LETO XXIII. — številka 88 ^IjR JL* J^^* S2nin0VlleIjl: občinske konference 8V f Jcscnlcc, Kranj, Radovljica, , la L°ka in Tržič. _ Izdaja časo-P'sno podjetje Gorenjski tisk Kranj. "* Odgovorni urednik Albin Učakar 9 L A s I L O SOCIALIST ICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 14. 11. 1970 Cena 50 par Lis« Izhajr. od oktobra 1947 kol tednik. Od i. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od !. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Enotne vsote za rejnine in zimski dodatek - Socialna pomoč do 350 din? Zadnji posvet načelnikov družbenih služb gorenjskih občin je bil v Tržiču. Prisostvovali so mu tudi nekateri referenti za socialno varstvo, saj se je vsebina razgovora lotevala socialno-skrbstvene problematike, namen pa je bil, da se reševanje lete čimbolj poenoti na območju Gorenjske. Občine že doslej rešujejo prošnje občanov za socialno pomoč tako, da upoštevajo kar najbolj »nnenje pristojne krajevne skupnosti oziroma komisije, kjer le-ta deluje v okviru krajevne skupnosti, saj prav te najbolj poznajo socialne razmere, v katerih prosilci živijo. V vsaki občini pa je nekaj primerov, pri katerih ne gre niti za potrebe bolniškega zdravljenja niti oskrbe v domovih. To so delomrzneži in alkoholiki-Ppvratniki, ki jih ne sprejmejo na zdravljenje bol-IM^ Za duševne bolnike niti ne sodijo v domove. Udeleženci so pretresli predlog, naj se v republi-kem okviru ustanove posebni delovni domovi za-Prtega tipa, kjer bi bili ti ljudje pod strožjim nadzorstvom in zaposleni z delom. Občina Tržič je Prevzela skrb, da s tem predlogom seznani poslance socialno-zdravstvenega zbora gorenjske regije ter republiški zavod in republiški sekretariat za zdravstvo. Predvidevajo tudi, da bi bil oskrbni dan v takih delovnih domovih znatno cenejši kot v bolnišnicah. Glede rejniškega vprašanja so si bili navzoči enotni, da je potrebno to dejavnost močneje pod-Preti in določiti enotne kriterije za plačilo. Cena Všečne oskrbnine naj bi bila od 300 do 350 din, P°leg tega pa naj bi dobili rejniki enkratno letno Podporo za učila In zimska oblačila rejencev v višini 500 din. 11 da je večkrat dosežena na 1 ' jem trgu nižja cena od P1 dajne cene na domačem trg * Med najbolj uspešnimi ni-ki prvega polletja najdCIj^ žirovsko Alpino in Loške varne hladilnikov. Obe g spodarski organizaciji sta do letošnjega junija izV°kiij za prek milijon ameris* dolarjev svojih izdelkov. Večina gospodarskih orJ> nizacij v občini se je čila za pospešeno a mor-' ^ cijo osnovnih sredstev. jatve gospodarstva loške mune so tudi še vedno vi^ od obveznosti do dobav' ljev. Vendar pa je gospod^ stvo v precejšnji meri ktL tirano, tako da se razmeu. med lastnimi viri in tuj' sredstvi nagiba v korist s ^ njih. A. Desetletnica dela LT v Železarskem centru katerem so pregledali delo LT od ustanovitve do danes. Najaktivnejša sta bila fot<£ in kino-krožek. Občasno pa s delovali tudi radio krožcK, modelarski krožek in še nekateri drugi. Kino krožek J ob desetletnici organiziral r* vijo mladinskih filmov. P- Turistično prometno podjetje CREIIMA Kranj zaposli takoj v DE hotel Crelna vodjo frizerskega salona 2 KV frizerki Vodja salona mora biti VKV frizer z najmanj 5-Iet-no prakso v samostojnem vodenju salona. Za prosti delovni mesti frizer se zahteva kvalifikacija ter 3-letna praksa v moškem oz. ženskem oddelku. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo stanovanje v bližini delovnega mesta. Poleg gornjih prostih delovnih mest podjetje ponovno razglaša delovno mesto gospodinje hotela z zahtevano višjo strokovno izobrazbo ter nekajletno prakso Prijave za razglašena prosta delovna mesta naj kandidati takoj pošljejo na naslov podjetja ali pa se osebno zglasijo v kadrovski službi podjetja. Nova samopostrežna trgovina na Bledu Veletrgovina špecerija Bled ! bo danes ob 16. uri na Ble- 1 du, Rečiška cesta 25, odprla ■ novo samopostrežno trgovi- j no. To je že druga samopo- ' strežna trgovina, ki jo to priznano podjetje letos odpira na Bledu. Trgovina bo odprta vsak dan od 7.30 do 18. ure. (A. Ž.) Razstava pohištva 1970 Slovenska skupščina je na začetku tedna obravnavala osnutek zakona o pospeševanju razvoja nerazvitih območij v Slovenji soboto, 7. novembra, so aelavskem domu v Kranju 197nra • >>Razstavo pohištva ve h k' b° odprta do 16- n°-1 ,ra- Razstavo je pripravi-^ veletrgovsko podjetje Ko-nr'd,lz Ufanja oziroma njena ie K ialnica Dekor" Zaka> se v H ? a odločila za razstavo aelavskem domu? Prostori , Ckorja so tako majhni, da kupci pohištvo .e težko na-Sen^j5 °S'edajo, kar pa je ° od osnovnih pogojev za prodajo in dober promet. Prostori delavskega doma so zaradi tega primernejši, vendar prodajalci pohištva komaj čakajo, da bo zgrajena nova kranjska veleblagovnica, v kateri bodo lahko uredili salon pohištva. Precej kupcev odide v Ljubljano, kjer ima-1 jo že več takih salonov. Izbira kvalitetnega pohištva priznanih proizvajalcev je 1 velika. Prodajajo vse vrste j dnevnih sob, kuhinje, spalni- ce, sedežne garniture in seveda drobno pohištvo. Vse proizvode prodajajo s 5-odstot-nim popustom in jih brezplačno zvozijo domov in montirajo. Zanimanje za razstavo je veliko. Ker pa so se kreditni pogoji v zadnjem času poslabšali, je promet manjši. Predstavniki Dekorja menijo, da bi ob starih kreditnih pogojih prodali najmanj še enkrat več. -jk V Sloveniji je 11 manj razvitih občin Asfaltna cesta skozi Kovor bori d°Poldne ob devetih «W V KovorJu Pri Tržiču tnetSn? ,°dprli PoMrug kilo-sko2i vas asfaltirano cesto sknn S° na Pobudo krajevne javn"OStl Pred leti uredili Vašč^-r^zsvet]javo' so začeli feltiran- ni razmiš->ati 0 as" Skozi makadamske ceste , L v vas- To željo so zapisa- 1 ^uDnPITam deIa krajevne I * nosti, za pomoč pa so za- prosili tudi pri tržiški občin- | ski skupščini. Akcija je kmalu stekla. Vaščani so zbrali 2 milijona starih dinarjev. ' Vsak je prispeval po svojih močeh. Le redki se niso pridružili skupni akciji. Ker bo asfaltiranje stalo skoraj 15 starih milijonov, so najeli premostitveni kredit, ki ga bodo vrača.i deset let in sicer kot prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Pred I asfaltiranjem so morali urediti tudi kanalizacijo, vsak vaščan pa se trudi, da bi bila tudi njegova hiša in dvorišče jutri lepša. Nekateri so prispevali toliko več, da so jim delavci Cestnega podjetja iz Kranja potegnili asfaltni trak do dvorišč in vhodov. Vaščani menijo, da je asfalt zares velika krajevna pridobitev, saj se bodo s tem izogni'i nadležnemu prašenju. jk Slovenski izvršni svet je izoblikoval pred časom več kriterijev za ugotavljanje razvitosti oziroma nerazvitosti, 1 vendar so se do danes izoblikovali trije. Nerazvita območja so tista, v katerih pride na prebivalca manj kot 5000 dinarjev narodnega dohodka, ! kjer je več kot 40 odstotkov prebivalstva kmečkega ln kjer je zaposlenega manj kot 20 odstotkov prebivalstva. V skupščini se je ob sprejemanju osnutka zakona izoblikovalo dvoje stališč: ali govoriti o manj razvitih občinah ali o manj razvitih območjih. Območja so zagovarjali po- ■ slanci iz tistih občin, ki nl-! hajo med razvitostjo in nerazvitostjo. Menili so, da bi se ob upoštevanju območij le-ta lahko med seboj še tesneje povezovala. Osnutek zakona, ki ga je pripravil iz- j vršni svet, pa jemlje za osnovno merilo občino. Zakaj? j 1 Občina je po naši ustavi temeljna družbenopolitična skupnost in osnovna celica komunalnega sistema, v katerem se prepletajo interesi občanov. Razen tega so bile ob- 1 čine oblikovane po gravitacijskih načelih. Prav tako so pristojnosti občine bistvene pri pospeševanju manj razvitih območij, posebno glede družbenih dejavnosti. Nadalje je v našem sistemu večji del uresničevanja ukrepov republike v rokah občin. Razen tega se pa tudi razvitost statistično lahko ugotavlja na področju občine, ne pa na celem območju. Osnutek zakona temelji na ekonomskem vidiku razvoja, prisoten pa je tudi socialni element. Zakon tudi ne sme biti predmet političnih špeku. lacij in kombinacij. Poslanci so se odločili prepustiti izvršnemu svetu možnost presoje, ali naj pripravi nov osnutek zakona ali pa naj pri sedanjem osnutku upošteva pripombe in pripravi zakonski predlog. Ce bo predlog izvršnega sveta obveljal, bomo imeli v Sloveniji 11 nerazvitih obćin, in sicer Gornjo Radgono, Lenart, Lendavo, Ljutomer, Mursko Soboto, Ormož, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trebnje, Črnomelj in Ptuj. J. Košnjek Boljše sodelovanje med organizacijami Pogovor s predsednikom krajevne organizacije SZDL v Mojstrani Stankom Lakoto o delu krajevnih družbenih organizacij in društev ter o delu krajevne skupnosti 0S) V Mojstrani je bil pred kratkim skupni sestanek vseh j krajevnih družbenopolitičnih | organizacij in društev. Zakaj i ste sklicali ta sestanek? I »Na tem sestanku smo skušali ugotoviti dejavnost vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij ter društev in se dogovoriti za boljše medse- J bojno sodelovanje. Največ ; smo govorili o delu Turistič- \ nega društva in Krajevne skupnosti. Prav tako nas je zanimalo, če je pomoč Socia- , listične zveze in organizacije j ZKS ostalim organizacijam in i društvom dovolj velika, želimo namreč, da postane krajevna organizacija SZDL resničen nosilec družbenopolitičnega življenja v naši krajevni skupnosti. S tem pa nismo hoteli, da bi se SZDL postavila »nad ostale organizacije«. Nasprotno, želimo boljše in učinkovitejše sodelovanje in boljše vaško gospodarjenje, pri katerem imata glavno besedo Krajevna skupnost in Turistično društvo. Na tem sestanku smo se tudi dogovorili, da bo delitev sredstev med posamezni- Mladinski klub v Tržiču — zaprt ci mladinskem klubu v Tržiču so že dalj časa krožile različne govorice. Začasno jim je zaprl usta sanitarni inšpektor pri občinski skupščini, ki se je po ogledu prostorov v četrtek odločil, da prepove nadaljnje uporabljanje prostorov, dokler prizadeti ne bodo odpravili ugotovljenih higienskih pomanjkljivosti. V današnjem poročilu se o tom dogodku omejujemo samo na navedbe v zapisniku, ki sta ga podpisala sanitarni inšpektor in predsednik ZMS Tržič. Mladinski klub v stavbi občinske skupščine razpolaga z dvorano (98 m2), vhodno vežo, pomožnim skladiščem in sanitarnimi prostori. Vsi prostori so skrajno zanemarjeni, močno onečiščeni, zasmcteni z odpadki in cigaretnimi ogorki, tla v dvorani so dotrajana in se močno prašijo. Pod ni poriban, stene so okrašene in neprebeljene, ok- na in vrata so zaprašena in neprepleskana. V vhodni veži so polomljene mize, stene nedostojno popisane in umazane, stranišča nečista, nepre-beljena in zaprašena. Sanitarni inšpektor meni, da tak zanemarjen in higiensko nevzdrževan prostor slabo vpliva na mladino, zato v tem prostoru ni možno javno shajanje mladine v kulturne in zabavne namene. Zato bo prihodnji teden razširjena seja predsedstva ZMS Tržič s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Na njej bodo razčistili nekatera bistvena vprašanja delovanja kluba tako glede materialne sanacije, še bolj pa verjetno vsebino dela, da bo klub v kar najkrajšem času spet odprt in res služil vsej trži-ški mladini. O razvoju dogodkov bomo še poročali. —ok Glavni stanovanjski problemi borcev rešeni V sredo, 11. novembra, je bila v Kranju 15. seja sveta za zadeve borcev NOB in vojaških vojnih invalidov pri skupščini občine Kranj. Na seji so obravnavali poročilo i in predloge komisije za stanovanjske zadeve udeležencev j NOB in predloge za družbeno ; pomoč. Ugotovili so, da so ' glavni stanovanjski problemi ! borcev NOB v kranjski občini rešeni in da obstajajo le še posamezni odprti problemi, ki pa jih bodo rešili v začetku prihodnjega leta. Leta 1971 bodo dobili člani ZB 90 sta- novanj, nekateri pa s pomočjo posojil grade zasebne stanovanjske hiše. Ta stanovanja bodo posebno dobrodošla tudi zato, ker v prihodnjih letih za borce ne bo več na voljo toliko stanovanj. Ustrezni organi namreč predlagajo ukinitev 4-odstotnega stanovanjskega prispevka. V nadaljevanju seje so večino predlogov komisije za stanovanjske zadeve in družbeno pomoč sprejeli in se dogovorili, da bodo o uporabi razpoložljivih sredstev sklepali na eni od prihodnjih sej. -jk mi kraji naše skupnosti pravičnejša. Zato smo sprejeli tudi nekatere pomembne sklepe.« 0 Ali nam lahko poveste sklepe, sprejete na tem sestanku. »Razen tega, da je sodelovanje med krajevnimi organizacijami in društvi že boljše, smo Krajevni skupnosti naložili še nekatere konkretne naloge. Krajevna skupnost je že naročila načrt za ureditev ceste skozi Dovje. Prav tako bo potrebno postaviti dostojno avtobusno postajališče na Dovški cesti in najti primerno mesto za kamp v Mlačci. Potrebno bo razširiti tudi nekatere odseke cest, na primer za Bistrico, stransko pot skozi vas, pot mimo Kozirja itd. Prav tako še ni znana usoda Jernačeve zgradbe, ki kvari videz kraja. Krajevni skupnosti smo predlagali, naj jo proda Stanovanjskemu podjetju na Jesenicah. Torej vidite, da se je tudi Krajevna skupnost resno lotila dela. Naša skupna naloga pa je, da bi spet oživili športno življenje. Naši športniki so bili včasih znani doma in v svetu. Želimo zgraditi dve skakalnici, za vadbo pa bi lahko uporabili tudi šolsko telovadnico, ki jo na žalost sedaj uporablja le šolska mladina.« J. Košnjek JELOVICA. lesna industrija Škofja Loka vabi k sodelovanju nove sodelavce za delo na naslednjih delovnih mestih: 1. tajnik organov upravljanja 2. administrator (8 delovnih mest) 3. monter stavbnega pohištva 4. monter montažnih stanovanjskih objektov 5. delavec v proizvodnih obratih v škof ji Loki, Gorenji vasi, Kranju in Preddvoru Pogoji: pod 1.: dokončana srednja ekonomska ali njej ustrezna šola. Znanje strojepisja in stenografije; pod 2.: dokončana dvoletna administrativna šola. Znanje strojepisja, pod 3.: kvalificiran mizar; pod 4.: kvalificiran mizar ali tesar; pod 5.: zaželena starost nad 17 let. Kandidatom nudimo možnost dodatnega strokovnega izpopolnjevanja. Kandidate vabimo, da vlože vloge za zaposlitev v kadrovsko socialni sektor podjetja. ZLATARNA - URARNA Tarvisio - Trbiž Via Vittorio Veneto 12 (300 m od tržnice) Na zalogi imamo švicarske ure NEVOIS po tovarniški ceni. Zlato za zobe in druge izdelke iz zlata. Zagotovljena ka kovost. Priporočamo se. ZKJ o kmetijstvu Resolucija prve konference ZKJ pravi, da je treba zaradi različnih naravnih, proizvodnih, ekonomskih in socialnih pogojev za razvoj kmetijstva na posameznih področjih v agrarni politiki različno ukrepati. To pomeni, da bodo dobile republike in pokrajino večjo samostojnost in odgovornost za odnose v kmetijstvu in na vasi. Konferenca meni, da je za razvoj kmetijstva nujno potrebna večja umirjenost trga s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Pri tem bodo odigrali važno vlogo stabilizacijski skladi, ki bodo blažili tržna nihanja in pripomogli, da bodo kmetijski in živilski proizvodi lažje prodrli na trg. Nič manj pomembne niso blagovne In finančne rezerve, s katerimi bi na samoupravni osnovi razpolagale družbenopolitične skupnosti. Razvoj in stabilizacija kmetijstva pa terjata tudi trajnejšo usmeritev k izvozu. j Prizadevati se bo treba, pravi resolucija, da bo produktivnost v kmetijstvu rasla In da bodo Investicijske naložbe učinkovitejše. Pri tem lahko veliko pomagata strojna in kemična industrija, strokovni kadri, znanstveno in strokovno delo in stalna ter pravočasna uporaba tega dela. V resoluciji ima pomembno mesto tudi vključevanje zasebnih kmetov v družbeno delitev dela In to s proizvodnim in poslovnim sodelovanjem ali združevanjem z zadrugami, kombinati ali organizacijami, ki se ukvarjajo s predelavo In prometom kmetijskih proizvodov. Vendar zato niso dolžni skrbeti le zasebni kmetje, ampak in predvsem zadruge in oddelki za kooperacijo pri kombina- j tih. Ti odnosi naj temelje na | dohodku. ' Resolucija se loteva tudl davčne politike zemljiškega maksimuma in prometa * kmetijsko zemljo. Davki bi smeli imeti le fiskalnega obeležja, ampak bi moratf upoštevati tudi ekonomski i«1 socialni vidik. Konferenca ZKJ meni, da ni nobenega razloga za spremembo zeifl" ljiškega maksimuma, ker to ni niti družbenega ekonomskega opravičila. Ke pa povzroča maksimum ločene težave hribovski'« kmetijam, je treba omogočil republikam, da to vprašan) urejajo po svojih potreba in presoji. In končno je no treba temeljito proučiti promet z zemljišči, ker 8 danes nekateri s Pr?da^ zemljišč prisvajajo visok rento. Potrebna bo večja v10" ga komun, pokrajin vf publik. Prodajanje zemU'8 pa predstavlja tudi drobljenje že tako majhnih kmeUJ' j. Kožnjek Tomaž Moschitz Avtomatična blagajna v Kranju Varen in hiter promet z denarjem Avtomatična blagajna ali nočni trezor, kot ga imenujejo ponekod v tujini, je v Sloveniji za zdaj še malo poznana. Pravzaprav je kar malo čudno, da to napravo za varen m hiter promet z denarjem uvajamo tako pozno. Vzrok za takšno zakasnelost najbrž ni nezaupanje, marveč dosedanji ustaljeni način shranje-yanja denarja med prazniki m ob nedeljah, morda premajhen posluh za hitro poslovanje in ekonomično izrabo ^asa in ne nazadnje tudi do- aJ v^lik strošek, ki je zvezan f nabavo in montiranjem takšne blagajne. Stoodstotno zanesljive avtomatične blagajne namreč izdeluje zahodno-nemška firma Ostertag. Preden povemo, kaj pravzaprav pomeni avtomatična blagajna in kakšne so njene Prednosti, povejmo le še to, da jo imajo za zdaj podružni-Ce službe družbenega knjigovodstva v Celju in Kopru, da So jo pred nedavnim montirah v podružnici v Kranju in oa o njeni nabavi že razmikajo tudi v Mariboru, Novi Gorici in v Ljubljani. (V dru-8m republikah pa jo imajo službe družbenega knjigovodstva že v vseh glavnih in tudi nekaterih drugih mestih). ^ tujini pravijo avtomatični blagajni nočni trezor, ker je tamkaj promet z denarjem organiziran tako, da je moč denar shranjevati vanj pono-ko so sicer banke zaprte in nimajo organiziranih dežurnih služb za sprejemanje denarja. Prav tako tudi pošte ponoči ne sprejemajo denarja. Pri nas (v Kranju na primer) dnevni promet denarja v trgovskih in gostinskih podjetjih najdlje (do 18.30) ob delavnikih sprejemajo pošte. Ob nedeljah in praznikih, ko imajo običajno gostinska in tudi nekatera druga podjetja največ prometa, pa so imeli v takšnih podjetjih precej težav s shranjevanjem denarja. V Kranju torej sedaj imamo avtomatično blagajno. Vanjo bodo podjetja lahko vlagala denar vsako uro podnevi in ponoči. Pri tem je pomembno, da bo denar shranjen v nočni blagajni 100-od-stotno varen. In kakšen je postopek za shranjevanje denarja v avtomatično blagajno? Podjetje mora le skleniti pogodbo s službo družbenega knjigovodstva. Po komisijsko preštetem , denarju, izpolnjeni specifikaciji in položnici, bo poobla-' ščeni delavec podjetja zaprl i denar v posebno kaseto in jo vložil v avtomatično blagajno, ki je vgrajena v stavbi SDK. Po vložitvi kasete bo ta padla v poseben trezor, hkrati pa bo delavec dobil novo kaseto za naslednjo uporabo. To je vsa umetnost takšnega načina shranjevanja denarja. (Pri . tem omenimo le to, da po- j drobno inštruktažo za upora- ' bo avtomatične blagajne opravijo v SDK). I Druga prednost shranjevanja denarja v avtomatično blagajno pa je hitrejši promet z denarjem. Zdaj je podjetje na primer vložilo zvečer denar na pošti in banka je bila naslednji dan obveščena o pologu, podjetje pa je šele tretji dan lahko spet razpolagalo z denarjem. S položitvijo denarja v avtomatično blagajno pa bo podjetje lahka še isti dan (ali naslednji dan opoldne, če bo denar vložilo ponoči) že razpolagalo z denarjem. To pa sta seveda le dve glavni prednosti. Največja pa je 100-odstotna varnost. V podružnici službe družbenega knjigovodstva v Kranju so nam povedali, da lahko sklene pogodbo o uporabi avtomatične blagajne vsako podjetje v občini. Če pa bo zanimanje za takšen način shranjevanja denarja tudi v drugih občinah na Gorenjskem, bodo prav tako skušali ustreči njihovi želji. Zvedeli smo tudi, da je s podružnico SDK v Kranju že sklenilo pogodbo nekaj kranjskih podjetij. A. žalar Posebne registrske tablice In znižane cestne pristojbine za kmečke traktorje Poslanci republiške skupščine so že večkrat predlagali, da bi spremenili pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil in znižali cestne pristojbine za kmetijske traktorje. Znano je namreč, da so cestne dajatve za kmetijske traktorje enake kot za vsa ostala motorna vozila, čeprav se uporabljajo izključno za lastne potrebe. Visoke cestnine, zavarovalne premije in izdatki za registracijo so za kmete precejšen strošek. Zalo so republiški upravni organi že pripravili predlog, po katerem naj bi imel traktor, ki ga uporablja lastnik le za potrebe kmetijstva, le eno registrsko tablico, ki naj bi se po obliki razlikovala od ostalih. Republiški sekretariat za gospo- darstvo pa predlaga, da bi spremenili tudi odlok ZIS o višini pristojbin za kmečke traktorje. Tovorne priklopnike traktorjev, ki jih uporabljajo kmetje in kmetijske organizacije samo za potrebe kmetijstva, naj bi cestnih pristojbin ter ostalih dajatev popolnoma oprostili. Višina dajatev za traktorje pa naj bi se znižala za 80 odstotkov, tako da bi kmetje plačali ie 20 odstotkov sedanjih pristojbin. Podoben predlog predlagajo tudi Hi-vaije. Po njihovem mnenju naj bi se pristojbine znižale za 50 odstotkov. S takimi olajšavami soglašajo tudi pristojni organi Crne gore, Bosne in Hercegovine ter Vojvodine. Zato lahko upravičeno upamo, da bodo te olajšave začele veljati že na začetku prihodnjega leta. —jk Denar je — stanovanj nI Osnovna organizacija sindikata v kombinatu Planika Kranj je imela v torek, 10. novembra redni občni zbor. Pregledali so delo sindikata v zadnjih dveh letih, poslovanje Ugodni turistični rezultati Na sred:ni seji radovljiške Oc:nske skupščine je bila ??7ana informacija o turističnem prometu v občini v oevetih mesecih letos. Ugori ^ i so' da so letošnji tu-s«k rezultati ugodni, po-krv ° še> ker je pred začet-glavne sezone kazalo, moč ° raz,lčne podražitve ocno zavrle pričakovani uspeh. zmeP,rav ** letos turistične vo" ] IVOSti v občini niso po-tui5tVSC je procej P°večal kra Promet. Turistične mJe1(yo občini je obiskalo g** 198 tisoč gostov, kar je kem °dst°tkov več kot v ena-go&t dobju lani- prenočitve 8 50 ^ Povečale za odstotkov (tujih gostov pa meriJ? 10 °dstotkov v pri-deJ.-u1 Z m'nuiim letom v ob!£- mesecih)- Tako so v cini zabeležili prek 733 ti- tuiihPrenočitev domačih in gost e°StOV- Med domačimi iz 80 Prevladovali turisti fe genije, sledijo pa gostje 'je in Hrvatske. Med tujimi gosti pa so letos na prvem mestu Holandci, za njimi pa so zahodni Nemci, Italijani, Avstrijci, Angleži itd. Na seji so opozorili, da je pomemben porast gostov iz Italije. Poudarili so, da bi podatke o tujih gostih morale v prihodnje bolj upoštevati potovalne agencije, hoteli in druge turistične propagandne službe. Od vseh prenočitev v letošnjih devetih mesecih jih 56 odstotkov odpade na Bled, 26 odstotkov na Bohinj in 18 odstotkov na Radovljico. Prav tako je zanimiv podatak, da je letos močno poraste! turistični promet v hotelih na Bledu za 18 in v Bohinju za 15 odstotkov. Po-j prečna zasedenost hotelov pa znaša 148 dni. Drugačna pa je slika pri zasedenosti zasebnih turističnih sob in počitniških domov. Na Bledu je na primer turistični promet v zasebnih sobah upadel, v Bohinju in Radovljici pa se je povečal za 9 oziroma 10 odstotkov. Na seji so ocenili, da je treba iskati vzrok v dokaj slabi zasedenosti turističnih sob v slabi opremljenosti oziroma komfortu, pa tudi v dokaj neurejeni preskrbi s prehrano teh gostov. Prav zaradi prehrane je bil penzion za tiste goste, ki so letovali v turističnih sobah, dražji kot v hotelih B kategorije. Zato so opozorili, da bo treba v prihodnje razmisliti, ali bi na posameznih področjih v občini še naprej kreditirali opremljanje zasebnih turističnih sob, ali pa bi morda stremeli za urejanjem pensi-onov. Nazadnje omenimo le še to, da je bil finančni promet gostinskih organizacij v radovljiški občini takšen, da bodo do konca leta lahko pokrili vse izdatke (anuitete) in najbrž bo posameznim podjetjem še ostalo nokaj denarja. A. ž. podjetja in se pogovorili o bodočih nalogah. i ! Zanimivo je bilo poročilo komisije DS za družbeni standard. Komisija je letos ponovno pregledala stanovanj-( ske razmere vseh prosilcev za dodelitev stanovanja. Ugotovila je, da nekateri delavci in njihove družine žive v skrajno neprimernih stanovanjih. Mnogi nimajo možnosti, da j bi si zgradili hišo, bodisi da premalo zaslužijo ali imajo j prevelike družine, zaradi bolezni itd. Delavci, ki imajo l prošnje vložene že več let, so j začeli odhajati drugam. Veči-I noma so to najboljši delavci! ! Vodstvo Planike je ob stanovanjskem vprašanju postavljeno v neprijeten položaj. De. ' . nar za nakup stanovanj je v . stanovanjskem skladu zbran, , vendar podjetje stanovanj ne I more kupiti, ker jih na tržišču ni. Gradbena podjetja se raje odločajo za industrijsko gradnjo kot pa za gradnjo stanovanjskih blokov. Letos so v Planiki rešili le dva od najbolj kritičnih stanovanjskih problemov. Eno stanovanje so dobili iz sredstev amortizacije, drugega pa zato, ker se je najemnik izselil v lastno stanovanjsko hišo. živahna razprava, ki je sledila po poročilih posameznih organov sindikata, se je dolgo vrtela okrog razdelitve de- la viška dohodka. Iz poročila o poslovanju je bilo razvidno, da je po sedanji proizvodnji in planu pričakovati do konca leta čisti dohodek podjetja v višini 1,954 milijarde S din. Potrebe, ki jih ima tovarna za nadaljnji razvoj, so velike. Samo za anuitete, obresti od kreditov in za sklad skupne porabe bo šlo v prihodnjem letu 200 milijonov S din, za potrebe obratnih sredstev so namenili 250 milijonov, za investicijsko vlaganje 850 milijonov. V rezervi naj bi ostalo 54 milijonov. Ob tej razdelitvi naj bi nerazdeljen del dohodka znašal 350 mliiijonov. Ob tem je nastalo vprašanje ali naj se ta dohodek razds-i v obliki osebnih dohodkov ali pa naj gre za kritje drugih potreb. Razprava je pokarala, da se delavci zavedajo potreb, ki jih ima kolektiv na področju investicijskih vlaganj aH krepitve skladov. Odločno pa so poudarili, da je prav tako potrebno del sredstev razdelili med člara kolektiva v obliki osebnih dohodkov. Delavci so delali cb sobotah in tudi čez uro, da » izpolnili plan in naročila. C1 obljub, da bodo z modeme'-širni stroji več zaslužili, p a ne morejo živeti že danes. Prav je, da tudi danažnji proizvajalec vsaj delno uživa sadove svojega dela. L. Bogataj Žirovci pred referendumom Šola ali kanalizacija to je zdaj vprašanje »Kdor misli leto dni naprej, naj poseje pšenico; kdor gleda deset let predse, naj posadi drevje; kdor hoče premagati zaostalost, naj izobražuje ljudstvo,« je nekoč zapisal orientalski filozof. Njegove besede so, lahko rečemo, zmeraj bolj aktualne, saj živimo v času, ki zahteva strokovnjake, veliko strokovnjakov. Le-ti kajpak nastajajo v šolah. In če je šola slaba, pomanjkljiva, če ne ustreza potrebam, so tudi prizadeti kraji obsojeni na stagnacijo oziroma nazadovanje. žirovski hram učenosti vsekakor ne more biti vzor sosednjim ustanovam. Dvonadstropna stavba, zgrajena leta 1952., ima štirinajst učilnic, v katerih se drenja 650 otrok. Uprava je morala uvesti troizmenski pouk, kajti le tako zmore nekako premostiti prostorsko krizo. Kako bo prihodnje leto, ko naj bi sprejeli kar 110 novih gojencev, ne ve nihče. Nujno je namreč, da dobijo svojo telovadnico, delavnico za tehnični pouk, štiri učilnice za kabinetni pouk in prostor, namenjen celodnevnemu varstvu šolarjev, katerih starši so zaradi službe večji del dneva odsotni. Zanje je treba zgraditi kuhinjo, ki bo sposobna pripraviti najmanj 300 popolnih obrokov dnevno in — ne nazadnje — nujno bi bilo postaviti vzgojnovarstveno ustanovo ter v obstoječih objektih napeljati centralno kurjavo. šolniki že dolgo opozarjajo, da ne gre več čakati, da so razmere dosegle kritično točko. Njihov »klic v sili« je končno obrodil sadove; pred meseci, na posvetu predsednikov delavskih svetov, direktorjev in družbenopolitičnih delavcev, so prisotni sklenili izvesti referendum, s katerim naj bi se prebivalstvo izreklo za ali proti krajevnemu samoprispevku. Referendum bo prihodnjo nedeljo, 22.novembra. S tem v zvezi velja omeniti da predlog marsikje ni doživel podpore, da mnogi dajejo prednost izgradnji kanalizacije, ki v Žireh resnično predstavlja hud kamen spotike. Vendar je, vsaj dokler Žirovci nimajo izdelanega urbanističnega programa in dokler bodo hiše — kakor doslej — rasle stihijsko, razmišljanje o kloakah nesmiselno. V večini gorenjskih občin ljudje že dolgo samofi-nancirajo gradnjo prepotrebnih objektov, se pravi šol in komunalnih naprav. Edina izjema so žiri. Referendum naj bi popravil zamujeno. Po predvidevanjih 6-članskega akcijskega odbora bo postavitev prej naštetih objektov veljala 6,2 milijona novih din. Sredstva nameravajo zbrati po ustaljenem ključu, preizkušenem v mnogih sosednjih krajih; iz občinskega proračuna bi letno priteklo 100.000 novih din; delovne organizacije na območju Žirov bi morale prispevati 1 °/o bruto izplačanih osebnih dohodkov; zaposlenim v družbenem in privatnem sektorju bi trgali 1 °/o čistih mesečnih prejemkov; kmetje, obrtniki in občani s svobodnimi poklici bi prispevali 2 % od katastrskega dohodka in letnega etata lesne mase; 1 % bi dodali tudi upokojenci z več kot 600 din pokojnine mesečno. Samoprisoevek bo veljal 7 let, dela pa naj bi stekla že konec leta 1972. ali v začetku 1973. šola, edino žirovsko središče kulturno zabavne In izobraževalne dejavnosti, vsekakor zasluži podporo občanov. Rekonstrukcija in zboljšanje delovnih pogojev pa sta obenem edino jamstvo, da se učitelji ne bodo več branili priti poučevat v gornji konec Poljanske doline. Do sedaj je bilo namreč pomanjkanje pedagoških kadrov glavna ovira pri izboljševanju kvalitete pouka. I. Guzelj Vokalni oktet »Savn« je gostoval v Valjev u Od 5. — 15. novembra letos je v Valjevu festival najboljših kulturno-umetniških skupin Jugoslavije. Poleg amaterskih glasbenih, folklornih in dramskih skupin nastopajo na tem festivalu tudi poklicni umetniki. Iz Slovenije je na tem festivalu na povabilo festivalnega odbora gostoval moški vokalni oktet V»varne »Sava« iz Kranja. Nastop okteta je bil vkjučen v koncert resne glasbe v torek, 10. novembra, na katerem so izvajali koncertni program: simfonični orkester iz Sombora, solistka beograj. ske opere Djurdjevka Čaka-rovič, kitarist Jovan Jovičić, i ki spada med najboljše kita- t riste v Evropi, in pianist Dušan Trbojevic. Oktet, ki je nastopil v zaključnem delu koncerta, je za svoje kvalitetno izvajanje prejel polno priznanje 600 navzočih poslu- 1 šalcev, kakor tudi glasbenih strokovnjakov, ki spremljajo vse nastope umetniških glasbenih skupin, ki spremljajo j vse nastope umetniških sku- j pin. Za svoj kvalitetni na- j stop je oktet prejel diplomo I in ponovno vabilo za gostovanje na prihodnjem festiva- I lu. Dve uri pred koncertom ' pa je v živi, direktni oddaji radia Beograd zapel nekaj pesmi iz svojega koncertnega sporeda. Po večernem koncertnem nastopu je oktet nastopil še v domu JLA v Valjevu. Naslednji dan v sredo dopoldne sta vokalni oktet in kitarist Jovan Jovičič izvaja- ' la koncertni spored na mla- | dinskem koncertu v šolskem centru za medicinske sestre in tehnike. Pred prek 400 mladimi poslušalci so izvajalci po spontanih aplavzih dodali še nekaj popularnih skladb. Nadvse topli sprejem naših pevcev od prihoda na beograjsko letališča pa vse do njihovega odhoda v Kranj jim bo ostal v lepem spominu. —ar. Proslave v počastitev 65 - letnice rojstva Toneta Čufarja Na Jesenicah so pripravili več proslav v počastitev spomina na jeseniškega proletar-ca in književnika Toneta ču-farja. Proslave bodo ob 65-letnici njegovega rojstva. Najprej bo počastila njegov spomin mladina osnovne šole, ki nosi njegovo ime. Pripravili bedo proslavo v šoli. Prav ta- ko bo pripravila proslavo občinska konferenca ZMS, kul-tumo-umetniški klub Tone i čufar pa bo 29. novembra : organiziral v delavskem domu na Javorniku literarno-glasbe-ni večer in manjšo razstavo o življenju in delu Toneta Ca-farja. ! P. U. Gostovarafe v Cerkljah Danes zvečer bo v kulturnem domu v Cerkljah prva dramska predstava v letošnji sezoni. Občinstvu se bo predstavila igralska skupina Svo- bode iz Predoselj, in sicer z Goldonijevim Lažnivcem. Naj slednjo nedeljo pa bodo igralci iz Predoselj gostovali v Sv. Duhu. — jk Osnovna šola za odrasle tudi v Ž :re!i V teh dneh so na pobudo . tovarne čevljev Alpina začeli s poukom na osnovni šoli za odrasle v žireh. Osnovno šolo za odrasle je organizirala delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja. Začeli so z enim oddelkom sedmega raz- reda, februarja pa bodo nadaljevali z dvema oddelkoma osmega. Doslej so prejeli nekaj čez 30 prijav za šolo. Vsi slušatelji so delavci Alpine in bodo po uspešno končani osnovni šoli lahko delali še tečaje za pridobitev kvalifi- kacije. Na njihovo željo bO pouk v dveh izmenah, en te den dopoldan in en teden popoldan. Poučujejo jih učitelji osnovne šole. Denar za šolanje bo prispevala tudi Aloina. T.. V škof j i Loki je v galeriji muzeja odprta razstava žirovskega slikarja samouka Janeza Se-deja. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzelo podjetje Slikopleskarstvo iz^ škofje Loke. hlittiBi: V naših specializiranih trgovinah izbirate res lahko po vašem okusu in željah. NUDIMO VAM: Pri Kranjcu Cankarjeva 7 metrsko blago za ženska, moška in otroška oblačila vseh vrst, razne tekstilne ostanke po znižanih cenah. Bala Cankarjeva 10 zaveso v različnih dimenzijah, Prte in razne garniture, posteljnino, prešite in volnene odeje, preproge zavese zarobimo brezplačno. Cankarjeva 5 "loške srajce za vsak okus, najmodernejše kravate in Garniture, moško perilo. Baby Titov trg 23 vse 2a vašega dojenčka, Predšolskega in šolskega otroka. Oglejte si bogat iz-'arač in ne odlašajte z nakupi na zadnje dni. kupujte oblačila in ostalo tekstilno blago lt v naših trgovinah, ki so za zimsko sezono bogato založene. Življenje Ima prednost Pod tem naslovom je bil 31. oktobra objavljen prispevek v Glasu. Tak je namreč naslov prometno vzgojne in preventivne akcije, ki jo je razpisala republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Že sam naslov akcije, ki se je v SR Sloveniji začela s 1. novembrom 1970 in bo trajala do 31. januarja 1971, bi moral udeležencem v prometu pomeniti poziv na sodelovanje pri izvajanju akcije s ciljcm, da se zmanjša oz. omeji Število prometnih nesreč, ki zahtevajo vedno več smrtnih žrtev, telesnih poškodb in veliko materialno škodo. Za izvedbo akcije se republiška komisija najbrž ni odločila čisto naključno, temveč jo je pri odločitvi vodilo dejstvo, da se v jesensko zimskem času in ob prehodu iz zimskega na spomladanski čas zaradi nenadnih vremenskih sprememb spremenijo tudi vozni pogoji, ki pa jih vozniki in drugi udeleženci v prometu premalo upoštevajo oz. se na te spremenjene vremenske in vozne pogoje zelo počasi prilagajajo, kar pa je seveda čestokrat tako za voznike in pešce usodno, če primerjamo statistične podatke o številu prometnih nesreč na naših cestah v času poletne sezone in v jesenskih in zimskih mesecih, bomo seveda kaj hitro ugotovili, da je v času sezone, t. j. v poletnih mesecih število nesreč na cestah večje kot v jesenskem in zimskem času, to pa iz preprostega razloga, ker je v sezoni promet na cestah povečan najmanj za 70 0/o, saj se v tem času po cestah preliva množica vozil tujih turistov, pa tudi domači vozniki v času sezone nedvomno prevozijo več kot izven sezone. Zaključek bi bil torej enostaven, da je v času sezone razlog za večje število prometnih nesreč (poleg subjektivnih vzrokov) predvsem znatno povečana gostota prometa, kljub neprimerno boljšim voznim pogojem, vtem ko je v jesenskem in zimskem času gostota prometa manjša, so pa zato vozni pogoji dokaj slabši (deževje, megla — slabša vidljivost, poledica, sneg). Za primerjavo o številu prometnih nesreč v času poletne sezone in v jesensko zimskem času navajam nekaj statističnih podatkov za območje petih gorenjskih občin: Leto 1968 smrtne s telesno poškodbo samo z materialno škodo Skupaj januar 1 17 7 25 februar — 14 .3 17 marec i 31 4 37 junij 1 50 6 57 julij 5 47 10 62 avgust 1 53 7 61 oktober _ 61 8 69 november 3 40 8 51 december 7 26 10 43 Leto 1969 januar 4 20 2 26 februar 3 13 5 21 marec 3 20 3 26 junij 3 43 7 53 julij 3 52 16 71 avgust 5 60 18 83 oktober ? 49 15 71 november 6 35 12 53 december 4 38 18 60 Leto 1970 januar 2 22 21 45 februar 3 21 6 30 marec 5 19 8 32 EzEct v Lfublfatio Učenci strokovnih šol Železarskega centra so bili v ponedeljek na izletu v Ljubljani. Okrog 500 bodočih dclav-cev in tehnikov si je ogledalo znamenitosti Ljubljane, popoldne pa so v drami gledali komedijo Petra Ustinova Pho- V navedenih podatkih so upoštevane samo prometne nesreče s smrtnimi primeri, telesnimi poškodbami in materialno škodo nad 5000 din, medtem prometne nesreče z materialno škodo do 5000 din, niso upoštevane. Le-teh pa je še neprimerno več. Vendar pa je iz podatkov razvidno, da v jesenskem in zimskem času kljub občutno zmanjšani gostoti prometa število prometnih nesreč ni mnogo manjše, zato lahko sklepamo* da je akcija Življenje ima prednost upravičeno potrebna, saj ima namen voznike in druge udeležence v prometu pravočasno in nenehno opozarjati na močno spremenjene vozne pogoje v jesensko-zimskem času, ko normalno odvijanje prometa ovira zlasti pogosto deževje, megla in kasneje še poledica ter sneg. m. Mažgon /fm| to finish. Vodstvo poklicne in tehnične šole organizira vsako leto za učence ogled vseh predstav domačega gledališča Tone čufar, po eno predstavo pa si ogledajo v ljubljanski drami in operi. p. u. Zahodne države, ki ameriški politiki navkljub priznavajo Kitajsko, navajajo za t° dva razloga. Enemu bi lahko preprosto rekli — zdrava pamet. Nesmiselno in povsem nekoristno je zanikati obstoj ene največjih držav na svetu. Drugi razlog je praktične narave. Kitajska je veliko tržišče, ki je vabljivo tudi za razvite zahodne države. Trgovina med zahodnimi državami in Kitajsko narašča iz leta v leto in bi se lahko še znatno povečala, Če ne bi bilo političnih zaprek. Tako Kanadčani kot Italijani računajo, da se jim bodo s sedanjim diplomatskim priznanjem Kitajske še bolj na široko odprla vrata na kitajski trg. Vsekakor je tak razvoj koristen tudi s čisto političnih mednarodnih vidikov. Kitajska je pomembna politična sila v svetu in zlasti v Aziji in težko si je zamišljaii kakršnekoli pomembnejše mednarodne pogovore ali akcije brez njene udeležbe. Pritegnitev Kitajske v normalni iok mednarodnega življenja je lahko samo koristna, saj bi tako tudi to veliko državo prisilili, da bi prevzela pred svetovno javnostjo svoj delež odgovornosti za politični razvoj sveta. V Kairu se je končal trojni arabski sestanek, ki so se ga udeleževali predsedniki ZAR, Sudana in Libije — Sa-dat, Nlmeiri in Gadafi. Državniki so se na sestanku dogovorili o ustanovitvi nekakšne unije med Egiptom, Sudanom in Libijo, ki naj bi bila spočetka bolj narahlo povezana federacija, pozneje pa bi se razvijala v smeri enotne države. Cilj tega naj bi bil dokončno storiti odločilen korak za arabsko enotnost, kajti ta federacija naj bi bila srčika, okoli katere bi nastajala vsearabska enotnost. /kvm IČ33EI3 % i® Na Bledu te dni obnavljajo hotele Lovec, stari del hotela Jelovice in depandanso Meža-klja. Kmalu pa bodo končane tudi priprave za dozidavo novih zmogljivosti hotela Krim. Hotel Krim pa se ra* zen tega dogovarja s Kovinsko delavnico na Bledu, da bi odkupil njihove zgradbe za stanovanja uslužbencev in za garaže. Blejski turistični delavci menijo, da je že skrajni čas, da Kovinsko podjetje prestavi svoje delavnice iz središča turističnega dela Bleda. To podjetje bo nove delavnice zgradilo na obrtniškem področju med naseljem Dobe in Bled. A. Ž. Obnovitve blejskih hotelov liltafska prebija izolacijo Italija je priznala LR Kitajsko in navezala diplomatske odnose z vlado v Pekingu. Nedavno je isto storila tudi Kanada. Priznanje LR Kitajske s strani dveh vplivnih in pomembnih zahodnih držav pomeni, da Kitajska v mednarodnem življenju vse bolj dobiva mesto, ki ji tudi gre. Večina zahodnih držav je doslej pod ameriškim vpli. vom za kitajsko vlado priznavala Cang Kaj šekovo vla- do na Tajvanu, ne pa vlade v Pekingu, ki ima oblast nad vsem kitajskim ozemljem, razen nad otokom Tajvanom, in nad 750 milijoni prebivalcev. Nepriznavanje resnične Kitajske je seveda nesmisel, ki postaja vse bolj navzdr- žen, česar se zavedajo tudi ameriški zavezniki. Doslej je Kitajsko priznalo že 52 držav, med njimi sedem članic pakta NATO. Pričakovati je, da jo bosta od zahodnih držav v kratkem priznali tudi Belgija in Avstrija. ČOLNE BODO KMALU POTEGNILI NA SUHO— Kljub lepi in sončni jeseni čolnarji na Bledu nimajo veliko dela. Na otok prepeljejo le še pasamezne skupine izletnikov, kajti sezona se je že skoraj iztekla. Lani je bilo na jezeru 15 čolnov zasebnih lastnikov, 10 pa so jih najeli pri Komunalnem servisu. Letos je podjetje čolne prodalo, tako da vse prevoze opravljajo zasebni čolnarji. Združeni so v sekcijo čolnarjev in se jim to delo šteje kot obrt. Čolni pristajajo pod Jelovico, pri Casinu, pri Mlinem in včasih tudi v Zaki. Na sliki: Čolnarji na Blejskem jezeru Bid Polde, Vidic Milan, Knaflež Jože, Zupan Jože in Grošelj Stanko pričakujejo potnike. — B. B. PRI ŠOBCU LETOS VEČ GOSTOV KOT LANI — Preteklo soboto, ko smo obiskali kamp šobec, sta tam prenočevala še dva gosta. Sicer pa so člani UO TD Lesce imeli inventuro. Jaka Eržen, upravnik kampa, je povedal, da so imeli letos za 7,3% več gostov kot lani. Za drugo leto bodo kamp še Izpopolnili. — B. B. ^^HH^RPmBHHglSNH P^gjTS^T^j h j g vrassi BKUTol i J i[7ii ffBB pri Gorenjski kreditni banki \ 'Km-. -4 .V «. gfi i TeEr^^jiTj p x 6 !H Akcija Glasa: birti na preizkušnji »Vinjenim gostom in mladoletnim osebam ne točimo aiKonoinih pijač!« opozarjajo aobce v neštetih slovenskih iafc™ah' bifeJih. restavracija" m snaek barih. Na vid-vsakomur dosegljivem Zah» S° Pril,ite. kajti tako na-'v pravi,a- Odpodile keJ P'.iance, pregnale otro-ga|cg"stilničarjem pa poma-' . e ie treba komu po- tovdraata; Vse ,epo in dan°da kcI°- za vraga, dan- P^pis^č!TtUie nradne »»„„ ce le moremo, jih ^marimo i„ bolj Jali neh ,1Pre,uo obidemo. Tudi n^oglJen! oštarijski frazi se gost, nić bo,^e- Natreskani raje "Ui ne °Pazi, točaj stekleni Di k0Zarce in odPira klini nice' medtem ko na-«Son T, obiskovalca prestani briga' v kakšnem ^S ££? osebki prl Čili "ret,ništvu smo se odlo-na ^rga,1izirati akcijo »Birti naj Prei?kušnji,« akcijo, ki so altU2®,, natolcevanje, da krivi med mladino Qtrok 1^edvsem krčmarji. °Ca SaVa radi'skim po-ma l i^r 10-15 pn vas do za t,,- Turistični napotki j našn -e|ostc ~ 12-00 Na da- ' C " . uverturi - 12.30 obisk 1 "asveti ~ 12 40 Na PriDOrV- StUdiu 14 - 13-30 'Poročajo vam - 14.10 Glas-mo^ Pravliica - 14.20 Igra- — ]5 o/y J,1,etn° razpoloženje — ifdn ^lasbeni intermezzo Gia„; P°je basist Nikolaj ob " , - 16-40 Dobimo se kino l^r^710 Gremo v Pevko iu Deset minut s ^fend°DerŽaj-18-00 — 18 Krv dorna m v svetu j gost n lrigent Jak°v Cipci I kestraa!lgaioSimfoničneSa or" ' trga __ )0 J , s knjižnega ci _ ta?'?0 Lahko noč, otro- 1 blom 7 _T Minute z ansam- : 2000 ° i , 5 Panorama za-za nlJ asbc ~ 22.20 Oddaja Pesnf; !zselience - 23.05 S Sen m pIesom v novi te- j Dri>gi spored kov3'03 faleta zabavnih zvonih f;i 05 Melodije iz zna-arUg— - 15-35 Jazz na sloveni-iPr°gramu ~ 1605 S g aou'Klmi Pevci zabavne zaif 70 16 40 Sobotni mo-lahk« , ,4° Majhen koncert .glasbe - 19.00 Pet mi-numorja — 19.05 Večer Z" tiska CP »Go-Mo f Kranj, Ulica PlJacle - Naslov uprave lista: neVbaTcPinsrke0,skjpšči1 v k račun Pri SDK Kranju 515-1-135 - Te- 21 a™ redakcija 21-835 loogL "Prava "sta, ma-slufi £ in naročniška 2?ba 22-152. _ Naročnl-d!« letna 32 Polletna 16 50 '„I®"3 za eno številke sediTž MaIi °8lasi- be-10 o/ dln> "aročniki imajo Popusta. Neplačanih 0V ne objavljamo. [N ob popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Svet in mi -20.20 Operni koncert — 21.45 Večer s hornistom Karlom Bradačem — 22.15 Okno v svet — 22.30 Vtisi iz tujih dežel — 23.55 Iz slovenske poezije 15. NOVEMBRA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.30 Glasba za najmlajši svet — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.50 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1150 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Deset minut z orkestrom Kookie Freeman — ' 15.05 Nedeljsko športno po- . poldne — 17.05 Iz operetnega sveta —■ 17.30 Radijska igra — 18.22 Pisan koncertni spored _ 19.00 Lahko noč, otroci _ 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi spored 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Pa.eta zabavnih zvokov — 14.00 Z jugoslovanskimi pevci — 15.00 Počitniški kaži- j pot — 16.35 Slovenske popevke — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Sem in tja po Parizu — 19 30 Revija zabavne glasbe — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Večerna glasba — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Satzburški festival 1970 — 23.15 Trije veliki iz literature za čembalo 16. NOVEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Priljubljene slovenske popevke — 10.15 Pri vas do- j ma — 11.00 Turistični napotki ; za tuje goste — 12.00 Na da- I našnji dan — 12.10 Iz baleta Coppelia — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncert ho-landskih pihalnih godb — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 , lz del mojstrov lahke glasbe i — 14.35 Naši poslušalci česti- I tajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje oktet Gallus iz Ljublja- J ne — 16.40 Iz operetnega sve- j ta — 17.10 Ponedeljkovo glas- ' ; beno popoldne — 18.00 , Aktualnosti doma in v svetu j — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, J otroci — 19.15 Minute s t Slovenskim instrumentalnim ! kvintetom — 20.00 Stereofon- j ski operni koncert — 22.15 Za ljubite.je jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ples igrajo znani orkestri. Drugi spored 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 15.35 Z zagrebškimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Raimondo — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Pojo jugoslovanski pevci — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Lepe melodije z velikimi orkestri — 19.20 Ponedeljkova panorama zabavnih zvokov — 20.05 Minute za Brahmsa — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Iz programske simfonične literature — 21.45 Iz repertoarja mešanega zbora RTV Beograd — 22.15 Literarni večer — 22.55 Po poteh sodobne glasbe — 23.55 Iz slovenske poezije 17. NOVEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 S.ovenske narodne v raznih izvedbah — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —• 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Deseti brat — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Filmske melodije z orkestrom Paul Mau-riat — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Deset minut z orkestrom Andre Kostelanetz — 14.40 | Mladinska oddaja Na poti s ! kitaro — .15.40 Odskočna de-j ska — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 22.15 Manj izvajane skladbe Dvofaka — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi spored 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šo.'a za | višjo stopnjo — 16.05 Slovenski pevci — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Priljubljeni jugoslovanski pevci — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Trenutki z Mozartom — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 18. NOVEMBRA 8.10 Op_-rna matineja — 9.25 Iz g.asbenih šol — 9.45 Četrt ure s slovenskimi pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Baritonist Thomas Carey poje črnske duhovne pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Tatarska suita — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Prizor iz opere Pikova dama — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke iz študijev Drugi spored 13.05 Paleta zabavnih zvo- j kov — 14.05 Radijska šola za : srednjo stopnjo — 15.35 Z ansamb oma Mladi levi in Bele vrane — 16.05 Iz operetnega sveta — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Jugoslovanske popevke — 19.05 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 19. NOVEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Popevke s slovenskih festivalov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Don Kihot —■ 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra orkester Carave.li — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Francija Puhar-ja — 14.40 Mehurčki — 15.40 Mali koncert madžarskega zbora Zoltan Kodaly — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 S popevkami — 18.45 Kulturni globus m — 19.00 Lahko noč, otroci 19.15 Minute s triom Silva Štingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večer —-22.15 Iz koncertne literature — 23.05 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Od popevke do popevke Drugi spored 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz repertoarja orkestra Vieros.av Matušik — 15.35 Znani jugoslovanski pevci — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z velikim orkestrom Paul Weston — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 21.05 Naš intervju — 21.15 Prizor iz opere Ero z onega sveta — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 2230 Salzburški festival 1970 — 23.55 Iz slovenske poezije 20. NOVEMBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo— 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Instrumentalne izvedbe po ljudskih pesmih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamb.i domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z izvajalci skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Burleska za klavir in orkester — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.50 Ogledajo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 25 let Komornega zbora RTV Ljubljana — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o mor ju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi spored 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.35 Popevke slovenskih avtorjev — 16.05 Z velikimi orkestri v t riče trt in-skem taktu — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.00 Odmevi z gora — 19.20 Parada zabavne glasbe — 20.05 Radijska igra — 20.45 Novejša slovenska glasba — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.55 Iz slovenske poezije [televizija J] 14. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 16.55 Obzornik, 17.00 Po domače z ansamblom Toneta Kmetca, 17.25 Ivanhoe - serijski film. 17.40 Državno prvenstvo v košarki: srečanje Ra-botnički : Olimpija, 18.30 Mozaik, 18.35 Nadaljevanje ko-šarkarsega prvenstva, 19.20 Po poti slovenske državnosti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Skopje 70, 22,05 3-2-1 23.10 V svetu gora, 22.50 Nepremagljivi - serijski film, 23.40 TV kažipot 24.00 PoročiJa (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 15. NOVEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Poročila, 9.35 Po domače s podpe-škim oktetom in triom Bur-nik (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.55 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 13.30 Radost Evrope (RTV Beograd) — Športno popoldne 18.25 Mestece Peyton - serijski film, 19.40 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Mejaši -humoristična oddaja, 21.30 Videofon — 21.45 športni pregled (JRT) — 22.15 Neobvezno, 22.00 Poročila (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV E 0 16. NOVEMBRA 9.30 T V v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 11.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15,55 Ang.eščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Zgodbe o Tuktuju, 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Vsak dan za en dolar — T V drama, 21.40 Blejski bolnik. 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon RTV Sarajevo) — 17.50 Lutke (RTV Skopje) 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 21.00 Spored italijanske TV 17. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.35 Ruščina, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) 17.15 Druga simfonija (RTV Ljubljana) — 16.10 Ang.eščina (RTV Beograd) — 18.00 Kako sta si mački kupili televizor, 18.30 Srečanje v studiu 14, 18.15 Obzornik, 19.00 Mozaik, 19.05 Rokomet Jugoslavija : NDR, 19.30 Lepotne maske, 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 In vse drugo je tišina - zahodnonemški film, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.55 Poročila, 17.00 šahovski komentar, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Risanka (RTV Beograd) — 18.05 Mali svet, 18.30 Tele-sport (RTV Zagreb) — 19.05 Rokomet Jugoslavija : NDR (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 18. NOVEMBRA ! 9.35 TV v šoli (RTV Za-i greb)—11.00 Osnove splošne i izobrazbe, 16.45 Osnove sploš-j ne izobrazbe, 17.15 Madžar-I ski TV preg.ed (RTV Beo-I grad) — 17.48 Napoved spo-| reda (RTV Ljubljana) — 17.50 • Moj striček (RTV Zagreb) — 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Mozaik (RT Ljubljana) — 19.05 Narodna in zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Monitor . .. Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.50 Moj striček, 18.30 Turizem (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.20 Poljudno znanstvena oddaja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) 19. NOVEMBRA 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Zapojte z nami, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Izbrali smo v Kranju, 19.00 Mo- j zaik, 19.05 Enkrat v tednu, i 19.20 Doktor v hiši, 19.50 Cik- i cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 H [č [ pl i 3-2-1, 20.35 Primeri dr. Fin-I ,aya - TV nadaljevanka, 21.25 ' Kulturne diagonale, 22.05 Peta fimfonija, 22.55 Poročila, 23.00 Boks in rokomet Jugoslavija : SZ (RTV Beograd) ! — Drugi spored: 17.25 Poro-1 čila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Otroška oddaja (RTV Sarajevo) — 18.30 Narodna glasba, 19.05 Potopisna reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 20. NOVEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 17.45 Bratovščina Sinjega galeba, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Mladinski kAib (RTV Zagreb) — 19.00 Mozaik, 19.05 Svet na zaslonu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 j Seminole — amer. film, 22.00 i 25-letnica Plesnega orkestra j RTV Ljubljana, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi i spored: 17.20 Poročila, 17.30 | Kronika (RTV Zagreb) — I 17.50 Otroški spored (RTV J Skopje) — 18.30 Mladinski klub (RTV Zagreb) — 19.05 Srečanja (RTV Beograd) — | 20.00 TV dnevnik (RTV Za-I greb) — 21.00 Spored italijanske TV V Kranju Solata 3,50 do 4 din, špi-nača 4 do 5 din, korenček 4 do 4,50 din, slive 4 din, jabolka 1 do 1,50 din, banane 6 din, limone 6 din, česen 8 din, čebula 3 do 3,50 din, fižol 5 do 6 din, pesa 2,50 din, radič 4 din, koleraba 3 din, surovo maslo 14 do 15 din, smotana 10 do 12 din, orehi 28 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 1,50 din, kislo zelje 3 do 4 din, hruške 4 do 5 din, paradižnik 4 din, fige 4 din, krompir 0,90 do 1 dm za kg; kaša 5 di,n, ajdova moka 6 din, koruzna moka 3 din za liter, klobase 5 do 6 din za komad, jajčka 0,80 do 0,90 din na Jesenicah Solata 3 din, špinača 4,90 din, jabolka 2,20 do 2,45 din, limone 5,40 din, Česen 7,60 din, čebula 2,20 do 2,60 din, pesa 1,80 din, surovo maslo 24 din, smetana 11,50 din, sir skuta 5,90 din, sladko zelje 140 din, paradižnik 4 din, krompir 0,85 din za kg; kaša 3,70 din, ajdova moka 6 din, paradižnik 4 din, krompir 0,85 din za kg; kaša 3,70 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 1,70 din za liter; jajčka I 0,75 do 0,80 din. Kranj CENTER 14. novembra slov. barvni film KEKCEVE UKANE ob 10. uri amer. barvni CS film LEGIJA TUJCEV ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma POJEM PESEM, DOMINIK ob 22. uri 15. novembra amer. barvni film MOJ PRIJATELJ BEN ob 10. uri, amer. barvni CS film POJEM PESEM, DOMINIK ob 13. uri, amer. barvni CS film LEGIJA TUJCEV ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc.-nem. barv. filma POPOLNI ZAKON ob 21. uri 16. novembra franc.-nemški barvni film POPOLNI ZAKON ob 16., 18. in 20. uri 17. novembra franc.-nemški barvni film POPOLNI ZAKON ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 14. novembra amer. barvni film MOJ PRIJATELJ BEN ob 17. uri, amer. barvni film NEPOZABNA PESEM ob 19. uri, franc. barvni CS film ARIZONA COLT — MAŠČEVALEC ob 21. uri 15. novembra amer. barvni film MOJ PRIJATELJ BEN ob 14. uri, špan. barvni film LEPI SPOMINI ob 16. uri, franc. barvni CS film SIRENA MISSISS1PIJA ob 18. uri, franc. barvni CS film ARIZONA COLT — MAŠČEVALEC ob 20. uri 16. novembra franc. barvni CS film SIRENA MISSISSI-PIJA ob 17. uri, amer. barv. CS film LEGIJA TUJCEV ob 19. uri 17. novembra franc. barvni CS film ARIZONA COLT — MAŠCEVALEC ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 15. novembra franc. barvni CS film ŠEHEREZADA ob 16. in 19. uri Tržič 14. novembra amer. barvni CS film MOJI, TVOJI, NAJINI OTROCI ob 19.30 15. novembra amer. film PUSTOLOVŠČINE TOMA SOYERJA ob 10. uri, amer. barvni CS film MOJI, TVOJI, NAJINI OTROCI ob 15. in 19. uri 16. novembra amer. barvni film NEPOZABNA PESEM ob 17.30 in 19.30 17. novembra angl. barvni film POLJUBI DEKLETA IN JIH UBIJ ob 17.30 in 19.30 Kamnik DOM 14. novembra italij.-španski barvni CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MC GREGOR ob 17.30, italij. barvni film SILVIA IN LJUBEZEN ob 19.30 r 15. novembra italij .-španski barvni CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MC GR1> GOR ob 14. uri, italij. barvm film SILVIA IN LJUBEZEN ob «16. in 18. uri , 16. novembra amer. barv® CS film SNEG NA Klf£ MANDŽARU ob 17.30 in 17. novembra angl barvni film POLJUBI DEKLETA JIH UBIJ ob 17.30 in 19.30 Kamnik DUPLICA . 14. novembra francosKi barvni film JUDOKA, TAJNI AGENT ob 15., 17. in 19. nn Dovje-Mojstrana • 15. novembra amer. barvn* film POZIV REVOLVERASU t Kranjska gora . 14. novembra angl. barvni CS film DOLGO UMIRANJA V ENEM DNEVU | Javornik DELAVSKI DOM 14. novembra amer. barvni film POZIV REVOLVERASU 15. novembra angl. barv CS film DOLGO UMIRANJA V ENEM DNEVU I dnevno /g\ I I sveže i speciafitate I delikatesa! rff^TMi ■nraffij «a rVw « k p j Radovljica 14 novembra franc. barvni i film VRV IN PIŠTOLA oo I 18. uri, mehiški barvni n>" SREBRNA MASKA ob 20. «r| 15. novembra franc. barvn , film VRV IN PIŠTOLA oo ! 16. uri, mehiški barvni run ! SREBRNA MASKA ob 18. uth franc. barvni film lepoti DNEVA ob 20. uri ! škof j a Loka SORA 14. novembra amer. barvni film NOC BREZ PRIC ob in 20. uri • 15. novembra amer. barvn film NOC BREZ PRIC ob J* in 20. uri, angl. barvni nJJ" VROČI PESEK OTOKA S*" TA ob 17. uri } 16. novembra angl. barY!* film VROČI PESEK OTOK'4 SYLTA ob 19. uri 17. novembra amer. f|U HEROJI FORT APACHA 20. uri lil Tratil pregled Nagradna križanka m VODORAVNO: 1. pogorje v srednji Grčiji, sedež boga Apolona in muz, 7. kar ni v rednem ciklusu, izjemnost, 12. ritual, knjiga s popisom verskih obredov, 14. ime znanega sovjetskega skladatelja Hačaturjana, 15, avtomobilska oznaka za Leskovac, 16, pesniška oblika za orača, orataj, 18. del voza, 19. ime slov. Pianista Bertonclja, 21. jaz (latinsko), 22. igralec v gledališču; kdor v ozadju vodi kako početje, 24. ladijski vijak, propeler, 26. ožemanje, iztisnitev, iztiskanje, 27. prizor iz preprostega življenja; mirno sožitje, 28. Sergej N. Vasiljenko, 29. Kolinska tovarna, Ljubljana, 31. orientalski prašek za lase, 32. trgovsko ime za važen eksploziv trinitrotoluol, 35. ekonomska enota, 36. cestni zavoj, ovinek, vijuga, okljuk, 38. gibanje za osvoboditev narodnega ozemlja (začetek v Italiji); iredentizem, 40. atenski heroj, po katerem se imenuje vrsta visokih šol, 41. imetnik vozila na dveh kolesih na Kitajskem, ki ga vozi kuli. 1 Z 3 4 5 6 7 8 9 10 11 u 13 15 16 1? 18 19 20 21 22 23 24 25 ,26 2? 31 28 29 30 32 33 34 35 3? 38 39 41 NAVPIČNO: 1. format papirja; plačilna, krojna, vprašalna *td., 2. učbenik za začetni pouk branja in pisanja; prvo učilo, 3- avtomobilska oznaka za Prištino, 4. nov v sestavljenkah (iz grškega neos), 5. naslovljen.ee, prejemnik, 6. čistoča, snaž-n°st, 7. letovišče pri Opatiji, 8. ljudska pritrdilnica, 9. pesnik ljubezenskih pesmi; kctor je nagnjen k erotiki, 10. veličanstvo, veličastje, vzvišenost, 11. nekdanji egiptovski maršal in politik, Mohamed Abdul Halam. 13. japonski državnik, tvorec moderne Japonske, Hirobumi, 17. pregledi, izvidi, evidence, 20. Homerjev ep, 23. avtomobilska oznaka za Kutino, 25. Ivan Levar, 26- milanski nogometni klub; tudi med v zloženkah, 27. ribje jajčece, 28. reka na Portugalskem, ki združena z Raio dobita skupno ime Sorrala, 30. kralj v Shakcspearjevi drami, 33. glav-1,0 mesto sosednje države, 34. tovarna zdravil v Ljubljani, 'udi albanska denarna enota, 37. latinski predlog, tudi kratica 2a anno Domini. 39. kratica za našega štetja. • Rešitev pošljite do četrtka, 19. novembra na naslov: Glas, Trg ® revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. Gorenjska nogometna liga ^ gorenjski članski nogometni ligi bo jutri na sporedu _ unje jesensko kolo. V minulem kolu so presenečenje pripra-i nogometaši iz Naklega, ki so premagali kandidata za prvo sto ekipo Šenčurja. Zaradi poraza so nogometaši Šenčurja gubili naslov prvaka v jesenskem delu prvenstva. Rezultati: Predoslje : Trboje 3:1, Jesenice : Preddvor 8:1, v»Ples : Podbrezje 9:0, Naklo : Šenčur 2:1, Kropa : Kranj 1:1. Štf>V-i tVU so Jesenšce pred Šenčurjem, ki imata oba enako Vll° točk — 15, tretji je Kranj s 14 točkami itd. del^ n^ac^nski ligi pa so minulo nedeljo zaključili jesenski Prvenstva. Rezu.tati zadnjega kola: Jesenice : Kranj 2:1, frzic : LTH 3:0. Lestvica: Jesenice 8 7 0 1 25:8 14 Triglav 8 6 11 25:3 13 Krav j 8 3 2 3 16:13 8 LTH 8 116 9:36 3 Tržič 8 10 7 6:21 2 GOSTILNA BLAŽUN Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec) te!. 22001 PRIREDI VESELO MARTI NOVANJE v soboto, 14, novembra ob 8. uri zvečer VLJUDNO VAS VABIMO, PO-STREŽENI BOSTE Z NOVIM VINOM IN DOBRO JEDAČO GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno zgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši razstavlja slikar Viktor Magyar iz Čateža na Dolenjskem. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I nadstropju na ogled republiška zbirka Slovenska žena v revoluci ji in razstava Spomeniki NOB. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa je na ogled razstava slikarja Janeza Potočnika i2 Tomaja na Krasu. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in 17. do 19. ure. tekma II. zvezne lige Jesenice : Metalac (Sisak). SOBOTA JESENICE — Ob 19. uri na ledeni ploskvi pod Mežak-ljo V. kolo zvezne hokejske lige Kranjska gora : Medve-ščak. NEDELJA Ob 19. uri v telovadnici os. šole Tone Cufar odbojkarska V KRANJU Levičnik Bojan in Mrak Mar jeta-Milena, Ravlič Ivo in Ugrin Marija, Ušaj Ladislav in Boštar Majda, Miler Martin in Kemperle Marija. ŠKOFJA LOKA Podlipnik Janez in Oblak Pavla. NAKLO — Ob 10. url na nogometnem igrišču tekma članske gorenjske nogometne lige Naklo : Jesenice (sodi G ros). KROPA - Ob 10. uri na nogometnem igrišču tekma članske nogometne lige Kropa : Predoslje (sodi Kaštiv-nik). PODBREZJE — Ob 10. uri na nogometnem igrišču tekma članske gorenjske nogometne lige Podbrezje : Preddvor (sodi Vrečko). DUPLJE — ob 10. uri v Dupljah zaostala rokometna tekma ljubljanske conske rokometne lige Duplje : Mokerc. -dh V KRANJU Snodic Ivan, roj. 1903; šavs Peter, roj. 1928; Pelko Mihael, roj. 1929; Logar Emil, roj. 1940; Žepič Valentina, roj. 1905; Troha Franc, roj. 1933; Zdovc Jože, roj. 1916; Kozjek Franc, roj. 1917; Šilar Martin, roj. 1897; Bertoncelj Ana, roj. 1910; Rozman Marija, roj. 1892; Rački Jurij, roj. 1901; Vidmar Rudolf, roj. 1919; Sajovic Janez, roj. 1900; Klemenčič Ciril, roj. 1923; Jamnik Frančiška, roj. 1890; Kuha.r Marija, roj. 1899. ŠKOFJA I.OKA Rupar Ivana, roj. 1905, Hafner Marija, roj. 1889, Detela Jožef, roj. 1894. TRŽIČ Bertoncelj Ana, roj. 1910. v Kranju od 18. do 27. 12. 1970 POROČILO O ŽREBANJU SREČK 46. KOLA DNE 12. NOVEMBRA 1970. srečke so zadele s končnicami din 00 20 70 10 10600 2.020 084230 10.000 637840 10.000 11 10 0801 200 17021 1.000 747761 10.000 2 6 56502 506 71822 1.006 159782 10.006 163 50 34803 500 57373 500 180643 10.000 319403 10.000 74 10 84 10 0224 200 47704 500 87984 1.010 639134 10.000 95 30 01205 500 34095 1.030 349535 10.000 401135 10.000 565675 10.000 705735 10.000 356 100 22216 500 59736 1.000 388426 10.000 615116 150.000 7 6 69857 506 98547 506 069057 10.006 713347 10.006 08 10 68 20 88978 500 093448 10.000 386338 50.000 9 6 19829 2.006 27089 506 225479 10.006 XI. NOVOLETNI SEJEM ''plllil so se Mladinci Jesenic — jesenski prvaki P. Novak Artikel B R ITT A 312 102 telečji knautch lak velikost 3—7 1/2 cena 189 din Artikel ROMEO 161 103 amke boks velikost 6—11 cena 149 din V Zgornji vasi so se sestali vaški odborniki. Zelo resni, - AL1CO ALKOHOLIZEM ALKO K~,FIC ti, ki so vabili vse prebivalce na veliko veselico. S skoraj nevidnimi črkami je čisto na dnu pisalo: Prireja odbor za boj proti alkoholizmu. A kdo bi prebiral tiste drobne črke na dnu. Glavno je, da bo godba in bo za pijačo preskrbljeno. »Žejni ne bomo,« so govorili. Napočil je tisti trenutek. Godbeniki so zaigrali, da so mladi kar poskočili na plesišče, stari pa so se od miz sem muzali, ko so opazovali svoje hčere, sinove ali pa vnuke. Seveda niso bili zadovoljni samo s tem. »Štefan na mizo,« so kričali vse vprek, da so si ubogi natakarji komaj jeli pot brisati s čela. Vino je teklo v potokih, Z. njim pa je prite- dobi, so si meli tudi roke. Sicer pa so jih imeli za kaj. Proti jutru se je nagibala ura, ko so se ljudje začeli razhajati. Težko so vstajali od miz in negotov je bil njihov korak. Bolj v dvoje so hodili, da je prijatelj prijatelja podpiral. Samoten vrisk, ki je bil bolj krik ranjene živali, je pretrgal tišino. Fantje so se slepli, da se je stišalo lomljenje kosti. Tam v jarku je ležal pijanec in nemočno stegoval roko ... Odbor za boj proti alkoholizmu pa ni poznal počitka. Sejali so in sejali ter končno le ugotovili, koliko je dobička in zakaj ga bodo porabili. »Največ bo šlo seveda za tiskane plakate, ki boda opo- čega, samo naj se sprijazni s tem, da bo podobne stvari lahko še velikokrat slišal, Če ne večkrat, enkrat na leto zagotovo in to v času, ko bo na vrsti nova akcija za boj proti alkoholizmu. Na zdravje!! še nekaj sem pozabil. Zgor nja vas je bila po tej veselici kmalu prva na spisku alkoholikov. TOVARNA OBUTVE TRŽIČ 148 ve, kje so. Zato stopi ponje sama. Ne bi jih ime-! Ja pri hiši, ko bi ne ostale od časov, ko si je v kaverni nad domačijo celil rane Rozikin Andrej. Po vasi pa divjajo skvadristi in se pretepajo s fanti, ki jih je zbral v naglici Marjutkin Andrej. Takrat, ko so mu Italijani ustrelili očeta, mu je bilo 10 mesecev manj kot štirinajst let. Zdaj jih ima že enaindvajset. Močan je. Tudi drugi so korenjaki. Toda skvadristi se branijo in jih zadržujejo, dokler od pokopališča sem močna eksplozija za trenutek ne okameni vseh. »Skvadristi so minirali kapelico!« vedo vsi. »Po njih!« zakriči Mrjutkin starejši sin. Tam ob kapelici je pokopan njegov oče. In zdaj je kapelica z napisom UMRLI ZA SLOVENSKO GRUDO v ruševinah. »Po njih! Bij s kolom!« kriči Marjutkin sin. »Bežijo! Barabe bežijo!« Vsa vas je na nogah. »A kje je štivec?« opazi nekdo, da štivca ni med njimi. »štivec? Pobili so ga pred njegovo hišo.« »Kaaaj ?« Nekateri odhajajo proti Štivčevi domačiji, da bi se poslovili od žrtve. »še je živ! A nezavesten. Samo za trenutek je prišel k zavesti,« jokaje pojasnjuje štivčeva. »Po zdravnika bi morali,« se spomni nekdo. »A kdo bo šel ponj?« kažejo drugi na Kobarid, ki ga ni Videti iz dima in plamenov. »V Tolmin!« »Ja, v Tolmin.« »Janko, ti pojdi ponj!« pokliče Marjutkin starejši brat, Žefkovegr sošolca in prijatelja. Tudi Žefek hoče z njim. Ne morejo mu braniti. Nihče ne ve, da je že prepozno in da se gospodar na štivčevini že pogreza v smrt. .. OSMO POGLAVJE Pogromi, poboji in požigi na Kobariškem. Z dinamitom razstreljeni spomenik slovenskega skladatelja Andreja Volariča v Kobaridu je v ruševinah. Strahotni pekel soške fronte ga ni mogel uničiti. Zdaj pa ga je uničila pettisočglava črnosrajčniška drhal. Uničila prav tako, kakor * je v Rihenberku razstrelila spominsko ploščo jj pesnika Simona Gregorčiča in v Postojni spo- g • menik pesnika Miroslava Vilharja. i udi idrrja j in okoliški kraji se tokrat niso mogli ubraniti pred skvadristično drhaljo, ki je pod zaščito vojske in karabinjerjev spremenila v ruševine spomenik slavnega in po vsem svetu znanega slovenskega matematika Jurija Vege. na Črnem vrhu nad Idrijo pa spomenik slovenskega filozofa dr. Franceta Lampeta. Toda najhujše nasilje je doživel Kobarid z okoliškimi vasmi. Tu so skvadristi divjali tako strahotno, da o tem ne morejo molčati niti antantni časniki. Ime med vojno po vsem svetu znanega mesteca pod Krnom se vnovič pojavlja na naslovnih straneh svetovnega tiska. Nekateri časniki celo predlagajo, da bi medvojni italijanski zavezniki zaradi nasilstev v italijanskih priključenih pokrajinah spremenili mešetarsko londonsko pogodbo in te pokrajine priključili kraljevini SHS. »Naposled glas pravičnosti!« Take novice prihajajo tudi do slovenskih ljudi. Izgubljena veia v pravičnost zahodne demokracije se zopet prebuja. Zdaj bo konec londonske in rapallske goljufije. Žrtve, med njimi tudi Štivčeva niso bile zaman. »Videti je, da nam bodo storjeno krivico res popravili.« Tako govore ljudje. Slovenski časniki, ki tajno prihajajo z onstran meje, krožijo med njimi, prehajajo iz roke v roko, skozi sto ali celo tisoč rok eden Tukajšnji časniki o tem ne smejo pisati. O strahu, da bi ta novica prodrla do hrvaških in slovenskih državljanov pod Italijo, pričajo prazni beli stolpci v .Edinosti', ,Soči', ,Goriški straži', pa tudi v komunističnih časnikih — slovenskem ,Delu' in italijanskem .Lavoratoru'. Le zakaj neki ta strah italijanske cenzure, ko pa o tem ne morejo več molčati niti vladni krogi v Rimu, niti italijanski nacionalistični in fašistični časniki, kakršen je na primer tudi tržaški ,11 Piccolo', ki se morda med vsemi najbolj razburja nad pisanjem zahodnega tiska in opravičuje .skvadristični bes nad Slavi' kot italijansko .samoobrambo pred zahrbtno zaroto', ki so jo baje kovali Slovenci proti Italiji in jo začeli uresničevati z .oskrunjenjem spomenika italijanske bojne slave na Krnu'. ?3BB3K3EES ©50 let Tržiča 6. septembra so v istem kraju obedovali, večerja pa jc bila naročena mestu Kranju (»Citta di Crainburgo«) ...« "otopiš, iz katei-ega je ta odlomek, je še starejši kot tisti, ki smo ga grVega °bjavili (Churelichzev potopis o potovanju leta 1660 je izšel leta 1661, clo°lW-n°V ° P°lovanju leta 1669 pa je izšel leta 1673) in je torej najstarejši S r', znan' tiskani zapis o Tržiču in njegovi okolici. Ce pa naj se seznanimo tudi s starimi zapisi, ki so se ohranili v rokopisu, Ho začcti še bolj zgodaj. Vendar se zdaj raje ustavimo ob Filipu Viljemu ki je potoval skozi naše kraje približno ob istem času kot Chure-žont U1 ^ro.wn' to Je leta 1673. Nanj nas je nedavno opozoril prof. dr. Josip in ar S prisPevkom »F. V. Hornigkova statistika obrtnikov slovenskih mest Hor®°K 1(Tta 1673<<> objavljenem v Kroniki XVIII (1970), 2. zv., str. 80—82. dosr zap'ski sami, ki jih hranijo v Rostocku (NDR), nam sicer niso Pa' Prav pa ie, da jih imamo vsaj v razvidu. Iz Žontarjevega prispevka v ' v ^nemirno kratek Hornigkov življenjepis, namen Hornigkovega potovanja TrživC Je 'n "jegovc zanimive podatke o izredni razvitosti obrti v tedanjem pU J Primerjavi z drugimi kraji. Main- •' se je rodil leta 1640 v Frankfurtu ob Maini, študiral v cesar"11 t'1 Ingo'stafltu pravo, nato pa postal tajnik škofa Royasa, diplomata j j -j? Leopolda I. na Dunaju. Za njim je prišel na Dunaj tudi njegov svak gOSD Cther, ki se je tu uveljavil s svojimi načrti za uveljavitev novih oblik je tud'H"™' ^ zvezi z njegovim načrtom za obdavčenje rokodelskega blaga v m »Hornigkovo potovanje leta 1673. Le-ta naj bi ugotovil število obrtnikov lz ■ trgih Avstriie- med nj»mi tudi v Tržiču. v 13 olnjtTvih obranjenih zapiskov je razvidno, da je v Tržiču tedaj delalo kovači ne; ^ m°jstrov s 103 pomočniki. Najmočneje so med njimi zastopani ' . m°jstrov s 100 pomočniki), sledijo jim tkalci (40 mojstrov), usnjarji jstrov), krojači (10 mojstrov), čevljarji (7 mojstrov), mesarji (6 moj- strov) in peki (6 mojstrov). V Kranju je bilo tedaj 127 mojstrov in 47 pomočnikov, v škof ji Loki 95 mojstrov in 30 pomočnikov, v Mariboru npr. pa so bili tedaj v 35 obrtih 104 -mojstri z 99 pomočniki, od tega največ v pekovski (9 mojstrov, 18 pomočnikov) in v mesarski stroki (9 mojstrov, 11 pomočnikov); nekaj večje število pekov in mesarjev v Mariboru v primerjavi s številom le-teh v Tržiču gre pač na rovaš večjega števila tamkajšnjega prebivalstva. Toliko o tem. Podatke iz še starejših časov bomo našli v drugih virih. Med njimi je stiška kronika, ki jo je sestavil po naročilu svojega opata p. Pavel Puzel (1669—1721) in jo v rokopisu hrani Arhiv Slovenije. Kronika ima naslov Idiographia sive Rcrum memorabilium Monasterrii Sitticensis deseriptio in je napisana v latinščini. Del kronike obsega seznam darilnih listin, kupnih pogodb itd. Samostan je imel nekaj posesti tudi na območju tržiške občine, kot razberemo iz naslednih zapisov: Na str. 34: »1261. Vojvoda Urh (Vlricus seu Vdalricus) potrjuje in jemlje v zaščito posestva, tako tista, ki jih je sam podaril, kot tista, ki so jih podarili samostanu drugi, to je Ljubeljski trg (»forum in Lubelino«), ki mu ga je podaril vojvoda in mejni grof z namenom, da bi tam sprejemali siromašne, hkrati s pravico izkoriščanja gozdov in pravico lova, ki mu jo dolgujejo podložniki samostana.« Na str. 37: »1268. Urh (Vlricus siue Vdalricus), koroški vojvoda in gospod Kranjske, slaven in kar najbolj ponosen zaradi v teh časih podeljenih milosti in daril, daruje z novih kmetij ob vznožju pogorja, ki se imenuje Ljubelj (Liibel«), desetino v živalih. Na str. 70: »1399. Isti avstrijski vojvoda Viljem zamenja v svoji prirojeni naklonjenosti in dobrosrčnosti do slavne stiške hiše župnijo, imenovano Tržič (»Neumarckhtl«), izdavna z vsemi pravicami podložno stiškemu samostanu, z župnijo Dobrnič hkrati s podružnicami, kakor tudi z vikariatom, danes župnijo Žužemberk, prav tako s podružničnimi cerkvami, ki naj pripadajo s prav vsemi pravicami na vse veke samostanu.« Razen teh treh podatkov o stiški posesti pod Ljubeljem, ki so bili že večkrat navedeni (V. Kragl. Zgodovinski drobci župnije Tržič, 1936, str. 122; I. Mohorič, Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, 1957, str. 5—9) je postal z objavo doktorske disertacije prof. M. Mikuža (Topografija stiške zemlje. Ljubljana 1946) znan še en nov podatek s še starejšo letnico. Mikuž objavija namreč podatke o stiški posesti pri nas razen iz stiške kronike in drugih že prej znanih virov tudi iz seznama stiških listin, sestavljenega v drugi polovici 18. stoletja, ki ga je odkril v Škofijskem arhivu v Ljubljani, kjer ga hranijo. V tem seznamu sta omenjeni dve kmetiji, ki jih je samostan pridobil pri gori Ljubelj pred letom 1169 fAJikuž, str. 31 in 33,). Darovala sta ju samostanu Majnhalm Višnjegorski in njegova žena Sofija (str. 15 in pa str. 91, kjer je navedeno izvirno besedilo na novo odkritega seznama: »Anno 1169, Stiifft und Confinnation Brieff von Vlrich Patriarchen pro nachfolgende Donation-n: ... 2 Huben beym Berg Loibel von obgedachten Meynhalm und Sophia...«). 1. BL MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Tudi žefek plane za mamo in prav tako ka-KOr mama obupan bije s pestmi po durih in klice na pomoč. Toda hrup zunaj samo narašča. Vmes je slišati tudi slovenske glasove. »Barabe! Ubijalci!« Vedno več je teh glasov. Potem je slišati ko-rake, nagle korake. »Fantje, po njih!« . T? Je glas Marjutkinega Andreja, ki so mu talijanski vojaki petnajstega leta ustrelili oče- »Zob za zob! Kri za kri!« »Bežijo! Bežijo!« hlipa Žefek in plane k zahiša- Im durim. Ta so odprta. »Mama,« pokliče mamo. Mama pa nima moči, da bi stopila za njim. »Mama! Mama!« Žefkov krik tam zunaj je še bolj presunljiv. »Tata, o, tata!« »Mrtev?« zaboli štivčevo. Megli se ji pred , c711' kakor da bo zdaj zdaj omedlela. Ne ve, Kako se je odtrgala od zaklenjenih duri in pri-J^ala skozi zahišne pred hišo, kjer zagleda j k zrušenega nad očeta. »O bog!« se zruši °tr.oku tudi sama in se zastrmi v moža. Stivčevega obraza ni mogoče prepoznati. Pod-Plut Je, zalit s krvjo. »Mrtev, o bog, mrtev,« pritisne glavo k moževemu srcu. Toda srce še bije, slabotno bije. A'i je mogoče! štivčeva ne more verjeti. »In vendar bije, bije, bije!« kriči vzradošče-na. »živ je. še je živ. Slišiš Žefek: Žefek! Po ob-Vcze, Žefek! « ukazuje, a se spomni, da otrok ne i Ali bo Bled spet dobil hidrometeorološko postafo? Od 1852. do 1961. .eta je bila na Bledu hidrometeorološka postaja. Po smrti profesorja Rajka Gradnika pred devetimi leti pa je bila opuščena. Mnogi na Bledu so menili, da je bila velika škoda, da so postajo na Bledu opustili. V zadnjih letih, ko je Bled spet postal zanimiv in privlačen za številne tuje goste, pa so predstavniki turističnega društva resno raz-mi.š.jaii, kako bi postajo obnovili. Večkrat so razpravljali o tem. Toda stroški za obnovitev oziroma postavitev nove hidrometeorološke postaje so bili preveliki. Društvo samo ni zmoglo celotne investicije Zato so se odločili za postavitev turistične vremenske hišice. Odpr i so jo s predstavniki hidrometeorološkega zavoda v Ljubljani minulo soboto. V turistični vremenski hišici siedi turističnega središča Bleda (na najbolj pro- metni promenadni točki) so vgrajene najsodobnejše naprave za merjenje temperature, pritiska, vlage in druge. Ti instrumenti omogerajo zbiranje vseh tistih podatkov, ki jih danes zbirajo normalno urejene hidrometeorološke postaje. Blejci menijo, da je za kraj kot je Bled potrebno kontinuirano zbiranje klimatskih podatkov. Zato si bodo še naprej prizadevali, da bi spet dobili pravo postajo in službo, ki bi bila vključena v statistično obdelavo in redno poročevalsko mrežo o vremenskih prilikah. Za zdaj bo turistično društvo samo zbiralo podatke in jih posredovalo hidrometeorološkemu zavodu v Ljub.jani v obdelavo. Prav gotovo pa se bo prej ko slej pokazalo, da bo na Bledu treba odpreti pravo postajo in kraj vključiti v redno mrežo. A. Z. Letošnja zima še uspešnejša? Predsednik turističnega društva v Mojstrani Ivan Simič nam je povedal, da je bila lanska zimska turistična sezona uspešna, za letošnje leto pa računajo, da bo Še boljša, saj imajo vse razpoložljive zmogljivosti od 15. decem bra dalje i JLprodar.e. V hote lu Triglav imajo 30 ležišč, v zasebnih sobah pa 210 ležišč, od tega v Mojstrani 140, v Dovjem pa 70. Poskrbeli so tudi za lepši videz kraja. Prav tako bo letos s polno paro delovala vlečnica, ki so jo zgra-diu lani. jk Del razvalin Novega gradu (sedaj »pusti grad«) nad Turnom. — Iz fototeke Gorenjskega muzeja (Nadaljevanje) Ne kaže drugače kot da še v dveh, treh zapisih govorimo le o preddvorskih gradovih in njihovih gospodarjih. Potem bomo šele mogii bolj sproščeno pisati o kulturni zgodovini, ki je navezana na Preddvor. Pri tem mislim na Lovra Pintarja in njegov ili-rizem, na rod Josipine Turno-grajske, na Lovra Tomana ter Julijo Primčevo in njune obiske na Turnu, na bližnjega soseda Matijo Valjavca z Bele; tudi vnetega prešerno-ljuba in zaslužnega šolnika Stanka Završnika, preddvor-skega domačina, ne bom iz-vzel iz svoje pripovedi o deležu tega kraja za slovensko kulturo. A zdaj se le še vrnimo v prva stoletja našega tisočletja in njihovo »graščinsko« zgodovino... PUSTI GRAD Tako pravijo današnji preddvorski domačini razvalinam, ki še stoje na bregu nad gradom Turnem pred Potočami. Goroho-dec, ki se bo nameril k Sv. ' Jakobu (960 m), bo razvaline I nekdanjega gradu opazil že j s poti, če bo s steze zavil na 1 levo v breg. Seveda je današnje ljudsko ime Pusti grad le bolj označ- ( ba razvaline. Nekoč, ko je grad še stal v vsej svoji mo- i či, na preži nad prometom ; skozi kakrško tesen, se je po- ! nosno imenoval Novi grad j (Neuburg). V listini iz 1. 1307 j se grad imenuje celo »hoff < za Newburg«. že prej (1. 1139, j 1140 in 1178) pa se v raznih 1 listinah (gl. F. Kos, Gradivo ! < za zgodovino Slovencev IV) omenjajo gospodje Novigraj-ski. Na osnovi ostankov arhitekture in raznih gradbenih elementov, ki jih izpričujejo j do današnjega dne ohranjene razvaline Novega gradu, pa zgodovinarji povsem upravičeno sklepajo, da je bil grad postavljen že mnogo prej kot ga omenjajo naključno najdene najstarejše listine. Vsekakor pa lahko Štejemo Novi grad za enega najstarejših gradov na širšem območju Kranja. Tako »tudi Valvazor omenja listino iz leta 1156, ki naj bi bila daitirana na gradu Novi grad in ki se nanaša na zemljiški urad Preddvor.« (M. Zontar). RAZVALINE GOVORE V letošnjem Kranjskem zborniku je bil objavljen članek »Gradovi na območju Kranja« izpod peresa zgodovinarke prof. Majde Žontarjeve. Med drugim pripoveduje tudi o razvalinah Novega gradu: »Grajski kompleks je obsegal stolp kvadratne oblike, ki je v tlorisu še povsem ohranjen, in stanovanjski palac um (lat. beseda palatium pomeni dvor, dvorec; op. C. Z.), v temeljih najbolje ohranjen zlasti na severozahodni strani gradu. V tlorisu so vidni temelji treh prostorov in domnevni vhod. Grad je bil na jugozahodu utrjen s tremi obrambnimi jarki, na severovzhodu pa z enim večjim obrambnim jarkom.« , »Leta 1387 je grad in gospostvo kupi! vjtez Ernest Lobminger, k' je spadal med najodličnejše vazale Hugona iz Devina. Ko je 1. 1399 izumrl rod Devinskih, so njihovi dediči gospodje VValsse i pridobili tudi Novi grad. ! Grad in gospostvo je bilo j nato v posesti Celjskih gro-i lov, po smrti zadnjega Ce-[ ljana pa sta prišla v posest ! deželnega kneza. Morda že v j borbah za celjsko dediščino (1456) ali pa ob turškem vpadu na Koroško ali pa ob i potresu leta 1511 — je bil grad močno poškodovan oziroma porušen.« Naš prvi zapis (Glas, 31. 10. t. 1.) smo ponazorili s sliko Turna pod Novim gradom — tamkaj je dokaz, da je bil Novi grad v Valvasorjevem času (1. 1689) že porušen: zgoraj na desni, na robu bre-• ga je Novi grad is še zobata razvalina ... GRAŠČINA TURN Po starem — zgodovinsko natančno — bi morali seveda reči gradu Turn pod Novim gradom (Thurn unter Neuburg). Zgrajen je bil ta grad v 14. stoletju, omenja pa se prvič v ohranjeni listini šele leta 1408. Dovolim si postaviti vzpo-redje: kamniški Stari grad in preddvorski Novi grad. Gotovo ni bilo prebivalcem gradov v višinah udobno, želeli so si zložnejšega življenja niže, bliže ravnini. Tako so po tej nuji marsikje opuščali in zapuščali v višinah postavljene graščine — nevarnosti napadov je bilo vedno manj — in se selili v nižjih legah zgrajene gradove. To misel nam potrjuje isto lastništvo nekdan jih gradov v višinah in novih gradov bliže dolini. Tak primer imamo v Kamniku — prav enakega pa tudi v Preddvoru: tudi tu so bih Celjski grofje ob koncu 14. stoletja lastniki obeh gradov, Novega gradu in Turna pod Novim gradom. — Stare listine izpričujejo, da so Coljski grofje oddali grad Turn v zakup vitezom iz Podkrnosa, v začetku 15. stoletja pa rodbini Schrott. (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč vfflP rafenci spisov o varčevanju Kot se najbrž spominjate, smo spomladi objavili razpis z naslovom .Zakaj varčujem', v katerem Gorenjska kreditna banka in uredništvo Glasa pozivata pionirje, naj nam pošljejo prispevke o varčevanju, o svojih željah in o tem, kaj so si že ah kaj si še nameravajo kupiti s Prihranjenim denarjem. Dobil sem 36 zgodbic, izmed katerih smo izbrali 9 najboljših; dve sta bili objavljeni Pred štirinajstimi dnevi, pisce ostalih sedmih pa vam bomo izdali da-*nes- In kakšne nagrade jih čakajo? GKB je za vsakega namenila po 50 novih din in hranilno knjižico, ki jo lahko dobi v najbližji poslovni enoti hanke. še prej mu bo pismonoša Uročil posebno potrdilo, s katerim se mora predstaviti uslužbencu pri blagajniškem okencu. Poglejmo imena nagrajencev: Marjan Potočnik, os. š„ Mošnje (3. razred), Miro Eržen, Cesta revolucije 4, Jesenice (8. razred), Anka Damijan, os. š. Cvetko Golar, škofja Loka (5. razred), Jani Mohorič, os. š. Bukovica nad škof jo Loko (2. razred), Štefka Ahačič, os. š. heroja Grajzerja, Tržič (6. razred), Marinka Mohorič, os. š. Peter Kavčič, škofja Loka (7. razred), Cvetko Za-plotnik, os. š. Matija Valjavec, Preddvor (7< razred), Bogdan Bricelj, os. š. Tone čufar, Jesenice (7. razred) in Borut Bernik, os. š. Peter Kavčič, škofja Loka (5. razred). UREDNIK flruska defoelnška Naj se vam predstavim: hruška sem, lepa, debela hruška. Do nedavna sem živcia na mogočnem drevesu. Dolgčas mi ni bilo, saj so mi delale družbo sestrice, cela vojska sestric. Toda med vsemi sem veljala za najlepšo, zato so me imenovali Hruška de-beluška. Nekega dne pa so v sadovnjak prišli ljudje. Ustavili so se pod nami in z obiračem začeli trgati moje sestre. Skrila sem se za šop listov, a zaman. Tudi meni usoda ni | prizanesla, kajti odkrili so i me in že nem tičala v gajbici, sredi užaloščenih sorodnic. Dva fanta sta gajbico odnc-. sla v klet, kjer nas je stara ženica razporedila po policah. že lep čas zmrzujem v temačni kleti in preganjam dolgčas. Pogrešam vrstnice, pogrešam toplega sonca in petja ptičkov. Jocif Aljana, osn. šola Matija Valjavec, Preddvor ZeJimo si prijateljskega srečanja Modelarji Kluba mladih tehnikov na osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani, Go-deževa 11, delamo že drugo leto. Lani nam je uspelo za- Tragičen dogodek na Storžiču sl^ r je rah,° Premika, gor-son °Vetje ki ie Usijano od sSv obraščalo pobočja Plan Mladi' razP°loženi nriKvl01 iz Cel.ia so se veselo pr'blizevali vrhu. se Zn eilada' brez napovedi, so Son g°ro Privalili oblaki. Pretr6 Jr izginil°- Zrak so Toda bliski in grmenje. Prest **:aninci se niso dali ljevar P°gumno so nada-medt,! POt' čePrav je nebo ]0 iem Popolnoma potemne- vrh' V, bribolazec je stopil na je npi avnal se ic- tedaj Pa Fant preparal ognjeni bič. se je op0tekel in oble- žal mertev. Komaj trinajstletnega Celjana je pokosila strela. Nikoli več ne bo uživa, lepot gorskega sveta. j Na vrh so prišli tudi ostali j planinci. Bili so dobro razpoloženi, saj še niso vedeli za nesrečo tovariša. Naenkrat pa jim je dih zastal. Nedaleč stran je namreč nekdo opazil mrtvega prijatelja. Odhiteli so v dolino in poklicali gorsko reševalno službo. Reševalci so potem odšli po truplo ubogega fanta. Cveto Zaplotnik, 7. razred os. š. Matija Valjavec Preddvor Srnjačkova smrt Že dolgo sem si žele.', da bi pri nas imeli avtomobil. Letos smo ga le dobili. Nekega sončnega dne smo se odpeljali na obisk k teti v Dolenjo vas. Z nami je bil tudi prijatel j Marjan. Pri teti imamo lepega mucka, s kate- ! rim smo se igrali. Toda kmalu se je začelo mračiti, zato smo krenili proti domu. A vesele vožnje je bilo kmalu konec. Blizu apnenice na Pra-protnem naenkrat ob nekaj trčimo. Močno je počilo, potem pa so zacvilile zavore. Skoraj bi z glavo predrl sprednje steklo. Očka je odprl vrata in izstopili smo, hoteč videti, kaj se je zgodilo. me 7 Krv dne Proti večeru če n • n'eea travnika pokli-nica n3vteIjica in soseda Da-VnrV* stečem k njej in jo i™?' ka' z-eli. deti kaj časa? « hoče ve- »Imam, vendar samo eno ro<« Ji povem. lol°, p°tem se pa lahko ma-niau °gava!<< odgovori. Stri-žogo se in brž stekla po »ni sem bila nazaj, žern ji ^kličem in vr- n0s r?go.- Zadela je Daničin *e 'w"lca se Pnme zanj in >D G poglcda" vi§ pa pazi. kako lo- »Lo revcem in se smejim, ko g! t?°Kcakaj- ne bo dolgo, vpjje u bom jaz smejala,« za- i^a potem nekaj časa leti je §iQ ~roke- Imenitno nama Postala ^ v trava je medtem go zer vY azna- Ko enkrat žo- °bleži ' da zleti miTno in stečem -g kravjega blata, spodrsn^°nv0,-y,endar mi noga tla Kn Zviška sedem na za sJl Poberem, zaslišim Henx krčevit smeh. Obr-m vidim, da Danico Smejali so se ni I kar lomi. S kretnjo mi nekaj kaže, saj zaradi smeha ne more spregovoriti. Začudeno jo gledam, ne da bi vedela, kaj ji je. »Saj vsakdo lahko pade!« zakličem, ona pa še zmeraj ne more spregovoriti. Potem se začnem ogledovati in opazim, da imam na obleki za veliko pest kravjega blata. To je torej, si mislim, naberem šop trave in skušam z njo odstraniti umazanijo. Dani si medtem toliko opomore, da reče: »No, ali nisem imela prav?« Pograbila sem žogo in se poparjena vrnila domov. Tudi domači niso mogli skriti smeha. Dragica Hudobirnik, 7. razred os. š. Stanka Mlakarja, Šenčur Premrla sinlea Nekega jutra me je mama tiho poklicala: »Vstani in pridi pogledat!« Ne da bi vprašala, zakaj me budi, sem stekla k oknu. 1 Zraven njega je ležala pre-mražena sinica. Hladen piš jo je prignal k steblu in ker je bilo okno odprto, se je zatekla v sobo. Dvignila sem jo. Kakor mrzla kepa je čepela na dlaini. šele v dnevni sobi, ko smo jo položili na toplo peč, se je počasi ogrela. Vendar Se ni mogla stati na nogah. Prinesla sem ji prosa, ki ga je brž pozobala. Šele nato se je dvignila. Ves dopoldan smo jo pustili za pečjo. Toda ko je sonce pokukalo v sobo, je vzletela in začela begati sem ter tja, od okna do okna. Zasmilila se mi je, saj sem vedela, da si želi na svobodo, hkrati pa misli, da bo za vedno ostala jetnica. Odprla sem okno in sinica je odletela skozenj, v sončen dan, med svoje vrstnice. Ivica Bohinc, 7. razred os. š. Železniki Pred avtomobilom je ležal lep srnjaček in poskušal vstati. Zaman. Žalostno nas je gledal in jokal. Imel je zlomljeno hrbtenico. S prijate.jem sva ostala pri njem, očka in brat pa sta se odpeljala v Staro Loko po lovca, ker ta svet spada pod starološko lovišče. Medtem se je povsem zno-čiio in postalo naju je strah. Tudi in-az je bilo, zato sva se hodila izmenično gret k apnenici. Zdelo se mi je, da je minila cela večnost, preden je očka pripeljal lovca. Ker srnjačku ni bilo mogoče pomagati, ga je lovec zaklal. Njegovih zadnjih, obupno prosečih pogledov ne bom nikdar pozabil. Borut Bernik, 5. razred os. š. Peter Kavčič, škofja Loka , radi malo delovnih ur pripra-! viti le brodarske modele in [ motorne čolne. Udeležili smo ! se III. mestnega brodarskega modelarskega tekmovanja in republiškega tekmovanja modelarjev v Velenju. Zanimiva so tekmovanja modelarjev. Morda ne bi bilo napak, ko bi se sešli tudi na prijateljskih srečanjih. Letos bomo izdelova.i ploščate in škatlaste zmaje, motorne čolne, makete, jadrnice in lovce na lisico. Ker je naš starostni razpon od prvega do osmega razreda, smo letos začeli z zmaji, da si pridobimo nekoliko priročnosti. Pripravljeni smo se srečati z modelarji Gorenjske iz kateregakoli kraja in ostati z njimi v stalnih stikih. Prepričani smo, da bomo že spomladi sposobni za prijateljsko srečanje in tekmovanje v preletu zmajev, spuščanju motornih čolnov in mogoče tudi v preletu letalskih modelov. Želimo si glasu mladih modelarjev z Jesenic, Tržiča, Kranja in od drugod. Vsem bomo z veseljem odgovorili in se tudi sestali z njimi. Boštjan Objestnost Tistega dne mi je bilo neznansko dolgčas. Bil sem sam doma in zato sem sklenil obiskati svojega prijatelja Marjana. Legla sva v visoko travo in premišljevala, kaj bi počela. Tedaj pa se prikaže pred nama že skoraj odrasel piščanec. Radovedno je stegoval vrat in naju opazoval. Marjan se je skrčil planil in zgrabil piščanca ter ga vrgel visoko v zrak. živalca je mehko pristala na tleh. Toda takoj je morala svoj polet ponoviti. Zaslišala sva, kako ga od daleč kliče koklja. Hotel je k njej, toda še do časa sva mu preprečila. Nato sva poiskala še druge piščance in začela tekmovati, kdo bo per-jad više zalučal. Koklja je razburjeno kokodajsala, vendar si je nisva upala napasti. Nazadnje se je Marjan le oju-načil in začel metati še kok- :jo. Dejala sva, da je to težki bombnik. Končno so naju opazili sosedje. Prestrašena sva zbežala za hišo. Ko se je mami vrnila domov, je kmalu zvedela, kakšne neumnosti sem počel, in me nabila. Doživljaja se večkrat spominjam, saj se mi je zdelo zelo zabavno. Ker pa vem, da ubogim piščancem ni bilo prijetno, jih nikdar več tako ne mučim. Vili Potočnik, 7. razred os. š. Stane Žagar, Kranj S ŠOLSKIH KLOPI Marla odgovarja vezepj Tovarna čipk in vezenin je začela izdelovati ženske obleke iz poliestra. Blago je uvoženo m ima podobne lastnosti kot diolen loft. Se ne mečka, ne krči in pri pranju ne izgublja svojih lastnosti. Otip je mehak, volnen. Obleke iz poliestra so vezene v več barvah in v narodni motiviki. Te vrste obleke nosimo popoldne in zvečer. V prodaji bodo v začetku decembra. Nada iz Tržiča — Sem vaša redna bralka, zato upam, da boste imeli tudi zame nasvet. Rada bi imela navo obleko za silvestrovanje. Prosim, če mi svetujete model ter barvo in vzorec b.aga. Obleka naj bo moderno krojena in dolga približno do kolen. Stara sem 15 let, visoka 156 cm in 48 kg težka. Imam zelene oči in dolge kostanjeve lase. Marta — Za vas sem narisala rahlo oprijeto obleko, ki se od pasu navzdol zvončasto širi. Ob vratnem izrezu je prešita s šivi, nad pasom pa v obliki krogov. Od barv izbirajte med belo, rumeno, rdečo in violično barvo, če bo obleka bela ali rumena, naj bodo šivi na njej črni. Če pa bo obleka v kateri od ostalih naštetih temnejših barv, naj bodo šivi beli. Čevlji naj bi bili enake barve kot šivi ali kot obleka, lahko pa tudi srebrni. Znate varčevati ? Če ste pravkar kupili nov štedilnik, električni ali plinski, bi bLo prav, če se potrudite in se navadite varčevati z električno energijo oziroma s plinom. Plin prižgite šele tedaj, ko na gorilnik postavljate posodo. Naj ne gori plin kar tako. Ko jed zavre, je treba plamen zmanjšati. Prav tako obrnite gumb na električnem štedilniku, saj bo jed vrela tudi na manjši stopnji. Ploščo lahko izključite vsaj pet minut prej, preden je jed gotova, saj je plošča še dovo.j vroča. Skušajte na isti plošči takoj kuhati drugo jed, da del toplote še izkoristite in se plošča ne ohlaja. Skušajte vedno postavljati na ploščo ali na plinski gorilnik takšno posodo, ki se z merami plošče ujema. Pri premajhni posodi gre namreč toplotna energija prevelike plošče v izgubo. Če mora neka jed ma o počakati, ni treba za to prižigati še ene plošče, pač pa posodo postavite na drugo posodo, v kateri se jed šele kuha. Pokrov spodnje posode seveda obrnite. Roke Žal se prepogosto zgodi, da opazimo naše nenegovane roke šele v družbi ali sploh takrat, kadar jih je treba po- Zadnji čas za vrtnice PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Končno so le prispele težko pričakovane sadike vrtnic iz uvoza. Ker vrtnice cvetijo še v pozni jeseni, je za sajenje odmerjen le kratek čas. Sajenje je najbolj odvisno od vremena. Sadimo jih lahko, dokler zemlja ne zmrzne aH pa jih damo v zasip, tako da je dve tretjini sadike v zemlji in jih sadimo spomladi, ko zemlja ni več zmrznjena in se je že primerno osušila. Boljše je jesensko sajenje vrtnic. Do pomladi se vrtnice ukore ranijo in spomladi normalno odženejo in cvetijo. Tudi prijem sadik je mnogo boljši. Ob spomladanskem sajenju je treba ravnati z njimi mnogo previdneje, kljub temu j->a spomladi sajene vrtnice zaostanejo v rasti in cvetenju. Vrtnice sadimo le v sončni legi, nikoli pa ne v senci ali na mokrih tleh. Sadimo 3 do 5 sadik na kvadratni meter. Pred sajenjem korenine namočimo za 5 ur v vodo, ker so gotovo presuhe. Zemljo prekopljemo najmanj 40 cm globoko in jo pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. če uporabljamo šoto, mora biti dobro namočena, da vrtnic ne izsuši. Ob sajenju korenine prikrajšamo na 20 do 25 cm dolžine oziroma do zdravega lesa, ki je bele barve. Korenine morajo biti ob sajenju po zemlji lepo razprostrte, ne upognjene ali zavite, sicer odganjajo divjake. Zadebeljeno cepljeno mesto pa naj bo pri posajeni vrtnici kake 3 cm pod površino, da ostane vedno rezerva spečih oči nepoškodovana, če bi kdaj huda zima vrtnice močno prizadela. Zemljo okoli sadik ni treba ravno pohoditi, zadostuje, če jo krepko zatisnemo z rokami. Po sajenju sadike dobro zalijemo, nato pa jih osuje-rao z zemljo do dveh tretjin višine, kar jih zavaruje pred izsušitvijo. Vrtnic jeseni ne obrezujemo, odrežemo le poškodovane vejice ali pa jih malo prikrajšamo. Vrtnice lahko zaščitimo še s smrečjem, ki varuje lubje pred izsušitvijo in zimskim sonccm kazati. Takrat si navadno obljubimo, da bomo zanje bolj skrbeli, da bodo lepe ali kar je še važnejše, da bodo negovane. Ni toliko važna oblika roke, bolj je važna čistost in negovanost nohtov, mehkoba kože in njena belina. Znan je izrek neke Francozinje, ki m bila lepotica, imela pa je čudovite roke. Zato tudi ni nikoli nosila rokavic. Dejala je, da je treba obraz pokazati pač tam, kjer ga imamo in je najlepši. Za nego rok ni potrebno ravno veliko časa. Važno je samo, da roke pred delom zaščitimo s silikonskimi kremami, ki jih je že na izbiro v naših trgovinah. Po opravljenem delu in pred spanjem pa je treba roke namazati s hranljivo mastno kremo. Kadar ste imeli kako umazano delo, je treba za roke še posebej poskrbeti. Roke bodo spet bele in mehke, če jih boste za nekaj minut potopili v ogreto olivno olje. Tako kopel bi si morali privoščiti enkrat na teden. Po kopeli navlecite na roke bombažne rokavice m v posteljo. Če so roke postale grobe, jih je treba omehčati. Za to so najprimernejši otrobi. V otrobe vlijte nekoliko vode in si s to maso natrite roke. Sperite z vodo in namažite roke s hranljivo kremo. Postopek je treba ponavljati nekoliko dni. Koža rok bo spet bela, če jih boste kopali v mlačni vodi, ki ste ji dodali dve žlici morske soli. Rjave madeže od nikotina odstranjujte z limoninim sokom. ALKOHOLIZEM III Bolnik, ki je obolel ta socialno boleznijo alkobo lizmom, lahko v začetku svojo bolezen skriva prca svojci in scdelavci. Hodi redno na delo, izpolnjuje delovne naloge, le občasno je nervozen in razstresen-Zvečer izostaja od doma. Vedno najde primeren izgovor za zadovoljevanje potreb po alkoholu. Dcw»a in na delu je razdražljiv in ne prenese ugovarjanja. Svoje težave in probleme rešuje s pitjem-Večje količine zaužitih pijač in stalno pitje spremeni možgane do take mere, ia se to opazi pri vsakem alkoholiku. Tresejo se, p« delu so bolj neokretni, besede se jim zatikajo. Omenjene spremembe na vi" dez izginejo, če popijejo nekaj alkohola. Taki bolniki pijejo že zjutraj pred delom, ker drugače sploh ne morejo delati. Duševne spremembe se kažejo tudi v obnašanj« m stikih z ljudmi. Če jf alkoholik vinjen, je pretirano prijazen in »lepljiv"; objema in poljublja tud' nepoznane ljudi ali sopiv-ce. Dobro se razume Pre°" vsem s tistimi, ki pijejo 1 njim. če pa ga kdo pokara ali opominja, izgubi vso kontrolo nad samim seboj-■kriči, zmerja in razbija. To se običajno dogaja doma, kjer ga pač skušajo odvrniti od pijančevanja, često tudi na popolnoma zgrešen način. Dejanj v vinjenem stanju se povsem ne zaveda. Ko nJc' gov organizem spet zahteva pijače, jo skuša dobit' na vsak način. Ker mani zasluži ali je celo brez dela, poskuša s prodajo različnih predmetov, ki J,n vzame doma. Ne moti ga, če je treba pri te« In sčasoma tem lažem tu« sam začne verjeti. Dom3 jemlje denar in se posku-4a tudi zadolževati. To mu navadno tudi usneva, dokler ga vsi v njegovem okolju ne spoznajo. A1K * holik skuša na "i za vsak® ceno opravičilo za početje izven sebe in n dovzeten za noben nasve treznih. Običajno krivi zj svoje pitje nesoglasje ^ družini, ženo ali starša-izgubi delo, je kriv nje-*ov mojster aH nadrejen ' Sosed pa je kriv za flOSJ ste preoire.dr. Tone Ko* DRUŽINSKI POMENK1 §Phm HGg&^Jl w Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta v oddelku za občo upravo in družbene službe 1. analitika 2. referenta za kulturo in telesno kulturo 3. računskega referenta Pogoji: 1- visoka strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj 2- višja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj 3. srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj najkasneje v 15 dneh od dneva objave. delovna enota Kranj, Titov trg 5 razglaša prosti delovni mesti a) prodajalca b) dostavnega delavca Pogoji: Pod a) kvalificiran trgovski delavec z najmr ij 3 leta Prakse. Pojave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta v Kranj, Titov trg 5. Osebni dohodki po pravil-niku OD. ALMIRA alpska modna industrija Radovljica razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. blagovnega knjigovodje 2. šoferja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: P°d 1.: dokončana ekonomska srednja šola. Praksa zaželena. P°d 2.: voznik C kategorije. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Nastop dela Po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjih zapo-tey je treba poslati v splošno-kadrovski oddelek Podjetja do 22. novembra. KMETIJSKO GOSPODARSTVO Škofja Loka PRODA KRAVE MOLZNICE, črno-bele, frizijske pasme. Interesenti dobijo vse informacije na naslovu Suha 1, Škofja Loka, oziroma na tel. številko 85-556. Projektivno PODJETJE KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ KMETIJSKA ZADRUGA TRŽIČ v Križah razpisuje javno licitacijo RABLJENIH TRAKTORJEV TRAKTORSKIH PRIKLJUČKOV MOTORNIH ŽAG MOTORNIH KOSILNIC, ki bo v ponedeljek, 16. novembra, ob 10. viri za zadružnim domom v Krizah. Brivsko frizerski salon Kranj razpisuje prosto delovno mesto računovodje Pogoji: višja ekonomska šola in 3 leta prakse v !i-nančni stroki ali srednja ekonomska šola in 5 iet prakse v finančni stroki. Prošnje pošljite na upravo podjetja do 28. novembra 1970. II o del Jelovica Bled v ZP Hoteli Toplice Bled razprodaja po sklepu delavskega sveta rabljeno hotelsko pohištvo Razprodaja bo od 2U. novembra dalje v depandansi Blegaš na Bledu. Gostinsko in trgovsko podjetje CE\TRAL Kranj razpisuje javno licitacijo za prodajo dostavnega avtomobila konibi znamke 1MW 1000, letnik 1965. Vozilo je v voznem stanju. Izklicna cena je 4800 din. Licitacija bo v Kranju na dvorišču restavracije Park v sredo, 18. novembra, ob 9. uri za družbeni in zasebni sektor. Cenjene stranke obveščamo, da opravljamo brivske in frizerske storitve v vseh naših salonih, in to $ salon v potrošniškem centru pri Vodovodnem stolpu II 9 salon na Zlatem polju, Kidi ičeva 16 0 salon v Kranju, Maistrov trg 12 Q salon v Kranju, Titov trg 19 O sa.on v Stražišču, škofjeloška cesta 24 0 ter pedikerske storitve v salonu Kranj, Maistrov trg 12 Se priporočamo! Brivsko frizerski salon Kranj mešanica ka v lesnina Turisti! POZOR! Odprli smo novo trgovino v novi hiši — Jože Malle št. Lenart v Brodeh VEČJA ZALOGA — VEČJA IZ BIRA Prodaja tudi ob nedeljah in praznikih popoldne. PRIJAZNO VABLJENI! ZA JESEN IN ZIMO vam iz svoje kolekcije priporočamo MOŠKE, DAMSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJSKE ARTIKLE po ugodnih ccnah in zadnji modi. PODJETJE ZA IZDELAVO OBLAČIL tt> CELJE Kompas Kranj vas vabi za dan republike na 4 dnevni izlet od 27. do 30. 11. 1970 na DUNAJ ogledi: Hofburg, Kaiscrgruft, Kahlenberg itd. na 3-dnevni izlet od 28. do 30. 11. 1970 na GARDSKO JEZERO pester program — ples — presenečenje na enodnevni izlet 30. 11. 1970 v GORICO na Andrejev sejem razprodaja — ugodni nakupi Vse informacije in prijave pri Kompas Kranj, Cesta JLA 1 (Beksel), tel. 21-431 K0 Ekstra — eksport Simon Prescheren Tarvisio (Trbiž), telefon 21-37 6 radijski sprejemniki za avto blaupunkt 9 naprave za centralne kurjave • gorilniki na olje od 70.000 lir dalje Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Upravni odbor Turističnega društva Lesce razpisuje prosto delovno mesto administratorja in blagajnika Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti končano ekonomsko srednjo šolo ali administrativno šolo. Zaželeno je znanje nemškega ali angleškega jezika. Osebni dohodek po dogovoru. Nastop službe lahko takoj ali po dogovoru. Pismene prijave s kratkim življenjepisom, dokazilom o izobrazbi, podatki o eventualni dosedanji zaposlitvi in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati na naslov: Turistično društvo Lesce, najkasneje do 30. 11. 1970. PRO&Af! Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta a) pomočnika direktorja za splošne službe, b) pomočnika direktorja za organizacijo in proizvodnjo, c) vodjo proizvodnje d) vodjo pravne in kadrovsko socialne službe e) 2 komercialna referenta za kodranko. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod a) in b) -- visoka izobrazba, pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, aktivno znanje enega tujega jezika (angleško, nemško, francosko, italijansko) ali višja izobrazba, 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali srednja izobrazba, 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. pod c) — visoka izobrazba tekstilne ali strojne smeri z izkušnjami in sposobnostjo operativnega vodenja proizvodnje, 5 let ustrezne prakse, aktivno znanje enega tujega jezika (angleško, nemško, francosko, italijansko) ali višja izobrazba že navedene smeri, 8 let delovnih izkušenj ali srednja izobrazba navedene smeri, 10 let ustrezne prakse. pod d) — visoka izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj vodenja enakih ali podobnih služb ali višja izobrazba, 5 let delovnih izkušenj ali srednja izobrazba, 8 let delovnih izkušenj pod e) — višja izobrazba, 5 let ustrezne prakse, aktivno znanje enega tujega jezika (angleško, nemško, francosko, italijansko) ali srednja izobrazba, 8 let ustrezne prakse. Sprejmemo večje število delavk za delo na sodobnih tekstilnih strojih. Mesečni dohodek po priučitvi 1000 do 1300 dinarjev. Vrnemo del stroškov za prevoz. Ugodno prodam skoraj novo OLJNO PEC alfa potez. Verdir, Zg. Duplje 13 5026 Prodam TELICO in suhe borove PLOHE. Pivka l5-Naklo 5047 Novo SAMONAKLADALN'0 PRIKOLICO LW 16 mengele prodam. Peternelj Franc, Otalež 50, Cerkno 5043 Ugodno prodam dobro ohranjeno kompletno OZVOČENJE z mikrofonom. Pra-protnik Metod, Ljubno 86/a, Podnart 5049 Prodam skoraj novo OLJNO PEC na električni vžig in novo POMIVALNO KORITO. Prebačevo 70, Kranj 5050 Prodam malo rabljen g'®" bok OTROŠKI VOZIČEK. Ogled od 15. ure dalje. Daga-rin, Zasavska 25, Kranj (Ore-hek) 5051 Prodam štiristezni MAGNETOFON. Bašelj 40, Preddvor 5052 Po zelo ugodni ceni P1'®" dam železna dvokrilna vhodna vrtna VRATA in ŠTEDIO NI K goren je na drva. doslje 29, Kranj 5053 Prodam novo trodelno OMARO. Rovte 12, Podnart Prodam KAVČ, ŠTEDILNIK na olje in MOPED T-l* Gor j up, Jelenčeva 23, Kranj Prodam dve KRAVI P o j* biri. Voglje 101 505" Prodam dve KOZI. Kokrica 125/a, Kranj 50d' Prodam suhe BUTARE " PRAŠIČA za zakol. Velesovo 44, Cerklje 505 Prodam KRAVO. Resma"' Gorica 2, Radovljica 5°5y Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO z vložkom. Bernik, Jegorovjj 29, škofja Loka 506, Prodam KRAVO po teletu in raznovrstne PRAšICr-Gole, Višelnica 15, Gorje^ Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 49 506-Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Cešnjevek ]' Cerklje ' 5063 Prodam VODNO ČRPALKO (hidrofor). Bertoncelj, Srednje Bitnje 56 Prodam zidno OPEKO »» vprežni KULTIVATOR. j>v; Duh 33, škofja Loka 5U" Prodam rabljena GARA NA VRATA (ohranjena) » strešno OPEKO bobrovec-Pirih Jakob, Binkelj ^ škofja Loka Prodam 500 kg težkega ^ lovnega VOLA. Cešnjica JJl Podnart Prodam globok OTROSN VOZIČEK. Toporš, Cesta JLA 42 Prodam štiri PAVE, star0 tri mesece in KOZO (m^ rico). Sp. Besnica 6 5 Prodam mlado Ki -j-g! šest mesecev brejo, lepo LICO, štiri mcsece brej« _ BOROVE PLOHE. Sp. \Xq 71 5U Prodam ŽIMO in MORSKO TRAVO. Kranj, KokrŠkega odreda 1 507i Prodam KRAVO po izbiri. Strahinj 69, Naklo 5072" Prodam REPO, primerno za kisanje. Jeglič, Podbrezje 86, Duplje 5073 Prodam mlado KRAVO in TELICO za rejo. Cesta talcev 4, škofja Loka 5074 v Prodam PODOLIT 3,80 X X 3,60 in dva električna ŠTEDILNIKA, vse rabljeno. Rugale, Kidričeva 3, Kranj 5075 Prodam več mladih PRAŠIČKOV, starih šest tednov. Nasovče 3 ali 19, p. Komenda 5076 Prodam šest tednov stare PKAšiCKE. Lahovče 61 5077 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 57 507S Prodam 10 tednov brejo SVINJO. Krivec, šenturska eora 12, Cerklje 5079 Prodam delovnega VOLA. Mohorič Ivan, Bukovščica 21, P- Selca nad škofjo Loko 5080 Prodam BLAGO za ženske Tnn e' skoraj nove moške Pl a in HLACE ter ženske LAščE, vse po zelo ugodni Gašperšič Hermina, 'Jedrsko 63 5081 Prodam KRAVO s tretjim dletom. Voglje 28 5096 Prodam SLAMOREZNICO empo s puhalnikom. Voglje * 5097 Prodam OTROŠKO POSTE- Kranj, Jezerska cesta 6 5U1 Opravljam zaščitne PRE MAZE za vse osebne avto dobile proti koroziji (rji) 2 guminolom in kozol la kom. garancija. AVTO PRALNICA Ljubljana, v°dnikova št. 99 17 \f ° Prodam TAUNUS letnik 1960. Naslov v Kasnem oddelku 5112 OppUTPl™ dobro ohranjen dali kADET' letnik od 1966 del k* asIov v oglasnem od-u 5085 ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj Tavčarjeva 31. V redno delovno razmerje sprejmemo: SKLADIŠČNIKA IN POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA Pogoji: kvalificirani trgovski delavci. Ponudbe sprejemamo ustno v našem skladišču. Prodam dobro ohranjenega SPAČKA, letnik 1966. Informacije na telefon 23-124 vsak dan od 10. do 12. ure 5086 ZIMSKE GUME z obroči za PEUGEOT 204 ugodno naprodaj. Telefon 74-701, Kranj 5087 Na Klancu oddam GARAŽO. Naslov v oglasnem oddelku 5088 Kupim tovorni AVTOMOBIL do 3 tone. Naslov v oglasnem oddelku 5089 Prodam karambolirano ŠKODO z dobrim strojem. Šinkovec Srečko, Golnik 18 5090 Prodam tovorni AVTO CZEPEL, 5 ton, registriran. Ogled v soboto od 10. do 18. ure. Šenčur 356 5091 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Jama 16, Kranj 5092 Prodam VOLKSWAGEN 1200, letnik 1965. Peter Čolnar, Kranj, Mrakova 1, telefon 22-793 5093 Prodam osebni avto FIAT 1300. Dam tudi na gradbeni ček ali ček za opremo. Naslov v oglasnem oddelku 5094 Poceni prodam osebni avto V/ARTBURG. Bajželj, Planina 33, Kranj 5095 Enosobno STANOVANJE dam v najem za tri leta proti predplačilu. Naslov v oglasnem oddelku 5098 Dekle išče SOBO v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5099 Prodam novo enonadstrop-no komfortno STANOVANJSKO HIŠO. Smledniška 11/b, Kranj 5100 Oddam SOBO dekletu. Jezerska cesta 6, Kranj 5102 ' ZAmmrm INSTRUIRAM angleščino in francoščino za osemletke, gimnazije in srednje šole. Ponudbe poslati pod »in štruktorje« 5101 Iščem starejšo ŽENSKO za varstvo pol leta starega otroka na domu v dopoldanskem času. Poizve se na Jezerski cesti 72 (Primskovo) 5102 Službo dobi takoj FANT ali ŽENSKA. Titov trg 8, Kranj 5103 SAMOSTOJEN GOSPOD j išče mlajšo natančno in zelo ' čisto gospodinjo. Plača 1000 din, stanovanje in oskrba. Izčrpne ponudbe dosedanje zaposlitve. Ponudbe poslati pod »Lepo mesto« 5038 Iščem ŽENSKO za dopoldansko varstvo otroka. Kro-povšek, Šorlijeva 23, Kranj 5104 Iščem DRUŽINO, ki bi vzela v dopoldansko varstvo eno leto in pol starega fantka na Kokrici pri Žagi ali Veliki hrib. NasJov dobite ali odda-ste v oglasnem oddelku pod »Plačam dobro« 5105 KOTLE za ŽGANJEKU-HO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkva-litetneje že prek 40 let KAPELJ V., bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, šiška. OBVEŠČAM stranke, da ponovno sprejemam v PREPARIRANJE vse vrste živali. Hafnar Anton, preparator, škofjeloška 37, Kranj 5042 ODDAM okrog 150 m2 suhih • skladiščnih prostorov v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5108 Opozarjam pred nakupom hiše št. 53 v Stari Loki brez moje vednosti. Kušar Andrej, Vešter 10 5109 Obveščam cenjene stranke, da v letošnji sezoni ne bom sprejemal MESA V PREDELAVO. Konc Alojz, Nak.o 24 Dne 7. novembra okrog 22. ure je bila v Lescah pri Legatu ali pri Majdneku izgubljena denarnica z večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, da denarnico vrne proti visoki nagradi na naslov, ki je na osebni izkaznici v izgubljeni denarnici 5106 Rdeč otroški PULOVER izgubljen v četrtek na poti od Prešernove šole do Rupe. Prosim najditelja, da proti nagradi javi na telefon 22-714 Kranj 5107 Morda potrebujete ključ ali pa se vam je pokvarila ključavnica? Potem pohitite v Kranj na Jahačev prehod 1 (za trgovino Merkur) v EXPRES DELAVNICO KLJUČEV. Vljudno vabljeni! GOSTIŠČE pri JANCETU iz Srednje vasi vabi v soboto in nedeljo na VESELO MAR-TINOVANJE. V soboto igrajo TURISTI, v nedeljo pa trio ORFEJ. Vabljeni! 5110 ŠD LUBNIK priredi v soboto, 14. novembra ob 17. uri VELIKO MARTINOVAN J E v kulturnem domu Sv. Duh. Igra ŠENCURSK1 KVINTET. Pijača in jedača zagotovljena. Vabljeni! 5043 GOSTILNA DUPLJE vabi v soboto, 14. novembra ob 20. uri na VINSKO TRGATEV, ki bo v prostorih GASILSKEGA DOMA Dupije. Igral bo ansamblel METODA PRA-PROTNIKA. Vab: Mari i a Vo- grič! 5045 »♦♦♦<>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦*<$ Gostinsko podjetje Zelenica Tržič prireja vsako soboto v restavraciji Pošta ples. S Začel se bo 14. novembra ob 19. uri. Po 22. uri bar. Tujske sobe! VABLJENI! BS381BEM OPRAVLJAM vse prevoze do dveh ton.* Naslov v oglasnem oddelku 5041 1 Zahvala Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta Janeza Sajovica se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali Posebno zahvalo smo dolžni č. gospodu župnik i ter kolektivu Zavarovalnice SAVA, PE Kranj in šoferjem iz Planike. Vsem še enkrat najlepša hvala. žalujoči domači šenčui, 12. novembra 1970 Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža Janeza Snedica se najprisrčneje zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje in vence ter mi izrekli sožalje Zahvaljujem se tudi krajevni organizaciji ZB Preddvor ter Komunalnemu podjetju »Vodovod« Kranj. Posebno se zahvaljujem dr. Žgajnarju Miranu, ki mu je lajšal bolečine v zadnjih dneh življenja in g. župniku za spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Tupaliče, 14. novembra 1970 žalujoča žena Frančiška Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in hudi bolezni v 80. letu starosti umrla naša dobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča Ivana Rebol Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 15. novembra, ob 8.30 na pokopališče Preddvor. Žalujoči domači Hraše, 13. novembra 1970 Kupim rabljeno, dobro KOSILNICO BCS, SARTOLINI ali LAVERDo! onudbe s ceno in opisom josijite Reberniku Ivanu, Jurska gora 24, Cerklje v . 5028 in ? T gradbeno BARAKO DFsv rabljenih ali novih nT n- .(colaric). Humer Lov-, Urrlova 14, Kranj (Ore-. 5082 nov dobro ohranjen ali 200 ?RZ°PARILNIK 150 do Sre,i OV- Kristane Janko, £ '"Ja vas 13, Šenčur 5083 ton v"! M£ŠALEC ^a be-7 Pr,, °bal Franc- Dobravica ' P°dnart 5084 t-.,.. motorna vozila m M ^jTTuTa j^^T^m AVTOMOBIL V OGRAJO V ponedeljek, 9. novembra, ob pol deseti uri zvečer sc je na cesti prvega reda v Podljubelju pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Stojanu Heraku iz Bistrice pri Tržiču. Ko je Herak pripeljal do prvega predora pri begunjskem plazu, je zavil v levo ter trčil v drsno ograjo in nato še v betonsko. V nesreči sta bila voznik in sopotnik Anton Stri-tih hudo rarujena, sopotnika Janez Uzak in Jure Kurnik pa laže. Odpeljali so jih v bolnišnico. Škode je za 9700 din. Herak je vozil brez vozniškega izpita. TRČENJE V VPREGO Na Prešernovi cestJ na Bledu je v torek, 10. novembra, zjutraj voznik osebnega avtomobila Jože Piber z Bleda zaradi sončnega bleska in neprimerne hitrosti trčil v zadnji del vprežnega voza, ki ga je dohitel. Voznik vprege je bil v nesreči ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, škode je za 2500 din. ZAPELJAL PRED AVTOMOBIL Pred gostilno Plevna v Škof ji Loki je v sredo, 11. novembra, ob šesti uri zvečer voznik osebnega avtomobila Albin Aljančič iz Ljubljane trčil v mopedista Cirila Proja iz Virmaš. Nesreča se je pripetila, ko je mopedist zapeljal od gostilne z desne strani čez cesto pred osebni avtomobil. Kljub zaviranju je avtomobil mopedista zadel, tako da jc ta padel. Ranjenega so odpeljal v ljubljansko bolnišnico. NEZGODA NA POLEDENELI CESTI Na cesti med Bledom in Bohinjem v vasi Polje je v sredo, 11. novembra, zjutraj voznik osebnega avtomobila Aleksander Senčar iz Ljubljane trčil v nasproti vozeči avtomobil Jožeta Škantarja iz Ribičevega lazu. Voznik Senčar je v preglednem ovinku na poledeneli cesti nekoliko zavrl, pri tein pa je avtomobil zaneslo v levo, kjer je trčil v škantarjev avtomobil. V nesreči so bili voznik Senčar in sopotnika Franc Por in Borut Gorazd huje ranjeni in so jih odpeljali v bolnišnico. Škode je za 9CC0 din. NEPRIMERNA HITROST Na Ljubljanski cesti v škofji Loki je v sredo popoldne voznik osebnega avtomobila Anton Karun z Visokega pri Kranju zavijal v levo, pri tem pa je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zanesle v desno s ceste, kjer je trčil v breg ob cc~ti. Voznik je bil v nesreči huje ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode je za 5000 din. KOLESAR ZAPELJAL NA KAMEN Na Ljubljanski cesti v Radovljici je v sredo popoldne kolesar Jože Šlibar iz Radovljice zapeljal na večji kamen, pri tem padel in se huje ranil. Odpeljali so ga na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. AVTOMOBIL NA STREHI Na Gorenjski cesti v Lescah je v četrtek, 12. novembra, popoldne voznik osebnega avtomobila Anton Pogačnik iz Radovljice zapeljal v desno s ceste na travnik, nato je zapeljal nazaj na bankino, po nekaj metrih vožnje pa se je avtomobil prevrnil na bok ir nato še na streho. Voznik je bil v nesreči huje ranjen, škode na avtomobilu pa jc za 6000 din. SOPOTNICA PADLA Z MOPEDA Pri bencinski črpalki v Tržiču je v četrtek, 12. novembra, ob 20. uri padla z mopeda sopotnica Marjeta Groznik iz Bistrice pri Tržiču. Groznikova je počez sedela na mopedu, ki ga je vozil Martin Pohleven iz Bistrice. Pri padcu se je Groznikova huje ranila in sc zdravi v jeseniški bolnišnici. L. M. Zahvala Vsem, ki so nam izrazili sožalje ob nenadni smrti našega moža, očeta, brata, strica in starega očeta Emila Kalana kleparja v pokoju se iskreno ;nhvaljujemo. Prisrčna hvala vsem, ki so ga v tako v likem številu spremili k zadnjemu počitku in m i darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se dr. Nov-.Vj, g. župniku, pevskemu zboru, upokojencem ter vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali v ter. /kih dneh. Žalujoči: žena Marija, otroci: Marija, Angelca, Tinca in Tone z družinami, sestra Anica ter drugo sorodstvo Kranj, 27 oktobra 1970 Zahvala vsem, ki ste našemu Igorju Janharfu poklonili spomin, ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam izrazili sožalje, naša zahvala Vsi njegovi Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža in skrbnega očeta Miha PeSka se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sostanovalcem in vsem, ki so mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo sva dolžna kolektivu Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, dr, Hriber-niku za dolgoletno zdravljenje in pomoč na domu, Tekstilindusu ter otrokom iz vrtca Kekec. Lepa hvala č. duhovščini za spremstvo in poslovilne besede, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, tov. Snedicu za poslovilne besede ob odprtem grobu, ter vsem, ki so nama ob težkih trenutkih stali cb strani. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča žena Nežka in sin Igor Kranj, 9. novembra 1970 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi mojega moža, očeta in svaka Jožeta Cregorea se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter vsem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali in nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni izreči podjetju in kolektivu Komuna.nega servisa Kranj za veliko nesebično pomoč. Nadalje se zahvaljujemo č. duhovščini, gasilskim društvom Trstenik, Goriče, Golnik, Kranj, Preddvor, Duplje, Primskovo, pevskemu zboru Trstenik, Krajevni skup- • nosti Trstenik, KUD Trstenik, Turističnemu društvu Bela-Trstenik, šoli Simon Jenko Kranj in podjetju Vino Kranj. Vsem še enkrat najlepša hvala. žalujoči: žena, sinova in drugo sorodstvo Trstenik, 11. novembra 1970 Zahvala Ob bridki izgubi naše predrage mame, stare mame, tašče in sestre Marije Jenkole roj. Kristane se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebno zahvalo smo dolžni vsem dobrim sosedom, gospodu kaplanu, pevcc i in društvu upokojencev za požrtvovalno pomoč, darovat o cvet je in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. žalujoči: sin Marjan z družino, sestra in brat Cirče, 8. novembra 1970 Sandi Kotnik: dovolj mladega kadra Nova smučarska sezona se ^di pri nas hitro bliža. Zato borno skušali kaj več povedati o smučarskem športu v jeseniški občini, kjer je to na j množične j ši šport, hkrati Pa že dolga leta med najboljšimi v državnem merilu. Daje* smo zaprosili za nekaj besed referenta za smučarske skoke pri smučarskem društvu Jesenice Sandija Kotnika, ki skrbi za ta referat od 1965 dalje, ko je prišlo do Reorganizacije smučarskega »Porta v občini, že mnogo let Pa je tudi član, tajnik ali Predsednik smučarskega kluba Moj&trana. • Kako je vplivala reorga-izacija v smučanju na skakalni šport? »Po reorganizaciji ni več razdrobljenosti posameznih Panog smučarskega športa. Predvsem tekov in skokov, vrhunske tekmovalce smo združili v enem društvu oz. v eno ekipo. Tako so sami rezultati boljši, pa tudi delo po klubih, ki se z>daj lahko bolj posvetijo vzgoji novih kadrov in množičnosti. To pa je seveda odvisno od aktivnosti kadrov v posameznih krajih.« O Je zanimanja za skoke dovolj? »Zanimanja je dosti predvsem izven ožjega dela Jesenic. Društvo na Jesenicah bi morda moralo biti aktivnejše v stikih prek šole, kot je to v drugih krajih ali neposredno pri aktivnih ljudeh, ki delajo po posameznih klubih.« O Kako poteka delo v referatu? »Delo je usklajeno in ga ureja poseben odbor, v katerem so zastopniki vseh klubov v občini. Odbor se sestaja po potrebi. Izdelal je program treningov, ki so po starostnih skupinah. Dejansko ga Pogovor tedna Jože Turk. lepo je biti prvak Jugoslavije Nedavno državno prvenstvo v kegljanju je prineslo nedvomno zelo velik uspeh kranjskemu športu. Jože lurk je tretjič osvojil naslov državnega prvaka, Anton Česen je bil tretji, ing. Rihard Prion deveti, Lojze Kordež pa devetnajsti v konkurenci 76 najboljših ke-8'jaČev Jugoslavije. Po tem velikem uspehu smo se Pogovarjali z novim državnim prvakom Jožetom Turkom. 9 Ali ste pričakovali naslov prvaka? »Na prvenstvu Triglava sem bil letos šele tretji. Kor-~ez je igral izvrstno in sem zato pričakoval od njega, a bo enak rezultat ponovil tudi na državnem prven-stVu- Zaradi tega nisem pričakoval, da bom tudi letos Prvi. Veseli me, da sem bil slab napovedovalec.« £ Kako se počutite kot novi prvak? »Kratko: lepo je biti prvak Jugoslavije.« © Prvi dan ste igrali neko.iko slabše? »Za dosego dobrega rezultata je nedvomno potrebna udi sreča. To pa sem imel drugi dan prvenstva, ko ser" res odlično zaigral.« • Vaši najhujši tekmeci? »V Jugoslaviji je nedvomno vsaj 20 igralcev, ki lahko osvojijo naslov prvaka. Ne glede na moj uspeh menim, aa je Miro Steržaj še vedno naš najboljši kegljač.« ® V Krapinskih Toplicah je prišlo tudi do nekaterih Presenečenj ...? »Nastopilo je več kegljačev, ki so lepo presenetili in °do zaradi tega v kratkem dobili mesto v državni reprezentanci. Med njimi je bil tudi član kranjskega "glava ing. Rihard Prion.« • Vtisi s Krapinskih Toplic? »Prekrasna dvorana, navdušeni gledalci, izvrstni re-2ultati • želje? £j"SkuPai s česnom se moram zahvaliti podjetju ocy x° KranJ za razumevanje ob najinih nastopih in za hnm Želim pa tudi' da bi Triglav osvojil naslov najviše klubske ekipe v Evropi. P. Didič je pripravil reprezentant Stanko Smolej, ki je tudi največ pomagal pri kvaliteti treningov. Letne priprave so od julija dalje po krajih (dvakrat tedensko). Ob tem imamo tudi testiranja — začetno i in vmesno stanje ter pred zimo. Imeli pa bomo še skupne treninge, selekcionirano za prvo in drugo ekipo društva.« 9 Kako deluje planiška šola? »Področni planiški šoli sta v Mojstrani (zajema še Rateče in Kor. Belo) ter v Žirovnici (zajema področje okrog Žirovnice), v katerih deluje približno 60 pionirjev in mladincev. Delo teh šol pa je za vnaprej v negotovosti. Doslej jih je delno financiral Planiški komite. Letos pa ni bilo še nobenega odziva, če bo kaj sredstev. Zastavljeno akcijo pa bi bilo nemogoče izvesti samo s sredstvi društva. Če ne bo pomoči, bo delo okrnjeno, s tem pa tudi napredek.« Q Kdaj bomo dobili prvo skakalnico, pokrito z umetno maso? »V Žirovnici so s prostovoljnim delom in s pomočjo krajevne skupnosti zgradili 30-m skakalnico in jo bodo z umetno maso prekrili najbrž naslednje leto. V Mojstrani pa mislimo tako skakalnico zgraditi v prihodnjih letih In sicer ob sami vlečnici. Imenovali pa bi jo po Janezu Pol-di.« © Kakšne rezultate si obetate letos? »To je sedaj še težko reči. Triglav je zelo močan, močna bo tudi Ilirija iz Ljubljane, kamor so, kolikor mi je znano, pristopili nekdanji člani Enotnosti In Ihana, pa tudi naš Ludvik Zaje. Poleg tega imamo v vojski Stanka Smoleta in bomo močno okrnjeni. Največ pričakujemo od Demšarja in Krznariča pri članih, Cuznarja iz Podkorena pri st. mladincih in Cuznarja iz Žirovnice pri mL mladincih. Starejših tekmovalcev pri nas ni veliko, mladi kader pa je še toliko v zaostanku, da bomo nekaj časa čutili praznino, zlasti na prehodu od ml. mladincev do članov. To na so le trenutne težave, kajti razveseljivo dejstvo je, da imamo dovolj mladega kadra.« Z. Tele Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika In ekipo Danes objavljamo prvi izmed treh glasovalnih listkov za izbor najboljšega gorenjskega športnika in ekipe v letu 1970. Prosimo vas, da nam kupone sproti pošiljate v naše uredništvo. Za lažjo izbiro vam posredujemo nekaj kandidatov po posameznih panogah. ATLETIKA — Prežel j, Kavčič, Udovč, F. Fister (vsi Triglav). HOKEJ — Felc, Knez, Tišler, Ravnik, Žbontar, Ivo in Bogo Jan, Košir (vsi Jesenice) KEGLJANJE — Turk, česen, Prion (vsi Triglav), Šli-bar (Jesenice) KEGLJANJE NA LEDU — Božo in Roman Jemc, Pi-ber (vsi Bled), Koblar Žbontar, Kokalj, Božič (vsi Jesenice) PLAVANJE — Pečjak, švarc, Porenta, Mandeljc (vse Triglav) PADALSTVO — Pesjak, Darinka Krstič (oba Lesce) SANKANJE — Ulčar, Klinar (oba Jcsenice), Resman, Zupan, (oba Begunje) SMUČANJE - ALPSKE DICIPLINE: Jakopič, Ga-šperšič, M. Klinar, štraus (vsi Jesenice) SKOKI: Zaje, Smolej (oba Jesenice), štefančič, M. Mesec, Kobal, Bogataj (vsi Triglav) KLASIČNA KOMBINACIJA: Janez Gorjanc (Triglav), Dovžan (Jesenice) TEKI: Kerštajn, Mlinar, Tajnikar (vsi Jesenice), Kobilica, Kalan (oba Gorje) STRELJANJE — F. Peternel, H. Peternelj, Naglič (vsi Kranj), Otiinova (Jesenice) VATERPOLO — Mohorič, Balderman, šor.i, J. Rebolj, F. Rebolj (vsi Triglav). To je le nekaj kandidatov, ki pridejo v poštev za deseterico najboljših gorenjskih športnikov. Pri izboru pa seveda lahko upoštevate tudi druge, če menite, da sodijo med deset najboljših na Gorenjskem. V ekipni konkurenci pridejo v poštev za peterico najboljših le kolektivne igre. Kandidati so nedvomno: hokejisti Jesenic in Kranjske gore, vaterpolisti Triglava, košarkarice Jesenic, odbojkarji Jesenic, veslači Bleda itd. j. J. ' GLASOVALNI LISTEK Najboljši gorenjski športnik Ime in priimek panoga 1. ............................................................................................ 2................................................................................................ 3. ............................................................................................... \.............................................................................................. 5......................................................... 5......................................................... 7........................................................................................... 8............................................................................................... 9............................................................................................ 1 0................................................. Najboljša gorenjska ekipi K.ub panoja Listek izpolnil: Ime in priimek ............................................................................... naslov ^vprašanje 3 odgovori Kako je s turističnim razvojem Koble? To vprašanje so na zadnji seji krajevne skupnosti postavili člani v Bohinjski Bistrici in ga posredovali radovljiški občinski skupščini. Na sredini seji obeh zborov občinske skupščine je predsednik Stane Kajdiž pojasnil, da so roki v pogodbi o turističnem razvoju Koble z združenim železniškim transportnim podjetjem Ljubljana pretekli in jih bo treba obnoviti. Za zdaj je torej glavni in najbolj verjetni investitor razvoja Koble Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana. Podjetje tudi že ima izdelan skrajšan investicijski program, v katerem je predvidena gradnja žičniške-ga sistema na območju Koble, gradnja prenočitvenih zmogljivosti na lokaciji Rebro in gradnja prenočitvenih in rekreacijskih zmogljivosti ob smučiščih. Program predvideva, da bi zgradili dvosedežno žičnico Bohinjska Bistrica—Kobla in enosedežno žičnico Kobla— Ravenska planina ter sedem vlečnic. Med prenočitvenimi zmogljivostmi je predviden hotel B kategorije z 200 ležišči in 350 sedeži, 300 ležišč pa je predvidenih v garni hotelu, turističnih apartmajih in v smučarskem domu. Ob teh objektih pa je predvidena tudi gradnja bazena, kegljišča, savne itd. Ob smučiščih pa je predvidenih 100 ležišč v bungalovih in samopostrežna restavracija. Predračunska vrednost programiranih investicij znaša Razpis v nekem časniku (lahko bi bil tudi v našem): večje podjetje razpisuje prosto delovno mesto vodilnega delavca. Pogoji (med drugimi seveda): 1. visoka izobrazba in 3 le-la prakse ali 2. višja izobrazba in 6 let prakse ali 3. srednja izobrazba in 9 let prakse. Tu se razpis konča. Zanima pa nas, koliko prakse je potrebno, če je nekdo brez izobrazbe ( po našem računanju tam okrog 30 let)!? prek 91 mi.ijonov novih dinarjev. Celoten kompleks pa nameravajo zgraditi v dveh etapah, s tem da bi z gradnjo prvih objektov začeli že prihodnje leto. Tako bi najprej zgradili dvosedežno žičnico in tri vlečnice ter hotel na Rebru. Hkrati pa bi v prvi etapi končali tudi večino komunalnih del, ki so potrebna za zgraditev hotela (cesta, kanalizacija, vodovod in elektrika). Na seji skupščine je bilo tudi pojasnjeno, da ima investitor že vložen v Ljubljanski banki kreditni zahtevek za 43 milijonov novih dinarjev. S tem zneskom bi končali prvo etapo. A. Žalar Weingerl Marija že osemnajst let na majič-nem uradu skrbi, da so rojstne poročne in državljanske knjige v redu. Dvajset let je bila matičarka v Šenčurju, ko pa so matično službo združili na občini, je tudi Marija začela delati v Kranju. Delo matičarke zahteva veliko vestnosti in natančnosti, saj je pri vpisovanju imen in priimkov treba paziti na vsako črko. Napake, ki bi ob vpisovanju nastale, lahko odkrijejo šele čez leta. Važno je, da ima matičarka lepo pisavo, saj vse v rojstne, poročne, državljanske iti mrliške knjige vpisuje z roko in posebnim črnilom za dokumente. Knjige so trajne vrednosti. Na matičnem uradu jih hranijo sto let, potem pa jih oddajo Državnemu arhivu v Ljubljano. »Ko sem šla pred skoro tridesetimi leti pr°' sit za službo na občini, so me samo vprašali, če znam lepo pisati, pa so me sprejeli. Sedaj se za uslužbence na občini zahteva tudi splošna razgledanost in tudi za nas matičarke srednja šolska izobrazba. Zato sem se pred šestimi leti, čeprav že malo stara za šolarko, vpisala v srednjo šolo in jo tudi uspešno končala.« L. B. Danes sprašujemo ljudi, ki jih v zgodnjih jutranjih urah ali pozno zvečer srečujete na kranjskih ulicah. To so smetarji, ki z metlami v rokah skrbijo, da bo Kranj lepši in čistejši, to so ljudje, ki s cestnega tlaka ali pločnikov odstranjujejo tisto nesnago, ki jo pogosto brezbrižno mečemo po tleh ali stresamo iz žepov. Najdejo se celo občani, ki gledajo na njihov poklic ponižujoče, večkrat pa se iz teh ljudi celo norčujejo. Tri kranjske smetarje smo vprašali, kaj mislijo o svojem poklicu in kakšne so njihove vsakodnevne težave. £ Boro Vujanović: »Rojen sem bil v Sanskem mostu v Bosni in sem v Kranju dva meseca. To je moja prva zaposlitev. Poleti ta posel sicer ni težak, pozimi pa je težje, ko morajo čistilci v slabem vremenu odstranjevati sneg in snežno brozgo. Kadar deiam popoldne, se mi ljudje večkrat smejejo in me ovirajo pri delu. Zgodilo se mi je celo, da mi Je nekdo brcnil metlo iz rok. Pobral sem jo in mirno delal dalje. O tem človeku sem si mislil svoje ... Kar pa zadeva čistočo v Kranju, mislim, da je Kranj čisto mesto « O Milan Todorovid: »Doma sem s Hrvatske In sem star 38 let. Poročen nisem. V Kranju sem dve leti in sem stalno čistilec ulic. Ta poklic sicer ni težak, Vendar pa vedno ni prijetno, posebno pozimi ne. Zjutraj začnem delati ob petih in pometam do pol dveh. Potem pa odidem domov na Gorenje-savsko cesto, kjer stanujejo tudi moji tovariši. V mojem poklicu je precej težko z malico, če delam blizu trgovine aH menze, že kaj kupim za pod zob, če pa ne, malice največkrat ni. Moja mesečna plača se giblje okrog 90 tisoč starih dinarjev. Q Vlado Osredek: »Mlatf sem prišel v Kranj, saj bom star 16 let, doma sem pa iz okolice Varaždina. Za kranjsko čistočo skrbim 5 mesecev. Ta poklic, ki Je obenem moja prva zaposlitev, me ne moti, čeprav me mnogi zaničujejo in se mi smejejo. Najhuje je bilo na avtobusni postaji, kjer je veliko ljudi, tukaj na Kidričevi pa je bolje. , Naj govore, kar hočejo, si mislim. S plačo sem še kar zadovoljen, saj dobim okrog 120 tisoč starih dinarjev. J. Košnjek pilila BcSml