LETO LJUBLJANA, 19. DECEMBRA 1925. ŠTEV. 53. minam \mMOŽNSNA'2A')VCCU.A- VilO-ČETRTLETKO-DlN-15* CELOLETNO ihozeHstvo*ie*dodati polTNSNO/OCLASi PO C E Ni KV/ POJ&MEZNA Itevilka po DIH• 150, POŠT. {EK. RAČ. 13.188 I M i >9 VREDNJjTVO !N‘VP$AV& V VČITEL75KI TISKARN!/ ROKOPSjI $E NE VRAČA} O/ANONlMNl DO-. 'PlSl*$E-NE -PRgOBČV-h !E10/P0j[TNlNA*PLA-< ^ VCANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906.. Objava. Glavni odbor Orjune je na svojih sejah dne 6. in 7. decembra 1925 v Zagrebu konstatiral stalno napredovanje Orjune v vseh oblastih in to navzlic vsem preganjanjem. Uverjen je, da je zfeog sedanjega občega razračunavanja v strankah, delo Orjune dosledno sloneče na sklepih Kongresa in Glavnega odbora edino jamstvo udejstvovanju jugoslovenskega pro- gtama. GLAVNI ODBOR ORJUNE. Sklep oblastnega odbora. Oblastni izvršni odbor Orjune za ljubljansko oblast je na svoji redni seji dne 13. t. m. soglasno zaključil, da uživa brat predsednik dr. Ljubo Leontič neomajano njegovo zaupanje. Najostreje obsoja vse nedisciplinirane izstope Orjunašev v sporu Leontiča z g. Pribičevičem. Odločno odklanja vsako vmešavanje kogarkoli v Orjuno. OBL. IZV. OD1KOR. Zaupnica mariborskega oblastnega odbora dr. Ljubi Leontiču. Oblastni Izvršilni odbor Orjune Maribor Je na svoji redni seji dne 12. t. m. razpravljal o sporu našega predsednika brata dr. Ltuba Leontiča s Svetozarjem Pribičevičem. Soglasno je obsodil naoad 2. Pribičeviča na čast brata dr Leontiča, kateremu le Izrekel neomafaio zaupa- nje. S seje le bil» odposlana sledeča brzojavka: »Dr. Ljubo Leontič. Split. Obsojamo napad na Tvojo osebno čast s strani gospoda Pribičeviča ter Ti izražamo neomcieno zaupanje. vedno s Teboj za Orjuno in Nacijo! Orjuitaši! Vsem oblastnim predsednikom sem javil 8. t. m. z brzojavom iz Zagreba 9. t. m. jim poslano okrožnico sledeče vsebine: »Na podlagi poročila zagrebške »Riječi« štev. 202. z dne 7. decembra 1925 o Kongresu Samostalne demokratske stranke v Beogradu me ie predsednik g. Svetozar Pribičevič razžalil s tem, da je z netočnimi trditvami v svojem govoru o mojem političnem delovanju nagla-šal, da sem zbog osebnih interesov zavzel izvestno politično stališče. Razžaljen osebno na moji časti, sem zahteval takoj od g. Svetozara Pribičeviča potom mojih mandantov, br. dr. G. B. Angjelinoviča in br. dr. Aleksandra Štulhofera, obeh članov Orjune in stanovskih kolegov. vitežko zadoščenje. Oba man-danta sta 8. decembra z brzojavko poslano ob 5.30 popoldne in priporočenim ekspresnim pismom poslanim ob 8.30 istega dne, pozvala g. Svetozara Pribičeviča. da imenuje svoje mandante. Ker ie sedaj vsa zadeva v rokah mandantov, Te pozivam, predsednik. da postopaš v tem vprašanju kot disciplinirani član in da zabra-,1)S vsak poizkus pisati o tej zadevi V naših glasilih ali razpravljati o njej na naših sejah preje, dokler nc bo rešena na način, kot sem jo jaz sklenil rešiti.« Gorenjo okrožnico sem zaznamoval z oznako strogo zaupno. To pa zbog tega. da bi preprečil prenaglo sodbo na podlagi netočnih vesti v tisku. Način, katerega sem izbral za rešitev tega spora ni bil narekovan Iz nobenih drugih razlogov, razven od želje in namere, da prečistim naglo in korenito predvsem z g. Pr,-bičevičem. vprašanje žalitve, ki mi je bila osebno prizadejana in to v zvezi z mojim političnim delovanjem v korist organizacije. Smatral sem, da moram v prvi vrsti kot predsednik Orjune Ščititi sebe in svoje tovariše pred insinuacijami, ki &e tičejo naravnost moje in posredno tudf Mihove Časti. Med tem pa je g. Pribičevič, najsi je on prvi za-. počel ta spor s svojim brutalnim naletom na moje poštenje — smatral dopustnim jzbegavati gotov odgovor z novo javno izjavo, s katero je hotel prikriti svoj umik. namesto da bi se oprijel edino mogočega načina, ki bi mu dal priliko iznesti vse. kar ima proti meni. Tovrstno postopanje me razrešuje vseh obveznosti čuvati rezervo do meritorne in končne rešitve te • ga spora. Zbog teh razlogov iznašam v celoti vso zadevo pred vse članstvo Orjune. prepuščajoč s tem za-jedno vsej javnosti objektivno sodbo o tem sporu. Po mojem predavanju v prostorih Orjune v Zagrebu dne 7. t. m. mi je izročil ob 9.30 zvečer eden naših članov izvod zagrebške »Ri* ječi« številka 202. z dne 7. t. m. Opozoril me je pri tein na en odstavek iz govora g. Svet. Pribičeviča na kongresu SDS v Beogradu. Prečital sem samo en stavek, v katerega je bil vržen oklepaj (»to ie Ljubo Leontič«) in takoj sem razumel namero g. Pribičeviča. Smatral ie nujnim in dopustnim o meni govoriti na strankarskem kongresu in to tako. da me ne imenuje z imenom, prepuščajoč v gotovem trenutku to vlogo neki negotovi osebi med poslušalci. Čital nisem dalje. Bilo mi je dovolj. Ko sem šele naslednje jutro prebiral vsebino v namenu, da odgovorim g. Pribičevlču. nc zavoljo sebe, nego zbog javnosti in v prvi vrsti zbog članov Orjune odkrito in javno. kakor je bil to vedno moj običaj — sem zapazil na koncu od-s;avka besedo, ki sicer ni tako nenavadna v našem tisku,ki parne je silno iznenadila z ozirom na položaj in mesto, kjer je ta beseda padla. To ie tudi povzročilo, da nisem odgovoril g. Pribičeviču potom tiska, ker po tako težki žalitvi nisem mogel še polemizirati z g. Pribiče-vičem. Preostajalo mi ni torej drugega. nego da sodnljsko tožim gosp. Pribičeviča ali na da ponudim s kakršnimkoli načir^m g. Pribičeviču priliko dokazati njegovo neurejeno stilizirano insinuacijo. V slučaju, da bi molčal, bi moj molk gotovo slabo razlagala javnost. V prvem hipu sem mislil sod-nijsko tožiti g. Pribičeviča. Je bila to pot. ki mi je bila najsimpatičnej-ša. Bila pa je ta pot negotova. G. Pribičevič ie narodni poslanec, a naša skupščina ne izroča rada sodišču svojih članov. V opasnosti sem torei bil, da bi zamogla javno izražena kleveta v mojo nečast svobodno krožiti od uSt do ust par let — nrei ko bj bilo meni omogočeno, da io ovržem — in še to v kolikor bi mi dopustila Narodna skupščina. Smatral sem končno, oziraje se na interese organizacije in na čast mojih drugov Orjunašev. ki so v vprašanjih časti še posebno občutljivi, da ne smem oklevati niti za hip pri iskanju naglega in popolnega zadoščenja. V tem mišljenju me je utrdilo tudi uverjenje. da izkorišča g. Pribičevič predpravice svoje poslanske imunitete zato. da bi Orjuni zadal nagli udarec z namenom razcepiti jo v korist svoje stranke. Imel sem dokaze 0 *eh njegovih namerah, v dejstvu, da on rovari proti meni že preko dve leti. Ponavlja pa pri tem zavestno neresnice. kaiere sem že parkrat odločno zanikal s tem, da sem mu v oči in brez zavijanj povedal, in dokazal, da trdi o meni neresnične stvari. Energično sem zahteval od njega, da odstopi od tega postopanja, ki mu tem manj pristoja. v kolikor je šef ugledne stranke. In to v čisto osebni borbi proti meni samo radi tega. ker nisem član njegove stranke in ker nisem hotel podleči njegovi sugestiji. To pa iz razlogov, ki jih v razgovoru z g. Pribičevičem nisem tajil. Gospod Pribičevič pa je tudi potem redno in zavestno nadaljeval in ponavljal neresnice o mojem političnem delovanju. Pisal je tako na primer v uvodniku zagrebške »Riječi« ob ‘priliki tkzv. kongresa intelektualcev v Zagrebu o meni. da sem iaz eden izmed sklicateljev in udeležencev tega kongresa, najsi ie dobro vedel, da nisem nikdar temu kongresu prisostvoval, niti sc ga hotel udeležiti. Na te neresnične trditve g. Pribičeviča nisem hotel javno reagirati. da ne bi dal s tem morda komu povoda misliti, da sem sodeloval bodisi na strani g. Davidoviča, bodisi na strani g. Pribičeviča pri delovanju, v katerem s0 se javljale prve kali razkola v demokratski stranki. Četudi nisem nikdar pripadal tel Partiji — ker sem bil v celem svojem življenju Samo nekoliko casa elan samo ene stranke — zem-ljoradniške — vendar nisem hotel, da bi bil udeleženec pri delih, ki st) imela samo negativne uspehe, ker so privedla do katastrofalnega razsula stranke, ki bi imela sicer ina-če vse predpogoje povzpeti se do nadpolovične parlamentarne večine S to bi m zamogla v „i"?, let mi* Črtoma delati z uresničenjem svojega programa pri urejevanju našega notranjega vprašanja. Gospod Pribičevič me ie, pozabljajoč najbrže. cla je v njegovem asocialnem značaju jn nemogočem tretiranju ljudi eden glavnih vzrokov notranjih sporov v vseh strankah in koalicijah, v katerih je on vodil besedo; poizkusil pahnili na kongresu stranke, s katero nisem imel nikdar stika, tudi med sokrivce njegovega poraza. Izraz tega njegovega uverenja je v dodatku: »Vsled vsega tega se ie naša stranka razcepila.« Iznesel Pa je g. Pribičevič vse te neresnice v taki stilizaciji, v kateri demagoško prepušča fantaziji mase spopolniti praznine, s čimer bi me zamogel pred javnostjo pokazati kot nedoslednega človeka, ki se ravna po izpremenah političnega položaja. Tako se pol'1"*"ie tudi g. Pribičevič spričo pomanjkanja gotovih dejstev napram meni s sumljivimi argumenti zavestne neresnice tudi sedaj, ko omenja moj poset gosp. Pašiča. Izvršil sem ta obisk pri g. Nikoli Pašiču, kot predsedniku ministrskega sveta naše vlade, uradno kot predsednik Orjune. Šel sem k g. Pašiču po predhodnem odobrenju Direktorija in v sporazumu s člani odbora. Svest sem si bil tedaj tudi popolnoma svoje odgovornosti napram organizaciji. Imel sem pred očmi samo interese organizacije, naroda in države. katerima Orjuna edino služi. G. Pribičeviču je bilo dobro znano, da sem kot predsednik Orjune obiskal tudi šefe in člane prejšnjih vlad. pri čemer sem vedno naglašal enako dosledno nadstrankarski in izvenstrankarski značaj Orjune in protestiral proti preganjanju te samo nacionalne organizacije in njenih posameznih članov. Nikdar pa nisem iskal niti za nio, niti zase kakršnekoli pomoči ali privilegijev. Navzlic vsemu temu pa se je čutil poklicanim da mistificira javnost o pomenu teh posetov. Ponižal se je do demagogov in mi očital, da sem bil zavzel izvestno politično stališče zavoljo osebnih interesov. Gospod Pribičevič je mislil, da srne tako postopati v moji odsotnosti na mestu, kjer bi jaz niti ne mogel reagirati. četudi je imel prav mnogo prilik uveriti se. da jaz ne spadam v vrsto onih ljudi, katerim nat okujejo osebni motivi in interesi stališče pri političnem delovanju. Ker so mi bile v prvi vrsti pred očmi prave namere g. Pribičeviča, k:i je hotel doseči s tem napadom na mojo osebo — zavarovan, s svojo poslansko imuniteto, ki mi je one-mogočevala, da započnem z njun zbog osebne razžalitve javno polemiko — gotove rezultate — im je preostajala samo še ena pot, da si poiščem pri gospodu Pribičeviču vitežko zadoščenje, ki bi mu ne nudila dovolj časa. da bi dosegel za-željene rezultate. Moja mandanta g. dr. B. G. An-gjelinovič, odvetnik in narodni poslanec ter g. dr. Aleksander' Štul-hofer, odvetnik, člana Orjune in moja kolega, prvi demokrat, a drugi samostalni demokrat, sta odposlala g Pribičeviču dne 8. t. m. ob 5.15 popoldne brzojav, ki sta ga potrdila s priporočenim ekspresnim pismom ob 5.30 popoldne istega dne. Brzojav se ie glasil: Gospod Svetozar Pribičevič, mini-star na razpoloženju Beograd. Ugao Simine i Pozorišue ulice. Spoštovani gospod! V 202. številki mesme »Riječi« z dne 7. decembra, je bil objavljen Vaš govor na kongresu samostojne demokratske stranke v Beogradu stop V Vašem govoru ste očitali gospodu dr. L. Leontiču, da je zbog osebnih interesov zavzel izvestno politično stališče stop Radi tega ie smatral gospod Leontič. da ste ga razžalili in je zaprosil podpisana, da kot njegova mandanta zahtevava od Vas vitežke zadovoljščine stop Stavljamo Vam to na znanje in Vas prosimo, da izvolite imenovati Vaše mandante s katerimi se bova sestala v Beogradu stop Midva Vam bova na razpolago v Beogradu v restavraciji »Srbski kralj« v četrtek, dne 10. decembra med eno in drugo uro popoldne stop S spoštovanjem dr. Grga Budislav Angjelinovič —• dr, Aleksander Štulhofer. Gospod Pribičevič ni poslal svojih mandantov v določenem času na odrejeno mesto. Umaknil se je. Svoi umik je poizkusil opravičiti s pismom ki ga je poslal v tisk preje kot je lahko prečital moj mandant na katerega je bil naslovljen. S tem je hotel gosp. P.ribičeviš stvoril v javnosti ra/po- REKLAME ne potrebuje 0. BERNAT0VIL ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča. loženje v svoj prid in to že pred sestavo zapisnika o toku cele afere. Pismo g. Pribičeviča se glasi dobesedno: »Gospod! Na Vašo brzojavko, s katero zahtevate od mene vitežko satisfakcije v imenu g. dra. Ljube Leontiča radi gotovih mojih izjav na kongresu.SDS v Beogradu, mi ie čast izjaviti sledeče: Ne morem pristati na stališče, da sem za svoje politične izjave, kritike političnega dela in motivov dela drugih dolžan dajati vitežko zadoščenje. Ako bi pristal na to stališče, bi bil kot šef stranke, narodni poslanec in iuvni politični delavec izpostavljen skalnim izzivanjem različnih elementov. ki bi ta izvršili zbog najrazličnejših pobud. V tem slučaju moram izraziti svoje začudenje, da ni Vaš mandatar doslej našel še nikogar, niti od prijateljev našega naroda, niti od anacionalnih in toliko drugih elementov v domačij]^ ki so blatili in klevetali organizacijo, kateri na-čeljuie in ki je pri nas našla «hScito» zahtevajoč od njih vitežkih satis-fakcij. V nasprotju z razpoloženjem ogromne večine članov organiza-. cije, ki ji načeljuie in ki so člani na- ;■ še stranke ali vsaj njeni simpatizerji. smatra Vaš mandatar, da je patrijotično izzivati spore z menoj. Živi Pa tudi v zablodi, da imam čas in voljo se baviii z osebnimi aferami. Kar se pa tiče mojih izjav na kongresu SDS moram naglasiti, da ostanem pri njih in da nimam razloga iih premonjati ali pojasnjevati. Vsakdo, ki se čuti žaljenega, lahko zahteva zadoščenja pri sodišču. Dopustite mi še končno izjaviti, da se mi zdi danes poziv Vašega mandatarja na dvoboj, ko se sami narodi pri sporih, ki ogrožajo njihove živ-lienske interese, lotevajo mirnega razsojanja teh sporov z arbitražo, naravnost strašni anahronizem. Vsled vseli teh razlogov ne morem določiti svojih mandantov za rešitev tega spora z dajanjem vitežke-ga zadoščenja na podlagi nekakih zastarelih kodeksov, kakor ste želeli Vi v Vaši brzojavki. Svetozar Pribičevič.«. Gospod Pribičevič me torej pošilja na sodišče. Mogel pa je med tem izbrati krajše postopanje, ako je že hotel vztrajati pri svojih izjavah. Treba bi mu bilo samo navesti pred častnim sodom vse dokaze proti meni. Zakaj ni tega napravil g. Pribičevič? Zavoljo tega, ker mu ni bilo mogoče reči proti meni ničesar konkretnega. kar že tudi ni mogel storiti tega na kongresu, kjer sc bi gotovo poslužil vseh mogočih argumentov. s katerimi bi me potolkel. Imel pa ni ničesar, razven neresnic, ki jih ie iznesel in to brez poizkusa jih tudi dokazati. Brez ozira na dolgo sodno postopanje vsled tega, ker ni bila žalitev povzročena potom tiska in ne oziraje se na njeno nejasno stilizacijo. katere bi se mogel poslužiti g. Pribičevič. je povsem še več kakor sigurno, da bi gospod Pribičevič že poskrbel potom svojih prijateljev in sointeresentov, da bi ga bila narodna skupščina sploh ne izročila sodišču. Tako bi morala tudi jav-i nost še dolgo čakati na nadaljnja pojasnila o tem neouvenem postopanju g. Pribičeviča. Dajem pa med tem jaz s to svojo izjavo gospodu Pribičeviču ugodno priliko, da toži on mene potom sodišča, da nastopi dokaz resnice zato v kolikor Ra iavno, potom ti- j slednjem mestu, kot ska večkrat imenujem klevetnikom, ker trdi, da sem zavzel jaz izvest-no politično stališče zbog osebnih interesov. S tem mu dajem tudi priliko. da iznese tu v Splitu, kjer je bil nošen na ramah, v sedežu Di-rektorija. pred vsem članstvom Or-juue in pred celo našo javnostjo, vse očitke, ki jih ima napram meni kot osebi, kakor tudi kot predsedniku Direktorija in Glavnega odbora. Opravičil bo s tem tudi težke žalitve, ki so zadele mene osebno, kakor tudi celo Orjuno. Po novem tiskovnem zakonu je postopanje zelo brzo. a kazni zelo težke. Gospod Pribičevič ne bo dolgo čakal in imel bo zadoščenj3 — ako ne bom mogel dokazati, da je g. Pribičevič navaden klevetnik. Smatral sem g. Pribičeviča vitezom. ali. ako se mu zdi boli zvonka beseda, ki jo rad uporablja — genttemanoin. ali pa če bolj ljubi besedo. ki spominja na visoka francoska odlikovanja — chevalierjem. In to. ker sem v istini tudi jaz veroval v njegovo vitežko pozo. ko je znat v parlamentu in na zborovanjih vihteti z mečem osvete in zatrtja nad glavami svojih nasprotnikov. Saj je celo v svojem fatalnem govoru na kongresu pretil vladi in svojim sovražnikom s »fizičnim obračunavanjem« — čeških legionarjev. Namesto da bi uporabil prvo priliko, v kateri bi pokazal, kako mora resen človek obstojati na tem, kar ie enkrat dejal, je rajši uporabil »izhod za slučaj nemarnosti« ne pomišljajoč, da s tem sebe vzporeja s »tolikimi drugimi elementi« napram koiim bi moral po besedah sf. Pribičeviča pokazati mere junaštva, zahtevajoč od njih vitežkega zadoščenja.« Pomislil nisem nikdar niti zdaleka. da se zamore z njimi vzporejati tudi g. Pribičeviča. G. Pribičevič je »miroljuben« in »mirotvoren« — »sedaj, ko se cela narodi trudiio okoli mirnega arbitražnega reševanja sporov« — zveni njem#-zahteva po zadoščenju kot sem si ga izbral za strašni anahronizem. Tako hoče g. Pribičevič opravičiti svoje nejunaško stališče. Pri tem oa pozablja, da ie tako javnosti. kakor nlemu dobro poznano, da pride do »fizičnega obračuna« tud' v tem najinem slučaju šele na po- ultima ratio«. To oa radi tega. ker je imel pnliko preje pred častnim sodom svoje klevete dokazati ali pa umakniti potom ponagljenega postopanja, ki je neobhodno potrebno v vprašanjih časti, kjer se ne dopušča oklevanja. Gospod Pribičevič mora imeti pač toliko možatosti, da v slučaju,, če v tej dilemi — ki mu jo očitam zato, da me ne bo štedil! — ne pristane niti na eno niti na drugo, kar pomeni trdovratno vztrajanje pri neopravičenem klevetanju tujega poštenja — tudi za to trdovratno klevetanje nato odgovarja, ako žeJi, da se ga ne smatra za bojazljivca. Soglašam tudi jaz z mišljenjem, da so vitežki kodeksi zastareli. Vsak pameten človek, posebno pa še razumen politi čar je prav lahko razumel, da nisem mislil na kodekse nemških buršev ali pruskih junker-jev. ko sem zahteval od gospoda Pribičeviča gentlementskega zadoščenja. Poleg tega pa tudi ni potreba pozabiti še na to, da se ral tu po vsem nahajamo še nekje v srednjem veku in ne v dvajsetem veku Angleške, na katero se g. Pribičevič često sklicuje, kjer so vitežki kodeksi nepotrebni z enostavnega razloga, ker ni danes v divnem narodu angleškem gentlemenov človek v nevarnosti, da bi bil javno okievetan in da bi prisotna publika še aolavdirala — klevetniku. G. Pribičevič smatra, da je 90% članov Orjune v prvi vrsti pristašev samostojne demokratske stranke in pričakuje, da bodo oni razcepili Orjuno. Nasprotno temu mislim, da ie vseh 100% članov Orjune v prvi vrsti Orjunašev. Ne zahtevam od Orjunašev, da bi mi bili na strani v tem sporu zategadelj, ker sera predsednik Direktorija in Glavnega odbora. Pričakujem samo to, da bodo Orjunaši kot ljudje in kot vitezi v onem smislu besede, kot doumeva to vitežtvo naše narodno pesništvo — presodilo ta spor. Postopal sem orjunaško. Na članih oa je sedaj, da potrdijo to. kar se ie vedno v prvi vrsti naglašalo, in to boli po drugih, kakor od mene. na vseh seiah mestnih, oblastnih in Glavnega odbora in posebej še na I. in II. našem kongresu. Split. 11. decembra 1925. Dr. Ljubo Leon Jč. Objava Direktorija. Umazano siva barva in slab! duSi perila izgine takoj pri vporaisi ZLATOROG mila in napravi isto snežnobsio in dišeče. Uporabljajte zato samo a M!LO! Direktorij Orjune je na svoji seji v Splitu 12. decembra 1925 pretresal natančno tudi vprašanje spora predsednika dr. Ljube Leontiča z g. Svetozarom Pribičevičem in izjavo, ki je bila podana radi Orjune na kongresu SDS v Beogradu 6. decembra 1925 in soglasno sklenil: 1. Z besedami: »Tako se končuje vsaka akcija, ki ni postavljena na načelni temelj, nego ie narekovana samo po osebnih motivih in interesih, ki jih je g. Svetozar Pribičevič izrekel na kongresu SDS v Beogradu, dne 6. decembra 1925 (beograjska »Riječ« št. 505.) namenjene g. dr. L. Leontiču. razžalil tega na njegovi časti in poštenju s težko kleveto. Način, s katerim je reagiral dr. Ljubo Leontič na gorenjo žalitev je bil povsem upravičen in izzvan vsled nujnosti, da se parira s pona-fflenim postopanjem težke posledice klevet, ki so bile tem težje z ozirom na mesto, vzroke in položaj kjer so padle. Narekovali pa so dr. Leontiču tovrstni nastop ne samo motivi osebne časti, nego tudi v prvi vrsti ugled in interesi naše organizacije, ki ji načeljuje dr. Ljubo Leontič. 2. V odgovoru na interpelacijo dr. Pere Zeca v vprašanju odnoša-jev SDS napram Orjuni je dal g. S. Pribičevič. kot predsednik SDS sledečo izjavo: »Ta organizacija stoji nad vsem* strankami in torei ni naša partijska organizacija, To je treba dobro vedeti in podčrtati. Dejstvo pa ie, da je po političnem naziranjn, po ideologiji in Po nacionalnem prepričanju v tei organizaciji v glavnem naše članstvo. 90% teh nacionalistov pripada naši stranki. Ne bi se smelo z našimi trupami voditi politiko, ki bi bila protivna politiki naše stranke ali pa šla za cilji, ki bi mogli pomeniti odvajanje od naše stranke. Leta 1919. smo osnovali naše kmetske organizacije. Te pa so se nato odtrgale od nas in osnovale posebno strankarsko organizacijo. Koastati-rati moram, da en del vodstva Orjune — ne maram obtoževati cele organizacije — dela na to, da se po ledjih naših pristašev povzpne do vpliva in moči in da eventuelno od-voji naše pristaše in osnuje neko posebno stranko in organizacijo. To je vprašanje, s katerim se ba- i naše partijsko vodstvo, ki ga bo uidi končno rešilo. Mi bomo skrbeli, da bodo ostale naše trupe naše. Ako bomo videli, da se razvija ookret v tem pravcu, tedaj pozovemo naše pristaše, da izvrše svojo dolžnost.« V odgovor na to izjavo Direk torij najodločneje zavrača trditve g. S. Pribičeviča izven prve. ki sc nanaša na neodvisnost naše organizacije. Odločno izjavljamo, da ni nikdar obstojala v vodstvu Orjune kaka tendenca proglasiti Orjuno za stranico ali da bi se približala kaki partiji. Nasprotno obstoji v Orjuni neomajna volja sloneča na zaključkih prvega in drugega kongresa, »da organizacija obdrži v bodoče svoje brezkompromisno nad in izven-strankarsko stališče organiziranega jugoslovenskega pokreta.« Z ozirom na to ne more biti govora o pristanku ali odvajanju Orjune od katere koli stranke, niti o tem, da bi v delu vodstva ali v vodstvu kot celoti obstojala namera ali želja, da bi se s pomočjo katerekoli stranke povzpel do moči in vpliva, ker so člani vodstva, kakor tudi vsi člani Orjune v prvi vrsti Orjunaši, k| ne bodo dopustili nikomur, da bi od strani vplival na vodstvo in dajal direktive Orjuni. Direktorji O nune. Roke proč od Orjune! Odkar je začel naš pokret, so se vanj zaganjali mnogoštevilni njego- vi sovražniki in prijatelji. Prvi vsled tega, ker so nam bili idejno nasprotni, drugi pa, ker nismo hoteli zastopati njihovih partijskih koristi. Orjuna se je tekom prošlih let otresla vseh teh sovražnikov in prijateljev in šla svoja idealna pota. Vsi poskusi, da bi se Orjuna upregla v strankarska kola. so se izjalovili. Ona ie bila preganjana, napadana, klevetana in premnoge krvne žrtve je položila na altar Nacije. Vse svoje delo ie vršila požrtvovalno, brez vsakih koristi. Drugi so želi sadove njenega dela. Tekom prošlih let je Orjtma največ trpela vsled tega. ker so jej očitali, da je nekaka avantgarda demokratske, pozneje samostojne demokratske stranke. Vse očitke smo lahko ovrgli, tega pa nismo mogli ovreči in to čisto narav-no. ker se naš procram krije s programom samostojne demokratske I stranke, v kolikor se tiče jugoslo- venskega pojmovanja. Vse kar smo v tem smislu delali in tako smo delati morali, fe šlo na rovaš SDS 'm v njeno korist. Mi tega nismo povdarjali in smo se vedno, če ie le bilo mogoče, izogibali vsakega sovražnega nastopa proti tej jugoslovenski stranki, od katere ie imel tudi naš pokret obilo koristi, kar odkrito priznavamo. Vendar pa lahko vsakomur iz samostojnih demokratskih vrst postrežemo z nebrojnimi obljubami, ki so jih dali njihovi voditeli Orjuni, pa svoje besede niso držali. Dne 6. decembra t. I. pa ie šef te stranke popolnoma brez vzroka napadel našega predsednika in to na javnem kongresu, očitajoč mu stvari, ki deloma niso resnične, deloma Pa so takega značaja, da mi kot samostojna organizacija odločno odklanjamo. da bi dajali obračun kakemu g. Prlbičeviču. Tozadevna pojasnila in odgovor je dal brat Leontič sam in ni moj namen, da bi ga branil. Komur je znan prihod Leon-tičev v Orjuno, ta ve, da o kakih štampiljeJ VSEH VKST DOBITE VEDNO NAJCENEJE IN NA ]HITREJE PRI TVRDKI TEO D. RABIČ IJUBLJANA KOLODVORSKA UL. ŠT. 26 ffBBpMMBMiMMtutjJMMUsaa«. ■ osebnih ambicijah in koristih ne more biti govora. Tozadevno uživa brat Ljubo naše neomajno zaupanje. Vprašujemo se le. čemu je tega bilo treba, komu bo ta spor koristil? Zakaj ta odurna polemika? Ali ni bil način, ki ga je izbral brat dr. Leontič. najprikladneji, da bi se na-sprotstva lepo ugladila? Javnost bi dobila potom izjave svoje pomirja-' nje, ker smo prepričani, da bi gosp. Pribičevič, uvidevši svojo zmo^o, lojalno popravil, kar je zagrešil. Tak način reševanja častnih sporov ni icraško burševski običaj, kakor si ga misli »Jutro«, ie pa ta način upoštevan na celem svetu med ljudmi, ki razumejo Doiem časti. Ravno ta običai ie vzgojil človeško družbo, da ne žali časti bližnjega, kakor se to dandanes žal tako pogosto nekaznovano dogaja. Dvoboj je pri tem ultima ratio in vsak. gen-tleman bo rad z obžalovanjem priznal svojo zmoto, če se mu dokaže, da je bil krivo informiran in vsled tega kradel čast svojemu nasprotniku. Zato mislimo, da bi bilo bolje, če bi g. Pribičevič zaupal zadevo štirim častnim ljudem, kakor pa, da je otvoril javno polemiko in s tem odkril veliko svojo zmoto. Ne pišem teh vrstic kot Veliki čelnik Orjune, ker ie dolžnost vsakega četnika, da se brezpogoj-n o pokori svojemu vodstvu in se ne umešava v politiko, želim samo, da bi one zajezile javno polemiko v tem sporu. Vse Orjunaše pa opozarjam na prvo dolžnost člana in ta je brezpogojna disciplina. Napaden je naš predsednik in mi ga moramo braniti. To zahteva čast organizacije. Če je kriv, ga bo sodila Orjuna nc pa g. Pribičevič. Kdor greši proti temu principu, ta ni Orjunaš in njega bo Orjuna vrgla jz svojih vrst. Inž. Marko Kranjec. . v w W t IlUBLjgNd, Krakov tea to BBS? LISTEK. Epilog. Tako je prišel torej Prešeren tudi v našo narodno skupščino. Milo se je nasmehnil, ko ie zagledal, kdo se zavzema zanj. Spomnil se je na svoje davne čase. na stoletnico svojega rojstva, na svoj ljubljanski spomenik, na muzo in ua svoje poezije in se mu je zamračil obraz. Opazil ie Slomška, ki so ga tudi poklicali za pričo slovenske kulture in ie pomislil: »Kako čudno so zvezani med seboj ljudje, če so istega leta rojeni. Sicer sva se dobro poznala — ampak pota ljudi so različna. Dog ve, ali sc še spomni, kako sva se leta 1837- srečala v ljubljanskem gledališču. 1 udi zaradi njegovega »Devištva« sem "a malo pošegetal — zdaj pa naju spravljajo skupaj. Samo zaradi letnice! Ali pa imajo z — menoj še kak drug namen. Čudne stvari se gode danes po svetu, Cankar ie dobro napisal o »Kurentu«, da je njim vse eno, koga slave, glavna stvar je, da slave, eni zaradi veselja, drugi zaradi politike. Še zdaj ne vedo, pri čem so in mečejo vse v en koš. Nepoboljšljivi so od vekomaj. Še sami me niso razumeli, na hočejo, da bi me razumeli drugi.« In je videl, da se ie Slomšek takoj pridružil največjemu slovenskemu klubu SLS in da je zaupno šepetal z Žebotom, ki mu ie pojasnjeval zadnjo afero »jugoslovenskih« škofov glede Vatikana, konkordata, zavoda sv. Jeronima in drugo. Slomšek mu je prikimaval in se je videlo, da odobrava njih politiko. Najbrže se ie spomnil na leto 1855. in na avstrijski konkordat. Interpelacija ie bila odpravljena, prosvetni minister Radič ni utegnil takoi odgovoriti in duh Prešernov je izginil. Slomšek pa je ostal med svojimi. Dva iz njifi sta se hinavsko smejala. »Saj vemo. kako je. Kaj nam je do njega in njegove muze! Ampak zaradi politike je treba, da ga privlečemo v svoj krog. K sreči je bil proti ilirizmu in zdai lahko rečemo, da je bil proti jugosloveustvu. Na nekoga se moramo sklicevati, ko smo tako osamljeni. Sicer pa je glavna stvar, da smo proti vladi in proti Srbom. To ie bistvo slovenstva. Za njegovega časa smo bili sicer mi za vlado, ker je bila avstrijska in nemška, on pa ie bil proti — zato je bil revež — ampak pesniki so navadno slabi politiki. Čemu pa je pel v »Zdravici«: v sovražnike rodu nai naš ga trešči grom — ali pa: Bog živi vso, kar. nas ie sinov sloveče matere... In potem tiste zaljubljene! Pa takrat! Saj še danes. Saj še danes ne vemo. kaj bi l njimi. Pavšek ie imel prav. Dobro, da ga ljudje tako malo razumejo. Saj to ni za šolo. Ampak Serbijaucem moramo pokazali, da ga imamo. K sreči je bil Slomšek ravno takrat rojen, da ga morajo z njim vred proslavljati. Mi sicer ne slavimo srbskih patrijarhov in ni treba, da jih poznamo, oni pa morajo naše škofe. E, mi smo mi Naša dolžnost je, da i>h naučhno kulture.« Slomšek se ie ozrl na to šepetanje in je odšel. V zračnih višavah na ubogo slovensko zemljo sta se srečala in sta odšla vsak na svojo pot. Videlo se je. da iu ie združila samo za trenutek interpelacija. Prešeren pa je mislil: »Čemu toliko hrupa? Ko bi šlo za stoletnico, naj bi bilo — to se slavi tudi pri drugih kulturnih narodih — stopetindvaisetletnica pa ni tako važna stvar. To se je zgodilo bolj zaradi njih nego zaradi mene. Poznam jih od nekdaj. Ce so me rabili za parado, sem jim bil dober, sicer sem iim bil deveta briga. Ampak jubileji so prišli v tei deželi nekako v navado. Lani so slavili Branka, bilo ie prav, imel ie stolet nico — zato so se menda spomnili tudi name. ker je bil Branko Srb. Iz same jeze in kljubovanja slave nas celo takrat, ko jim ni treba. Bolje bi bilo. da bi poskrbeli knjige za šole. Še dozdaj mi niso izdali pesmi tako. da bi bit znan izven svoje domovine. Najbrže nečejo, ker me smatrajo za takega Kranjca. Obenem pa zahtevajo od onih, ki me ne poznajo, naj me slave. Antologija, ki so jo izdali v Zagrebu, me ne kaže v pravi luči njun, ki me ne poznajo. Podvrgli so ml celo tri narodne pesmi, pa se povedali niso. da niso moje; izpustili pa so moje, ki so boljše od tisilli. Dr. Žigonu vsa čast za trud, a »Čitanko« bi bil lahko boljše uredil. Sploh imajo težave z menoj. Menda sploh nimajo ene poštene izdaje. Dozdaj me ie poleg Blaznika izdal en edini slovenski založnik Schwentner. tista izdaja pa je menda razprodana Ce hoče kdo z mojimi »Poezijami« komu napraviti veselje, me mora u-piti v Bambergovi izdaji, ki m pia nič lepa in na navadnem papu ju. Ilustrirati me ie moral neki Karpe-lus, slovenski slikarji še niso do tega prišli. Namesto da kriče do parlamentu. nai izdajo moie pesmi v lepi obliki in pa tako ceno. da me bodo imeli v vsaki slovenski hiši. S tem bodo pokazali kako me znajo ceniti. Dante ima v slovenščini lepšo kniigo nego jaz. Neki hrvatski list opravičeno očita Slovencem, da ie bilo v katalogu književne razstave v Italiji o meni samo — » vrstic. Za Danteja kifjigo — za Prešerna 6 vrstic. Sicer se itak niso mogli postaviti z menoj s svojimi izdajami. Spomenik stoji. k«|{ctr je stal, čeprav so rekli stoji na pravem mestu, ro se cim dalie boli jasno kaže. Injec. ki pride v Ljubljano, mora strmeti nad to nerodnostjo. Stoji tako, da pridejo do veljave vse slabe njegov© strani. Ko bi bili za kaj. bi ga prestavili v tisti krog pred univerzo. Tu bo postal samo še prometna ovira, ker se stekalo vse ceste in še most naravnost na njega. Pravijo, da slave jubileje zato, da bi nas bolje spoznali. Morda Je prav. Tega spoznanja bi bili nabolj potrebni oni, ki najbolj kriče. Naj pogledajo lastno stromaščino doma, pa bodo videli, da niso drugi krivi, ako nas ne poznajo, ravno tako. kakor naši ne poznajo drugih. Ni res, da tne v šoli ne poznajo. Jam je spoštovano Prešernovo ime in ljubljena njegova pesem Zato bom ostal med mladino, politiki pa naj me pri miru puste, dovolj sem že prestal zaradi njih. —c. rmh arjt s g« vat.jnagjMOMB—mr Razmnoževalne apar&te THE REX C0.? Ljubljana. Ste/v. 53. Dne 6. in 7. decembra se ie Šila v Zagrebu sc-ja Glavnega bora Oriune pod predsedstvom dr. Leon tiča ki se je uri tičijo 0. decembra ob 9. vr-od-br. eia v ne-uri zjutraj. Seio .ie otvoril predsednik dr. L. Lcontič 7. izčrpnim poročilom u zunanji in notranji politiki o prilikah in delu v organizacijah našega po-kreta. V tem poročilu je izvestil tudi Glavni odbor o svojih obiskih pri raznih političnih oseb nos'ih v Beogradu. Zlasti natančno oa je poročal o obisku pri ministrskem predsedniku g. Nikoli Pašiču. Vsi ti obiski so bili že predhodno odobreni po dogovoru med br. predsednikom ar. L. Leoutičem in Direktorjem. Pri tem poročilu ie predsednik ponovno podčrtal brezkompromisno stališče Oriune v vprašanju programa integralnega jugoslovenstva in nad in jzvenstrankarske taktike Orjune. Poročilo predsednika ie bilo soglasno sprejeto na znanje z odobre-njem celega Glavnega odbora Druga točka dnevnega reda so bila poročila predsednikov posameznih oblastnih odborov o stanju pokroia. v njihovih področjih. Splošno ie bilo konstatirano, da Orjuna v vsakem oziru napreduje, posebno na še v delu ttrvatske in Bosne. Nato je sledil referat novega Vehkega čelnika br. inž. Marka Kranjca, ki je bil od vseh najprisrčne-je pozdravljen. Iz njegovega referata je bilo razvidno, da je zagrabil vso Seja Glavnega odbora Orjune. Predavanje dr. Le on tiča akademski oraladlul v Zagrebu. težino četniškega vprašanja z vso njemu lastno železno voljo, s katero bo gobovo dvignil četniške sekcije do višine, ki jim bo omogočila popolno izvedbo njihovih velikih nalog. Na popoldanski seji je Glav ni odbor pretresal vprašanja tiska in propagande. Ob tei priliki sklenjene zaključke bo pričel izvajati takoj Direktorij potom Oblastnih odborov. Vsak Orjunaš mora podpreti orjunaški tisk PO svojih močeh. Za ojačenje propagande se bodo vršili meseca februarja v Splitu posebni propagandni tečaji. Vsaka oblast bo določila v te tečaie par svojih najpripravnejših članov. Tečaje bo vodil sam predsednik Di-rektorija. Dolgo in temeljito ie bilo tudi razpravljanje o financah pokreta. Konstatirano je bilo ob tej priliki zopet, da smo pri financah navezani predvsem samo nase in na podporo našega članstva. V glavnem ie to široki obris zadnje seje Glavnega odbora. Po končani seji Glavnega odbora je predsednik br. dr. L. Leontič Še predaval v Akademski Orjuni o delovanju Orjune. koncepciji integralnega jugoslovensiva, orjunaški koncepciji, po kateri se bo morala orijentirati mlada Jugoslavija širokih vidikov. Predavanje je kar najbolje uspelo in pokazalo, da uživa na Strossmayerjevi univerzi Orjuna danes nemal ugled. »NITI KAPLJE MORJA JUGO-SLOVENOM!... ori z one strani Jadrana. Jz vasi in mest. iz množic omamljenih po širokonstni retoriki prekmurskih govornikov, našemljenih z zastavami, »smešnimi klobuki s puranovim perjem in paradnimi kapami vojniliov. Niti kaplje morja Jugoslovenom! gre vrisk preko zemlie Danteja, Mazzinija in Cavourja. Neme so nam ustnice na te vzklike! Kelti mi dobro vemo. da bo prešlo vse. m i o a bomo ostali svobodni — kakor smo ob valovih Plave g a Jadrana. Nai pokret. Mariborska oblast. Sijajno napredovanje Orjune Tezno. Občina Tezno je nekako mariborsko predmestje, izrazito industrijskega značaja. Nemška propaganda je imela za časa Avstrije tamka! mnogo uspehov, po osvobo-jenju so pa gospodarili na Teznu skoro neomejeno socialisti in komunisti. Tudi »udarništvo« ie tamkaj cvetelo še do nedavnega časa. Končno ie-prišla Orjuna. sprva skromno in ustanovila svojo organizacijo. Na Teznu je završelo; nemčurski in rdeči tovariši in sodrugi se niso mogli sprijazniti z mislijo, da je na Teznu mogoče kaj takega in pričeli so z dejanskimi napadi na naše prve borce, katere v pojemajoči moči nadaljujejo tudi še sedaj. Vztrajnost. delo in poštenje Pa 3c premagalo vse ovire in ob tej naši vztrajnosti so se razbile vrste demagogov. Danes smo mi na Teznu najmočnejši. Kako rastemo, sc vidi iz tega, da ie v zadnjih 14 dneh pristo- Ljubljanska oblast. ter nam s tem pripomogli do tako lepega uspeha. — Odbor. Občni zbor mestne Orjune v Kranju se vrši v torek, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Dnevni red običajen. Mesina Orjuna Ljubljana priredi ob priliki 10-letnice umika hrabre srbske vojske čez Albanijo, to ie v soboto, dne 19. decembra t. 1. ob 20. uri predavanje v salonu gostilne Mrak na Rimski cesti. — O junaštvu Nj. Vel. kralja Osvoboditelja in njegove vojske bode iz prijaznosti predaval znani jugoslovenskl dobrovoljec g. prof. Jeras. — Vabimo članstvo vseh mestnih organi- zacij in P. n. narodno-zavedno občinstvo. da se te prireditve čim številnejše Udeleži. Vstop prost. Mes ni odbor. Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Tr-novo ie razposlala po pošti svojemu članstvu plačilne pozive s položnico za plačilo zaostale članarine in po-škedbenega fonda. Vse članstvo prosimo, da te pozive vzame v poštev in da do 15. januarja 1926 izvrši svojo dolžnost. Člani, katc i pa že imajo članarino plačano za leto 1925.. se naprošajo, da pošljejo članarino za leto 1926. Člani, kateri se ne bodo odzvali temu pozivu do 15. januarja 1926. se bodo kratko-malo črtali iz imenika. — Odbor. j Brezkonkuretične cene ¥ Omskih uSsfrih, oble-k&ft, deželi pJeMifo En vsakov* stotih o^a&šiiin Mirni JOS. ROJINA upu imun,, Slciibane objav e. Konstituiranje oblastnega odbora Ljubljana, Na svoji prvi redni seji se je novoizvoljeni oblastni odbor sledeče konstituiral: predsenik inž. Marko Kranjec; podpredsednik dr. Jože Cepuder; I. tajnik D. Verbič; II. tajnik Janez Poharc; blagajnik Kafol Anton; odbornika Franjo Cvetko in Radovan Prosenc. Oblastni čelnik ostane i v bodoče br. France Kobentar. Ukor je izrekel Oblastni odbor tajniku Orjune Poljanska dolina, ki je spričo nevestnega vršenja svoje funkcije zagrešil, da se imenovana organizacija ni udeležila IV. skupščine ljubljanskega oblas nega odbora niti z delegatom, niti s pove- rilnico. Obenem ga je oblastni odbor tudi razrešil dolžnosti. Tajništvo oblastnega odbora. PROPAGANDNI TEČAJI. Direktorij Orjune priredi v mesecu februarju propagandni tečaj Orjune v Splitu. Tečaj bo trajal mesec dni in bo obsegal politično in govorniško šolo pod vodstvom br. predsednika dr. L. Leontiča. Hrana in stanovanje sta brezplačna. Ker pošlje tudi naša oblast na ta propagandni tečaj nekai delegatov, pozivamo člane, ki bi bili pripravljeni iti v Split, da se do 5. januarja pismeno javijo Oblastnemu odboru. Tajništvo Obl. odbora. ICranika. pilo k Orjuni na novo 65 delavcev iz »Kovine« in drugod. To ie vsekakor uspeh, ki ga moramo javno omeniti in pohvaliti naše tamkajšnje neumorne delavce. Tezno ie danes naše in kmalu bo naše tudi for-melno in na to smo ponosni. Veliki oles Oriune Maribor. Po Mariboru so se pojavili veliki in zelo okusni lepaki, ki vabijo na veliki ples Orjune. ki se bo vršil dne 3. januarja 1926 v vseli prostorih »Narodnega doma«. Ples bo gotovo ena najlepših prireditev prihodnje predpustne sezone v Mariboru. Stara tovarna nogavic in pletenin. Ustanovljena leta 1888 M, FRANZL & sinovi Lastnik: FELIKS FRANZL LJUBLJANA, Privoz 10 Poštui predal 44 — Telefon St. 425. Poziv. Mestni odbor Orjuna v Šiški poziva vse člane Oriune, da sc sigurno udeleže članskega sestanka. ki se vrši v soboto, dne 19. decembra ob 8. uri zvečer v loka-*jh pri Š‘epicit. Apeliramo na vse Gane Orjune v Šiški, da se sigurno odzovejo teinu pozivu. Ker je po ločilo odbora zelo važno, prosimo sigurne udeležbe in točnosti. Zahvala. Mestni odbor Orjuna Šiška se tem potom zahvaljuje vsem darovalcem in posetnikom naše čajanke. ki se ie vršila dne 7. t. m. Informiranost. Ob priliki zadnjega pisanja po časopisih o dr. Leon-tič-Pribičevičevem sporu je prinesel tudi najboljše informirani slovenski dnevnik »Jutro« informacije o ustroju Orjune. ki niso baš najboljše izpričevalo za njegovo znanje o njej. Med drugim je namreč vedel povedati tudi to. da no Izjavah slovenskih članov Direktorija ve. da ni bil Direktorij obveščen o poselu dr. L. Leontiča pri g. Pašiču. Ne vemo, kdo nai bi bili tisti »slovenski člani Direktorija«, v katerih ve povedati »Jutro«, ker teh sploh ni. Direktorij š'eie sedem mož. ki morajo biti stalno nastanjeni v Splitu. Med temi ni niti enega Slovenca. Zato ie netočno tudi poročilo »Jutra«, da ie vložil protest in resolucijo proti predsedniku br. dr. Lcon-tiču član Direktorija in predsednik prestolniške Orjune Beograd Božo Anastasijevič. In sicer v prvem delu že zbog prefe navedenega dejstva, v drugem na radi tega, ker v Beogradu ne obstoja nikaka pre-stolniška Orjuna, nego samo posamezne okrajne organizacije, kojih eni — Savamalski predseduje Božo Anastasijevič. Ta organizacija pa ima baš 1 oliko vpliva na razvoj in smer Orjune, kakor kaka naša v Starem trgu! »Bitka pri Kobaridu«, delo generala Aleks. K. Daskaloviča, v kateri ta opisuje Povsem objektivno in kritično katastrofe voiske onega naroda, s katero se bomo morali zbog imperializma njenih voditeljev tudi mi pomeriti na bojnem po- n1?! a n** V TzG?Ki tudi Oblastni odbor Orjune Ljubljana. V zavesti važnosti pravilne ocene zmožnosti vojske herojev, nai ga ne bo Jugoslovana. ki bi ne prečital (ega dela. Italijani 50 sami najbolje ocenili, ko so vložili ootom njihovega, voj-nega atašeja pismeni protest z zahtevo. da se knjiga prepove. Da bo ta njihov stiah picd istitio res popolnoma utemeljen, na Se m0 Da_ skalovičeva knjiga ’ širiti med narodom. Zato nai poskrbe tudi primerno Orjunaši. ki naj uvedejo kar najbolj živo agitacijo za razprodajo te knjige, ki jo ie lahko naročiti pri Oblastnem odboru Orjuna Lj'ut)ljana za 65 Din m pošta. Radič In gledališka umetnost. Zadnje čase se je g. kraljevi minister vrgel s posebnim navdušenjem r.a gledališko umetnost, do katere goji že od nekdaj velike simpatije, Saj ie tudi sam priznan politični igralec, ki je v izpreminjanju naravnost nedosegljiv. Tako namerava zainteresirati državo,, da poleg sedanjih gledališč, ki jo stanejo že itak težke denarje, zgradi še novo v Zagrebu za 5 do 10.000 ljudi na Sajmištu. Privoščimo sicer gospodu ministru prosvete, da se p ;slu-žujc gledališke pozornice kot svoje govorniške tribune. Nikakor pa ne smatramo za upravičeno, graditi nove teatre, v katerih ti se n.ogel gosp. Radič specializiran v kome-dijantstvu. Seljaški narod ima vse druge in globje potrebe, kakor pa po komediji in tragediji. On potrebuje šol, podpor za melioracijo, cest. potov, vodovodov, železnic, zdravniške pomoči, zemljedolsklh kreditov, organiziranja zadružništva, naukov o umnem poljedelstvu in še tisoč drugih življcnsko važnih potreb. S komedijo ga že razveseljujejo dovolj njegovi poslanci v parlamentu in doma. V prvi vrsti baš najbolj sam g. ekspredsednik mirotvorcev. Za tragedije pa tudi v dovoljni meri poskrbe davčni eksekutorjj in razni krivonosci. ki ga odirajo in izkoriščajo na smrt. »43i!^t^tS^Mt5<5GSaSNaB&!3 Kupujmo in podpirajmo izvrstno Kolinsko cikorijo domači izdelek. ac>aae>ae V avrho tekmovanja za razpisane nagrade je v»akl poSiljki priložena zaprta kuverta s kuponom opremljenim c tekočo Številko, kukor (udi načrt o razdelitvi nagrad, s katerim soglaSa vsak naročnik. Vlaganje kuponov ne vr5i pod nadzorstvom kr. notarja. Da pa naše odjemalce v vsakem oziru zadovoljimo razven omenjenih 60 velikih nagrad poklanjamo prvim 15.000 naročnikom že nadalnjih SOOO posebnih manjiih nagrad v skupni vrednosti Din 450.000*— Z ozirom na veliko Število teh- posebnih nagrad odpade povprečno na vsakega tretjega naročnika po 1 posebna nagrada. Vrhuiega .to pa dana seveda tudi možnost, da razven te pripade nanj 6e ena izmed gorenjih velikih nagrad. Ker je £t»vilo navedenih posebnih nagrad omejeno na 50G0 dobitnikov ter je pričakovati zelo velike udeležbe Vam priporočam, da »e za udeležbo Dožične reklamne, prodaje takoj odločite! Naročila je točno nasloviti na: „0DE0N“ tovarna kosmet. izd. In parfumov. Ljubljana, Vegova ulica 8/48. najfinejSai KOŽUHOVINA STANISLAV MATTČ, Ljubljana. PRODAJALNA: SODKA ULICA 5. TOVARNAt KAMNlfttA ULICA 20. Mr sa prlporola sa rasna krznarska dela. ^ Vsa v zalogi nahajajoča kožuhovina po znatno znižanih cenah, posebno jopice iz krtovine, sislelektrik, i. t. d. Prevzamem tudi vse vrste kole za strojenje in barvanje. Božična prodala p Preselitev Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da som se s il svojo dolgoletno obrtjo preseli na Sv. Petra cesto štev. 12. nasproti hotela LLOVD In blizu Marijinega trga, kjersein lokale času primerno opremil ter prosim nadaljnega obiska SpoStovanjem M. Podkrajšek, frizer za dame in gospode. Sto v. 53. zarskem ali italijanskem morju. Seveda je pač uloga Don Qui-cliota mnogo pripravnejša, kakor pa pravega viteza napram pošasti tujerodnega raznarodovanja naše dece. Naročajte rPobedo“i najkovejSai novodošlHi jopic, nogavic, rokavic, čepic, perila, fine kolinske vode in mila traja ves božični teden v trgovini na Miklošičevi c. 20 (palača Okrožnega urada). * Se priporoča Ivanka Urbani« Najbolj hvaležna in času primerna božična in novoletna darila so * trpežna gorka obutev In oblačila. m Za mal denar nabavite vse vrste Istili edinole v detajlni trgovini konfek. tovarne FRffiN DERENDA & CIE., LJUBLJANA, Gradišče 4. Telefon interorban 249. Erjavčeva cesta 2. Božična in novoletna darila lepa, koristna, po zelo -zmerni ceni dobite le v modni trgovini PETER ŠTERK, Pull-over«. Oarcon'bious (bubi), Tunika, aveateri, telovniki, volnene in sv;lene jope, nogavice, rokavico, dokolenice, čepice, moSkl klobuki, mobko In damsko perilo, velika izbira koluhovltio, torbice, listnice, parfumi, fino milo I. t. d. Ta aparat stane 750 Din. Sprejem vseh evropskih postaj zaslgurati. Elcktroraaterijai, motorji, svetiljke. n urni FiFi(|pn.Mi;NV n mi da X O.X Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. Upravni svet in ravnateljstvo Slovenske banke v Ljubljani javljata tožno vest, da je njihov neumorni ravnatelj, gospod Davorin Sladonia dne 11. decembra ob 1. uri ponoči nenadoma preminul,. Pogreb pokojnega se je vršil v soboto, dne 12. decembra ob pol 4. uri iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojni nam je bil nadvse vesten, zvest in požrtvovalen sodelavec, kateremu ohranimo trajen in hvaležen spomin. Lahka mu zemlja! LJUBLJANA, dne 18. decembra 1925. I Upravni svet in ravnateljstvo Slovenske banke. Primerna božična darila po znižanih cenah v solidnem blagu in veliki izbiri Vam nudi trgovina perila in modnega blaga I «401 joSp"1 lenard** Ijubijana * Dunajska