METOVALEC. Ilnstrovan gospodarski list s prilogo „Yrtnar". Uradno ^ glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske, Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ..Kmetovalec* izhaja 15. in zadnji dan v mesetu ter stoji s prilogo vred •2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbo kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld.. ria V9 strani 8 gld., na >/« strani 5 gld. in na '/. strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Št. L Y Ljubljani, 15. januvarija 1892. Leto IX. Obseg: 17G7 — 1892, — Smrekov prelec ali mniška. — Na korist vinogradnikom. — Konjerejčeva opravila meseca januvarija. Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospo darske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. ' Tržne cene. — Inserati. 1767 - 1892. Leta 1767. ustanovljena c. kr. kmetijska družba kranjska je stopila letos v 125. leto svojega obstanka. Dolga je doba, na katero zre družba, in gotovo je častno za njo, da praznuje svojo 125letnico tako krepka, kakor še nikdar prej. Čas hiti neprestano, ž njim pa se menjavajo razmere; novi nazori in druge potrebščine silijo na dan, za saboj pa podirajo zastarele človeške naprave. Tudi naša drtfžba je človeška naprava, ki uže zaradi tega ima na sebi pečat minljivosti, a da še dandanes krepkejša živi in deluje nego kedaj prej, to se ima zahvaliti svojim načelom, ki ji velevajo delati za vsestranski napredek na gospodarskem polji, a pri tem ne zabiti, da tudi njena uprava mora biti vsegdar napredna in času primerno urejena. Zlasti zadnje je tisto, kar je družbo v zadnjem desetletji nepričakovano dvignilo ter jo postavilo v vrsto najuspešneje delujočih in razmeroma najmočnejših kmetijskih družeb širne Avstrije. V eni reči pa naše družbe nobena druga ne prekosi, in to so neposrednje koristi, kojih so deležni družbeni člani. V tem tiči skrivnost družbenih uspehov, in dokler bode hodila družba sedanja pota, nikdar ne bode zastarela, marveč pomlajana po previdnih reorganizacijah dočakala bode tudi svojo dvestoletnico in še več. Mogočna naša Avstrija, obstoječa iz malih in velikih, v gospodarstvu povsem različnih dežela, ima v vsaki deželi osrednjo napravo, kateri je namen kmetijstvo zastopati in pospeševati. Ti kmetijski osrednji uradi so z ozirom na deželne razmere in težnje različni, pri nas zavzema to mesto c. kr. kmetijska družba. Naravno je, da taka družba more pred vsem delovati le po svojih udih, in sicer toliko uspešneje, kolikor veče je njih število. Mi nismo toliko srečni, da bi imeli tako vzorno in požrtvovalno veleposestvo, kakeršno imajo avstrijske severne, zlasti severno-zahodne dežele; naša družba mora brez izdatne podpore tega velevažnega gospodarskega življa delovati, in sicer z lastnimi silami in skoraj zgol s pri-prostim, dasi zelo nadarjenim kmečkim stanom. Kdor pozna razmere, ne sme zameriti tolikokrat prevarjenemu in ogoljufanemu kmetu, ako je nezaupljiv. Če je delovanje naše družbe pred vsem zavisno od velikega števila udov, mora biti skrb družbene uprave, da si pridobo mnogo udov, ki so pri nas seveda po ogromni večini le pravi kmetje, od katerih pa ne moremo in ne smemo zahtevati tolike požrtvovalnosti, da bi bili udje samo zaradi podpiranja družbe. Kmetje postanejo družbeni udje zarad neposrednih koristi, katerih pričakujejo, in ako jih dobodo, ostanejo družbi zvesti, pregovore tovariše svoje k pristopu, in tako je potem družbi dana prilika širiti napredno kmetijstvo toliko bolj, kolikor več ima udov. Izkušnja nas uči, da, kjer pristopi nov ud, kmalu mu sledijo drugi. Prvi nasledki so branje kmetijskih člankov, potem si napravijo boljšega semena, boljše plemene živine, boljšega orodja i. t. d.; dobri uspehi najdejo posnemovalcev, in kmetijski napredek je zasnovan. In čemu vse to besedovanje? Dokazati smo hoteli, da bodemo v kmetijstvu najhitreje napredovali, ako glavni družbeni odbor pa tudi podružnični odbori tako delujejo, da imajo udje od družbe mnogo neposrednih koristi, ker to najbolj vpliva na razširjanje družbe in s tem na prepotrebni napredek v kmetijstvu. Delovalo se je do sedaj obilo v tem Podoba 5, ■2CrrJ Podoba 3. Podoba 4. Podoba 0. Podoba 7. je gosenica po vsem okraji in do 12. julija, ko je nehala žreti, opustošila je in do konca uničila osem sto oral smrekovega gozda. Poleg smreke je šel gaber gosenici najbolj v slast. O pasjih dneh je bilo zopet vse pod metulji. Pobirali so jih, kar se je dalo, ali delo je šlo prepočasi od rok, zato so po opustošenih gozdih po noči kurili, kar pa vender ni imelo pričakovanega uspeha, dasi je mnogo metuljev zgorelo. Edino to dobro so imeli ti ognji, da so samice ondi po golih deblih odkladale svojo zalego in da niso dalje letele. Jajec je bilo pa strašanske množice, debla so bila vsa ž njimi pokrita, da so imela še drugo skorjo od jajec. Pa ne samo smreke, temveč tudi druga drevesa, celo nizke zeli in trave, lesene ograje in tudi opaži ob hišah, s kratka vse je bilo pod jajci. In tako je s pomladjo 1855. leta oživelo toliko gosenic, kolikor jih svet menda še ni videl. Po vejah jih je bilo Podoba 1. senica je strašno škodljiva gozdom, zlasti pa smrekovim. Sicer se ta mrčes vedno nahaja po smrekovih gozdih, a le včasih se posebno razmnoži in dela potem velikansko škodo. Pred nekaterimi leti se ga je zopet pokazalo sila veliko, in sicer najprvo na Virtenberškem, od tam je pa prišel čez Bavarsko v Avstrijo, koder dela od I. 1888. dalje neizmerno škodo ter se vedno bolj širi. Jel se je kazati tudi uže po slovenskih pokrajinah, zato smatramo za važno našo dolžnost nanj opozoriti. Čujmo, kaj piše pokojni profesor Erjavec o škodi, ki jo je naredil ta mrčas pred leti! Erjavec piše: Neiz- smislu, a še mnogo nam je storiti, in če se bode ena ali druga reč ukrenila v proslavo s t o i n p e t-in d v a j setl e tn i ce, najlepša proslava tega dogodka bode pa ta, da do konci leta izkušamo z združenimi silami doseči število 3000 udov, "vsled česar bi naša družba v razmerji k številu prebivalcev naše dežele postala prva v A v s t r i j i, i n to v veliko korist kmetijstvu samemu ter tudi na čast narodu našemu. Smrekov prelec ali mniška. Smrekov prelec ali mniška, nemški „die Nonne, latinski „psilura monacha", je metulj, čigar go- rečena preglavica bila je mniška počenši od 1845. leta, ko se je v velikanskih množicah pojavila na Uralu in se od onod širila proti zapadu vse do leta 1860. Na Poljskem si leta 1852. mnogi vlastelji niso vedeli drugače pomagati, da so požgali cele gozde, samo da bi se rešili tega mrčesa. Leta 1853. nabrali so v enem samem gozdnem okraji (Rothebude) od avgusta do maja druzega leta blizu tri cente jajec (okolo 150 milijonov) in poldrugi milijon letečih samic. Ali pri vsem tem je bilo v istih gozdih 1854. leta zopet vse pod gosenicami, in na tisoče oral najlepših gozdov je šlo po zlu. Ljudem je upadlo srce, videli so, da vse delo ne izda prav nič. Ali vlada je vender dala ukaz, da se imajo gnezda mladih gosenic iskati in zatirati. Do 18. maja se je to tudi prav pridno delalo, ali vse je bilo zastonj. Navzlic vsemu temu razširila se na kupe, da so se pod niih težo šibile. Blato je padalo tako gosto, da je bilo slišati, kakor bi šel močen dež, in po tleh je ležalo po tri do šest palcev na debelo. Gosenica je zdaj žrla vse vprek, kar jej je prišlo pod zobe. Do 27. junija je bilo samo v tem okraji (Rothebude) črez 10.000 oral črnega gozda do polti oglodanega in drugih 5000 oral močno poškodovanih. Mrčes pa še ni bil dorasel, in do konca julija je šlo vsega skup 20.000 oral gozda, največ smrekovega, po zlu. Metuljev je bilo potem toliko, da je bil gozd videti, kakor bi ga bil sneg zapadel, in kadar se je vzdignil kak roj, zdelo se je človeku, kakor bi s snegom najhuje melo. Na Ruskem je bila škoda še veliko večja. Proračunih so, da je v vseh teh letih mniška ugonobila do devet milijonov hektarov gozda in da se ie zarad nje posekalo sto in deset milijonov kubičnih metrov lesa, in sicer na Ruskem 96 milijonov, na Pruskem pa 14 milijonov. Iz teh vrst lahko vsakdo posname, kako škodo dela mniška, kar so Nemci v zadnjih letih zopet vnovič prav dobro skusili. Ker 6e kaže mniška tudi po naših pokrajinah, dolžnost je vsakega posameznika, da na njo pazi. Kdor je kaj več zapazi, precej naj naznani okrajnemu glavarstvu, kjer bode dobil pouk in sredstvo zoper njo. Ker zatiranje mniške ni lahka reč, pomaga pri tem vlada sama, gozdni posestniki naj jo pa ob tem uže zaradi svoje lastne koristi podpirajo. Prvo, kar naredi, je, da glavarstvu naznaniš, če jo zapaziš. Seveda jo je treba poznati, zato tudi podajemo njen popis in v razjasnilo nekaj podob. Mniška leta konci julija in samica potika svoja jajca za vraskav smrekov ali borov lub po pet do petdeset skupaj. (Glej na 1. podobi 7.) Pri tem delu se jej zadek stanjša in močno podaljša, zato so jajca na lu-skavem lubu dobro skrita. Najdeš jih le, ako odtrgaš lusko. Okrogla jajca so rusa in se bronasto izpreminjajo, velika so 1 milimeter ter imajo hlebčasto obliko, ka-keršno kaže št. 2. na 1. podobi. Meseca aprila izvale se rumene gosenice, ki pa hitro počrne. Nekaj dni ostanejo skupaj — časi do šest dni — potem šele gredo v vrh na iglice. Žro pa jako potratno, borove iglice odvržejo velik kos, takisto pojedo listju navadno samo dno okolo petlje. Dorasla gosenica je precej kosmata (glej št. 4. na 1. padobi), ima 16 nog ter je 4 do 5 % dolga. Navadna barva dorasle gosenice je rjavo-siva, zgoraj nekoliko rumenkasta ali rdečkasta, spodaj pa umazano zelenkasta. Razen tega je še črtasta, kakor se na podobi vidi, in ima po vrhu višnjevo-sive bradavice. So pa tudi črne gosenice (glej št. 5. na 1. podobi), ki imajo rjaste rdeče bradavice. Gosenično blato je valjčasto in (glej št. (i. na prvi podobi) po 4 milimetre dolgo; sveže je temno-zeleno, a suho je rjavkasto. Buba je temno-rjava in se izpre-minja bronasto ter leži v prav rahlem spredku ob deblu ali pa med iglicami (glej vršiček podobe št. 1. na prvi podobi in gorenji kot št. 7. na tej podobi). Barva mniškovih metuljev je zelo različna, navadno sta sprednji peruti beli s črnimi rajdastimi črtami, zadnji peruti sta pa rjavo-sivi; metuljev život ima počeznje rožnate trakove, ki se posebno dobro vidijo na samicah. Samec (glej podobi 2. in 5.) je manjši od samice in ima sivo-rjave dolgozobčaste tipalnike, samica je pa veča (glej podobi 5. in 6.) in ima kratkozobčaste črne tipalnike. Taki so navadni metulji, kakeršne kažejo podobe 2., 3. in 4, a so tudi temnobarvani metulji, kakeršne kažejo podobe 5., 6. in 7., pa so redki. Sedeči metulji drže perutnice k sebi potegnene. Samci jih ne stisnejo popolnoma k sebi (glej podobi 4. in 7.) ter jih drže nekoliko narazen in vodoravno, samice jih pa vkupe stisnejo ter narede streho, tako da je mirujoč samec podoben enako-stranemu trikotu Ai samica pa enakokrakemu trikotu/\. Na korist vinogradnikom. C. kr. kmetijsko ministerstvo je izdalo 10. novembra 1891. 1. na podlogi zakona z dne 3. oktobra 1. 1891. nastopno naredbo, tikajočo se dovolitve o 1 a j š i 1 in podpor za vinograde uničene po t r t n i uši: §. 1. Ako kaka občina ali kaka zadruga vinščakov prosi brezobrestnega posojila iz državnega zaklada v ta namen, da svoje po trtni uši opustošene vinograde zopet zasadi, vložiti mora dotično nekolkovano vlogo, gla-sečo se na c. kr. kmetijsko ministerstvo, pri pristojnem okrajnem glavarstvu. V tej vlogi je navesti razen onih podatkov, ki so namenu primerni, še približnje stroške za napravo novih vinogradov in pa čas, v katerem se bodo dotična dela zvršila. Okrajno glavarstvo mora te vloge podložiti deželni vladi in ob enem naznaniti, kako dolgo in koliko je dotični kraj po trtni uši okužen, kolika je škoda in kakšno je gospodarsko stanje dotičnih po-, sestnikov, ki prosijo. O vsem tem mora glavarstvo natančno poročati, in sicer toliko o splošnih razmerah, kolikor o podrobnostih. §. 2. Deželna vlada mora take vloge, če odgovarjajo zahtevam gori omenjenega zakona in če je tudi dežela, kakor ta zakon zahteva, enako podporo naklonila, predložiti c. k. kmetijskemu ministerstvu. Deželna vlada mora pri predložitvi staviti predloge glede podelitve in visočine podpore. §. 3. Ce prosi posojila zadruga vinščakov, smatra se posojilo za zavarovano, če se zadružniki zavežejo eden za drugega in če jamči za povračilo posojila občina ali pa če se posojilo vknjiži. §. 4. Ako kmetijsko ministerstvo posojilo dovoli, potem ono določi z ozirom na predloženi načrt, koliko se bode vsako leto izplačalo primerno zvršenemu delu. Posojilo se mora vrniti v petih letnih obrokih, in sicer po-čenši s šestim letom po tistem letu, v katerem se je izplačal prvi del posojila. §. 5. Ako ministerstvo spozna, da se občina ali zadruga neopravičeno ni držala predloženega načrta in da je površno ter napačno delala, prestane pravica do še neizplačenega posojila, in dotičniki so zavezani uže dovoljeno posojilo takoj vse vrniti. Falkenhavn s. r. Konjerejčeva opravila meseca januvarija. Mesec januvarij je najmrzlejši, in ker nobena domača žival ne oboli tako hitro za prehlajenjem kot konj, zato skrbi za primerno in enakomerno toploto v hlevu, ki naj bo 15 do 18° C. Hleve pridno zrači, in če nimajo odduškov, glej, da jih prihodnjo pomlad priskrbiš. Čist in zdrav zrak v hlevu je prvi pogoj, da so konji zdravi, zato izkidaj vsak dan gnoj in imej snažne odvodne jarke za gnojnico. Ako Je vzlic temu zrak v hlevu pekoč, to je tak, ki sili človeku solze v oči in ovira prosto dihanje, potem potresaj konjske staje z mavcem (gipsom), in sicer na dan in enega konja po eno polno lopato. Mavec veže amonijak iz zraka, to je tisti plin, ki dela zrak pekoč, boljša pa tudi gnoj in gnojnico. Kobile, zlasti one, ki so bile zgodaj pri žrebci, postajajo sedaj uže široke. Če hočeš dobiti lepo in zdravo žrebe od njih, ne preteguj jih z delom, rabi jih le za lahko vožnjo. Težko delo opravljajo take kobile le na škodo mladiču. Posebno pazi na take kobile na slabih in posutih potih, ker voje tolče kobilo ob trebuh, kar škoduje mladiču, vsled česar pogosto take kobile zvržejo. Da se pa breja kobila redno vsak dan sprehodi, na to skrbno glej, in dobro jo je spuščati ob toplem vremenu na piano, da se sprehodi. Brejih kobil, ki imajo storiti, ne privezuj, ampak napravi jim oboj, v katerem se prosto kretajo. Tudi mlade konje spusti na piano, če le vreme to dopušča. Mladim konjem veliko koristi lonžiranje. ker to jih vadi na povelje in dober ter pravilen tek. Za lonžiranje rabi uzda brez brzde ter pas okoli trebuha. Glava se z vajeti tako na obe strani pasu pri veže, da jo konj mora pravilno držati. Potem pri veži konju kake 4 do 5 '"/ dolg trak na uzdo in pusti ga, da gre okrog. O pričetku treba je konja prijeti z roko za uzdo ter ga peljati okrog, da spozna, kaj zahtevaš. Pozneje ga drži za trak v sredi, in konj naj gre, oziroma leta okoli tebe. Kadar konj koraka, sili ga, da dela hiter in dolg korak; kadar gre v trab, takrat naj zopet noge dobro izteguje, in ne pusti mu skočiti v galop. Bič rabi le. redkokrat, vadi ga raje na klice: korak! trab! sssst! Če kaznuješ, naj konj ve, čemu, drugače nima kazen nobenega pomena. Še več bodeš pa dosegel s hvalo, božanjem in s kakim darilcem, na pr. s pestjo ovsa, koščekom kruha ali sladkorja i. t. d. Lonžiranje naj traje k večemu pol ure, in sicer polovico časa na desno, drugo polovico na levo. Lonžiranje nobenemu konju ne škoduje, zato naj ga nihče ne opusti, če ima čas; za kočijske konje je pa neobhodno potrebno. Glej tudi na dobro krmljenje konj; breje kobile imajo v sebi uže toliko razvit sad, da jim treba veliko živila, iz katerega se delajo mladiču kosti i. t. d. Pa breja kobila rabi tudi za se dovolj krme, kakor vsak konj, če je tudi po zimi malo dela, a sedaj porab' žival zarad mraza veliko svoje toplote, ki jo dela le iz krme. Ker pa brejim kobilam ne gre pokladati veliko krme, ker bi sicer v črevih tiščala na mladiča ter tudi na osrčje in pluča, zato ji pokladaj krmo, ki potrebuje malo prostora, a je tečna. Taka krma je pred vsem oves. Tudi letnike krmi po mogočnosti z zobanjem, ker le to ima v sebi zadostno hranil, ki pospešujejo rast kosti. Na kovanje vedno pazi! Če so pota ledena, naj bodo podkve grifane, a še boljše so take, katerim se vdene, kadar je, oster stolen. Kadar konj pride domu zmenja se ostri štolen s topim, ker drugače se konj prav lahko v hlevu poškoduje. Hlapec, ki ima sedaj malo dela, spravi naj vprežno napravo v red. Vse naj skrbno zašije, kovinske dele osnaži, usnje pobarva in namaže. Dober hlapec prihrani gospodarju svojo plačo, veli pregovor, in res je tako. Ker pa nimamo sedaj kaj vrednih poslov, zato mora gospodar sam imeti povsod svoje oči, in nikoder ga ni bolj treba, nego v konjskem hlevu. Razne reči. — Sredstvo, da hlevska okna ne zamrznejo. Po zimi so okna v hlevu vedno moki a in zato zamrznejo, da jih ni moči odpreti. Ako se pa ne odpro in hlev ne prezrači, trpe v nezdravem jedkem zraku pluča in oči živalim. Če pa s silo odpreš zamrzlo okno, pa je potareš, in če se potem ne da več zapreti, pa zopet nastane škodljivi prepih. Da torej okno ne zamrzne in ne nastanejo take neprilike, potresi okenski oboj tam, koder se dotika okvirja, s soljo. Sol se raztopi v vodi, in ta raztopina zmrzne šele pri 17 stopinjah mraza, kakeršnega pa po naših krajih ni nikdar po hlevskih oknih. — Koliko kokoši naj ima en petelin ? 0 tem vprašanji se malokje razgovarjajo, čeravno je zelo važno. Ako je malo kokoši, ki so le za to tukaj, da jajca neso, ne da bi jih kedaj podsajali, petelina bi niti ne bilo treba, a izkušnja uči, da kokoši rajše neso, če imajo petelina. Petelin posredno pospešuje nošenje jajec, in sicer s tem, da jih vodi in sili, da se pregibljejo ter iščejo hrane. Kokoši brez petelina nikdar pridno ne iščejo krme. Tudi je petelin varuh kokošim. Koliko kokoši more petelin oploditi, to je zavisno nekaj od plemena in krme, nekaj pa od zdravja. Pri ognjevitih plemenih in ob dobri krmi zadostuje za 15 do 20 kokoši en petelin, pri težkih in bolj mrzlih plemenih pa za 10 do 12 kokoši. — Ameriška detelja. Marsikaj dobrega smo dobili iz Amerike, a tudi mnogo nepriličnega. Kmetovalec pač po pravici nima dobre besede za Ameriko, saj je dobil od tam trtno uš, strupeno roso, črno rjo i. t. d., a Amerika je tudi vzrok nizkim cenam kmetijskih pridelkov. V zadnjem času smo dobili novega nebodigatreba iz Amerike, in to je ameriška detelja. Amerikanci pridelujejo mnogo rdeče detelje, to je take, kakeršna je naša štajarska. Deteljnega sena ne pošiljajo sicer k nam, pač pa deteljno seme, ki je natanko tako, : kakeršuo naše. To bi nič ne škodilo, a iz tega semena vzraste detelja, ki je slabša od naše in daje manj pridelka. Ker je ameriško seme cenejše nego naše, kupujejo ga semenski trgovci in sleparijo ž njim naše kmetovalce. Mi opozarjamo naše čitatelje na razliko mej ameriško in domačo doteljo: Listni peclji, sveži poganjki in spodnja listova plat ameriške detelje so kosmati, a zgornja listova plat je večidel gola, in če je nekoliko kosmata, kosmatine kvišku štrle. Domača detelja ima pa samo liste nekoliko kosmate, a kosmatine leže tesno na listji. Vsled omenjenih lastnosti se ameriška detelja počasi suši, razen tega pa rada pozebe, je krajša in daje manj pridelka, — Proti plesnu na siru. Da ti sir ne plesnuje, ne I potrebuješ živega apna, kakor pogostoma priporočajo, ampak le pazno in pridno moraš ž njim ravnati. Plesen se le tedaj naredi, kadar sira po več dni ali celo več tednov ne odrgneš, ne preobrneš iu luknjic ne odmašiš. Kolikor vlažnejša je klet, toliko večkrat moraš sir obdrgniti in preobrniti, ker s tem zatreš plesen uže v pričetku in pospešiš zorenje sira. Vprašanja in odgovori. (Dobro vemo, da se je ta predel v našem listu najbolj priljubil. zato ga hočemo tudi v novem letniku skrbno gojiti ter kolikor mogoče popolne ter točne odgovore dajati na došla nam vprašanja. Vse družbene ude, ter tudi naročnike ..Kmetovalca" pa prosimo, da se obilno poslužujejo pravice nam staviti vprašanja gospodarske vsebine, pristavljamo pa, da bodemo odgovarjali ie na tista, katera nam dojdejo s polnim podpisom. V listu seveda ne bodemo prijavljali polnih imen. Uredništvo.) Drugi odgovor na 289. vprašanje lanskega letnika. Dobili smo z dveh strani odgovor, da sta mešetarja, ki pri-skrbita dobre molzne krave, Jakob Žakelj v Horjulu, hišna številka 87, in Janez Završan v Kaplji Vasi, pošta Kamnik. Vprašanje 1. Zmankalo mi bode oglja v kovačnici, a zvedel sem, da rabijo v kovaški šoli kmetijske- družbe premog za kovaški ogenj. Prosim poročila, kakšen je kovaški premog, kjd se dobi, kakšno ceno ima in ali je dober? (A. T. v V. pri V.) Odgovor: V družbeni podkovski šoli se rabi za ogenj „ostrovski izprani, debelozrnati kovaški premog", ki se naroči pii premogokopu „Segengottes bei Briiau^, pod imenom „Ostrauer ge\vaschene grobkornige Schmiedekohle". Vagon tega premoga stoji v Ljubljano postavljen 186 gold., in sicer brez dovažanja v mesto in brez užitnine. Učitelj podkovstva gosp. Letnik IX. K M E T O V A L E C Stran 5. Schleglf proda Vam ga za poskušajo rad 100% za 2 gold. Kovaški premog je izvrsten, zelo taben, da veliko in čiste vročine, zato se da ž njim hitro in dobro delati. Vprašanje 2. Kje se dobi razkrojena kostna moka z dušikovimi tvarinami pomešana? (Dr. E. G. v C.) Odgovor: Taka moka, ki je izvrstno gnojilo, dobo se v Ljubljani pri tvrdki Lnckmann & Bamberg, ki imata tovarno za razna gnojila. Vprašanje 3. Katera travna semena svetujete sejati na moj sadni vrt, ki ima 30 do 35 % globoko dobro prst, niže pa pusto? (Dr. E. G. v C.) Odgovor: Da bi Vam dali na to vprašanje določen odgovor, povedati nam bi morali, kakšne sestave je pri-t, ali je bolj prhličasta, peščena ali ilovnata, kakšno travo hočete imeti, ali nizko, ki naj vrt le krasi, ali visoko, ki bode dajala obilo pridelka i. t. d. Priporočamo Vam se obrniti do gosp. Jos. Lenarčiča na Vrhniki, ki prodaja razna travna semena, da Vam pošlje svoj cenik s podobami, v katerem je pri vsaki travi povedano, kakšno zemljo hoče imeti in sploh kakšnih je lastnosti. Vprašanje 4. Pri nas mislimo napeljati vodo v vas, zato prosim poročila, če se dobe svinčene cevi v Ljubljani, in če ne, kje se dobe in po kaki ceni? (J. G. v P. na Goriškem ) Odgovor: Svinčene cevi bi že dobili v Ljubljani pri' katerem trgovci, kajti če jih nima v zalogi bi jih pa naročil. Priporočamo Vam jih raje kupiti v tovarni, kjer jih ceneje doboste. Obrnite se do tvrdke „Bleiberger Union" v Pliberku na Koroškem. Cena nam ni znana, ker je zavisna od debelosti, oziroma od teže. Naše mnenje je, da bi bile za vodovod pri-pravnejše in cenejše železne cevi, ki se izvrstne in cene dobivajo iz kovanega železa narejene. Take cevi se kar skupaj privijajo (šravfajo), in če katera poči, vsak človek jo lahko zmenja. Svinčene cevi je pa treba lotati in imajo razen tega še mnogo drugih nedostatkov. Vprašanje o. Kje se dobe plutovi zamaški za cepljenje trt, in koliko jih 1000 stoji? (J. Iv pri sv. K) Odgovor: Za cepljenje trt rabijo navadno uže rabljeni zamaški, ki so za ta namen popolnoma dobri. Nerabljeni zamaški so predragi, kajti tisoč najslabše vrste jih stoji 4 do 5 gold. Uže rabljene zamaške za cepljenje prodaja tovarna za plutovo opeko Kleiner