746
O delo arhivov in zborovanjih
ARHIVI XXII 1999
1500. ka- pomeni, da je evidentiral ohranjene vire do konca 15. stoletja.
Letošnje evidentiranje v Bavarskem državnem ar-liivn je imelo več namenov, m sicer: da sc za začetek nekaj arhivistov Zgodovinskega arhiva Ljnbljana vpelje itT seznani z načinom in metodami evidentiranja arhivskega gradiva, k1 je v arhivih v tujini in sc nanaša na ozemlje Slovenije, da navežemo nied^bome slike, saj že samo bogato arhivsko gradivo ponuja možno 111 nogo v rs In c f ode lov ;i nje med arhivoma, ¡n seveda najpomembnejši namen, da nadaljnjem o konkretno evidentiranje in pregicd gradiva pc. letu 1500. Od 4. do 8 oktetom 1999. leta smo tako štirje arhivisli (direktor mag Brane Ko/.ina, mag Dragan Matic, mng. Gora zel Starilia in Sonja Anžič) ohiskali Ba varski državni arhiv in v njem delali. Na obisk smo sc prej pripravili, ir.ko da smo pienčili delo ki ga je opravi! g. Matjaž Bizjak, obvestil arhiv o našem prihodu in delu med bivanjem v Mr.nebnn.
Navezava predhodnih stikov seje izkazala za zelo dobro, saj so nas v Bavarr.kem d ravnem nrhivn pričakovali, sc pripravili ua naš prihod, tako da sc je tncii naše delo brez uvodnih ali dodatnih pojasnjevanj zelo hitro začelo. Že prvi dan obiska pas je v arhivu sprejel višji arhivski svetovalce g. Reiprich. Nanj smo se hhko med našim evidentiranjem obrnili s kakršnim koli vprašanjem ob katerem koli času. Najprej smo odšii v sobo ?. reperteriji (Repertericnzimmer) in smo si ogledali pripomočke za gradivo freisinškc posesti. Delo smo si razdelili tako, da je v sobi z rcpcrloriji potekalo pregledovanje zbirke re^cslov frelsinškib listin od leta 1500 dalje ter evidentiranje novejšega gradiva, ki bi lahko bito zanimivo za slovensko območje, v Čitalnic, arhiva pa je posekalo pregledovanje in odbiranje konkretnega arhivskega gradiva prav tako po .lcio 1500 iz serije HL-hrcising. Pregledovanje je vsebovalo tud; odbiranje graoiva za izdeiavo posnetkov na mikrofilmu Tako je bilo v tem času pre gledanih, prepisanih in dodatno prevedenih 42 re geslov ircisinških listin od leta 1500 do 1734. Pregledano je bilo tudi gradivo serije HL-Freising, ki je shranjena pod signatnrami: 43, 44, 1(i7, 517-521, ^41 -'545 in 8?9 (po večini so to davčne knjige, urbarji, zbirke prepisanih potrjenih listin, ki sc n.inašaio na loško gospostvo; večina po leni 1SOO;. Poleg navedenega dela z arhivskim gradivom so nam v Bavarskem cSržavnen' arhivu vsak dan organizirali Še douaten program. Že takoj prvi dan našega obiska nas je na prijazen pogovor sprejel dirukior Bavarskega državnega arhiva prof. dr Wild Pogo/or je tekel v smeri razlaganja tako njihove kc' tudi naše organ.-zacijske mreže arhivov, pristojnosti enega kot drugega arhiva*, vedno žgoče problematike skladišč za arhivsko gradivo in podobno. Za naslednji dan so nam organizirali zanimiv ogled Mestnega arhiva Mčinehen. Tudi lam nas je sprejel direktor dr. Bauer. Povedal jc nekaj besed o arliivn, ogledali smo si skladišča in se obenem seznanili z zvrstmi gradiva, ki ga hranijo. V primerjavi z gradivom mcsla Ljubljane bi bilo mogoče potegnili velike vzporednic. Opazili je bilo da arhiv bolj spremlja tekoča dogajanja v mostu. Titko ua primer zbirajo časopise z območja Mcinehna ter pišejo
kroiiko (vsakodnevno zapisujejo vsakršne dogodke, ki se ličeio mesta). Seznanili smo sc tudi z nekaterimi način dela s strankami in si ogledali njihov bogati oddelek foloteenega gradiva. Tretji <jan Sln nas spre jela direktor Direkcije bavarskih arhivov dr. Hcrir.ann Runiscli(iltcl in njegov namestnik dr Ulm. Z zani-maniem sta poslošala. ko smo jima pojasnili namen našega dela v Bavarskem državnem arliivo in izrazil; smo obojestransko željo po sodelovanju nieci slovenskimi arhivi in bavarsko direkciji. Porodila se je tudi ideja o pripravi sknpne razstave katere rdeča nit bi bila frel.iinška pcsesl. tako na sedanjem slovenskem ozemlju kol tcidi na nemškem Isti dan nas je g. Reiprich popeljal no skladiščih Bavarskega državnega arhiva in nam razkazal njihove arhivske zaklade Med drugim branijo listino, v kateri sc ptvič omenja ime Avstrija (Ocstcrreieh). Razložil nam je sistem izobraževanja arhivistov v Munehiio, kjer deluje arhivska šola, in predsiavil delo arhivistov v arhivu. Značilno jc da v državnih arhivih opravljajo arliivisti samo arhivistiena ciela, medtem ko se v mestnih aihivih posvečajo tudi raziskovalnemu delu Zadnji dan pred odhodom v domovino nas je na poslovilni klepet zopet povabil direktor Bavarskega državnega arhiva dr. \Mld, nam podaril nekaj njihovih poblikaeij in izrazil upanje, da smo biii zadovoljni s svojim obiskom in daje bilo naše delo uspešno, da ga bomo nadaljevali še v prihoc.njih letih in da bonie prihajr.li v njihov arlnv ne samo kol stanovski kolegi, temveč predvsem kol prijatelji.
Sklenem lahko, da jc letošnje evioenliranje popolnoma izpolnilo vse naše namene, s katerimi smo se pod;.ti v Munchen, nas obenem obogatilo z no\im i:<kiišnjam,, spoznanji m znanstvi. Evidentiranje ho Zgodovinski arhiv nadaljeval po začrtani poli v okviru možnosti, ki jih bodo seveda dovoljevala finančna sredstva.
Sanja Anžič
Osemnajsti festival nemega filma v Sacileju od 9. do 16 oktobra 1999
Todi letos sem se udeležila drugega dela festivala nemega filma. Ta se je zaradi ohnove kinodvorane v Pnrdcnonejii začasno preselil v Saeile, simpatično staro meslo, 17 km oddalieno od Pordencncja.
Kinoprec'stavc so potekale v dveli kil .odvonmah, organizatorji pa so piipravili še veliko vzpuredni1, dejavnosti: videoprojekcije, prodajo kaset, knjig, filmskih priročnikov iid naj zanimivejše pr jc liilo srečanje in razgovor s filmskimi zgodovinarji. Ti so opozorili, da filmske zgodovine ni dobro pisati "na pamet", brez poglobljenega Siudija ter vpogleda v dokumente in že objavi ¡eno liieraloro.
Letos jc bil program festivala iiogat kot še nikoli doslej. Osrcdnju tema je bila posvečena nordijskenio filmu 20-ih let. katerega zakladi so bili doslej neznani. Z njimi so močno presenetili celo organizatorja festi-
ARHIVI XXII 999
O delu arhivov jn /bnrnvnnjili
247
aia, inkti tla je hil izbai zelo otez.kačen. Pivi dan festivala so pokazali film Juha avtorja Akija Knu-rismäkijn. zadnji nenn Ilm Mole tj a. Film jc povezan z lerarnimi in kinematografskimi trad eijami severa, saj ic prircdlia istoimenske,gn romana iz leta 19J1 aviorja Pinea Jnliani Aha. V dneh festivala smo si «gledali finsko lilinsko produkcijo, tudi primerjalno, K' jc na festival prinesla veliko svežine in še več zarusa. Sledila jc Irelja predstavitev D W, OrifTillicvih nlinov iz. leta 1909. Ti predstavljajo dela. ki jih je ^režral neznani ameriški avlor in o katerih so doslej miilili. d;] -,o izgubljeni. Sledil je ameriški avantgardni film i H 20 ili |«t> Videli smo št nemi tlel retrospektive '.ifruda Hiichcockn, ki je zajemal njegova zgodnja dela, ier Hi me Georgcsa Melicsa iz preloma .itokija, 1 Latent jc pr;]V l;]i(0 veljrlo, d.i so iz.gnbljcni ¿aniiiiiva je bila še japonska predstavitev filma Kaj je P^slo, da fce jc to naredilo, iz leta 1930.
Posebna zanimivost festivala je liila projekcija tridimenzionalnih filmov, komedij, po načelu nnaglifo" dvobarvnih slik, z.a vsako oko v svoji barvi). Za Sedanje takšnega filma so potrehnu dvobarvna očala, 'i vsako uko v [tvoji barvi, vendar v obratneir redu, kot jc prajecirana slika (vsako oko vidi le eno sliko, želeno sliko skozi rdeči filter in rdeče sliko skoz.i *clen filier).
Med svetovnimi filmi je bila nijvečja senzacija Pi edsta^iiev rekonslniirane kopije filma Griclin von Stroheima Pohlep. Usoda lega filma zgovorno kaze na d1 kis prodneeniciv, zlasti ameriških, do avtorskega tlüla; Prodiicent filma je z. namenom, da bi disciplinira] in ponižni avtorja, uničil originalni film, ki je v izvirniku trajal vee kol xsi lir. Zaradi komercialnih ' logov ga je brez avtorjevega dovoljenja skrajšal na dve uri. To različico poznamo, zdaj p.i je bil prvič Prikazan lilm, ki so ga rekonstruirali ob pomoči statičnih fotografij. Te so hile posnele da bi pred P 'H snemanjem analizirali posamezne prizore, finska mojstrovina ie postala dolga 24S minili ih po ? L-tih smo dohiü vsaj približen občutek Slrliemiove vi/.raj Avtor ]ia je dobil še eno zadoščenje. Angleški '■otopk-y je posthiimno končal vee let liajajneo restavracijo njegovega zadnjega filma. Poročno korae niCl1 ki so jo doslej sestavljali koščki, nabrani iz &^!ienili svetovnih filmskih arbivav
ketas se je tudi Slovenski filmski arhiv pri Arhivu puIJitjJike Slovenija na festivalu predstavil s tremi ^'i: Ljubljano 1909, Postojni) z okolico (1909'') in 0slojnsKo jamo (192Ci). Vsi trijt filmi pamenijti ¡in-mben prispevek k svetc\m kinematografij . Filma, gaje imela Ljubljana že leln 1909. še mnogo večja ^Vr:i]iska mesta niso imela, še posebej če se z.nvedamc dejstva. d;i je onranjena le [lokiviea tega filma Dobra 'ilo pavez.au ,se z. beograjska Kmolek c ki hrani 1 ' ol'ko popolnejšo različico lega filma Interes bi bil " 'icstranski, saj je prof. DejArj Kosanovič iz, ßeo-sr rJa na prnjckc.,i v Sacilc opazil, da ima naik. kopija nekaj kadrov. ki jili hcogrnj?ka nima. orej obstajata v.Hcni knpiji istega filma, za kateri bi bilo s'iiselno. da bi jih komplctirali. Ker je hil film dir,tri!i1[iIa]1 [la vscj ^vr(1p, hi lahko vprašali .še kak 'scn cvra|iski arhivi ee morda brani kopijo tega filma.
Za film Postojna z okolico (1909*0 P?-jc prof. Dejan Kosanovič me lil, daje iz lela 1907, Tc jc sklepal po eni izumi posnelib hiš v filmu, ki je bila v leln 1907 zrušena. Tudi ta film je eden zgodnejših, ki je posnel na ozemljil današnje Slovenije, z.oto bi ga bik". Ireba temeljiteje obdelati Morda bi nam še uspelo prepoznati kakšno osebo, ki živi v spominih današnjih Postojnčanov. Ob nfflinkn tega filma je bilo zelo priljubljena snemanje prihoda vlaka na postajo Tudi Slovenci nismo hil i izjema. Postojnski, jama (1926) pa je nasploh biser našega arhiva. Zavedati se moramo težav jamskega snemanja. Filmski trak jc bil takrat slabo občutljiv na svetlobo, električne žarnice so pa z.a to dajale premalo svetlobe. Neznani avtor le«a filma je imenitno zrabil magnezijeve bakle, in lo ne samo kot izvor svetlobe, ampaK jih je dranmltirškii vključil v lilmska akcijo Baklonosei v flnin niso samo osvetljevalci prestara, ampak so hkrati tndi nastopajoči. Tako jc dosežena večplastna akcija gibanja ljudi, svetlobe, se ne in lili in, Posnetki v filmu so biografsko in dramaturške popolni. Tnko bi bilo smiselno raziskali jamska snemanj s. v leni obdobju nemega filma v svetovnem filmu. Prav lahko bi sc zgodilo, da hi bil naš film favorit na tem pooroejn.
Vsi nnši filmi pa so bili opremljeni z novo risano glavo ali špico: Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slnvenij.: v obiiki ^0-seknndnega risanega filma, ki na nevsiljiv jn nckonvenc.onalen način predslavlia naše veliko skrb za ohranitev filmskega arlrvskcga gradiva. Začne sc z najstarejšim Oross-mannovini filmom, ki ga sprejmemo v varstvo, ga očistimo, mu popravimo poškodbe, ga arhiviramo m pripravimo za uporabo, Hudomušno jc prikazana majhna nerodnost, ki sc ji tudi vedno nc moremo izogniti.
Festival nemega filma jc končala simpatična ame nška filmska komedija Mlajši hral (The kid brother) ob spremljavi orkestra Camernta Lobacensis poo vodstvom Carla Da"i.sa, Fcst val je skupaj s FIAF-om lidtlcžcnccni naložil nalogo raziskovati obdobje gorljive^ nitratnega filma na svojem področju. Pripravlja sc namrte širša študija n gorljivem filmskem traku, Ki jc bil z.eln nevaren, ker m bil sanic gorljiv, ampak tudi zelo eksploziven V zgodnjem ohdolijn filmskih projekcij so bile zato pogoste nesreče, šlevilne izmed njih tudi s številnimi žrl vami Kl jub temu jc zakonodaja prej poskrbela z.a "moralno" zaščito gledalcev, kot pa za zaščito njihovih življenj Poročil o hiijših nesrečah pri predvnjanhi filmov ali o njihovem linieenjii na ozemljil današnje Slovenije ni.
Tndi za prihodnje leto pripravlja Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije svoj program z.a udeležbo na 19. feslivaln nemega filma. Predstavili se bomo s filmi o Planici (Veliean Hešter Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah leto 1922) h drugimi iz obdobja nemega filma in z, rekonstrukcijo prvega slovenskega risanega filma iz leta 1934, ki ga je narisal Ivan Marinček starejši.
Marta A'«» St'!ič