Letnik iv.	v lažnjivi obleki	št. a in 4.
Izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Velja celo leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. in četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost. — Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 15 kr. v administraciji. Vredništvo in opravništvo (administracija) je na velikem trgu hiš. št. 3 v
prvem nadstropji na ulice. Tam se sprejema denar.
D4C Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.	•
Pomenljiva znamenja.
Tisti časi, ko je bil za vsakem grmom prerok, ko so se godili še čudeži, so sicer minuli, a vendar se še dandanes tu pa tam kaj zgodi, kar ni navadno, vendar se prikaže še kak človek, čegar modrost in učenost presega navadno človeško zmožnost.
Ljubljana ni najimenitniši mesto Avstrije, pa vendar imenitno zarad 30 modrijanov, kteri so se vpregli v mestne vojnice. Ves svet in tudi sami pravijo, da so preroki; kakošni, bo vganil tisti, kdor vč, da se preroki razločijo v prave in krive ali lažnjive preroke.
Dr. Jože Suppppan, bivši ljubljanski župan, je gotovo najviši tih prerokov, kajti on sam vfe, da je poklican rešiti nemčursko ljudstvo iz slovenske sužnosti. Kako pa bo to storil, ako ne sedi na predsedniškem stolu kranjske dežele?
Tedaj na ta stol ž njim, ako hočete, da ne pri-dero slovenski valovi in potopijo kranjsko deželo! Čas je, zadnji čas, da se vmakne očka Wurzbach in na njegovo mesto vsede slavno znani dr. Joža Suppppan s štirimi „p“.
Da to ni šala ali želja posameznih nemškutarjev, marveč splošna potreba in sila, kažejo sledeči čudeži, kakor se gode vselej pred prihodom velikega preroka. Vsak vč o njih, in če bi kdo ne vedel, naj tukaj bere.
Splošno se bere o neki repatnici (kometu), ktero je te dui znajdel švicarsk zvezdogledec, ki je tudi natanko preračunil, da bo meseca avgusta trešila z našo zemljo skup in jo razrušila. Nekteri mislijo, da ta prikazen ne pomeni ničesar. Ti so na napčni poti. Ta zvezda se je prikazala zarad tega, ker bo dr. Suppppan deželni predsednik. Ako bi ne postal, bo gotovo svet še to leto poginil. Kaj imamo potem od tega? Toraj
ali mora postati dr. Suppppan deželni predsednik, ali bo sveta še letos konec.
Druga prikazen. Nekaj noči so pesi po Ljubljani jako nemirni. Gotovo le zarad tega, ker dr. Suppppan še ni deželni; predsednik.
Tretja prikazen. Nedavno je nekdo v čitalnici napovedal „pagat ultimo“, pa ni imel „pagata.“ Gotovo le zarad tega, ker dr. Suppppan še ni deželni predsednik.
Četrta prikazen. Schaffarjev. Dolfi je v zadnji seji mestnega odbora nasvetoval prošnjo do ministerstva za posilne volitve v državni zbor. Če se že Dolfi v politiko meša, je to gotovo nenavadna prikazen, ktera pomeni, da bo dr. Suppppan kmalu deželni predsednik.
Peta Prikazen. Po vsakem shodu konštitucijskega društva po vsi Ljubljani uši kašljajo, kar gotovo pomeni, da bo dr. Suppppan deželni predsednik.
Šesta prikazen. V državnem zboru so Dalmatinci, Tržačani in goriški poslanci glasovali za ministerstvo. Ta čudna prikazen pomeni gotovo, da bo dr. Suppppan kmalu deželni predsednik.
Sedma prikazen. Čuvaju, kteri varuje Dežmana, da ga- kdo ne pogleda, je padla pri tem delu pipa iz ust in se razletela na kose, kar gotovo nič druzega ne pomeni, kakor da bo dr. Suppppan deželni predsednik.
Osma prikazen. Vrabci po strehah že nekaj dni ne dajo miru, tako čivkajo, da je nekaj ljudi že oglušilo. „Brencelj“ je iz gotovega vira zvedel, da se uče pesmi za „besedo“, ktero hočejo napraviti tisti dan, ko bo dr. Suppppan deželni predsednik.
Deveta prikazen. Žabe po močvirji so sklicale te dni velik zbor, pri kterem so sestavile program za slovesen sprejem dr. Suppppana, kedar bo deželni predsednik.
Deseta prikazen. Ni bilo kmalu toliko blata in nesnage po Ljubljani, kakor letos. Hudobni meščani sicer pravijo, da to ni čudež, marveč nemarnost mestnih očetov, toda ta misel je bosa, kajti blat po Ljubljani pomeni, da bo dr. Suppppan kmalu deželni predsednik.
, Enajsta prikazen. „Brencelj“ še zdaj nima toliko naročnikov, kakor bi jih potreboval, in še ti, kar jih ima, niso vsi poslali naročnine. To je gotovo znamenje, da bo dr. Suppppan kmalu deželni predsednik.
. - Vse te prikazni, med kterimi je tudi lakota po ne-kterih okrajih kranjske dežele, vse te prikazni, pravim, po strehah, po močvirji in lužab, po ulicah in v čitalnici, na nebu in na zemlji, so čudeži, kteri pomenijo, da bo dr. Suppppan predsednik kranjske dežele.
Kar sem hotel dokazati.
Rešpehtarjova kuliarca.
Desglih smo v postu 'in se mora človek tud preveč besed zdržati, vam morem vender nekaj od pusta povedat.
Jest sem tud letaš rih-tek ploh vlekla, pa to se mi nič glih ne fer-drisa, k’ sem že navajena in se ne mislim možit, če me ne bo nobeden vzel, kar mi je pa vse glih. .
Ta predpust sem bla per eni fravi v dinst, k’ je zlo bogata. Gospoda je pred pustam glih toko neumna, glih toko nora, koker kmet; vsak dan skor je kje en bal al krancelj, kar se prav po slovensko ples, untergoltenga. Ta mlad folk se per takih legnatih napuca, kar nanjga gre, frajle pa se glih tako oblečejo, koker da bi blo moškri per cušnaj-danj cajga zmanjkal. V tem so vsi glih, Slobenarji in meškurji.
Toda Slobenarji imajo svoje untergoltenge, meškurji pa svoje, eni gredo v kozlovino, ta drugi pa v čitalnico, eni pa gredo na žirštat. Moja frava pravjo, da niso meškurka, bi mogli iti s frajlami v čitalnico na ples, pa so šli raj v kozlovino. Drug dan sem jih jest prašala — ki so toko belj frajndlih gospa in se tud z gmej folkom včasih mal pomenjo — zakaj da niso šli v čitalnico, ampak med meškutarje.
„Vidiš, Špela“, so mi rekli, „to je tako. V čitalnici so belj gmej ldje, vsak Šuštar in Žnidar če plesat z mojimi frajlam. Mi smo pa bogat, se nam ni treba valjat kjer bod, za moje frajle ni vsak Šuštar. Potlej so pa Slovenci v čitalnici tud prevordnar za nas eno, nas premal šacajo. Veš, kako me nagovore? Gospa, nič kot gospa, potlej se pa ne ve, al sem šustarca al pa avspezicarca, gospa je vsaka, če tud nima nobene keršence in sama postilja in pometa. To je za nas eno premal. Pa tud frajlam pravjo gospodična. Gospodična je dandanes že tudi vsaka, če prav za Ion dela al pa še kaj slabjega. Zato se mi je čitalnica zainerla. — V kazin je vse bolj nobelj. Tam nas eni pravjo „gnädige Frau“ al pa saj „gnadljiva gospa“, „kiiss’ die

Hand“ in kaj tacega, kar človek rad sliš in kar. se ne reče žnidarcam. Tam vsacega belj šacajo, mojiih hčeram pravjo saj „frajle“, to je velik lepš, koker „gospodična“. Tam so tud vse belj fajn ldje, to sč jlin že vidi, znajo belj govorit, so belj gibčni, sploh, v kazin je belj nobel, kakor v čitalnici, ker mora človek sedeli med materi, ktere vse po žajfi ali pa po čebul diše, .¿1 pa se jih še moka drži. Pa govore samo kranjski)^ špraho, tako da človek še ne more pokazat, da neihlk', zna. Vidiš, Špela, čitalnica je za nas pre vordnar~zatb. pa tud ke ne gremo.“
Tako so mi povedal frava. Jest Se nisem bla nikoli v čitalnic na bal, zato ne vem, al je rfes al he, da so Slobenarji pre vordnar, pa inorjo že bit, k’ so se naš fravi tako zamerli, ki so Vendar naša frava toko gmej gospa in glih tolk tajč znajo, koker jest. Zakaj se nek Slobenarji enkrat ne nauče malere, da b\ vedli, da se more bogatim gospam reč: „Gis dihan, gnefrau“? Kaj je to tako težko? Šamo to naj se ;navadjo, polej se pa naši fravi ne bo več ferdrisalo. Kdor še teh par besed ne more navadit, naj pride k’ men, ga bom pa jest naučila.	•	. ■ ;.
-Zdaj imam glih še, cajt, preden grem v Nov mest v dinst, kamor sem se po telegraf vdinjala. Drug bart bom iz Novega mesta kej pisala, da bote vedli, kakšna je kaj dol gospoda. Adijo za ta cajt!
Cujte! Cujtel
Naši nasprotniki radi čez nas zabavljajo, češ, da je naš jezik mlaji od nemškega in da sega nemški narod dalje v stare veke, kakor slovenski. So tudi ljudje, kteri jim to verjamejo.
Pa vendar ni res!
Slovenci so starši od Nemcev, kar bom po sv. pismu novega testamenta ali po sv. evangelji dokazal.
Znani evangelji sv. Janeza se glasi: „V začetku je bila beseda itd. „Beseda“ je p» le v slovenski čitalnici, Nemci in nemškutarji imajo „Soire“, „knajpe“, „Liedertafel“ ali „koncert“ po svojih kazinah; o „soire“, „koncert“ itd. v sv. pismu ni nikjer govorjenja, toraj tudi kazin, Nemcev in nemškutarjev še ni bilo. Šlovani pa so bili že od začetka, ker „besede“ brez čitalnice in čitalnice brez Slovencev ni misliti.
Iz tega sledi, da so Slovenci že siv narod na zemlji.
Quod erat demonstrandum.
V soli.
(Resnična dogodba, pripetila se gosp. Savaschniggggu.)
Gospod Savaschnigggg, kteri so sicer majhne, a dobro rejene in okrogle postave, pridejo nekega dne, ko so bili še šolski ogleda, v šolo na kmetih, pokličejo fantiča in mu dajo to-le nalogo:
„Jaz si hočem napraviti suknjo. Koliko bom dal za 21/.i vatla, če velja vatlo 3 gold. 56 kr.?“
Fantič, kteremu se ta naloga pretežka zdi, si pomaga, da bi ne ostal na sramoti, tako-le:
„Za Vas, gospod, bo 2l/3 vatla premalo, recimo toraj 4 vatle; tudi ne bote vzeli sukna po 3 gold-. 56 kr., tirnveč vsaj po 5 gold. vatel., 4 vatli po 5 gold. pa veljajo ravno 20 gold., ker je 4krat 5—20.“
Kaj so na to rekli gospod Savaschnigggg, se več ne ve.
, Iz Olimpa.
Dragi moj „Brencelj“!
Prav veselilo me je, da je moje prvo pismo prišlo y prave roke. Le nekaj sem Ti pozabil pisati, namreč, da moje pismo po natisu sežgi, ker bi se vtegnilo pripetiti, da bi policija prišla iskat rokopise koniisciranih člankov in bi našla moj rokopis. To bi vtegnilo biti za-me sitno, ako bi mevše enkrat cefrali pred sodnijo na zemlji ali celo na Žabjek. Sodniji je vse mogoče, toraj tudi, da me nazaj na zemljo spravi. Toraj ne pozabi, da bom vsaj tukaj brez skrbi pred policaji.
Nov dub časa je tudi med nas šinil: jeli smo izdajati mnogo novih listov, tako, da stara tiskarnica ne more vsemu kaj. Kakor smo brali v „Novicah“, misli oče Blaznik svojo tiskarnico prodati. Ker jako veliko tirja za-njo, imamo upanje, da je na zemlji ne bo nihče kupil, da bo toraj nam ostala. Nam za par sto tisuč manj ali več ni nič, toraj se bo lahko naredilo.
Najprvo bo v tej tiskarnici tiskamruova-Janežičeva slovnica, ktero je bil vratar sv. Peter pri njem naročil. Stari mož je v veliki zadregi; dan na dan potrka kak Slovenec, sv. Peter pa zna le staro „kranjsko špraho“, tako da včasih nas kčga za tolmača pokliče. Toraj vidi, da ne izhaja, in ker se svoji službi noče odpovedati, se bo učil še slovenščino, dasiravno že zna več ko 1000 jezikov. Kako lep izgled bi bil sivi mož Vašim trdovratnim uradnikom, kteri se nočejo slovenščine učiti!
Naša čitalnica dobro napreduje, vedno jej prihajajo novi udje iz slovenskih dežel. Kavno ko šem končal zadnje pismo, priromal je dr. Prelog. Mi smo ga radostno sprejeli in napravili njemu na čast slovesno besedo, h kteri sta prišla tudi Vodnik in Preširn. Pri tej priložnosti smo se menili tudi o Vodnikovi besedi ljubljanske čitalnice. „Da, da“, reče Vodnik, „dokler je pesnik živ, ne mara svet za-nj. To je dobro, da tudi pesniki mrjo, drugače bi še ljudje ne vedeli, da kdaj živi“.
S prepričanjem, da ima Vodnik prav, Te za danes pozdravim in ostanem do prihodnjega pisma
ves Tvoj
JHirostnv.
V Olimpu, na pustno sredo.
reči. Tode to beračenje v glavnem mestu bilo je brez vspeha, velikani na kraljevem dvoru niso vedeli ceniti vrednosti njegove.
Jože pa ni bil zato na svet prišel, da bi tak umrl, kakoršen seje rodil, toraj napne vse žile, da bi postal poglavar ali paša tiste dežele, v ktero je priromal.
Jože ni imel sicer 12 bratov, timveč le enega, pa še ta je bil prav slab glede možgan. Kaj bi počel v taki zvezi ? Naskočiti in s silo pregnati starega glavarja, tega ni mogel, to bi bilo presmešno. Kaj toraj početi, da ga spodrine ? Spomni se toraj krtove navade, kteri rije in rije in špodrije celo najmočnejša drevesa. Sicer le rad po noči rije, solnčne svetlobe se boji, pa vendar doseže svoj nameni
Jože tedaj preobleče brata v krtovo krilo in mu . veli, riti pod glavarjem tako dolgo, da se prekucne iz stola. Brat je dober krt. Jože mu donaša hrano, da ne zgubi moči, in tako delata na skrivnem. Stari .«glavar je bil nekoliko vmazan in ni zapazil početja majhnega, pla nevarnega sovražnika. Nek maiheluški čas-_nik 'mn je podajal orožje in odpiral svojo hišo, da je iz nje mogel streljati po starem “glavarjipda bi ga prekucnil iz stola in posadil svojega brata na-nj.
To pošteno podrivanje nasprotnika je trpelo toliko časa, da se je njegov sedež jel majati. Ko brata to zapazita, skočita iz zavetja in mlajši oznani in razglasi starega za glavarja dežele.
Od vsih bregov pa se odmeva strašansk smeh, vsak se drži za trebuh, da bi mu ne počil, še vrabci po strehah se posmehujejo tej krtovi predrznosti in ošabnosti.
Jože pa postopa možko in prevzetno po ulicah, kakor da bi bil že deželni glavar ali paša s tremi konjskimi repi.
Tisti čas, ko se je to zgodilo, je bil ravno pred-pust in šem in norcev se ni manjkalo.
Ljubi Moj dr. Suppppan.
Jaz Vas imenujem za predsednika Svoje dežele, da boste, kar tako zelo želite, vendar enkrat deželni predsednik.
Komar, s. r.	„Brencelj“, s. r.
Jože in njegov brat.
Zanimiva povest za vsacega.
Med Mameluki je živel svoje dni Jože. Ta Jože ni bil egipčanski, dasiravno se je jako čudno obnašal. Tudi ni bil prodan po svojih bratih, marveč on jih je sam prodajal in izdajal, to se reče, le ponujal, ker ni imel take oblasti, da bi jih prodajal. Znan je bil za-rad njegove suknje, ktero je znal po vetru obračati, in zarad širocih ust ter jako dolzega jezika, kteri je, kakor je trdil, segal od severnega do jadranskega morja.
Ta mameluški Jože je pripotoval iz tuje dežele s trebuhom za kruhom. Dasiravno jako plitve učenosti, je vendar samega sebe povzdigal nad vse in v pogo-'orih s samem seboj imenoval se žlahtnega gospoda er sc strašno spoštoval. Zato je pa tudi romal večkrat v glavno mesto ponujat svojo veličastno osebo za kako visoko in mastno službo, kajti imel je med drugimi tudi to lastnost, da je rad denar nabiral, kakor sraka svitle
Ljubljanska hranilnica
dramatičnemu društvu, prosečemu podpore, ni podelila ne venarja, in sicer zarad tega, ker je bila prošnja slovenska in je pri zboru voditeljev ni nihče razumil. Iz tega se vidi, kako potrebno je, da človek nemško zna. Ko bi bilo dramatično društvo prosilo podpore v nemško spisani prošnji, stavim, da bi od ljubljanske hranilnice dobilo — ne bilo nič. Naj bo to društvu dober nauk!
Za stradajoče reveže
je sklenilo konšt. društvo darovati vso žito, kar ga je izmlatilo v dozdajnih sejab. Ker je znano, koliko je že omlatilo — prazne slame, se je nadejati, da bo ta podpora med vsemi najbolj izdatna.

Posnemanja vredno.
Lastna hvala.
Vlada je prepovedala odseku, kteri se je, se vé da, iz samih Slovencev sestavil, nabirati denarje za podporo stradajočih po Notranjskem in Dolenjskem, ob enem pa poprašala ljubljanske mestne očete, bi jih li ne bila volja, napraviti kako občno zabavo, ktere dohodek bi se potem naklonil stradajočim. Toda naši mestni očetje sebe dobro poznajo, toraj so odgovorili:
„Ker je znano, da nobena stvar, ktero napravi mestni odbor, ne najde prave podpore po mestnem občinstvu, se tudi ni nadejati, da bi imela taka zabava kaj vspeha, zato je mestni odbor ne bo napravil“.
Glejte gospodje, to je lepó! Kako neki, da se po listih tako radi bahate z občnim zaupanjem meščanstva? Vam ne zaupa nobena mačka. Lepo od Vas, da ste to sami pripoznali. Le večkrat to storite.
Ljubljanska pošta, ktere palača je res bornejši od ječe za nevarne hudodelnike, prijela se je zdaj tudi še tiste čednosti, ktero imajo nekteri Slovenci glede podpiranja narodnih stvari in vsled ktere je postal že marsikdo bogat. Jela je namreč „šparati“ in sicer po novem potu.
Naročila si je namreč štempelj nemško-slovenski. Tudi pri takih malenkostih se lahko kaj prihrani, in to je slavno poštno vodstvo tudi storilo. Pri besedi „Ljubljana“ je prihranilo črko „j“, tako da se bere „Lnbljana“. Le tako naprej! Pri vsakem imenu slovenskega kraja se da prihraniti vsaj ena črka in tako bo pošta časoma obogatela.
Nek hudobnež je rekel, da misli ta prihranjeni „j“ darovati stradajočim. Pa to ne bo res!
1.
Ni še dosti čez tri leta,
Ko živela sta dva kmeta, Janez prvi, drugi Peter,
Oba silno hudih jeter.
Bila sta oba soseda Drug od druzga, to se ve da. Potok je med njima tekel, Janez, da njegov je, rekel, Peter pa to noče pripoznati, Janezu ne potoka dati. — Nekdaj sta se napotila,
Da bi za petek ribe lovila. Janez lep’ga klina vjame, Peter mu ga z roke vzame. Ko se vsak za ribo ruje,
Boj postaja vedno huje,
Riba v potok nazaj skoči, Janez Petra za uh poči.
Tak nobeden ribe jedel, Kakor lahko vsak bo vedel.
2.
Petra huda jeza tare;
Prav’ pri sebi: „Čak’, kompare!
Ribarili kmeta.
(Podučna povest v podobah.)
Ker požrl si meni ribo,
Dobil boš pri rihti šibo“.
Janezu zdaj nič ne reče,
Hitro k advokatu teče,
Da ta Petra mu zatoži Pri sodniji sodbo sproži.
Tukaj vidiš pred vrati Petra trkajočega stati.
3.
Ko je Janez naš to zvedel,
Kaj mu Peter je naredil,
Se tudi on po blatni cesti, Napoti k advokatu v mesti.
V mestu kmetič rad kam zaide, Toda Janez advokata najde. Hitro ga za dnar najame,
Da mu pravdo v roke vzame.
Na poti ’z mesta se primeri, Da se snideta. „Pri moj’ veri“, Pravi Peter, „ti pokazal Doktor^bo, sem ga namazal; ••
Kar do kože* te odrl,
Ali pa še clo zaprl,
Da boš tuhtal tam v ječi,
Kaj se pravi meni vreči Ribo v vodo, da dan drugi Kosil zelje sem pri soprugi“. „Čakaj, beštja“, Janez pravi, „Kar za luknjo se pripravi. Bom učil te, me tožiti.
Če prav hiša mora iti,
Tehe hodo kaznovali,
Meni pa pravico dali“.
Tak gre vsak po svoji poti, Eden druz’ga več ne moti. Med tem pravda mirno teče, Ker nikogar zlo ne peče. Advokata se v prepiru Vlačita po dolgem tiru,
Vidita, da ni kot pleve,
Vedno prenašata le dneve. Zadnjič vendar se odloči — Veselja koj Janez poskoči — Da klofuto mora imeti Peter, ker ne da se mu vzeti. Ribo pa naj tist si skuha, Kdor jo vjame. Primaruha! * Modra sodha ta je bila, Janez, Peter to čutila.
5.
Zdaj pa doktor se oglasi, Kakor to stori le včasi.
Ker je bil najboljše baže, Masten Janezu račun pokaže.
Ko mu ta račun prebere,
Janez skoro v tla se vdere. Prestrašen za lase se zgrabi. Doktor pravi: „Janez, ne pozabi.“
6.
Tndi Petra zdaj pokliče Doktor, in mu brez priče Bere zabeljene račune,
Kar Petra do srca presune. „Toliko ste zaslužili,
Ker ste za-me se borili?
Ce vas plačam, mi prodati Hišo je. O advokati!“
7.
Vendar to nič ne pomaga, Pravdati se stvar je draga. Ker plačat’ noben sposoben, Dali hiši so na boben,
Kakor „Brencelj“ je narisal, Ki je stvar na tanko spisal. Hiša bila je prodana,
Peter, Janez 's hiš izgnana.
8.
Janez Petru v roko seže:
’ „Brate, to se prav prileže.
Poravnala b’ se b’la sama,_________
Kaj je treba tega nama?
Zdaj rib več ne bova lovila,
Se ne vode svoje pila.
Ge hočeva zdaj kaj imeti,
Beračit’ morava po sveti.
Skoda, da še le zdaj spoznava To, ko vse nama pod vodi plava“.
9.
Tudi bistra advokata Boki si drug dan podata.
Advokata pa vesela Pesem drugo sta zapela:
„Kdo bi mislil to od klina!
Mi-dva sva zdaj bogatina.
Pravda kmetoma b’la sitna,
A za naju rodovitna.
Boko, brate, te objamem,
Žakelj ta-le sabo vzamem.
Ge pride kmet sodniji v kleše, Zagovornik polko pleše.
Toraj se le zavrtiva In na zdravje kmeta piva.“
♦
N a u k.
Le nikdar se ne prepiraj,
Advokatov si ne zbiraj.
Kedar pravde dolge konec,
Nimaš, kakor počen lonec. ______
Ti prelivaš britke solze,
Advokat pa kravo molze.
„Brencelj“.
Prosili a.
Če bi kdo po naključbi naj-del kje kako
zdravo
človeško pamet,
se lepo prosi,- da bi jo oddal na ljubljanskem „rotovžu“, kjer je nekteri že dolgo časa težko pogrešajo.
Pogovor dveh „domoljubov“. A-
A.	Jugoslovani prek morja so toraj potegnili z ustavo-
verci. Potlej naj pa še kdo reče, da se mora človek na koga zanesti! To so domorodci! Slo-venski listi imajo prav, da šibajo take domorodce. ■“*
B.	Slovenski listi? Kterega misliš?
A.	I no, vse po vrsti, kolikor jih je.
B.	Toraj si ti na vse naročen? O blagor tebi! Potem
si v resnici domorodec, kteri podpira na vso moč slovensko reč. Naročen si toraj na „Sl. Narod“?
A.	Naročen ravno nisem, toda berem ga —.
B.	V čitalnici?	-	B.
A.	Ne, v kavarni, kamor zahajam po kosilu igrat
„domino“. Izvrsten časnik, to ti rečem, vreden podpore vsili narodnjakov. Tudi „Novice“ —.
B.	A. „Novice!“ „Novice“ toraj sprejemaš?
A.	Po prijateljski roki. Moj sosed je naročen in mi
jih pošlje drugi dan, da jih preberem. Moja žena bere rajši „Danico“.	B.
B.	In ti si tako galanten, da si jej naročil ta list? A.
Ni treba, dobiva ga od prijateljice, ktera za branje nič ne zahteva. Tudi „Brenceljna“,—.
Si jej naročil! Dobro, je tudi vreden podpore.
Se reče, naročil ga nisem.
Bajši kupuješ posamezne liste?
Tudi ne, posojuje mi ga sosed za dan ali dva. „Vertec“ je pa bolj za otroke.
Si ga toraj naročil za-nje? Prav, da podpiraš vsaj ta list.
Moji otroci ga bero pri sosedu, kamor tako zmiraj zahajajo. Ni vredno, da bi si človek zato delal stroške. Za „Zoro“ sem bolj vnet, je jako ličen list. Le drži se ga, je podpore vreden. Kdaj ’si ga naročil ?
Do zdaj še ne, vedno pozabim, kedar grem memo pošte. „Slov. Gospodar“ je tudi jako dober list. Starejih eden. Koliko let si že naročen na-nj? Berem ga tu pa sem, naročil si ga pa še nisem. „Soča v Gorici se tudi prav dobro vede.
Toraj si „Sočo“ držiš? No, da je le nekaj.
Berem jo skoro vselej —.
B. V čitalnici, kaj ne?
A.	Nisem ud. Človek ima toliko stroškov za domovino.
B.	Res je ta. „Matica", „Mohorjevo društvo“, „Dra-
matično društvo“, „Sokol“, „Slovenija“ itd. Si gotovo ud vseh teh društev?
A.	Vseh ud ne morem biti, mi tudi čas ne pripusti.
B.	Kterega društva ud si tedaj?
A.	1 no, mislil sem že večkrat se vpisati v to ali uno,
pa sem pozabil ali pa si premislil, in tako še nisem nikjer vpisan.
B.	Dramatičnega društva predstave v gledišči pa ven-
dar obiskuješ?
A.	Ne morem! Žena in hčere obiskujejo nemške pred-
stave, zmiraj pa tudi človek ne more tičati v gledišči. Med tem berem jaz „Tagblatt“, „Laiba-cherico“ in „Gemeindezeitung“, ker mora Človek vendar-le brati, kaj pišejo naši nasprotniki.
B.	Res je taka. Te časnike bereš menda Tliavarni?
A.	Ne, človek jih mora nekoliko dalje študirati, da
vse razume, toraj sem jih rajši naročil, da v kavarni nisem na poti komu. Te liste imam že več let, tako, da mi je že prav dolg čas po njih, če pride kak praznik vmes in potem ne izidejo.
B.	Gotovo zahajaš tudi v kazino?
A. Sem ter tje. Največ sem pa v čitalnici, kjer je Človek v drušini vrlih rodoljubov. jB. Kaj pa delaš v čitalnici ?
A.	I, no, pijem, pivo, vino na slavo domovine.
B.	Res, ti si rodoljub in domorodec, da malo tacih.
Zato „Slovenija“ ne more naprej, ker jo taki ljudje potiskajo in podpirajo, kakor si ti. Sram te bodi! Mar se štej med nemškutarje, Slovencem bo to veliko ljubši in tudi domovini boš yeč koristil..
Nekaj za ljubljanski „Tagblatt“.
Ljubljanski „Tagblatt“, kteri vedno njergik, laja in renči nad Slovenci, se zdaj jezi nad vlado, da je poklicala v odbor za dunajsko razstavo nekaj Slovencev. Pravi, da težko pogreša v vrsti odbornikov slavna imena: Plautz, Krisper, Doberlet itd.
To „Tagblattu“ vsak rad verjame. Kdor se vedno po lužah valja, ne ve, kaj je lepo. Temu zabavljivcu bi bila primerna za tak odbor sledeča imena:
Za obrtnijo in kupčijo: Schaffarjev Dolfi, kteri vse leto po zborih in odborih sitnosti prodaja, in kak Kasmacher, kteri je že dosti zdražeb naredil. Za poljedelstvo in kmetijstvo: Dežman zarad „prokletih grabelj“, in Pajk, kteri dobro ve, kje kmeta najbolj boli.
Za vinorejo: Kak nemškutar, ki je bil že največkrat pijan.
Za umetnost in znanstvo: Znani oča Zakrajšek, kteri ne zna pisati, in prof. Pisker, kteri vse ve. Za malarijo: Tisti „Tagblattovi“ dopisun, kteri zna tako dobro svinje briti in malati.
Sicer f»a svetujemo „Tagblattu“, da naj se na dunajski razstavi tudi on udeleži; razstavi naj svoje nesramnosti in gotovo bo dobil prvo premijo.
Po nosu ena.
Uradnik, kteri je pa bolj pečal se s sesanjem nemčurske kulture po slovenski zemlji, kakor s svojo službo, pride v neko faro nabirat podpisov zoper vpeljavo slovenskega jezika v šole. pokliče tpraj boljše kmete in jih blizo tako-le nagovori:
„Nekaj prismojencev — imenujejo se Slovenci — si je vteplo v glavo misel, da ;bi se namestu zdajnih nemških šol napravile čisto slovenske, v kterih se kmečki otrok ne uči nič druzega, kakor to, kar že doma sliši. .Dozdaj ste pošiljali svoje otroke v šnln zatnr jk sn^se. kaj nemškega naučili, kaj ne? Če se vpelje nova postava, pa tega ne bo. Vaša šola je najstarejša v tem okraji, vem, da ste vsi že v njp hodili, kar. vas je tukaj.
Kmetje pritrdijo in nemčur nadaljuje:
„No glejte, vsi ste hodili v šolo, zato mi ni treba razlagati vam, kaj je nemška, kaj slovenska šola. — Tukaj imam polo, toraj podpišite jo vsi. To je namreč pritožba do ministerstva zoper vpeljavo slovenskega jezika v šole“.
Po teh besedah razprostre polo ter pripravi črnilo in pero.
Ko vidi, da se kmetje za ušesi praskajo in se nobeden ne pripravlja, da bi podpisal, se zadere vnovič:
„No, čemu se obotavljate? Saj je od vas vsak več let v nemški šoli hlače trgal, toraj bo že vedel, kakošna je. Ali ne bote podpisali?“
Na to stopi eden izmed njih iz vrste in pravi:
„Gospod, podpisali bi že, toda------“
„No, no, se mar koga bojite? Morda fajmoštra?“
„O ne, gospod“, odgovori kmet, „gospod fajmo-šter so prav dober gospod — —“ *
„Ali morda Slovencev?“
„Se manj, gospod. Pa vendar ne moremo podpisati“.
„Zakaj ne? Govorite!“ se zadere uradnik.
„I, no, zato — ker ne zna ne eden od nas pisati“.
Nabiravec podpisov strmi, ko pa vidi, da se mu jamejo vsi v pest smejati, pobere polo, črnilo in pero in potem še samega sebe, ter odide. V ta kraj ga potem ni bilo več podpisov nabirat za nemške šole.
Nemške šole so vendar le za nekaj dobre, namreč, da kmetje potem ne morejo podpisovati nemčurskih protestov in prošenj.
1 -* ogovori.
Jože. Kaj misliš, Tone, ali bo kdaj pet krav za groš?
Tone. Ko bi bile take, kakor so nekteri ljubljanski učitelji, bi se kmalu po groši dobile.
Jože. Kako to misliš?
Tone. No, ali ne veš, da so za groše volili nemškutarje? Taki Slovenci so res po ceni.
* *
*
Tine. Si čul, Jože, da v Litijo pride na Auerspergovo mesto znani Schonwetter iz Celja za glavarja?
_Štajarci bodo pač veseli, da se ga znebč.
Jože. Kranjci pa veseli da ga dobč.
Tine. Beži no, si mar prismojen?
Jože. Kaj še! Me mar ne razumiš? Scbi5nwetter se moia ravsati s Slovenci, drugače ni zdrav. V Litiji so sicer Slovenci, toda videti jih ni, ker nimajo čitalnice. Kako se bo pa SchOnwetter ravsal s čitalnico, če je ni? Toraj jo bo moral sam osnovati, ker je Litijčani sami menda nikdar ne bodo. Scbbnwetter je brez čitalnice, kakor sv. Matija brez ledu; če ga ni, ga pa naredi.
Tine. Haha! Prav imaš! V nekterih krajih bi bilo res dobro, ako bi nemškutarji napravili Slovencem čitalnice, ker jih sami nikdar ne bodo.
*	*
*
Jože. Dalmatinci in južni Slovani sploh so potegnili v državnem zboru z ministerstvom. Kaj neki to pomeni?
Jaka. To kaže, da jim Dunaj ni znan, ker potrebujejo vodja.
Jože. Da, vodja, kteri jih za nos vodi.
*	*
*
Tine. Kaj so posiljene volitve?
Tone. To, kar posiljeno zelje.
Tine. Kaj je pa posiljeno zelje?
Tone. To, kar posiljene volitve.
Razne novice.
Goriški poslanec gospod Črnč, kteri je v državnem zboru odpadel od svojih bratov Slovencev, bo, kakor vemo iz gotovega vira, vsled tega imenovan za častnega meščana ljubljanskega mesta. Predlog bo stavil Dežman sam in ga vtemeljil s tem, da je ravno to storil, kar je on (Dežman) storil že pred toliko in toliko leti. Gospod Črne bo premenil tudi svoje ime v „Schwarz“, laško „Nero“ in dobil še priimek: Kljun II. — Tudi Slovenci namerjajo gospodu Čme-tu slovesen sprejem, kedar se bo vrnil iz Dunaja; naročili so že nekaj snopov ajdovce, s ktero mu bodo posvetili.
„Tres faciunt eollegium“, pravi latinski pregovor. Trije morajo biti, da kaj veljajo. Dozdaj pa sta bila na Kranjskem le dva kozla, ktera sta nam v zelje zahajala, hamreč Ogrinc in Derbič. Ker pa vendar nista mogla pojesti vseh glav, jima pride na . pomoč Schönweter iz Celja, kteri je- po „Brenceljnu“ že dovolj znan. Da je v Litijo prestavljen, se ima zahvaliti le ^Brenceljnu“, kteri ga je že tolikokrat pohvalil. Čudna prikazen, da so ravno tisti ljudje, od kterih „Brencelj“ živi, pri vladi tako obrajtani. Potlej pa pravijo, da „Brencelj“ pri vladi nič ne velja! Slovensko ljudstvo res ne mara tistib, ktere mn on ponuja, toda vlada se ozira vselej po tistih možeh, ktere „Brencelj“ "priporoča ali ^ploh le omeni.—Vi- üe—ne veste, kaka zver je ta muha. Če bo dr. Suppppan kdaj deželni predsednik, kdo bo tega kriv? Nihče drugi, kakor „Brencelj.“
*	*
♦
Ministerstvo je predložilo državni zbornici predlog, da se začasno ustavijo porotne sodbe. V Ljubljani je pač eno in isto, kdo sodi slovenske vrednike, porotniki ali c. k. sodniki; obsodijo jih ti ali nni in sicer oboji na Žabjek. Če je pa pisatelj na Žabjeku, mu je vse eno, kdo ga je tje poslal, sodnija ali porotniki.
*	*
♦
Na Češkem tudi nemški porotniki češke pisatelje nekrive spoznavajo. Vsled tega je sodnija sklenila, da se bodo češki vredniki vlačili pred ljubljanske porotnike. Če bi jih ti ne obsodili, potem bi jih na vsem svetu nihče ne obsodil-
Primerna beseda.
Pri plesu v kazini priskaklja turnarček k že bolj pametni gospodični, da bi ž njo plesal, in jo tako-le nagovori:
„Gospodična, mi je dovoljeno, plesati z Vami?“ Gospodična, ko vidi, da fantič še nima druzega ko mah pod nosom, ga pogleda in odgovori naglo:
„Kaj jaz vem, ali Vam je dovoljeno ali ne! — Niste prej mame prašali?“
' Drugi dan se je bralo v nemškem časniku:
„Včerajšni ples v kazini je bil obiskan po sami inteligenciji, največi možaki so se sešli, videlo se je, da ni bilo takih nezrelih fantalinov, kakor se nahajajo — kje drugod“.
Potlej naj pa kdo reče, da sporočila o veselicah itd. v nemških listih niso natančna in resnična!
Milodarnost.
Lep napredek.
„Brencelj“. Oha! glej no, kaj se je med zajci vnel boj? —
Zajčji vodja. O ne, „Brencelj“. Mislili smo le, da, če bo dr. Snppppan za deželnega predsednika sposoben, bomo tudi mi zajci za boben. Toraj smo se napotili.
Gospod dr. Suppppan je daroval vso plačo, ktero bo imel kot deželni predsednik, stradajočim na Dolenjskem. Če le reveži ne bodo prej pomrli, predno bo Suppppan deželni predsednik.
Ta blagodušnost je prešinila trdovratnemu, neomeč-ljivemu Dežmanu srce tako, da je tudi on odstopil svojo plačo mestnega župana stradajočim. Slava mu!
Nič več mi ne zabavljajte čez Nemškutarje!
A.	Škoda, da Schonwetter ne pride v Kostanjevico?
B.	Zakaj škoda?
A.	V Kostanjevškem okraji je huda lakota.
B.	Mar misliš, da bi jo Schonwetter odvrnil?
A. Kaj pa! Če bi prišel v Kostanjevico, bila bi kmalu vsa okolica njega sita.
„Brencelj“ piše:
Gosp. Vek. Z. v P. Še nisem prejel. Najbolje, da se sama pogodita, take reči so za-me jako sitne.
Gosp. A. Č. v P. Žal mi je, da tudi tega Vašega dopisa ne morem porabiti, ker bi bil za vse druge bralce nerazumljiv. Stvari občnega razuma z veseljem sprejmem.
Gosp. NE. K. v B. Rad bi bil porabil vaš zanimiv dopis, da bi bili bolj ugodni časi in bi se človek zamogel zanesti na porotnike. Toda skusil sem, da so ljubljanski porotniki, t.. j. tisti, kterih državni pravdnik ne zavrže, birokra-tično-nemškutarski, da se vklanjajo pred vsem, kar po uradniji diši ali ima klobuk s perjem. Poguma mi sicer ne manjka, toda ako moram predolgo na Žabjeki ričet zobati, bo po meni, to sami razumite. Stroški takih afer zneso več, kakor bi si mogel zaslužiti. Da bi F., ako mu povem, da ga v peklu že Lucifer čaka, brž tekel k sodniji, to tudi lahko zapopadete, ker taki ljudje so strašno nestrpljivi. Sicer se priporočam Vaši blagomi-selnosti. — Dolžni niste nič, ker ste mi nekdaj 5 gold. poslali.
¡Mr* „Brenceljnu“ so se podobe iz Dunaja tako zakasnile, da ste se mn številki 3. in 4., kakor se vidi, sprijele in da morata danes izfrčati dvojček a. Naj se mn toraj odpasti zamuda, kedar bodo gorkeji časi, bo bolj priden. — Tudi današnja dvojčeka sta se poslala še na ogled. Kdor si ne misli naročiti lista, naj jn blagovoli nazaj poslati ali vsaj kacemu prijatelja priporočiti; kdor jn pa obdrži, naznani s tem, da mu je list všeč, ter da ga bo o priležnem času plačal. — Ob enem prosijo se vsi tisti, kteri so še kaj dolžni, da poravnajo dolg, da ne bo „Brencelj“ vedno v denarnih zadregah. „Brencelj“ ima, kakor je že rekel, večo veselje zarad enega, ki plača, kakor nad gg., kteri ne plačajo — ali ga hočejo zastonj brati.
Ta list se je še dalje zakasnil zarad premnozih opravil tiskarniee. — Je že križ.
Odgovorni vrednik in založnik Jak. Alešovc v Ljubljani. — Natisnil F. Skaza in drugi v Mariboru.