMU U, zato, ker sta me imela zelo rada. Velikokrat sta me pazila. Z njima sem se igral. Davorin Dmalšek POŠ Ivana Faranka - Buča Tabor, 3. razred GOSPOD JANEZ JE TOPEL KOT KRUH Počitnice so lepe. A če vam po pravici povem, najlepši dan počitnic sem preživela že takoj prvi dan, skupaj s prijateljicami in prijatelji, z nekaterimi njihovimi starši, mamico in na naši šoli najbolj cenjenim šoferjem šolskega avtobusa, kar jih je doslej ta šola imela, gospodom Janezom Rajevcem in njegovo hčerko Marušo. Tisto jutro je, kot ponavadi med letom, prišel po nas gospod Janez in nas odpeljal na čudovit izlet v Atomske toplice, kjer smo se lahko do sitega nakopali. Malo nam je ponagajalo vreme, a nič zato, tam imajo super urejen hotel s pokritim bazenom. Po kosilu nas je odpeljal na Jelenov greben. Tam smo si ogledali lepo naravo in na jasi veliko prijaznih mladih jelenčkov, katere smo lahko božali in krmili s koruzo. Občudovali smo tudi rogovja starejših jelenov. Moram priznati, bilo je prelepo. Ko smo se vračali nazaj, smo se zapeljali še na Trojane na ogromen sladoled s smetano, prelito s čokolado. Bili smo veseli in srečni. Težko je bilo slovo, saj sem vedela, da se dva meseca ne bomo videli. Gospod Janez je topel kot očka, saj nas tudi v visokem snegu ne pusti pešačiti in ga zima nikoli ne ustavi, zato ga imamo radi. Želimo, da nas bi vedno vozil on. Hvala njemu, staršem in prijateljem za čudovit poletni dan. MAJA DROLC-PEGOVIČ 5.b, OS Vransko SADIKA VRTNARSTVO in CVETLIČARSTVO l®= REZANO CVETJE 1®= CVETLIČNI ARANŽMAJI VENCI UST KRIZANTEME m- SVEČE ZEMLJA HVALA ZA ZAUPANJE! Jože ŠMIT, s.p. Vransko 32, tel.: 725 - 126 V CELJU PONOVNO VISOKA ŠOLA V Mestno občino Celje se po nekaj letih vračajo visokošolski programi, v ta namen pa so 9. oktobra slovesno otvorili prenovljene prostore bivšega poslopja Komunale na Mariborski 2 v Celju. Otvoritve prostorov, kjer se je naslednjega dne pričel izvajati visokošolski študij, so se udeležili predstavniki visokega šolstva iz Maribora in ravnatelji celjskih srednjih šol. lxtos bo v okviru mariborske univerze v Celju mogoč študij v oddelku visoke strokovne gradbene šole - redno se ga bo lotilo 42 študentov, izredno pa 73 gradbenikov - pa tudi izredni študij na oddelku visoke strokovne strojne šole, v katerega je vpisanih 68 strojnikov. Željko Cigler, je povedal, da je sredstva za ponovno vzpostavitev visokošolskih programov v Celju prispevala Mestna občina Celje, da pa je program šolanja pravzaprav medregijski, saj študenti nikakor ne prihajajo samo s celjskega področja. Po besedah župana Mestne občine Celje Jožeta Zimška so o ideji, da bi višje in visoko šolstvo pripeljali nazaj v Celje, razmišljali že pred leti. Poleg programov visokih strokovnih šol gradbene in strojne usmeritve si želijo v naslednjih letih uvesti še programe s kmetijskega, humanističnega in pravnega področja. “Z aktivnimi, ambicioznimi in izobraženimi ljudmi bi mesto spet pridobilo nekaj duše, ki smo jo v preteklosti nekoliko zanemarjali,” je poudaril celjski župan. Povedal je še, da prenovljeni objekt namenjajo tudi Tehnološko-orodjarskemu centru, v njem naj bi bil center za družabna srečanja študentov, pred kratkim pa je svoje prostore tu dobil tudi inštitut ljubljanske filozofske fakultete. Jože Zimšek je vzpostavitev enega rednega in dveh izrednih visokošolskih programov označil kot prvi korak na poti k cilju, da pripeljejo v Celje čimveč visokošolskih programov. Besedo je povzel dekan mariborske gradbene fakultete dr. Ludvik Trauner, ki je navzoče opomnil, da znanje ni trajna dobrina, ampak hitro zastari, če ga ne plemenitimo. Celjska regija ima v Sloveniji tretje največje zaledje srednješolcev, ki se kot ukaželjni in uspešni izkazujejo na mnogih, tudi mednarodnih preizkusih znanja, zato je dekan izrazil svoje prepričanje, da bodo iz novonastalih programov izšli kar najbolje podkovani kadri. Novincem je z najboljšimi željami priporočil, naj posrkajo čim več znanja, da ga bodo čim lažje oplemenitili in si v družbi pridobili čim boljši položaj. V celjski regiji namreč primanjkuje tehničnega kadra, takoj po osamosvojitvi Slovenije pa se je močno zmanjšal vpis na gradbeno fakulteto. “Tudi sedaj prihaja iz nje tako malo diplomirancev, da se direktorji gradbenih podjetij obračajo celo name, kadar iščejo kvalificirane kadre,” ve povedati dr. Trauner. Na fakulteto je sedaj vpisanih 350 študentov, kar sicer še vedno ni dovolj, vendar pa do konca tisočletja pričakujejo precejšen priliv maturantov. Sodelovanje med Mariborom in Celjem bo kmalu še lažje zaradi boljše prometne povezanosti, ki jo bo prinesla hitra cesta, zato bo sodelovanje med mestoma dobilo še boljšo osnovo. Dr. Ludvik Trauner je izrazil svoje prepričanje, da se bo visoko šolstvo v Celju še krepilo, saj so pri snovanju programov pazili na to, da so le-ti sodobni, enaki programom na univerzah v Ljubljani in Mariboru, prav tako pa morajo biti moderne tudi metode poučevanja. “Sicer pa je pomembna kvaliteta šole in ne kje ta stoji,” je svoj nagovor zaključil dr. Trauner. Svoje čestitke za novo pridobitev je študentom, predstavnikom Mestne občine Celje in na sploh vsem Celjanom izrekel tudi prof. dr. Jezernik, predstojnik Strojne fakutete v Mariboru. DOMINIKA SAMBOLIČ Poletna šola v Ameriki: NOVICA Kmalu me je presenetila vesela novica, tako sem konec marca že vedela, da odhajam na šestteden-ski poletni univerzitetni program v Združene države Amerike, natančneje, v mesto Syracuse. Poleg mene sta štipendijo dobila še dva prospektov, ki sem jih dobila na Turistični zvezi Slovenije in nekaj videokaset in brošur o Spodnji Savinjski dolini, ki mi jih je prijazno podaril žalski župan gospod Milan Dobnik. Poleg tega sem bila takrat obremenjena tudi s koncem šolskega leta. dijaka naše šole, Bojan, ki je °dšel v Anglijo in Jasna, moja sošolka, ki je prav tako odšla v ZDA. Skupaj pa nas je bilo enaindvajset srečnežev iz vse Slovenije. Verjamem, da so se vsem nam takrat izpolnile sanje in tudi komentar mojega prijatelja: “Amerika je iluzija,” takrat ni mogel pokvariti mojega razpoloženja. Začele pa so se priprave na odhod, čeprav je bilo do tega še kar nekaj časa. Pa vendar je bilo toliko vprašanj na katere sem želela odgovor in na večino od njih sem ga tudi dobila, na srečanju z lanskimi štipendisti v KUD-u France Prešeren v Ljubljani. Tam sem tudi spoznala Majo Mešl, ki je bila moja sopotnica v Syracuse.Takoj sva Vedeli, da se bova dobro razumeli. Poleg pripravljanja prtljage in formalnosti, kot je pridobitev vizuma, sem ves čas mislila tudi na promocijo Slovenije v ZDA. Tako sem s sabo odnesla cel kup PRIČAKOVANJE Pa vendar nisem zato nič manj željno pričakovala 29. junij, ki je bil dan odhoda. Do takrat sem prejela že kar nekaj materiala o univerzi in programu, na katerega sem se odpravljala in radovedno sem se spraševala, kako bo teh šest tednov dejansko izgledalo. Zanimalo me je tudi, kako se bo realnost skladala z mojimi predstavami o Ameriki, obenem pa sem poskušala pričakovati čim manj in s tem zmanjšati morebitno razočaranje. Pa vendar se mi je vse še vedno zdelo kot v sanjah. Prav me je “prijelo” šele na dan odhoda, ko sem se z brniškega letališča odpravila poiskati prav vse odgovore na prav vsa vprašanja. SLOVO IN ODHOD IZ BRNIKA Dan odhoda je bil torej sobota, 29. junij. Povedati moram, da smo letalske karte, vizume in vse ostalo potrebno dobili že pred dnevom odhoda. Dobili smo tudi urnik vseh poletov, to pa smo potrebovali zato, ker smo potovali sami, brez spremstva. Seveda so nas na letališče Brnik pospremili starši, nam pomagali pri oddaji prtljage (t.i. čekiranje), ko pa se je bližal čas vkrcanja v letalo, so nam zaželeli vse najboljše ter dodali cel kup svaril, kot: pazi na denar, oblači se vremenu primerno, redno jej, piši ipd. Potem pa, ko so nam pregledali potne liste (na letališču z vstopom v tuj terminal zapustiš ozemlje republike Slovenije) in smo sedli, da bi počakali odhod letala, smo bili sami. Vseh skupaj nas je bilo sedem, in sicer vsi tisti, ki smo odhajali na poletne programe v ZDA. Pogovarjali smo se o naših pričakovanjih in primerjali značilnosti šol in programov, kolikor smo pač takrat vedeli o njih. Pogovor se je nadaljeval tudi po tem, ko nas je letališki avtobus odpeljal do našega letala. Že na ljubljanskem letališču so se nam pridružili tudi Makedonci in z nekajminutno zamudo smo se vkrcali na letalo za Zurich. Takrat Piše LIDIJA COKAN York, le mi smo v ZDA vstopili na letališču v Bostonu. Tako smo Ema, Goce, Maja in jaz ostali sami, vedeli pa smo, da na letalo proti Bostonu prideta tudi Lana in Igor, oba iz Hrvaške. Vendar pa to ni zmanjšalo zmede na zuriškem na letališču. Je namreč ogromno in se z Brnikom sploh ne more primerjati. Mi pa smo morali urediti vse v zvezi s kartami, najti izhod za naše letalo in se vkrcati. No, vsaj za prtljago nam ni bilo treba skrbeti, saj smo jo “čekirali” vse do Syracuse že v Ljubljani. Na letalu, ki je bilo razdalji med Ziirichom in Bostonom primerno veliko (za poznavalce letal naj povem, da je bil to boeing 747), sem spoznala oba Hrvata. Lana je takoj naredila vtis name, Igor pa se mi je zdel nekoliko preveč tih in zadržan. Vendar pa mi je kasneje povedal, da je to le zato, ker ne mara vzletov in se takrat slabo počuti. Tako, vsi, ki smo potovali v Syracuse, smo se spoznali, pilot nas je pozdravil in začela se je osemurna vožnja proti Ameriki. Ne vem sicer, koliko časa je porabil Kolumb s svojimi ladjami, sem tudi spoznala Emo in Goceja, ki sta ravno tako šla na univerzo Syracuse, a takrat še nisem vedela, kako dobri prijatelji bomo postali. Sicer pa sem se ves čas poleta od Ljubljane do Ziiricha pogovarjala z Majo in se poskušala z njo čimprej spoprijateljiti. Konec koncev bo vseh šest tednov le ona tista, s katero se bom lahko pogovarjala po slovensko. ZURICH, BOEING 747 IN KOLUMB Ko smo pristali v Zurichu, smo se morali ločiti; vsi, razen nas, namenjenih v Syracuse, so namreč iz Ziiricha nadaljevali polet v New a zagotovo je bilo zame osem ur mnogo preveč. Podatki o višini, hitrosti, zunanji temperaturi, položaju letala in ostalem, o čemer te na velikem ekranu pred tabo neprestano obveščajo, te kmalu nehajo zanimati in kmalu si želiš le še pretegniti se. Vendar je s tem bolj težko, sploh pa ni najbolj zaželjeno, zato moraš lepo sedeti na miru. Letalsko kosilo te ne spravi v dobro voljo, kvečjemu v slabo, mene pa je ves čas obremenjeval izredno suh zrak in ne preveč visoke temperature na letalu. II STARE SKRINJE BONTON OB NENADNEM OBISKU pisalo se je leto 1925 POZDRAVNI GOVOR Angleški prestolonaslednik potuje po svetu. Obiskal bo vse angleške kolonije. V Kapski koloniji ga je v Umati pozdravilo 40.000 polje-deljcev, 15.000 jih je bilo na konjih. Glavar ga je takole nagovoril: “Veliki gravar! Ti si naš zemski bog! Naše življenje bo srečno, ker smo te videli. Srečni smo, ker je naš bog stopil z nebes na zemljo!” - Velikansko pozdravitveno ploskanje -, “Soln-ce, solnce naše! Sij na nas!” Prestolonaslendik je dobil naslov: Langa lijakanja - sijače solnce -in s tem imenom ga bo imenovala odslej naprej vsa Južna Afrika. Sklep so sporočili od vasi do vasi in so ga bobnali od griča do griča. Tam doli se namreč z bobnanjem razgovarjajo. V deželi Bazutov je pa pozdravilo prestolonaslednika še več ljudi. Njih glavar je 90-letni Jonatan Mošeš, vnuk “ustanovitelja naroda”. Pozdravil je princa pred modernim gramofonom, da je bil glas bolj močan, in ga je imenoval “nekoga, ki bo kmalu umrl”. Rekel je, da se je veselil kot Simeon v sv. pismu, ko je slišal, da je “Gospod med svojim narodom spet vstal”. Na koncu govora je dvignil tresočo se desnico in vsi drugi glavarji so zavpili: Pula čotzo, po naše: Slava ti, o prinašavec miru in dežja! Tam doli je namreč dež še vse drugačnega pomena kakor pri nas. Mošešov nečak je zagotavljal princu zvestobo Bazutov, nakar mu je prestolonaslednik odgovoril, da bo kralj za Bazute po očetovsko skrbel. O DELU NAŠIH MIŠIC Človeku se niti ne sanja ne, da imajo naše mišice toliko dela in da toliko zmorejo. Neki znanstvenik je opazoval to delovanje in gibanje mišic in je dognal tole: Ce kdo igra vijolino, tedaj zgane vsako minuto 600-krat s prsti, torej 10-krat v sekundi. A če igra kdo valček na klaviiju, tedaj zgane 740-krat vsako minuto s prsti. In kako naglo se gibljejo mišice, ki jih uporabljamo pri govorjenju: vsako minuto se zganejo 1500-krat, torej 25-krat v sekundi! A vse te naše mišice prekosi muha, ki zamahne vsako sekundo 330-krat s krilci! Seveda ne vidimo vseh teh tresljajev in pregibanj. In kaj bi bilo, če bi s prostim očesom utegnili zaznati vsa različna premikanja, ki so v nas in okrog nas v prirodi. Zameglilo bi se nam pred očmi. Ali če bi utegnili vse slišati, kar brni in šušti in valovi v nas in krog nas. Če bi slišali, kako brni in zveni ozračje, kako se pregi-bljejo razne majhne stvarce, žive in mrtve, v prirodi! Oglušeli bi in razneslo bi nam živce. Kako je torej res vse tako prav, kakor je, in je vse prav, kakršno je ustvarjeno. ZA SMEH VIŠEK RAZTRESENOSTI Zdi se, da je vrhunec te učenjaške slabosti dosegel francoski profesor Mouchot (Mušo). Ko je bil star že 82 let, so ga poklicali za profesorja na licej v Alencon (Alanson). Leta 1878 je tam konstruiral aparat za izrabo solnčne toplote. Mouchotova dela je nagradila tudi francoska akademija. Na stare, stare dni pa se je svetu popolnoma umeknil ter se naselil v neki hišici v Rheimsu (Remsu), da bi lahko nemoteno nadaljeval svoje delo. Za vse drugo se ni nič brigal. Zena mu je znorela, pa ni zapazil. Delala mu je dolgove, kupovala je, a plačala ničesar, tudi davkov ne. Ko so prišli biriči rubit, jih je sprejela z revolverjem. Nato so jo oddali v norišnico. Sivolasi profesor je gledal izza svojih knjig in je bil precej začuden, ko je videl, da rubijo njegovo pohištvo in ga odnašajo. Hoteli so mu zarubiti tudi knjige, a na njegovo prošnjo so mu jih vendar pustili. Radi tega so se začeli zanimati zanj prijatelji in so v svoje presenečenje ugotovili, da profesor Mouchot že pet let ni bil potegnil nobene plače. In vse to je znašalo okoli 20.000 frankov. Nenaden obisk gostitelju ne nalaga dolžnosti, da mora obiskovalca sprejeti in ga poslušati, razen v izjemnih primerih, ko gre za kakšno hujšo stvar (bolezen, nesreča...). Nepričakovanega neznanega obiskovalca (prodajalca knjig...) ne moremo pustiti pred vhodnimi vrati, pač pa ga, kadar se nam mudi, poslušamo stoje v predsobi in se opravičimo, ker smo zasedeni, oziroma se dogovorimo za sestanek kdaj drugič. Prijatelju, znancu, sorodniku tudi ob nepričakovanih obiskih ponudimo, naj sede, razen če ravno ne odhajamo ven ali na potovanje itd. Poprosimo ga, naj bo kratek, ker se nam mudi. Tudi ob takih priložnostih naj gostitelj ohrani prisrčnost in prijaznost. Nenapovedani obiskovalec naj ne bo užaljen, kadar zvoni in mu nihče ne odpre. Naj ne pritiska na zvonec, temveč odide in naslednjič svoje prihode napove. Kadar pridemo na obisk, ravno ko ima gostitelj goste ali sedi z družino pri kosilu, se opravičimo in domenimo za kak drug dan. Če nas gostitelj ob tej priložnosti poprosi, naj vstopimo, se sicer odzovemo, vendar ostanemo samo malo časa, potem pa se poslovimo in odidemo. Če nam ponudi kosilo, pri katerem ravno sedijo, ljubeznivo odklonimo ponudbo, lahko pa sprejmemo kakšno pijačo, potem pa odidemo. Kadar smo za obisk domenjeni, ostanemo pri pogovoru 15 do 45 minut. Navaden obisk, ko se mimogrede na kratko pogovorimo o kakšni stvari, ni slovesnost, zato se nam ni treba praznično obleči, še posebej, kadar smo z gostitelji vsak dan skupaj (kolegi iz službe, sosedje ipd.). Kadar prihajamo v hišo prvič ali prihajamo na obisk po dolgem času, moramo obleči obleko in si zavezati kravato oziroma kakšno lepšo obleko ali kostim. V tem primeru obvezno prinesemo darilo: knjigo, spominek ali steklenico pijače. Kadar prihajamo na obisk z otroki, pazimo, da ne bodo stikali po tuji hiši. Hišnih ljubljencev nikdar ne jemljemo s seboj v tujo hišo. Znamenje, da je obiska konec, daje ženska, s tem da prva vstane. Ni vljudno, da potem gostitelje zadržujemo z dolgim poslavljanjem stoje. Vsak obisk se vrne v enaki obliki, kot je minil prvi: zakonski par obišče zakonski par, družina družino, prijatelj prijatelja ipd. Obisk vrnemo v roku dveh tednov do meseca dni. Obiska ni treba vračati na primer mlademu zakonskemu paru brez stanovanja. SODARSTVO UČAKAR Vam nudi: - hrastove sode od 30 do 30001 - kadi in cvetlične kadice - darilni sodi ob praznovanjih Prodaja tudi na več čekov! Učakar 3305 Vransko 5 tel.: 063/725-050 KAKO VEŠ, DA TE IMA RAD? Zaljubljena si vanj in zdi se ti, da je tudi on zaljubljen vate, ampak kako se lahko prepričaš v to? Ali so dokaz njegove ljubezni rože, ki ti jih prinese, CD, ki ti ga podari? Ne; to so le njegove drobne pozornosti, svojo resnično naklonjenost pa ti moški pokaže drugače. telefonira ti brez posebnega RAZLOGA. Zajeclja nekaj podobnega kot: “Saj ne vem, zakaj sem te poklical. Verjetno sem hotel samo slišati tvoj glas.” OPIŠE TE SVOJIM PRIJATELJEM. Pove jim stvari o tvoji družini, o tvojem avtu, o tvojem stanovanju, o tvojem kraju. PRIJAZEN JE S TVOJIMI PRIJATELJICAMI, celo s tistimi, ki ntu niso najbolj pri srcu. Vendar moraš vedeti, da to počne predvsem zato, da bi bil s tabo in ne zato, ker bi se z njimi tako dobro razumel. POZORNO TE POSLUŠA in te gleda v oči, ko govoriš. Pri tem se ne obrača za drugimi dekleti ali za čimer koli drugim, kar bi sicer lahko pritegnilo njegovo Pozornost. Popolnoma je osredotočen nate. točno pride na zmenek, vendar nikdar prezgodaj. Če je res noro zaljubljen vate, bo izkoristil vsako zadnjo minuto, da se uredi. ZANIMA GA, KAJ TE ZANIMA. Rad se pridruži tvojim hobijem, zanima ga tvoje mnenje tudi o stvareh, ki jih sam bolje pozna. ne omenja svojih prejšnjih DEKLET, razen v izjemnih priložnostih, kot na primer: Kakšen slučaj! Moje prejšnje dekle stanuje v isti ulici kot tvoja teta.” dogovori se za točno DRO IN DAN, ko se bosta spet videla. Če je res zaljubljen vate, bo hotel točno vedeti, kdaj te lahko spet vidi. Če tudi je zelo zaposlen, bo rekel: “Naslednji teden bom komaj našel kaj pro-stega časa, ampak gotovo si ga bom lahko vzel v petek po službi. Ali boš tudi ti takrat imela čas?” SAM TI POVE, DA JE ZALJUBLJEN VATE. Ker moški običajno neradi govorijo o tem, bi morale biti te besede (ki te doletijo iznenada, ko jih najmanj Pričakuješ) resničen dokaz o njegovi ljubezni. Kateri pa so znaki njego- VE NEZAINTERESIRANOSTI? Kliče te po imenu in priimku; noče se pogovarjati po telefonu j* teboj; sam poje polovico bom-boniere, ki ti jo je podaril; v zadnjem trenutku odpove vajin 2menek; ne spusti te v svoje stanovanje, če ga nenapovedano obiščeš; ne uredi se pred zmenkom s tabo; ves čas govori, da nista za skupaj, vendar se še vedno sestaja s tabo. AMARYLLIS (Hippeastrum) Poznamo več vrst oziroma sort amaryl!isa. Barva je odvisna od sorte: je rdeča, roza in bela, tudi rdeče-bela. Pozimi v januarju začnemo čebulico ama-ryliisa siliti. Čebulico posadimo v lonček s premerom 14 cm, do polovice naj bo v prsti, ostala polovica pa nad prstjo. Čebulico začnemo siliti pri talni temperaturi 20 - 25 stopinj C. Čebulico zatemnimo, v prvem tednu ne zalivamo, v drugem, zelo malo v tretjem pa toliko, da je prst že malo vlažna. Na ta način zadržujemo rast listov toliko časa, da požene amaryllis cvetno steblo. Nato ga postavimo na svetel in sončen prostor (18 -20 stopinj C). V 4. tednu že redno zalivamo. Cvetni poganjek je že v 5. - 6. tednu dovolj visok, da se začno odpirati prvi cvetovi. Že cvetoč amaryllis potrebuje dosti vode. 1-krat tedensko mu dodamo med zalivanjem hranljivo gnojilo za rast. Najdlje bo cvetel pri temperaturi od 15-20 stopinj C. Po cvetenju mu zgornji del cvetnega poganjka odrežemo, cvetno steblo po odrežemo šele tedaj, ko odmre. Močnejše čebulice lahko tvorijo dve cvetni zasnovi, po dveh ali treh mesecih pa še tretjo. Pomlad in poletje je čas, ko se v čebulnicah tvori osnova za cvetne poganjke za naslednje leto. V jesenskih mesecih pustimo rastlino počivali. V tem času ne zalivamo, da listi čim hitreje odmrejo. Nato jih odrežemo tik nad čebulico. Čebulico shranimo na suh in temen prostor pri temperaturi 14 - 18 stopinj C. Če čebulico hranimo pri nižjih temperaturah, je možnost cve-tenia v naslednjem letu slabN.':. Poglejmo, kaj predstavljajo pod znamko moda v jeseni in zimi 69/97 po svetovnih modemih prestolnicah. Kajti to, kar je poudarjeno v Parizu, sploh ni nujno opaziti tudi v Milanu ali v New Yorku. Letos je ta različnost posebno izrazita. PARIZ - nova romantika Pariški kreatorji se vračajo k individualnosti, posamezniku. Najlepši modeli so namenjeni večeru. SOMA RVKIEL, THIERRV MUGLER, JEAN PAUL GAUL-TIER, HERMES, CHLOE in drugi so za večerne kreacije uporabili čudovite vezenine, čipke, perle, bleščice, svilo, žamet, til, petje. Recept italijanskih kreatorjev je mešanica 70-ih let in bodočnosti. Materiali so tvid, umetno krzno, velur, pletenine. Barve so zaprašene: rjava, siva, camel, vijolična. (se nadaljuje) TATAREC IZ TUN Sestavine: • 1 velika konzerva tun • 2 trdo kuhani jajci • 1 vrečka majoneze • 3 velike kisle kumarice • 3 feferoni malo soli in popra po okusu Tune in jajca na drobno nasekljamo oziroma pretlačimo z vilico, da nastane kaša. Dodamo majonezo, na drobno naribamo kisle kumarice in čim bolj drobno nasekljamo feferone. Zmes posolimo in po potrebi popopramo. Nasvet: Če si želite olajšati delo, vse sestavine hkrati sesekljajte v multipraktiku. V tem primeru bo zmes bolj gladka, podobna pašteti. DOBER TEK! AV BGUTEOUE d©,©. Trgovina ACMAN Griže Stran 28 EMSBMBmiSSM. STEVIE RAY VAUGHAN AND DOUBLE TROUBLE / IN STEP Stevie Ray Vaughan je ena redkih izjem, ki potrjujejo pravilo, da je blues domena temnopoltih glasbenikov. Ploščo In Step je posnel leta 1989 s svojo stalno spremljevalno skupina Double Trouble in je brez sence dvoma njegova najboljša. Ironija usode je hotela, da tudi zadnja. Umrl je v helikopterski nesreči le nekaj mesecev po izidu plošče. V svoji glasbi je združil ljubezen do rock’n’rolla in globoko zavezanost tradiciji bluesa. Tako lahko na plošči In Step slišite priredbe bluesovskih klasik Leave My Girl Alone Budya Guya in Love Me Darlin’ Howlin’ Wo!fa. Skladbi The Kouse Is Rock’ in Scratch-n-Sniff sta posneti v udarnem rock’n’roll ritmu, medtem ko bi lahko za Crossfire, Tightrope in Wall Of Denial rekli, da gre za sodoben blues s primesmi soula. Stevie Ray Vaughan je na plošči In Step do popolnosti izpilil svoj frene-stičen in s čustvi nabit slog igranja kitare, kar je le še utrdilo sloves enega najboljših bluesovskih kitaristov mlajše generacije. Menim, da plošča ne bo navdušila samo ljubiteljev bluesa, saj je glasba na njej dovolj sodobna in presega ozke bluesovske okvirje, tako da bo pritegnila širši krog poslušalcev. ETTA JAMES / THE GENUINE ARTICLE Plošča the Genuine Article ponuja odličen vpogled v glasbo Ette James med leti 1960 in 1970. Etta James je bila v tem času ena od najpopularnejših pevk soula, ki je bil najkomercialnejša zvrst črnske glasbe. Soul je bil v bistvu samo drugo ime za rhythm & blues, pod katerim so ga prodajali širšemu krogu poslušalcev. Na plošči je kar 25 skladb, izmed katerih bi težko izločil najboljše. Med drugim lahko na plošči slišite skladbe I Just Want To Make Love To You, ki je znana iz repertoarja Muddya Watersa, Do Right Man, Security in Miss Pitiful Otisa Reddinga, Tell It Like It Is in mnoge druge. V zgodnjih šestdesetih letih so bili v soulu zelo popularni dueti moškega in ženskega vokala. Z Etto James jih je pel Harvey Fuqua v skladbah Spoonful in If I Can’t Kave You. Soula kot ga je v tistem času pela Etta James, danes ne snemajo več. Zato bo plošča The Genuine Article dobrodošla tako pri ljubiteljih starega dobrega soula kot tudi pri tistih, ki šele odkrivajo ta delček v mozaiku glasbene zgodovine. Vasja Volavšek TRGOVINA S KURILNIM OLJEM n vzses LIBOJE <2/ Teflonska zaščita motorjev Tel.: 063/707-420. 708-242. fax: 708-230 Skupino GIMME 5 sestavljajo: D.J. Bucy (Aleš Dolinar), Dr. Grabnar (Boštjan Grabnar), bivši zunanji sodelavec skupine 4 FUN Roman (Roman Jug) ter pevka Deja Mušič. Tudi tehnični del pokriva ekipa, ki je sodelovala pri skupini 4 FUN, in sicer Gregor Hvastja, ki skrbi za odrsko pirotehniko in specialne svetlobne efekte ter Drago Resnik - tehnik skupine. Osnovna glasbena usmerjenost nove zasedbe je slediti najnovejšim trendom tako imenovane evropske dance - floor scene s kombinacijo ženskega vokala in rapa. SLOVENJ GRADEC Skupina je posnela pet skladb (Ritem mladosti, Ukradem te, Ko ugansejo luči, Exodus in Atlantida), ki so v začetku meseca maja izšle na mini zgoščenki in kaseti RITEM MLADOSTI pri založbi Megaton. Skupina je posnela videospot za prvo slovensko “Irance” skladbo Atlantida, pripravlja pa se na snemanje videospota za skladbo Ko ugasnejo luči. Posnela je tudi skladbo za letošnje Melodije morja in sonca z naslovom Mesto rož, hkrati pa že pripravlja material za zgoščenko, ki bo izšla v začetku septembra. Med prvomajskimi prazniki je skupina nastopala za slovenske goste v Val Thorens (skupaj s skupino Faraoni), kjer je bila odlično sprejeta. Pripravljajo pa se tudi na sodelovanje z avstrijsko skupino Time Spirits, kateri naj bi za eno skladbo odstopili rapperja D.J. Bucy-ja in Romana. Skupina o-gromno nastopa po slovenskih diskotekah in klubih, kot zanimivost pa naj povemo, da se je skupina predstavila tudi v oddaji Roka rocka, in sicer z žunplugged’ verzijo skladbe Ritem mladosti in s tem dokazala, da tudi dance lahko dobro zveni z akustičnimi instrumenti! Naslov fan kluba: GIMME 5 FAN KLUB, Natalija Šolar, Zapoge Uh, 1217 Vodice. AVTO SKORJANEC g: $ § i r**j bM IZKORISTITE POPUSTE ZA VOZILA KIA 1.000‘2.500 DEM VOZILA NA ZALOGI 3 leta ali 100.000 km garancija - NUDIMO SE OPEL IN DAIHATSU -REZ. DELEŽA VSE TIPE VOZIL - RABLJENE DELE v Celju /38-811,412-245^ v Šentjurju 741-008 (kTa) KIA MOTORS v D’KOVACI - HUMOR + LJUDSKI NAPEV + FOLKLORNOST + SOLIDNI ROCK = ? Med množico slovenskih rocko-vskih skupin različnih podžanrov in usmeritev zlepa ne najdeš originalnosti in kvalitete. V poplavi, glede na zvok skoraj identičnih skupin, močno izstopajo dolenjski D’Kovači, ki za razliko ne preigravajo znanih skladb tujih izvajalcev, pač pa posegajo po bogatem izročilu iz zakladnice slovenske ljudske pesmi. Z izjemnim občutkom za spajanje folklor-nosti in sobobnega rockovskega zvoka ustvarjajo dobro dinamično glasbo, ki je namenjena vsem generacijam. Kombinacija humorja, ljudskih napevov in solidnega rocka, ki briše starostne razlike med poslušalci, določa D’Kovačem izrazni okvir in vnaša v slovenski prostor pravi folk/etno rock. Z repertoarjem, ki ga načrtno oblikujejo, želijo zajeti vse zvrsti, vsa razpoloženja slovenskih ljudskih pesmi. Ker le-te izražajo avtentično slovensko dušo, so v novi preobleki še aktualnejše in močnejše. Z namenom oživljanja ljudskih pesmi na sodoben način s sodobnimi instrumenti, želijo D’Kovači našemu prostoru povrniti tisto pravo identiteto, ki je skoraj pozabljena. Že po prvih nastopih je skupina dokazala svojo vrednost na Dolenjskem, nato pa se je začela uveljavljati še na Štajerskem, Gorenjskem in s pomočjo radijskega medija ter nekaj uspešnih nastopov postala popularna tudi v Ljubljani. Sledi napad na Primorsko, pa tudi izven meja naše domovine imajo fantje namen prodreti. Naslov prve tlačenke je MI SMO KOVAČI, v izvirnem folk/etno stilu pa je narejena tudi druga, z naslovom ZGODILO SE JE OKTOBRA 1960 - Connie Francis: "Na teden prejmem okroe 7000 pisem oboževalcev. Sama jih uspem prebrati okrog 250, z ostalimi FNr Pp 1M r V° Vt''C'h m°jlh PiSnmbu' „ e , 1966 • Paul McCartney piše pesem za film Wedlocked. 1967 - Cliff Richard se kljub načrtom, da bi postal učitelj religije, odloči, da ne bo zapustil glasbe., 1968 - Cream napovejo svoj poslovilni koncert za 26. november. BBC namerava koncert posneti kot dokumentarec. 1969 - Diana Ross uradno objavi, da ho zapustila skupino Supre- mes. 1971 - John Lennon želi prepričati Eriča Claplona, da bi se pridružil njegovi skupini. 1975 - Yoko Ono proslavi svoj 35. rojstni dan z rojstvom sina Sea- 1976 - Patti Smith: “Vsak moški, s katerim sem hodila, me je vsaj enkrat pobruhal’’ 1977 - Lynyrd Skynyrd v letalski nesreči izgubijo pevca Ronnija Van Zanta in kitarista Steva Gainesa, ostali pa so hudo poškodovani. 1978 - 13. oktobra najdejo mrtvo Nancy Spungen, dekle Sida Viciou- sa. Sida, preveč zadrogiranega, da bi se spomnil, kaj se je m,. sta pevca skupine Jethro Tuli, v oko zadene vrtnica, ki mu je na oder vrgel oboževalec. 1981 - Eurvthmics izdata svoj pivi album In the Garden. 1984 - Tom Petly st zlomi levo roko in zdravniki dvomijo, da bo še kdaj igral na kitaro. če POBELELO POLJE. Naslov pričujoče tlačenke je vzet po prelepi belokranjski ljudski pesmi, ki so jo fantje uglasbili kot instrumentalno. Posneta je bila v studiu PAN novembra 95 kot plod umetniške zrelosti skupine. D’Ko-vači si namreč prizadevajo ohraniti prvine lastnega izražanja ter postopoma poustvarjene skladbe zamenjati z avtorskimi, saj poleg ljudskih pesmi prva tlačenka vse- buje tri, druga pa kar pet avtorskih songov, ki z dobro mero humorja in sarkazma ostajajo v maniri ljudskega pripovedništva. Skupina D’Kovači predstavlja sintezo ljudskih pesmi in sodobnih popularnih ritmov kot protiutež in nasprotje narodno-zabavne ter ostale pop glasbe. Zaradi kvalitete in originalnosti postaja njen pomen vse širši in dragocenejši. VICTORY je mlada, uigrana slovenska glasbena skupina, ki se je z igranjem prekalila doma in po Evropi. Maja 1994 so izdali prvo kaseto in zgoščenko s preprostim naslovom VICTORV, na kateri je zbranih kar nekaj uspešnic s slovenskih pop lestvic; priredba znane pesmi Beatlov -Back in the USSR, Dolge in vroče noči, Le kje, le kje in Svet brez solza, ki so jo predstavili tudi na mednarodnem festivalu Grand Prix Čakovec 1994. Poleg nastopov po Sloveniji, so nastopili tudi na televizijskih oddajah in raznih šovih na domala vseh TV postajah v domovini. Nastopili so tudi na festivalu Melodije morja in sonca 1994 v Kopru s hitom poletja Poletne mačke, za katerega so posneli tudi šaljiv videospot. Naslednje leto 1995 pa so se na istem festivalu predstavili s skladbo Me... VICTORV na številnih živih nastopih vedno izžarevajo energijo, ki se odraža tudi v njihovi glasbi. Poleg lastnih skladb igrajo tudi najrazličnejšo plesno glasbo od valčka, fokstrota, rock’n’roIla do techna. Uspešnica leta 1995 je bil poslovenjeni hit Cotton Eye Joe - REDNEX, ki se mu v prevodu reče UKAL BI. Takoj za tem pa je sledila uspešnica DHJEENDJJJEE. Kot prvi v Sloveniji so s pomočjo sponzorja JBL - AVG, Rimska 24, Ljubljana, postali lastniki najnovejše serije - SR, s katero se predstavljajo na turneji po Sloveniji in še naprej nadaljujejo tradicijo visokokakovostnega zvoka na živih nastopih. Drugo kaseto in zgoščenko z naslovom UKAL BI pa je skupina predstavila na velikem promocijskem spektaklu na Ljubljanskem gradu 2. septembra 1995, kjer se je zbralo več kot 2000 oboževalcev njihove glasbe. Njihovo osvajanje slovenskih pop lestvic se nadaljuje tudi v letu 1996, saj so fantje že posneli spot^ za njihovo prvo uspešnico VČEŠ MI JE v produkciji VPK Kregar. Kot režiser pa se je izkazal Miha Tozon. V svoji delovni vnemi pa so fantje že posneli naslednjo uspešnico z naslovom MOKRA MUCIKA. V letu 1996 so podpisali pogodbo z avstrijsko pivovarno VILLA-CHER, ki jo v Sloveniji zastopa podjetje AVEKO, d.o.o., iz Dravograda. V Ten - Tenu so skupaj z Babiloni predstavili nov videospot Mokra Mucika. V kratkem se bodo napotili v studio, ker pripravljajo nov material! Piše: Gregor Čulk, tnj SSK BTC Ljubno ob Savinji v pričakovanju zimske sezone ALOJZ MURKO: DOBRO SMO PRIPRAVLJENI Ob zaključku letošnje poletne skakalne sezone smo se povabili na kratek klepet k Alojzu Murku. Podpredsednik kluba, trener in gonilna sila skakalnega športa na Ljubnem ni skrival optimizma pred dogajanjem, ki ga bo v skakalni šport prinesel prvi sneg. Alojz Murko Česa se je vredno spomniti ob zaključku poletne sezone? “Predvsem solidnih rezultatov naših članov. Med mladinci do šestnajst let si je na državnem prvenstvu, 6. oktobra, Luka Ajnik, ki sicer skače kot pionir, doskočil petnajsto mesto. Med 51 tekmovalci je bil 31-letni Primož Piki. Na istem prvenstvu se lahko člana, Robi Kopušar in Tomaž Murko, pohvalita s šestnajstim oziroma 27-im m^jlom.” Kako ste se pripravili na prehod od “plastičnih” na skakalnice, prekrite s snegom! “V začetku septembra je osemnajst članov kluba preživelo teden dni v skakalnem centru v Beljaku. Opravili smo tridnevni trening v Ramzau, prav toliko časa pa bodo naši fantje skakali še v Stamsu. Pionirji se pripravljajo predvsem doma in v Logarski dolini, kjer imajo v hotelu Plesnik na razpolago bazen in savno.” Veliko je posameznikov in podjetij, ki so se odločili, da bodo povečali svoj vozni park. Morda ste tudi Vi med njimi? Pred odločitvijo za nakup novega vozila Vas želimo seznaniti s karakteristikami novega tovornega vozila iz našega prodajnega programa. Obiščite nas! DO NOVEGA LETA POPUSTI ZA VSA CITOENOVA VOZILA. VIŠINA POPUSTA PO DOGOVORU! ■ In kdaj se bo začelo zares? “Tekme se bodo pričele s prvo-zapadlim snegom. Sicer je koledar za izbrane tekme državnega prvenstva in evropskega pokala že izdelan.” Denar je sveta vladar... “Imeli smo srečo in koncem lanskega leta podpisali pogodbo za generalno sponzorstvo z BTC-jem. Zadovoljni smo z pokroviteljem in podporo občine. Pravkar kupujemo nov kombi.” Občutki... “Na zimsko sezono smo v klubu dokaj pripravljeni, zlasti najmlajši člani. Člana Robi Kopušar in Tomaž Murko sta zaradi služenja vojaškega roka mogoče malce prikrajšana.” Je v poletni ujmi poškodovana skakalnica na Ljubnem že nared? “Za dokončno obnovo skakalnice čakamo na ugodno suho vreme. Denarno bo priskočila na pomoč občina, prostovoljno pa bomo zasukali rokave člani kluba in še kdo.” Ostaja Ljubno center skakalnega športa v Zgornji Savinjski dolini? “Zagotovo. Nikjer v ostalih petih občinah ni tovrstne organiziranosti. Zato pa imajo v Lučah perspektivnega skakalca Luka A-jnika. Naša člana pa sta prav tako Mitja Finkšt iz Pobrežja in Jurjevec iz Šentjanža. F. F. Zakaj zdrava prehrana in ne “fast food”? ZDRAVA PREHRANA Prav pri otrocih je pravilna zdrava prehrana zelo pomembna. Zdrava prehrana vsebuje nujno potrebne beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine, vodo in minerale v zadostni dnevni porabi, saj so pomembni za gradnjo in razvoj človekovega organizma in prav tako za zaščito in obrambo organizma pred različnimi boleznimi. Ni pomembna količina hrane, temveč raznolikost. Naravna zdrava prehrana je pravzaprav čisto preprosta. Zavedati se moramo, da zaužijemo zadostno količino vseh nujno potrebnih snovi. Posebej je to pomembno pri otrocih, saj so v dobi odraščanja in razvijanja. Nikar pa se ne slepimo: prav otroci nam postavljajo glede prehrane visoke zahteve. Njihov nepravilen odnos do prehranjevanja bomo zmanjšali s tem, da jih vključimo v samo pripravo: nabava živil, sestavljanje jedilnikov, kuhanje, pečenje, čiščenje in pospravljanje. Velikokrat moramo prisluhniti željam otrok in verjemite, da bo naš uspeh in zadovoljstvo večje. Prav tu smo na OŠ Vere Šlander Polzela prisluhnili učencem. Odločili smo se za pouk gospo- dinjstva v strnjeni obliki. Gospodinjski pouk na šoli poteka izmenično po skupinah v popoldanskem času. Pouk je razdeljen na teoretični in praktični del. Teoretični del obsega vpogled in spoznavanje učne snovi po učnem načrtu. Pri praktičnem delu je skupina razdeljena še na manjše skupinice in te imajo svojo nalogo. Delo je zelo pestro, zanimivo, razgibano, saj učenci pomagajo pri sestavi jedilnika, opravijo vsa dela od same nabave materiala, priprave jedi, pravilnega uživanja hrane do čiščenja in pospravljanja- Strnjena oblika gospodinjskega pouka nam omogoča pravilno razporeditev delovnega časa, motivacijo za delo, razgibanost, sproščenost, marljivost, natančnost in varnost pri delu. Pa, dober tek! Vsak oddelek zaključi gospodinjski pouk s pripravo samostojnega kosila. Na kosilo ob skrbno pripravljeni mizi so povabljeni njihovi starši, razrednik in povabljeni učitelji. Učiteljica Štefka Petek_________________________________________ in 01/0^0 NEODPOSLANA PISMA (nadaljevanje iz prejšnje številke) Tevž je dočakal upokojitev. Za Rezo in tudi Tevža je bilo to veliko olajšanje. Doma sta delala, kolikor sta mogla. Bolj kot delo pa ju je težila zavest, da sta na jesen življenja ostala sama, brez ljubljenih otrok; otrok, ki sta jima poskušala dati vse, za kar sta bila sama prikrajšana. Nista o tem dosti razpravljala, to sta spoznala že po obrazih drug drugega. Nista mogla obsojati otrok. Sama sta ju želela rešiti dninarskega dela, ki je slabo plačano in precej poniževalno. Prizadeta pa sta se počutila zaradi vse večje brezbrižnosti, ker se otroka skoraj nista več oglasila niti s pismi, kaj šele z obiski. Tuji svet je očitno zatrl vsako domotožje tako pri Jožetu kot Marički. Posebno Marička bi, kot šivilja, lahko prišla in pstala doma. Še sta upala, toda... Namesto pozornosti otrok je Reza doživela tisto najtežje, najbolj tragično, kar se ji je zdaj lahko pripetilo in na kar je najmanj pomislila. Tevž je hotel posekati staro jablano. Kako je delo potekalo, Reza ni videla. Slišala je samo Tevžev krik. Ko je pritekla na kraj nesreče, je ležal na tleh, pod deblom bled in negiben. Sama ni mogla nič pomagati. Tevža je deblo stisnilo preko prsi. Preden je oddaljene sosede sklicala skupaj, so Tevževe oči za vedno ugasnile. Z možem je izgubila vse. Bil ji je zvest življenjski drug, prijatelj in opora vsa leta zakona. Jože in Marička sta bila pretresena, žalostna. Obšla jo je tolažilna zavest, da sta zelo ljubila očeta ter da spoštujeta in ljubita tudi njo. Ni pa mogla nobenega pregovoriti, da bi poiskal službo kje bolj blizu in se vračal k njej. Njena prošnja je ostala neizpolnjena. Služba in prijatelji so obema pomenili več kot dom, več kot ona in njena stiska. Reza je poslej živela osamljena, brez človeškega glasu v hiši, brez tolažbe, pozabljena. Takrat ob Tevževi smrti ni jokala. Ni bilo solz v očeh, jokalo je njeno srce. Kako globoka je bila bolečina, je vedela le ona sama. Samo ona je vedela, kaj je izgubila, ko je odšel njen Tevž. Zlobni jeziki ji niso prizanesli. Govorili so: “Tako dober je bil do nje, pa še solze ne potoči, ” drugi pa: “Kaže, da zakon le ni bil tako srečen, kot smo mislili.” Ona ni slišala teh pripomb, slišala sta jih otroka. Še rajši sta odhajala. Ljudje v rojstnem kraju so se jima zdeli sovražni, tuji. To sta povedala materi, ko sta odhajala. Rezi se je v samoti in tišini notranja bolečina še razrasla. Zagrizla se je vanjo in jo hromila. Dnevi so bili dolgi, noči brez spanja še daljše. Ko bi Tevž in otroka vedeli, koliko solz je dan za dnevom spolzelo po njenih licih... Edino v delu je našla kanček pozabljenja. Delo pa je z leti vedno težje opravljala. S težavo je redila kravo, kokoši in na njivi pridelala najnujnejše še zase. Kako bi sicer mogla živeti. S tesnobo v^ srcu je mislila na prihodnost. Kaj bo, ko bo popolnoma obnemogla. Želela je umreti ter počivati poleg Tevža. Sin Jože ji je pisal, da se je oženil, da ima čedno stanovanje in že pestuje sina. Pisal je, da njegova žena Pavla nima želje, da bi njo obiskali, vsaj za zdaj še ne; pozneje morda, ko bo otrok večji. Jože je Pisal, da se je tudi Marička poročila. Njen mož je gosposki človek in Marička se ni izdala, kje je doma, kaj so bili njeni starši. Gotovo noče povedati, da izhaja iz kmečke družine. Jože ji svetuje, naj proda domačijo ter se preseli k njemu. Pazila bi na otroka, ker sta z ženo zaposlena. vabimo vas k vpisu na tečaj VEGETARIJANSTVO POT DO VIŠJEGA CILJA cikel predavanj in delavnic Vegetarijanstvo in: zdravje »ekologija« ekonomija •etika* religija* karma* duhovnost brezplačno uvodno srečanje z vegetarijansko pokušnjo: CELJE, četrtek, 24. oktobra ob 18h Center interesnih dejavnosti, Kosovelova 14 za dodatne informacije pokličite (061) 131-21-24, organizator: Skupnost za zavest Krišne, Ljubljana Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA VRANSKO d.o.o., tel.: 725-008 mmm psffloiDBa oh lOMiiiiiiite EBCOB W miSlGi Cement Apno_ NPK 15-15-15_ - Ureja 46%______ - NPK 7-20-30 _ ..630,00 SIT 450,00 SIT 1.630.00 SIT 1.670.00 SIT .1.862,00 SIT - Semenska pšenica: - Ana - Marija - Žitarka - Ozimni ječmen: - Rex - Robur - Krmila, koruza, pesni rezanci, briketi Favorit - Zemlja za presajanje in pikiranje. - Ročno orodje iz uvoza - PVC posode za meso KMETIJSKA PRESKRBA VRANSKO, tel.: 725-145 SE PRIPOROČAMO! (se nadaljuje) Ni vsaka kava VEDNO ZANIMIVA PONUDBA Trapic kava! V KAVNEM BUTIKU! CAFFE - JROPIC d.o.o. ŽALEC tel. Jat: 714 - 285 čokolada FANTAZIJA - mlečna čokolada FANTAZIJA ■,ešnik no arr sadni bonbon (1 kg) rozine (1 kg) DDli BIJ' MIO Bil kava ARABICA (1 kg) 790 SIT jutine vreče (60 kg) SO SIT Nagrajenci na strani 35. Po jesensko zimsko obutev v prodajalno Stran 33 Bil je predvolilni čas leta?. Karikatura je bila objavljena v časopisu? NAGRADNO VPRAŠANJE: Katerega leta in v katerem časopisu je bila objavljena karikatura? Odgovore pošljite na uredništvo. Tisti, ki bo najpravilneje odgovoril, bo prejel bon v vrednosti 5.000,00 SIT za nakup v trgovini KUPRA. Odgovore pošljite do 15.11.1996 5AVI/S/J5KI VE5ELJAK RDEČE NARAMNICE Ali veš, zakaj je imel Napoleon rdeče naramnice? ?? Da so mu hlače gor držale! ZA VSE IMA VZROK Zakaj toliko piješ? Ker se mi žena smili : Zakaj pa to? Ker je poročena s pijancem. ZANESLIVO Kaj bo tvoj sin, ko bo končal šolanje? Po vseh reformah šolskih sistemov in spremembah učnega načrta, bo najbrž že kar upokojenec. UPRAVIČENO ZASKRBLJEN Najraje bi se kar ločil. Žena me vara, pa še laže povrhu. Kako pa lahko rečeš kaj takega? Poglej, vem, da sinoči ni spala doma, mene pa prepričuje, da je spala pri Maji. Prav, kaj pa potem trdiš, da te vara in laže? Seveda laže, ko sem pa jaz bil pri Maji! NAGRADNO VPRAŠANJE Katerega leta je bil ustanovljen Zgodovinski arhiv v Celju? Odgovore na vprašanje postite do 15.11.96 na uredništvo Glasu Savinjske, Velenjska 12, 3310 Žalec. K vseh pravilnih odgovorov bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel knjigo Milka Mikale, Stara industrijska podjetja: na Celjskem. -JL ~ PAPIRNICA A4 Z A LE Cl BUCKA ŠLANDROV TRG 38 ŽALEC TEL.: 063/712-108 POSLOVNI CENTER TITOV TRG TEL: 063/ 712-1 OR PRI NAKUPU NAD 2.000,00 SIT VAS POGOSTIMO S KAVICO V BISTROJU BUCKA ^VlRNčCA e C c o Migojnicc 6, GRIŽE - pisarniški material S iT ° I - otroške igrače in učila **■ (§ gl - a^aj, g = 3| Delovni čas: 7.00 do 17.00 N GLASEK Kupon za ugoden nahup! Spoštovani bralci! Glasek je kupon za ugodnejši nakup. Izrežite ga, napotite se k prodajalcu in izkoristite ugodnost, ki jo ponuja. Zakaj bi kupovali drago, če lahko poceni! trgovina in cvetličarna LIPCA Jožica COLAVŠEK, s.p. 5% POPUST PRI NAKUPU NAD 20.000,00 Vransko 140, tel.: 063/725-320 Odprto: pon-pet: 7-19, sob: 7-17, ned-prazniki: 8-12 trgovina s tekstilom Mestni trg 4, Žalec tel.: 063 715-335 >03 A f m popust Čfiti na/iuftu r/m/i /trn, fant /H-Zjef/rr Caffe Club LAT! 3310 ŽALEC, Pečnikova 2 ~7^ Prodajalne 10% popust pri gotovinskem plačilu na vso blago iz naše ponudbe! OPTIKE % © 5% popust nad 10.000,00 SIT 10% popust nad 20.000,00 SIT Petrovče, Uvec 38/a; tel.: 472-119, Celje, Stanetova 13; tel.: 484-6901 FFIZEFSTVC f ti/l Šempeter 21/a Tel.: 063 701-050 \ KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA z.o.o., tel.: 720 -311 POSLOVALNICA KMETIJSKA PRESKRBA POLZELA, tel.: 720-968 Ysim nudi v mesecu oktobru sledeče artikle: * ZEMLJA ZA GROBOVE-QRNICA SOL 990,00 * ZEMLJA ZA GROBOVE-CRNICA 20L 450,00 * PESEK ZA GROBOVE 25 KG 649,00 * MODULARNI BLOK MANZANO ITALIJA 69,00 * CEMENT 50 KG - ITALIJA 599,00 * APNO 33 KG - ZAGORJE 390,00 * BRZOPARILNIK SSL 22.130,00 * BRZOPARILNIK 105L 23.990,00 * BRZOPARILNIK 130L 24.990,00 * BETONSKA CEV FI 100 5.999,00 * POKROV ZA LUKNJO 100 4.399,00 * SROTAR BREZ MOTORJA 27.499,00 * NPK 6112124 1.590,00 * NPK 15/15/15 1.899,00 * SEMENSKI JERMEN ROBUR 98,00 * SEMENSKA PLENICA AJARIJA 86,00 * SEMENSKA PŠENICA ZITARKA 89,00 * BELA TEHNIKA (ZA GOTOVINO): - ŠTEDILNIK 2 EL. + 2 PLIN 53.920,00 NOVOST PO NAROČILU: * RAZLIČNA KRMILA V RINFUZI P4KIRANA V BIG BEG PLASTIFICIRANIH VRAČLJIVIH VREC4H (300 - 1000 kg). * STRESNA KRITINA GUTTANIT (črna, rjava, zelena) SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT Krmila, gnojila, semena, elektro material, vodovodni material, hrana za male živali, barve, laki, plašči in zračnice, zaščitne obleke in še kaj. nudimo tudi različno blago. ZSMMFim POMJDBA TO POOPUm CEftAMI V NAŠI POSLOVALNICI SE PRIPOROČAMO, DA NAS OBISKUJETE ŠE NAPREJ. OD PONEDELJKA DO PETKA MED 7.30 IN 16.00 URO IN V SOBOTO MED 7.30 IN 12.00 URO. METRSKO BiAGOtPOZAMENTERilA |M0DNi DODA' V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO: K ■ U . P ■ IZ ‘ f K 71 P IZ /t velika izbira kvalitetnega jesensko/zimskega blaga umetno krzno velika izbira svile termo velurji nova kolekcija chanel vzorcev enobarvne mikrojibre in kupre volneni velurji za plašče vzorčaste mikrofibre in viskoze vse barve diolena svilene rute več kot tisoč vrst gumbov Kvaliteto prodajamo poceni! KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC K 71 P IZ /l f K 71 P IZ /t PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM DAN NEODVISNOSTI Navaden poletni dan je. Nenadoma pa, brez opozorila, se je zgodilo nekaj zelo čudnega. Velikanske scene so prekrile deželo. Nekaj zloveščega in hipnotičnega, je preplavilo zemljo. Vse oči so se uprle navzgor Na vprašanje ali smo sami v vesolju, smo končno dobili odgovor. In v hipu se je življenje zemlji popolnoma spremenilo. Ko je bil naš planet na robu propada, je 4. Julij dobil povsem nov pomen. Nič več ne bo samo ameriški praznik. Znan bo kot dan, ko se je uprl ves svet. Dan, ko nismo šli spokojno spat... To je dan, ko vsi ljudje na planetu Zemlja, praznujemo DAN NEODVISNOSTI. KRETENČKOVI The Stupids je komedija o najsrečnejši ameriški družini. Stanley Stupid, njegova žena Joan, hči Peturna in sin Buster so družina, kakšne na filmskih platnih še nismo srečah. Kretenčkovi živijo neverjetno razburljivo življenje. Že na pogled so drugačni od svojih sosedov in celo njihovi hišni ljubljenčki so nekaj posebnega; najbrž samo Kretenčkovi zanesljivo vedo, ali sta domača pes in mačka resnična, ali sta zgolj plod njihove domišljije. A tisto, zaradi česar so Kretenčkovi res nekaj posebnega, je njihova nenavadna nadarjenost, da si vse stvari in dogodke razlagajo na napačen način... NE ZALJUBI SE, KO SI ZE MRTEV Obešenjaška gangsterska balada z noro romantično poanto Ne zaljubi se, ko si že mrtev je pripoved o plačancu, ki se v zrelih letih spreobrne in se poskuša pošteno prebijati v nesmiselnem svetu, ki mu pripelje na pot ljubezen njegovega življenja prav tisti teden, ko je obsojen na smrt. MOJ PRIJATELJ FLIPPER Uporniškemu 14-letniku Sandyju Ricksu se slabo piše. Pravkar je pristal na zanj najbolj samotnem otoku na svetu, prisiljen, da poletje preživi s svojim stricom, nekakšnim osta-relim hipijem, ki je bil v mladih letih vnet oboževalec Beach Boysov in žalostno končal kot ribič na zahoje-nem otoku. In da je zadeva še hujša, se mora odpovedati koncertu skupine Red Hot Chili Peppers. Ko pa spozna prav tako osamljenega in zapostavljenega delfina po imenu Flip-per, se mestnemu fantiču otoško življenje kar nekako prikupi. Kmalu se znajde na pragu svoje največje pustolovščine, mestece ni več videti tako majhno in zalcotno. Celo stric Porter je videti kar v redu dedec. CELJSKI** KINEMATOGRAFI * OKVIRNI PROGRAM V CELJSKIH KINEMATOGRAFIH za mesec oktober: ALCATRAZ (The Rock), akcijska drama Režije: Michael Bay; Vloge: Nicholas Cage, Sean Connery, Ed Harris (na programu do 29.10.) DAN NEODVISNOSTI (Independance Day), znanstveno-fantastični spektakel Režija: Ronald Emmerich; Vloge: Will Smith, Bill Pull-man, Jejf Goldblum (Union od 24.10.) STRIPTEASE, drama Režija: Andrew Bergman; Vloge: Demi Moore, ArmandAssante, Burt Reynolds, Rummer IVillis (Metropol od 24.10.) KRETENČKOVI (The Stupids), komedija Režija: John Landis; Vloge: Tom Arnold, Jessica Lundy, Bug Hall (Metropol od 24.10.) NE ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV (Things To Do in Denver When You’re Dead), “romatnična ” gangsterska drama Režija: Gary Fleder; Vloge: Andy Garcia, Christo-pher Loyd, William Forsythe, Gabrielle Anwar (Mali Union od 24.10.) MOJ PRIJATELJ FLIPPER (Flipper), pustolovski-mladinski jilm Režija: Alan Shapiro; Vloge: Elijah Wood, Paul Ho-gan, Chelsea Field (Metropol od 30.10.)__________ KINO ŽALEC FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC 24.10. - 27.10.1996: ZGAGA -odštekana komedija, SKRIVNOST JEZERA LOCH NESS - pustolovski film 31.10. - 03.11.1996: ŠTIRJE MOŽJE IN ENA ŽENA - komedija 07.11.1996 OTHELLO - filmsko gledališče 08.11. - 10.11.1996: ZOE DO GROBA - kriminalka Stran 35 Prodam NISSAN 1.0, 1. 90, registriran do 7/97, dobro ohranjen, CENA po dogovoru. Tel.: 063/711-373. Prodam CB postajo 40ch am, anteno, gp, usmernik, 15 m kabla, priključka, vse za 150 DEM ali menjam za CD ROM 6-8x hitrost. Tel.: 063/832-764, Teja. Prodam tiskalnik Epson FX 850, star dve leti, s podajalcem in traktorjem za neskončni papir za 20.000,00 SIT. Tel.: 063/832-764, Teja. Prodam avtoradio SONY z RDS-om, izhodna moč 4 x 20 W, avtoreverz, 24 spomina,... Informacije: 0602/22-843. Prodam PC 286 s tiskalnikom Epson 820 2S, Informacije: 0602/22-843. Prodam rolerje ROMA, št. 43, zelo malo rabljene. Ugodno. Informacije na tel.: 725-323. Ojačevalec ROTEL 930 BX prodam Tel.: 063 707-254 AVTdHIŠA D REV ZALOGA RABUENIH VOZIL LADA SAMARA, bela, 1. 92, 513.000,00 SIT LADA SAMARA, met. viol., 1. 96, 1,128.000,00 SIT HYUNDAI-PONY 1.5 GLS. m. modra, 1. 90, 790.000,00 SIT TAVRIA, bela, 1. 93, 220.000,00 SIT R5 CAMPUS, bela, 1. 90, 715.000,00 SIT R5 CAMPUS VIESEL, rdeča, 1. 90, 640.000,00 SIT OPEL KADET 1.7 D, siva metal, 1,087.000,00 SIT CITROEN AX 14 RD, siva metal, 1. 89,620.000,00 SIT CITROEN BX 16 TRS, 1- 84, 313.286,00 SIT OPEL CORSA, rdeča, 1. 91, 808.000,00 SIT GOLF JXD, rdeč, l. 86, 650.000,00 SIT GOLF JXD 5/V, rdeč, 1. 89, 970.000,00 SIT TIPO 1.4 IE, m. siv, 1. 93, 1,278.000,00 SIT RENAULT CLIO 1.2 RN, zelen, 1. 93, 1,183.000,00 SIT ŠKODA PICK UP, bela, 1. 84, 810.000,00 SIT R5 EXPRES, rdeča, 1. 89, 655.000,00 SIT SEAT TOLEDO 2.0 GT, rdeč, 1. 94, 2,350.000,00 SIT FORD ESCORD, 1- 92, 14.200 DEM OPEL CORSA, ■■ 93, 14.200 DEM informacije 063/708-670, 708-669. CIMOS CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. AVTOHISA JAKOPEC PONUDBA RABUENIH VOZIL TIGRA 1.4 16 V, 1. 96, zračni blazini, CZ, el. stekla, el. pomična streha, popust 500 DEM DAIHATSU Cuore, 1. 91, 85.000 km, moder, radio SEAT Toledo 1.6 CL, 1. 92, 86.000 km, metalno siv, radio, evro priključek CITROEN 05 diesel, 1. 91 PASSAT ČARA VAN GT 2.0 16V, 1. 93, moder, ABS, klima, CZ, zračni blazini ŠKODA FAVORIT 156L, 1. 91, reg. 10/96, priklop, meglenke spredaj CORSA 1.4 swing, 1. 94, reg. 6/97, 25.000 km, briljantno rdeča, radio, po višini nastavljiv sedež, zvočniki KADETT 1.3LS, 1. 87, reg. 6/97, 103.000, moder, pomična streha, radio DAEWOO RACER GSI, 1. 94, 16.000 km, metalno siv, radio, el. antena, CZ, el. pomik stekel CORSA 1.2, 1. 95, reg. 5/97, 9.800 km, črna. Možnost nakupa na kredit do 5 let brez pologa. Informacije: 063/ 855-975 V najem oddam prostor 20 m2. primeren za mirno dejavnost ali predstavništvo. Tel.: 063/472-034. Nudimo razrez hlodovine in ostrešja. Ugodno. Tel.: 063/472-231, popoldan. Lesna podjetja in žage! Možnost dobave hlodovine, bukve, hrasta, smreke, jelše. Tel.: 852-205 ali 708-667. Montiramo centralne kurjave na plin, olje, drva. Možna montaža vodovodnih inštalacij. Lahko dobavimo domače, kombinirane štedilnike po dogovoru. Garancija na delo! Plačilo možno na obroke! Tel.: 852-205 ali 708-667. Montiramo plinske inštalacije sekundarnih vodov v stanovanjskih blokih in individualnih gradnjah z vso dokumentacijo. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Dobava in montaža vseh vrst klima naprav. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Popravljamo dotrajane centralne napeljave vodovodne instalacije in zamenjujemo radiatorje. Plačilo po dogovoru! Tel.: 852-205 ali 708-667. Ste že vložili certifikat? Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik ali multipraktik. Tel.: (po 16.00 uri) 062/631-164 ali 062/221-106. Servis štedilnikov, hladilnikov, pralnih strojev, elektro inštalacije in ostalo. Storitve na domu po neverjetno nizkih cenah z materialom in garancijo. Vaše zadovoljstvo, naš uspeh. Tel.: 701-855. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 30.10.1996. Nagrade: Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva & AC LEVEC PONUDBA RABUENIH VOZIL Honda HB 1.5 GTI, 1. 91 cena: 13.500 DEM Honda HB 1.4i 1.93 cena: 15.000 DEM Opel Vectra 2.0i GL, 1.91/11 cena: 17.000 DEM Alfa Romeo 155 V6 2.5, 1. 93/10, avt. klima cena: 22.000 DEM C-200D, 1.95, avt. klima cena 53.000 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409 Avtocenter Meh VENTO CL 1.8, temno siv, 1. 94, 22.000 DEM PASSAT 1.6 TD, črn, 1. 90, 18.500 DEM PASSAT 1.8 CL, bel, 1. 89, 13.500 DEM GOLF JX 1.6 D, siv, 1. 90, 13.500 DEM AX 11 TRS, 1. 91, 7.500 DEM AUDI 80 1.8 AUT., sive barve, 1. 91, 18.500 DEM GOLF IX 1.6 D, bele barve, 1. 91, 13.950 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popusti za gotovino. Informacije: 063/852-955. Kupujemo hlodovino, listavce in iglavce, les odkupimo tudi na panju. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Kupim SPAČKA, registriranega pol leta, ohranjenega, atraktivnega, za ceno 1200 - 1500 DEM. Tel.: 063/832-764, Teja. Vabljeni v hišo znanja NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: Q 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT Q 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Naročilnico izrežite in pošljite \ v pismu na spodnji naslov. i Stroške poštnine Vam 1 povrnemo ob naročilu! I Telefon:. Potlpis in žig: SflRSfl d.o.o. Velenjska cesta 12 3310 ŽALEC \ r rr i Jr 11 Celje - skladišče D-Per 131/1996 Naš in Vaš časopis GLAS Savinjske je v zadnjem času doživel nekaj sprememb. Njegovi ustvarjalci smo v želji, da bi Vam čim bolj ustregli, uvedli nekatere nove rubrike, časopis vsebinsko obogatili in ga tudi nekoliko razširili. Ker pa je GLAS Savinjske namenjen predvsem Vam, Vas vabimo, da odgovorite na pripravljena vprašanja, s pomočjo katerih bomo lahko časopis oblikovali še bolj v skladu z Vašimi željami. Prosimo Vas, da izpolnjene ankete pošljete na naš naslov: GLAS Savinjske Velenjska cesta 12 3310 Žalec. 5000003338,40 5, Kakšno je Vaše mnenje o rubrikah: RUBRIKA VAŠE MNENJE gospodarstvo intervju kultura avtomobilizem šport in rekreacija COBISS s m Vaš trud ne bo zaman, saj bomo med tistimi, ki bodo z odgovori pohiteli, že v naslednji številki izžrebali prvo od nagrad: vrednostni bon žalske trgovine z meterskim blagom KUPRA v vrednosti 5,000 SIT. Poleg tega bomo podelili tudi tolažilno nagrado: polletno očnino na GLAS Savinjske. Vsem, ki se bodo na našo anketo zvali, pa v novoletni številki Glasu Savinjske pripravljamo še iko žrebanje z vrsto privlačnih nagrad. mlada stran glasba roman :-:r|zvedrifo 'iz razno 6. Kaj v časopisu najbolj pogrešate? Kako pogosto berete GLAS Savinjske? Katere rubrike najraje prebirate? 7, Kaj Vam je v časopisu najbolj všeč? 3. Kako pogosto berete rubrike (označite ustrezen odgovor); RUBRIKA redno berem berem občasno ne berem gospodarstvo □ □ □ intervju □ □ □ kultura □ □ □ avtomobilizem □ □ □ šport in rekreacija □ □ □ mlada stran □ □ □ stran za dame □ □ □ glasba □ □ □ roman □ □ □ razvedrilo □ □ □ razno □ □ □ 8. Kaj bi Vi spremenili? 9, Vaša starost: a. Do 20 let b. Od 20 do 45 let c. 45 let in več 10. Vaš naslov. agencija GLAS Savinjske TV3 VTV Oblikovanj e Internet Računalniški tečaji Računovodstvo nami tretje tisočletje Tel.& fax: 063 715 011, 711 532