15 Izvleček V prispevku predstavljamo terminološko zmedo v slovenskem prostoru na področju poklicne/kari- erne orientacije, nato pa se preusmerjamo na spremembe svetovalnega dela v osnovnih in srednjih šolah, ki so se pojavile pri prehodu na pouk na daljavo v času epidemije covida-19. V raziskavi je so- delovalo 106 svetovalnih delavcev osnovnih in 21 svetovalnih delavcev srednjih šol. V času pouka na daljavo so svetovalni delavci več časa namenili področjema učenje in poučevanje ter socialno-eko- nomske stiske, manj karierni orientaciji. Aktivnosti karierne orientacije se v času pouka na daljavo niso bistveno spremenile. Med oblikami dela se je povečal obseg dela s celotnim razredom ter obliko- vanje skupin na podlagi sposobnosti posameznikov. S karierno orientacijo se v času pouka na daljavo ukvarjajo predvsem svetovalni delavci, vloga razrednika, drugih učiteljev in zunanjih izvajalcev se je zmanjšala. Odzivnost učencev in dijakov na aktivnosti karierne orientacije v času pouka na daljavo ni zadovoljiva. Glede na rezultate je smiselna evalvacija izvajanja karierne orientacije na daljavo na ravni vsake šole posebej z namenom priprave načrtov dela za področje karierne orientacije do konca šolskega leta, za naslednje šolsko leto in za morebitno ponovno izvajanje pouka na daljavo, pri čemer naj bodo v načrtih jasno opredeljene naloge svetovalnih delavcev, razrednikov, drugih učiteljev in zunanjih izvajalcev. Abstract Th e article presents the confusion in the use of terminology relating to career guidance in Slovenia. Changes in counselling work in primary and secondary schools caused by the transition to distance education during the Covid-19 epidemic have been investigated. Th ere were 106 counsellors from pri- mary schools and 21 from secondary schools that took part in the research. During distance educa- tion, counsellors devoted more of their time to teaching and tuition, and to addressing socio-economic hardships, but less to career guidance. Th e activities of counsellors in the area of career guidance ser- Izvajanje karierne orientacije v času pouka na daljavo Distance Education: Implementation of Career Guidance Mag. Alenka Fidler OŠ Gustava Šiliha Laporje Ključne besede: svetovalno delo, karierna orientacija, pouk na daljavo. Keywords: counselling, career guidance, distance education. Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI 16 vices have not changed signifi cantly during distance education. Teaching practice saw an increase in whole-class teaching and the forming of groups based on pupils’ abilities, while the individual approach has diminished. Career guidance during distance education is primarily implemented by school coun- sellors, while the involvement of class teachers, subject teachers and external consultants has dimin- ished. Th e responsiveness of primary and secondary school pupils to career guidance activities during distance education is not satisfactory. According to the results, it would be reasonable to evaluate career guidance during distance education in every school, for the purpose of preparing career guidance ac- tion plans by the end of the school year, for the next school year, and for possible distance education in the future. Th e plans should clearly outline the tasks of counselling workers, class teachers, subject teachers and external consultants. Poklicna/karierna orientacija – terminološka zmeda V Sloveniji terminologija glede poklicne/karierne orientacije ni dorečena. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) uporablja termin vseživljenjska karierna orientacija, Zakon o or- ganizaciji in fi nanciranju vzgoje in izobraževanja (2007) termin poklicno svetovanje, Programske smernice za delo šolske svetovalne službe v osnovni šoli (2008) in Programske smernice za delo svetovalne službe v gimnazijah, nižjih in srednjih poklicnih šolah ter strokovnih šolah in dijaških domovih (2008) uporabljajo termin poklicna orientacija. Termin vseživljenjska karierna orientaci- ja, vsebina in izvajalci te dejavnosti v Sloveniji prvič opredeli leta 2010 Zakon o urejanju trga dela (2010), ki poleg dejavnosti karierne orientacije odraslih ureja tudi dejavnost šolskih svetovalnih služb. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Slove- niji 2011) predlaga uporabo termina karierna orientacija oziroma vseživljenjska karierna orientacija. T erminološka zmeda se je deloma uredila leta 2011 z izdajo terminološkega slovarja s področ- ja karierne orientacije (Kohont idr. 2011), ki natančneje defi nira posamezne termine. ‒ Poklicna orientacija je organizirana dejavnost, ki pomaga posamezniku ugotoviti njegove zmožnosti in osebnostne lastnosti, raziskati možnosti za izobraževanje in zaposlovanje ter izbrati poklic in izobraževanje v skladu z njegovimi interesi, zmožnostmi in možnostmi. Cilj poklicne orientacije je pomagati posamezniku do odločitve za nadaljnje izobraževanje in izbiro poklica. ‒ Poklicno svetovanje je svetovalni proces, v katerem se posamezniku na podlagi vseh rele- vantnih informacij pomaga sprejeti odločitev o poklicu in poti, ki ga do poklica vodi. ‒ Karierno svetovanje je storitev, pri kateri se posameznik ob pomoči svetovalca odloča o kari- ernih ciljih in sprejema karierne odločitve na podlagi svojih želja, potreb, zmožnosti, lastnos- ti, interesov, vrednot, razvojnih priložnosti ter zastavljeni karierni načrt tudi uresničuje. ‒ Vseživljenjska karierna orientacija posameznikom v vseh življenjskih obdobjih in na ka- teri koli točki njegovega življenja pomaga sprejemati odločitve o izobraževanju, usposablja- nju in poklicu ter jim omogoča vodenje njihovih življenjskih poti v učenju, delu in drugih okoljih. 17 »V posameznih strateških, zakonskih in operativnih dokumentih, ki usmerjajo in urejajo področje vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, je mogoče zaslediti raznolike usmeritve, dejavnosti, cilje in ter- minološke opredelitve vseživljenjske karierne orientacije. Navedeno kaže na pomanjkanje skladnega razumevanja pomena vseživljenjske karierne orientacije v slovenskem izobraževalnem prostoru ter izpostavlja potrebo po nadgraditvi in skladni sistemski ureditvi navedenega področja.« (Štremfel in Lovšin 2015, str. 17) Javrh (2006) opozarja, da poklic in kariera nista sopomenki, zaradi česar poklicne orientacije ne mo- remo enačiti s karierno orientacijo. Novejše pojmovanje koncepta kariere namreč poklic kot tip dela, ki ga posameznik opravlja, tesno povezuje s kariero in z vzorcem delovnih izkušenj, ki se razteza skozi posameznikovo življenje. Nova terminologija izhaja iz dejstva, da se v družbi znanja učenje in delo vedno bolj povezujeta, saj se narava in pogoji dela v večini poklicev spreminjajo tako hitro, da morajo posamezniki stalno pridobivati novo znanje, prilagajati osebnostne lastnosti, samopodobo in vrednote (Štremfel in Lovšin 2015). »Pojem kariera se danes defi nira kot vseživljenjski napredek posameznika v učenju in delu. Skladno s spremembo paradigme se na kariero gleda kot na pojav, ki se dograjuje s pomočjo ustreznih izbir, ki jih posameznik opravi skozi svoje življenje. Razvoj kariere ni več omejen na maloštevilne posamez- nike s kariero, ampak mora ta možnost biti dostopna vsem posameznikom. To pomeni, da morajo biti omogočeni pogoji za vseživljenjsko vodenje kariere v vseh za to primernih obdobjih človekovega življenja. Potrebno je z ustreznimi ukrepi zagotoviti pogoje za dostopnost vseživljenjske karierne orientacije za vsakega državljana. Ustrezna karierna orientacija precej prispeva k usposobljenosti delovne sile za delodajalce in socialni varnosti za posameznika.« (Bela knjiga … 2011, str. 45, 46) »Izraz vseživljenjska karierna orientacija se nanaša na različne aktivnosti, ki državljanom katere koli starosti in v kateri koli fazi življenja omogočajo ugotoviti njihove zmožnosti in interese, da bi se pravilno odločili o izobraževanju, usposabljanju in poklicu. Karierna orientacija hkrati omogoča državljanom, da vodijo individualne življenjske poti v učenju, delu in v drugih okoljih, v katerih se teh sposobnosti in zmožnosti lahko naučijo in/ali jih uporabljajo v vseh vidikih življenja.« (Juriševič 2011, str. 14) V prispevku bomo v skladu s sodobnimi smernicami uporabljali izraz karierna orientacija, čeprav se v vseh trenutno veljavnih dokumentih za izvajanje poklicne/karierne orientacije v šolah še vedno uporablja izraz poklicna orientacija. Karierna orientacija v slovenskih šolah Organizacije, ki se v Sloveniji ukvarjajo s karierno orientacijo, so šole, univerze in njihovi karierni centri, izobraževalni centri in središča, Zavod RS za zaposlovanje (uradi in karierna središča) in druge (Medresorske smernice kakovosti vseživljenjske karierne orientacije 2015). Vseživljenjska ka- rierna orientacija je v slovenski zakonodaji s področja vzgoje in izobraževanja obravnavana precej splošno in posredno, zastarela je tudi terminologija (Ažman in Rupar 2015). Podrobna analiza učnih načrtov predmetov osnovne šole in gimnazije z vidika vseživljenjske karierne orientacije je pokazala, da v učne načrte osnovnih in srednjih šol vseživljenjska karierna orientacija ni sistematično umešče- na (Sentočnik 2012a; 2012b). Izvajanje karierne orientacije v času pouka na daljavo Poklic in kariera nista sopomenki, zaradi česar poklicne orientacije ne moremo enačiti s karierno orientacijo. Novejše pojmovanje koncepta kariere namreč poklic kot tip dela, ki ga posameznik opravlja, tesno povezuje s kariero in z vzorcem delovnih izkušenj, ki se razteza skozi posameznikovo življenje. Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI 18 Tako v osnovni kot tudi v srednji šoli je pomembno poskrbeti za optimalno identifi ciranje poklicnih potencialov mladostnikov ter za kakovostno usmerjanje, spremljanje in svetovanje v procesu poklic- ne/karierne orientacije (Juriševič 2011). Poklicna orientacija Spremljanje svetovancev Diagnosticiranje Povratno informiranje Zastopanje Namestitev Poklicno informiranje Poklicna vzgoja Poklicno svetovanje Po veljavnih Programskih smernicah svetovalne službe v osnovni šoli (2008) poklicna orientacija zajema poklicno informiranje, diagnosticiranje, poklicno svetovanje, poklicno vzgojo, namestitev, zastopanje, povratno informiranje in spremljanje svetovancev. Ena izmed aktivnosti poklicne orien- tacije je poklicna vzgoja, v okviru katere učenec razvija predstave, znanja in veščine, ki mu omogo- čajo ustrezno odločanje in pomagajo pri prehodih z ene na drugo stopnjo izobraževanja ter pri pre- hodu v zaposlitev. Poklicna vzgoja se izvaja v okviru rednega pouka glede na učne načrte predmetov, v okviru oddelčne skupnosti in drugih aktivnosti na šoli in zunaj nje. Izvajajo jo učitelji, razredniki in šolski svetovalni delavci. Po programskih smernicah svetovalne službe v gimnazijah, nižjih in srednjih poklicnih šolah ter strokovnih šolah in dijaških domovih (2008) svetovalna služba koordinira naloge s področja poklic- ne orientacije. Dijaki morajo imeti možnost, da s pomočjo različnih oblik dela spoznavajo samega sebe, se informirajo o možnostih nadaljnjega šolanja ali vključitve v delo ter pridobivajo znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo pri različnih prehajanjih. Dobra karierna orientacija je plod večletnega sistematičnega dela učiteljev, šolskih svetovalnih de- lavcev in staršev ter predstavlja eno izmed osnovnih področij dela šolske svetovalne službe tako v osnovni kot v srednji šoli. Sedanje smernice za delovanje šolske svetovalne službe niso v skladu s sodobnim pojmovanjem vseživljenjske karierne orientacije. Zavod RS za šolstvo pripravlja nove smernice, v katerih bo v skladu s sodobnim pojmovanjem umeščen termin karierna orientacija. Watts, Guichard, Plant in Rodriguez (1997) izpostavljajo koristi poklicne/karierne orientacije tako z ekonomskega kot socialnega vidika, saj ima vplive na zmanjšanje osipa v izobraževanju in usposa- Dobra karierna orientacija je plod večletnega sistematičnega dela učiteljev, šolskih svetovalnih delavcev in staršev ter predstavlja eno izmed osnovnih podro čij dela šolske svetovalne službe tako v osnovni kot v srednji šoli. 19 bljanju, zmanjšanje števila napačnih odločitev za izobraževanje in zaposlovanje, povečanje motivaci- je učencev, študentov in zaposlenih ter izboljšanje usposobljenosti delovne sile. Nenačrtovana poklicna orientacija ima ob koncu osnovne šole številne negativne posledice, med katerimi je treba izpostaviti visoke deleže dijakov, ki so zgrešili prvi korak in bili neuspešni ter iščejo zase najlažjo rešitev in ne najboljše; visoke deleže dijakov, ki so prvi korak napravili napačen in mo- rajo, če želijo delati na področjih, ki jih zanima, nadaljevati šolanje v oteženih okoliščinah; številni dijaki, ki se po končani srednji šoli zaposlijo, ne želijo zaposlitve v pridobljenem poklicu; grenak ob- čutek vsakega od teh dijakov, zaradi katerega mnogi od njih postanejo družbeno vse manj prilagojeni (Žvokelj 2001). Pri karierni orientaciji je treba graditi na štirih ključnih kompetencah, ki razvijajo pomembne zmožnosti, veščine in znanja, ki učencem omogočajo učinkovito spoprijemanje s stalno spre- minjajočimi se razmerami v družbi (Ažman idr. 2005): ‒ samospoznavanje in oblikovanje samopodobe, ki zajema spoznavanje in presojanje oseb- nostnih lastnosti, prepoznavanje in razumevanje zunajšolskih, šolskih in poklicnih intere- sov, presojanje in razumevanje zmožnosti, presojanje in razumevanje zmožnosti za učenje, razvijanje občutka pozitivne lastne vrednosti ter prepoznavanje in razvijanje stališč in vred- not; ‒ zbiranje informacij, ki zajema spoznavanje družbenega okolja kot konteksta možnosti izob raževanja, dodatnega usposabljanja in zaposlovanja; ‒ sprejemanje odločitev in vodenje kariere; ‒ učenje za prehod, ki zajema veščine iskanja zaposlitve, zmožnosti vstopanja na trg dela, zmožnosti vstopanja v nadaljevanje šolanja. Medresorske smernice kakovosti vseživljenjske karierne orientacije (2015) med storitvami poklicne/ karierne orientacije ločijo informiranje, ugotavljanje lastnosti posameznika, samostojno vodenje ka- riere, karierno vodenje ali osnovno karierno svetovanje, poglobljeno karierno svetovanje in učenje veščin vodenja kariere. Izvajanje karierne orientacije na daljavo Epidemija covida-19 ima velik vpliv na področje izobraževanja. Ob zaprtju vseh vzgojno-izobra- ževalnih institucij so šole začele izvajati pouk na daljavo. Podobno kot učitelji so se tudi svetovalni delavci v času epidemije covida-19 v letu 2020 morali preusmeriti v izvajanje nalog programskih smernic svetovalnega dela v osnovnih in srednjih šolah na daljavo s pomočjo informacijsko-komu- nikacijske tehnologije. »Pri izvedbi pouka na daljavo je vsekakor smiselno izpostaviti pomembnost poučevanja na daljavo, ki je med drugim odvisno tudi od tehnologije, e-storitev in e-vsebin, ki so dostopne posameznemu Izvajanje karierne orientacije v času pouka na daljavo Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI 20 učitelju ter učencu. Pojavljajo se popolnoma novi izzivi tako za učitelja kot učenca, ki je še zmeraj (in zmeraj bolj) v središču celotnega pedagoškega procesa. Vsi se soočamo s spremenjenimi vlogami, za katere učitelji niso bili v popolnosti usposobljeni.« (Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji … 2020, str. 16) Zavod RS za šolstvo je za splet pripravil interaktivne učne načrte, v katerih so posebej označeni vsebine in cilji, ki so enako kakovostno uresničljivi tudi pri pouku na daljavo. Med njimi so tudi naloge karierne orientacije. V programskih smernicah Svetovalna služba v osnovni šoli (2008) so naloge, ki se lahko izvajajo tudi na daljavo, na področju karierne orientacije posebej označene. ‒ Svetovalno delo z učenci: Informiranje učencev o nadaljnjem izobraževanju, poklicih in možnostih zaposlovanja; izvedba predavanj oziroma delavnic za učence; individualno in skupinsko poklicno svetovanje. ‒ Standard: Svetovalna služba izvede letno vsaj dve uri predavanj na oddelek (v zaključnih dveh razredih) z vsebinami poklicne vzgoje; svetovalna služba omogoči vsakemu učencu vsaj en svetovalni razgovor pred zaključkom osnovne šole (v zaključnem razredu, po potre- bi tudi prej). ‒ Svetovalno in posvetovalno delo z učitelji in drugimi sodelavci na šoli: Sodelovanje z učitelji pri načrtovanju in izvedbi poklicne vzgoje. ‒ Svetovalno in posvetovalno delo s starši: Individualno poklicno svetovanje za starše (lahko skupaj z učenci) o poklicni izbiri. V programskih smernicah Svetovalna služba v gimnazijah, nižjih in srednjih poklicnih šolah ter strokovnih šolah in v dijaških domovih (2008) je izpostavljen standard izvajanja nalog na daljavo: Svetovalna služba koordinira naloge s področja karierne orientacije. Dijaki morajo imeti možnost udeležiti se posebnih oblik skupinskega dela, s pomočjo katerih spoznavajo samega sebe, se informi- rajo o možnostih nadaljevanja šolanja ali vključitve v delo ter pridobivajo znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo pri različnih prehajanjih. Za dijake v zadnjem letniku svetovalna služba obvezno ponudi (ali organizira) vsaj en individualni razgovor. Svetovalna služba zagotavlja dostopnost do informacij, povezanih s karierno orientacijo, vsem udeležencem. V nadaljevanju predstavljamo rezultate raziskave, katere namen je bil preučiti razlike v delu sveto- valnih delavcev osnovnih in srednjih šol v času pouka v živo in pouka na daljavo s poudarkom na področju karierne orientacije. Zanimalo nas je, v koliki meri se spremenijo prioritetna področja dela svetovalnih delavcev v času pouka na daljavo v primerjavi s poukom v živo ter v koliki meri se izva- janje karierne orientacije razlikuje v času pouka v živo in pouka na daljavo. Predpostavili smo, da se je izvajanje karierne orientacije v času pouka na daljavo v primerjavi s poukom v živo spremenilo v smeri zmanjšanja kvantitete, sprememb aktivnosti, oblik dela in izvajalcev. Predpostavili smo tudi, da se vsi učenci/dijaki na aktivnosti karierne orientacije v času pouka na daljavo ne odzivajo. Svetovalna služba koordinira naloge s področja karierne orientacije. Dijaki morajo imeti možnost udeležiti se posebnih oblik skupinskega dela, s pomo čjo katerih spoznavajo samega sebe, se informirajo o možnostih nadaljevanja šolanja ali vključitve v delo ter pridobivajo znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo pri različnih prehajanjih. 21 Metoda Udeleženci V raziskavo je bilo vključenih 127 svetovalnih delavcev, od tega 106 iz osnovnih in 21 iz srednjih šol, med njimi zgolj en svetovalni delavec moškega spola. Povabilu se je odzval en svetovalni delavec šol s prilagojenim programom, ki smo ga pri statistični obdelavi izločili. Pripomočki Za namen študije smo pripravili kratek vprašalnik, ki je bil predhodno sondažno preizkušen (N = 10). Izhodišče vprašalnika so programske smernice za šolsko svetovalno delo v osnovnih in srednjih šolah. Vprašalnik je razdeljen na štiri sklope. Prvi sklop vsebuje vprašanja o objektivnih dejstvih (spol, stopnja šole). Drugi sklop temelji na razvrščanju petih področij svetovalnega dela (učenje in poučevanje; šolska kultura, vzgoja, klima, red; telesni, osebni (spoznavni in čustveni) razvoj; kari- erna orientacija; socialno-ekonomske stiske) glede na poudarke v času pouka v živo in pouka na daljavo. Tretji sklop preučuje razlike v času, namenjenemu karierni orientaciji, aktivnostih, učnih oblikah in izvajalcih karierne orientacije v času pouka v živo in pouka na daljavo. Pri štirih vprašan- jih so uporabljene merske lestvice Likertovega tipa (nič, malo, srednje, veliko, zelo veliko ali nikoli, občasno, pogosto, zelo pogosto). Peto vprašanje, ki se dotika odzivnosti učencev/dijakov v času pou- ka na daljavo, je zastavljeno kot vprašanje zaprtega tipa z večstransko izbiro. Četrti sklop vprašalnika je namenjen zapisu primerov dobre prakse karierne orientacije, ki so jih svetovalni delavci želeli posebej izpostaviti. Postopek Povabilo k reševanju vprašalnika je bilo objavljeno v spletni učilnici šolskih svetovalnih delavcev Zavoda RS za šolstvo. Anketiranje je potekalo od 16. do 22. decembra 2020. Obdelava podatkov Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi empiričnega raziskova- nja. Statistična obdelava podatkov je bila izvedena v programu IBM SPSS Statistics 27.0 na nivoju deskriptivne statistike (frekvenčne distribucije, povprečne vrednosti). Za ugotavljanje razlik med poukom v živo in poukom na daljavo smo uporabili t-test, za ugotavljanje razlik med svetovalnimi delavci osnovnih in srednjih šol pa χ 2 preizkus. Izvajanje karierne orientacije v času pouka na daljavo Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI 22 Rezultati Rezultate raziskave predstavljamo v treh sklopih, in sicer področja svetovalnega dela v času pouka v živo in pouka na daljavo, razlike med izvajanjem karierne orientacije v času pouka v živo in pouka na daljavo ter primeri dobre prakse karierne orientacije na daljavo. Področja svetovalnega dela v času pouka v živo in pouka na daljavo Tabela 1: Razvrstitev podro čij svetovalnega dela v novembru in decembru glede na obseg dela v času pouka v živo in pouka na daljavo; povpre čne vrednosti (M), standardni odkloni (SD) in rezultati t-testov Področje svetovalnega dela Pouk v živo Pouk na daljavo t-test MS DMS Dtp Učenje in poučevanje 2,97 1,449 2,33 1,343 4,430 <0,001 Šolska kultura, vzgoja, klima, red 3,20 1,370 4,38 1,138 -8,313 <0,001 Telesni, osebni (spoznavni in čustveni) razvoj 3,03 1,293 3,11 1,228 -0,667 0,506 Karierna orientacija 1,88 1,022 2,56 1,129 -6,217 <0,001 Socialno-ekonomske stiske 3,93 1,109 2,63 1,223 11,354 <0,001 Rang 1 predstavlja področje, ki mu svetovalni delavci posvetijo najve č časa. V prvem delu raziskave so svetovalni delavci razvrstili področja svetovalnega dela glede na obseg dela v času pouka v živo in pouka na daljavo. Področju, ki mu posvečajo največ časa, so dodelili rang 1. Primerjava povprečnih vrednosti rangov v tabeli 1 kaže, da svetovalni delavci v času, ko poteka pouk v živo, v novembru in decembru največ časa posvetijo karierni orientaciji, nekoliko manj učenju in poučevanju, nato telesnemu, osebnemu in socialnemu razvoju, šolski kulturi, vzgoji, klimi in redu, najmanj pa socialno-ekonomskim stiskam. V času, ko poteka pouk na daljavo, se svetovalni delavci največ časa ukvarjajo s področjem učenja in poučevanja, nekoliko manj s področjem karierne orien- tacije, precej s socialno-ekonomskimi stiskami, manj s področjem telesnega, osebnega in socialnega razvoja ter najmanj s področjem šolske kulture, vzgoje, klime in reda. V času pouka na daljavo svetovalni delavci statistično pomembno (p<0,05) več časa namenijo pod- ročjema učenje in poučevanje ter socialno-ekonomske stiske, v času pouka v živo pa statistično pomembno (p<0,05) več časa namenijo področjema šolska kultura, vzgoja, klima, red ter karierni orientaciji. Iz tabele 2 je razviden povečan obseg dela svetovalnih delavcev na področju učenja in poučevanja v času pouka na daljavo. V času pouka v živo je rang 1 ali rang 2 področju učenja in poučevanja dode- lilo 46,4 % svetovalnih delavcev, v času pouka na daljavo pa se je ta delež povečal na 58,3 %. Področje karierne orientacije, ki je v novembru in decembru v času pouka v živo prevladujoče, v času pouka na daljavo upade. V času pouka v živo je rang 1 ali rang 2 področju karierne orientacije dodelilo 75,4 %, v času pouka na daljavo pa 49,1 % sodelujočih. Velike razlike pri delu svetovalnih delavcev so na področju socialnih in ekonomskih stisk. V času pouka v živo je rang 1 ali rang 2 področju social- no-ekonomskih stisk dodelilo 13,4 % svetovalnih delavcev, v času pouka na daljavo pa se je ta delež 23 povečal na 50,0 %. V času pouka na daljavo ukvarjanje s področjem šolska kultura, vzgoja, klima in red upade. V času pouka v živo je rang 1 ali rang 2 področju šolska kultura, vzgoja, klima in red dodelilo 27,5 % svetovalnih delavcev, v času pouka na daljavo pa se je ta delež zmanjšal na 10,8 %. Razlike med izvajanjem karierne orientacije v času pouka v živo in po- uka na daljavo Tabela 3: Čas, namenjen karierni orientaciji, v času pouka v živo in pouka na daljavo v razli čnih razredih/ letnikih; povpre čne vrednosti (M), standardni odkloni (SD) in rezultati t-testov Razred/letnik Pouk v živo Pouk na daljavo t-test MS DMS Dtp OŠ 1.–3. razred 1,56 0,688 1,19 0,488 6,662 <0,001 OŠ 4.–6. razred 1,95 0,761 1,31 0,617 9,152 <0,001 OŠ 7.–8. razred 3,31 0,680 2,39 1,123 9,371 <0,001 OŠ 9. razred 4,75 0,435 4,47 0,674 4,396 <0,001 SŠ: začetni letniki 2,11 0,658 1,58 0,692 3,750 0,008 SŠ: zaključni letniki 4,37 0,684 4,05 1,026 1,555 0,021 Uporabljena je bila merska lestvica Likertovega tipa (1 = ni č, 2 = malo, 3 = srednje, 4 = veliko, 5 = zelo veliko). Iz tabele 3 je na podlagi povprečnih vrednosti razvidno, da se je v vseh razredih/letnikih čas, ki ga svetovalni delavci namenijo karierni orientaciji v času pouka na daljavo v primerjavi s poukom v živo zmanjšal. Razlike so statistično pomembne (p < 0,05) v vseh razredih/oddelkih z izjemo začetnih letnikov srednjih šol. Izvajanje karierne orientacije v času pouka na daljavo Tabela 2: Razvrstitev področij svetovalnega dela v novembru in decembru glede na obseg dela v času pouka v živo in na daljavo; frekven čne vrednosti rangov (f %) Področje svetovalnega dela Rang 1 (f %) Rang 2 (f %) Rang 3 (f %) Rang 4 (f %) Rang 5 (f %) Pouk v živo Učenje in poučevanje 19,7 26,7 14,2 18,1 21,3 Šolska kultura, vzgoja, klima, red 18,1 9,4 26,1 23,6 22,8 Telesni, osebni (spoznavni in čustveni) razvoj 13,4 24,4 22,0 26,0 14,2 Karierna orientacija 46,8 28,6 15,1 8,7 0,8 Socialno-ekonomske stiske 2,4 11,0 22,8 23,6 40,2 Pouk na daljavo Učenje in poučevanje 39,1 19,2 19,2 14,2 8,3 Šolska kultura, vzgoja, klima, red 5,0 5,8 5,0 15,0 69,2 Telesni, osebni (spoznavni in čustveni) razvoj 13,3 18,3 24,2 32,5 11,7 Karierna orientacija 20,8 28,3 29,2 17,5 4,2 Socialno-ekonomske stiske 21,7 28,3 22,5 20,8 6,7 Rang 1 predstavlja podro čje, ki mu svetovalni delavci posvetijo najve č časa. Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI 24 Tabela 4: Aktivnosti karierne orientacije v času pouka v živo in pouka na daljavo; povpre čne vrednosti (M), standardni odkloni (SD) in rezultati t-testov Aktivnosti karierne orientacije Pouk v živo Pouk na daljavo t-test MS DMS Dtp Predstavitve srednjih šol, fakultet 4,07 0,850 3,72 1,114 3,794 <0,001 Delavnice 3,71 0,847 2,72 1,212 8,762 <0,001 Obiski (virtualnega) kariernega sejma 2,96 1,434 3,69 1,247 -4,786 <0,001 Program Kam in kako 3,97 0,956 3,52 1,176 4,031 <0,001 Portal Moja izbira 3,90 1,018 3,64 1,161 3,225 0,002 Drugi portali 3,33 1,062 3,19 1,100 1,620 0,108 Predstavitve podjetij 2,80 1,136 1,63 0,906 10,185 <0,001 Dnevi dejavnosti, izbirne vsebine na temo kariere 3,44 1,167 2,58 1,408 7,046 <0,001 Uporabljena je bila merska lestvica Likertovega tipa (1 = ni č, 2 = malo, 3 = srednje, 4 = veliko, 5 = zelo veliko). Iz tabele 4 je razvidno, da se tako v času pouka v živo kot v času pouka na daljavo na področju kari- erne orientacije najpogosteje izvajajo aktivnosti predstavitev srednjih šol in fakultet, program Kam in kako ter portal Moja izbira, v najmanjši meri pa predstavitve podjetij. Vse aktivnosti so se v času pouka na daljavo izvajale v manjši meri kot v času pouka v živo z izjemo obiska virtualnega karier- nega sejma, ki se je v času pouka na daljavo povečal. Razlike so statistično pomembne (p < 0,05). Izjema je uporaba drugih portalov, pri kateri ni zaznati statistično pomembnih razlik pri izvajanju pouka v živo in pouka na daljavo. Med dodatnimi aktivnostmi, ki potekajo tako v času pouka v živo kot v času pouka na daljavo, so svetovalni delavci omenili objavljanje novic in aktualnosti na spletnih straneh ali spletnih učilnicah šol, obveščanje učencev in staršev prek e-pošte, roditeljske sestanke, na katerih lahko občasno so- delujejo tudi učenci/dijaki, pogovore z nekdanjimi učenci/dijaki, uporabo raznih (spletnih) vprašal- nikov, kvizov, (virtualne) okrogle mize z gosti, tematske delavnice (poklicni interesi, kompetence, dejavniki sprejemanja odločitev ipd.). V času pouka v živo svetovalni delavci pripravljajo še razne oblike kariernih sejmov na šolah, na katerih se predstavljajo šole ali/in podjetja. Celoten razred Pouk v živo: zelo pogosto (f %) Pouk na daljavo: zelo pogosto (f %) Pouk v živo: pogosto (f %) Pouk na daljavo: pogosto (f %) 70 60 50 40 30 20 10 0 Individualno Skupine glede na interese Skupine glede na sposobnosti 43,9 29,4 8,4 44,9 3,7 58,9 12,1 3,7 37,4 32,7 24,3 7,5 34,6 5,9 16,8 29,9 Slika 1: Učne skupine pri izvajanju karierne orientacije v času pouka v živo in pouka na daljavo; frekvence odgo- vorov zelo pogosto, pogosto (f %) 25 Izvajanje karierne orientacije v času pouka na daljavo Iz slike 1 je razvidno, da sta se v času pouka na daljavo povečali pogostost izvajanja karierne ori- entacije za celoten razred (v času pouka v živo 3,7 %, v času pouka na daljavo 43,9 %) in pogostost oblikovanja skupin glede na sposobnosti posameznikov (v času pouka v živo 3,7 %, v času pouka na daljavo 44,9 %), zmanjšala se je pogostost individualnega pristopa (v času pouka v živo 58,9 %, v času pouka na daljavo 29,4 %). Tabela 5: Izvajalci karierne orientacije v času pouka v živo in pouka na daljavo; povpre čne vrednosti (M), stan- dardni odkloni (SD) in rezultati t-testov Izvajalci karierne orientacije Pouk v živo Pouk na daljavo t-test MS DMS Dtp Svetovalni delavec 3,53 0,634 3,53 0,677 0,000 1,000 Razrednik 2,220,7182,070,8043,1810,002 Drugi učitelji 1,76 0,656 1,48 0,555 5,313 <0,001 Zunanji izvajalci 2,67 0,774 2,18 0,899 5,730 <0,001 Uporabljena je bila merska lestvica Likertovega tipa (1 = nikoli, 2 = ob časno, 3 = pogosto, 4 = zelo pogosto). Povprečne vrednosti v tabeli 5 kažejo, da aktivnosti karierne orientacije najpogosteje izvajajo sveto- valni delavci, pogosto tudi razredniki, v manjši meri zunanji izvajalci, najmanj drugi učitelji. Sveto- valni delavci aktivnosti karierne orientacije izvajajo v enaki meri v času pouka v živo in v času pouka na daljavo. Razredniki, zunanji izvajalci in drugi učitelji aktivnosti karierne orientacije v času pouka na daljavo izvajajo v manjši meri. Razlike so statistično pomembne (p < 0,05). Osnovna šola Srednja šola 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Odzivajo se skoraj vsi Odziva se približno polovica učencev/dijakov Odzivajo se zgolj nekateri Slika 2: Odziv u čencev/dijakov na izvajanje karierne orientacije v osnovni in srednji šoli; frekvence odgovorov (f %) 33,3 20,2 38,9 12,4 27,8 67,4 Iz slike 2 je razvidno, da se na aktivnosti karierne orientacije na daljavo odziva 67,4 % vseh učencev in 33,3 % vseh dijakov. Na 12,4 % osnovnih in 27,8 % srednjih šol se na aktivnosti karierne orienta- cije odzivajo zgolj nekateri učenci/dijaki. Preizkus χ 2 je pokazal statistično pomembne razlike med osnovnimi in srednjimi šolami (χ 2 (LR) = 7,220, p < 0,05). Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI 26 Primeri dobre prakse karierne orientacije na daljavo Svetovalni delavci so zapisali nekatere primere dobre prakse, ki so jih izvedli na področju karierne orientacije v času pouka na daljavo. Precej zapisanih primerov je moč povezati z odgovori sveto- valnih delavcev z vprašanji iz sklopa, pri čemer smo ugotavljali razlike med izvajanjem karierne orientacije v času pouka v živo in pouka na daljavo, zato tukaj izpostavljamo zgolj drugačne pristope. Ena svetovalna delavka je poudarila delo po načelih formativnega spremljanja učenca in priprave listovnika karierne orientacije, v katerem so zbrane tudi povratne informacije svetovalne delavke in usmeritve učenca k nadaljnjemu raziskovanju. Tri osnovne šole iz Gorenjske regije se vsako leto povežejo in skupaj izvedejo Karierni dan, na ka- terem potekajo razne delavnice na temo kariere, v okviru katerih se predstavijo tudi srednje šole, za katere učenci izkažejo interes. Vsako leto organizacijo prevzame svetovalna delavka iz druge šole. V letu 2020 je Karierni dan prvič potekal na daljavo. Svetovalna delavka ene izmed srednjih šol je prek video konference povezala dijaka z odraslo osebo, ki opravlja določen poklic. Dijak je na ta način pridobil nove informacije o poklicu in dobil vpogled v naloge, ki se izvajajo v okviru izbranega poklica, hkrati pa je dijak spoznal, da je pridobivanje in- formacij o izobraževanju in poklicih možno po različnih poteh. Razprava V času razglašene epidemije covida-19 so se z namenom zmanjšanja širjenja bolezni mnoge države po svetu odločile začasno zapreti izobraževalne ustanove, pri čemer se učenje ni zaustavilo, temveč se je preselilo v spletno okolje. Poročilo Verjeten vpliv epidemije Covid-19 na izobraževanje, ki temelji na uporabi obstoječe literature in podatkov mednarodnih primerjalnih raziskav in študij (Eurostat, PISA, ICILS, PIRLS, TALIS), preučuje neposredne in posredne načine, s katerimi lahko na dosežke otrok vplivajo virus in ukrepi, sprejeti za njegovo obvladovanje. »Čeprav je sprejetje učenja na dalja- vo ključnega pomena za zagotovitev kontinuitete izobraževanja po fi zičnem zaprtju šol, bodo učenci v povprečju verjetno doživeli izgubo znanja. To trditev lahko obrazložimo z več argumenti. Prvič, obstajajo dokazi, ki kažejo, da učenci med karanteno porabijo manj časa za učenje kot takrat, ko so šole odprte. Drugič, mnogi učenci, ki ostajajo doma zaradi epidemije covida-19, doživljajo stres in tesnobo, kar lahko negativno vpliva na njihovo sposobnost osredotočanja na šolsko delo. Tretjič, zaradi zaprtih šolskih ustanov in pomanjkanja osebnega stika imajo učenci manj zunanje motivacije za izvajanje učnih dejavnosti.« (Di Pietro, Biagi, Costa idr. 2020, str. 17) Na prehod iz pouka v živo na pouk na daljavo učitelji niso bili pripravljeni in niso poznali vseh možnosti, ki jih ponuja pouk na daljavo. Pogosto je bilo prisotno prepričanje, da je »e-izobraževanje mogoče vpeljati s preprostim prenosom učnega gradiva na splet. Pozablja pa se, da je deklarirane prednosti mogoče uresničiti le s celostnim pristopom. To zahteva tudi upoštevanje pedagoških iz- hodišč, ta pa mora z ustrezno organizacijsko, fi nančno in kadrovsko shemo podpirati organizacija kot ponudnica ali uporabnica izobraževalnih storitev.« (Bregar, Zagmajster in Radovan 2020, str. 22) Poročilo Verjeten vpliv epidemije Covid-19 na izobraževanje (Di Pietro, Biagi, Costa idr. 2020) opo- zarja, da spletno okolje povečuje neenakosti v izobraževanju, pri čemer izpostavlja ranljivejše učence Čeprav je sprejetje učenja na daljavo ključnega pomena za zagotovitev kontinuitete izobraževanja po fi zičnem zaprtju šol, bodo učenci v povprečju verjetno doživeli izgubo znanja. To trditev lahko obrazložimo z več argumenti. 27 Izvajanje karierne orientacije v času pouka na daljavo iz manj privilegiranih okolij in učence s posebnimi potrebami, ki imajo večje težave pri prilagajanju na novo učno okolje. Učenci iz manj privilegiranih okolij imajo manj možnosti za dostop do ustrez- nih digitalnih virov, manj možnosti za zagotavljanje primernega domačega okolja in manjšo podpo- ro staršev, kot jo imajo njihovi privilegirani sošolci, v večji meri kot njihovi vrstniki so izpostavljeni stresnemu domačemu okolju, ki je pogosto povezano s pritiskom fi nančnih težav in varnosti zapos- litve. V okviru Analize izobraževanja na daljavo v času epidemije covida-19 v Sloveniji (2020) je bilo ugo- tovljeno, da polovica ali več učiteljev osnovnih in srednjih šol ocenjuje svoj pouk kot nekoliko manj kakovosten v primerjavi s poukom v razredu, približno desetina učiteljev pa kot občutno manj ka- kovosten. Učenci in dijaki zaznavajo pouk na daljavo kot zahtevnejši od pouka v živo. Vsaj eno težavo pri učenju na daljavo je izpostavilo 94 % sodelujočih učencev in dijakov, med njimi predvsem pogrešanje razlage učitelja, razumevanje navodil učitelja, velik delež izpostavljenih težav pa je pove- zanih tudi s sodelovanjem s sošolci in ustreznostjo, dostopnostjo in znanjem uporabe računalniške opreme. So pa učitelji izpostavili potencialne prednosti izobraževanja na daljavo, in sicer so nekateri učitelji spremenili pogled na to, kaj je zares pomembno, pri poučevanju na daljavo so bolj ustvarjalni, nekatere učence so na daljavo bolje spoznali, učence v večji meri obravnavajo kot partnerje, v večji meri zaupajo v zmožnosti učencev. Analize na ravni države za področje dela svetovalnih delavcev v času pouka na daljavo niso bile oprav- ljene. Naša raziskava je pokazala, da so se področja svetovalnega dela, katerim so svetovalni delavci v času pouka na daljavo namenili več časa, spremenila, in da so se svetovalni delavci v času pouka na daljavo odzvali na potrebe učencev v skladu s programskimi smernicami šolske svetovalne službe. V času pouka na daljavo se namreč poveča ukvarjanje s področjem učenje in poučevanje ter s pod- ročjem socialno-ekonomske stiske. Rezultati naše raziskave sovpadajo z omenjenimi študijami ter načeli in nalogami šolske svetovalne službe, ki so opredeljene v programskih smernicah svetovalne službe (Programske smernice: Svetovalna služba v osnovni šoli 2008) tako na področju učenje in poučevanje (koordinacija pomoči in neposredna pomoč učencem z učnimi težavami in integriranim učencem s posebnimi potrebami) kot na področju socialno-ekonomske stiske (iskanje in zagotavlja- nje možnih oblik podpore in pomoči družinam, kadar je zaradi njihovih socialno-ekonomskih stisk ogrožen učenčev telesni, osebni in socialni razvoj). V času pouka na daljavo se ukvarjanje svetovalnih delavcev s področjem karierna orientacija zmanj- ša. V času pouka na daljavo se aktivnosti karierne orientacije niso bistveno spremenile, le izvajale so se v manjši meri. Prevladujejo predstavitve srednjih šol in fakultet, program Kam in kako ter portal Moja izbira. V letu 2020 je karierni sejem, na katerem se predstavljajo šole, fakultete in druge izob- raževalne institucije, posamezni poklici in podjetja, prvič potekal v virtualni obliki, ki je omogočila večjo udeležbo. Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije covida-19 v Sloveniji (2020) je pokazala, da so učitelji osnovnih šol učence bolj spodbujali k individualnemu delu in manj k delu v paru in skupin- skemu delu, učitelji srednjih šol pa so delo v paru in skupinsko delo spodbujali približno v enaki meri kot pri pouku v živo. Pri svetovalnih delavcih se je na področju karierne orientacije v času pouka na daljavo individualni pristop zmanjšal, povečalo pa se je delo s celotnim razredom ter delo s skupina- mi, oblikovanimi na podlagi sposobnosti posameznikov. Zanimivo bi bilo raziskati, zakaj so se sve- tovalni delavci v večji meri odločili za delo po skupinah kot učitelji. Morda so s tem skušali povečati Na podro čju svetovalnega dela so se spremenila področja svetovalnega dela, katerim so svetovalni delavci v času pouka na daljavo namenili največ časa, in sicer področju učenja in poučevanja ter socialno- ekonomskim stiskam. Pri svetovalnih delavcih se je na področju karierne orientacije v času pouka na daljavo individualni pristop zmanjšal, povečalo pa se je delo s celotnim razredom ter delo s skupinami, oblikovanimi na podlagi sposobnosti posameznikov. Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI 28 socialne interakcije med učenci, ki imajo pomemben vpliv na kognitivni razvoj in uspešnost v šoli (Malecki in Elliot 2002). Vloga svetovalnih delavcev pri izvajanju karierne orientacije je ostala v času pouka na daljavo enaka, zmanjšala pa se je vloga razrednikov, drugih učiteljev in zunanjih izvajalcev. Ti rezultati sovpadajo z ugotovitvami Sentočnik (2012a; 2012b), ki je v okviru podrobne analize učnih načrtov predmetov osnovne šole in gimnazije z vidika vseživljenjske karierne orientacije ugotovila, da v učne načrte osnovnih in srednjih šol vseživljenjska karierna orientacija ni sistematično umeščena. Zmanjšana vloga razrednikov, drugih učiteljev in zunanjih izvajalcev je zaskrbljujoča, saj se je obseg izvajanja nalog, povezanih s karierno orientacijo, tudi pri svetovalnih delavcih zmanjšal, hkrati pa se na aktiv- nosti karierne orientacije v času pouka na daljavo ne odzivajo vsi učenci/dijaki. Rezultati raziskave so skladni z našimi predvidevanji. Predpostavili smo, da se je izvajanje karierne orientacije v času pouka na daljavo v primerjavi s poukom v živo spremenilo v smeri zmanjšanja kvantitete, sprememb aktivnosti, oblik dela in izvajalcev. Predpostavili smo tudi, da se vsi učenci/ dijaki na aktivnosti karierne orientacije v času pouka na daljavo ne odzivajo. Čeprav se aktivnosti karierne orientacije v času pouka na daljavo izvajajo v manjši meri, z drugačni- mi oblikami dela in nekoliko drugačnimi aktivnostmi, se bodo tudi te generacije zaključnih razre- dov/letnikov vpisovale na višje stopnje izobraževanja, zato se postavlja vprašanje, ali so svetovalni delavci kljub manjšemu časovnemu obsegu izvajanja karierne orientacije v času pouka na daljavo dosegli vse zastavljene cilje karierne orientacije v enaki meri kot pri pouku v živo in koliko bodo lahko aktivnosti nadoknadili ob vrnitvi učencev/dijakov v šole. A to je stvar druge, longitudinalno usmerjene študije. Glede na rezultate je smiselna evalvacija izvajanja karierne orientacije na daljavo z vidika časovnega okvira, aktivnosti, učnih oblik, izvajalcev, motiviranosti učencev in dijakov ter doseženih ciljev na ravni vsake šole posebej z namenom priprave načrtov dela za področje karierne orientacije do konca šolskega leta, za naslednje šolsko leto in za morebitno ponovno izvajanje pouka na daljavo, pri čemer naj se v načrtih jasno opredelijo naloge svetovalnih delavcev, razrednikov, dru- gih učiteljev in zunanjih izvajalcev, saj svetovalni delavci vseh ciljev karierne orientacije ne zmorejo uresničiti brez pomoči svojih kolegov.  Viri in literatura Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije covida-19 v Sloveniji, Delno poročilo, julij 2020. Dostopno na: https://www.zrss.si/digital- naknjiznica/IzobrazevanjeNaDaljavo/2/ (9. 1. 2021). Ažman, T., Beltram, M., Gačnik, Z., Frančeškin, V . idr. (2005). Načrtovanje in vodenje kariere: priročnik za poklicno orientacijo v srednjih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ažman, T. in Rupar, B. (2015). Politike na področju vodenja kariere s priporočili. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Dostopno na: https://www.mojaizbira.si/sites/www.mi.si/fi les/upload/politike_vko-eknjiga_1.pdf (9. 1. 2021). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Bregar, L., Zagmajster, M., Radovan, M. (2020). E-izobraževanje za digitalno družbo. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/e-izobrazevanje-za-digitalno-druzbo/ (13. 1. 2021). Di Pietro, G., Biagi, F., Costa, P , Karpinski, Z., Mazza, J. (2020). Verjeten vpliv epidemije Covid 19 na izobraževanje: razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturi in nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostopno na: https://www.pei.si/ISBN/978- 961-270-326-4.pdf (7. 2. 2021). Javrh, P . (2006). Razvoj kariere učiteljev in njihovo izobraževanje. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Vseživljenjska karierna orientacija ni sistemati čno umeščena v učne načrte osnovnih in srednjih šol. 29 Izvajanje karierne orientacije v času pouka na daljavo Juriševič, M. (2011). Psihološki pogled na razvoj in oblikovanje poklicne izbire. Šolsko svetovalno delo: revija za svetovalne delavce v vrtcih, šolah in domovih. XV (3–4). 4–12. Kohont, A., Tacer, B., Hrovatič, D., Urbanc, K., Vidmar, T., Toličič Drobež, Ž. idr. (2011). Terminološki slovarček: karierne orientacije 2011. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Malecki, C. in Elliot, S. (2002). Children‘s social behaviors as predictors of academic achievement: A longitudinal analysis. School Psychology Quarterly, 17(1): 1–23. 10.1521/scpq.17.1.1.19902 (5. 2. 2021). Medresorske smernice kakovosti vseživljenjske karierne orientacije: (VKO) različica 1. (2015). Ljubljana: Zavod RS za zaposlovanje. Programske smernice: Svetovalna služba v osnovni šoli. (2008). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: https://dun.zrss.augmentech. si/#/ (6. 1. 2021). Programske smernice: Svetovalna služba v gimnazijah, nižjih in srednjih poklicnih šolah ter strokovnih šolah in v dijaških domovih. (2008). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: https://dun.zrss.augmentech.si/#/ (6. 1. 2021). Sentočnik, S. (2012a). Analiza učnih načrtov obveznih predmetov gimnazije z vidika vseživljenjske karierne orientacije s priporočili. Ljublja- na: Zavod RS za zaposlovanje. Dostopno na: https://www.ess.gov.si/_fi les/3932/analiza_gimnazije.pdf (9. 1. 2021). Sentočnik, S. (2012b). Analiza učnih načrtov obveznih predmetov osnovne šole z vidika vseživljenjske karierne orientacije s priporočili. Lju- bljana: Zavod RS za zaposlovanje. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/_fi les/3931/analiza_osnovna_sola.pdf (9. 1. 2021). Štremfel, U. in Lovšin, M. (2015). Karierni ter osebnostni in socialni razvoj mladih v sodobnem družbenem, evropskem in nacionalnem kontekstu. V U. Štremfel in M. Lovšin (ur.), Karierni ter osebnostni in socialni razvoj mladih: pogledi, pristopi, izzivi (str. 11–21). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covidom-19. Modeli in priporočila. (2020). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Dostopno na: www.zrss.si/pdf/modeli_in_priporocila.pdf (12. 1. 2021). Watts, A., G., Guichard, J., Plant, P . in Rodriguez, M. L. (1997). Izobraževalno in poklicno usmerjanje v Evropski skupnosti. Ljubljana: Izida. Zakon o organizaciji in fi nanciranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). (2007). Uradni list RS, št. 16/07. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1). (2006). Uradni list RS, št. 79/2006. Zakon urejanju trga dela (ZUTD). (2010). Uradni list RS, št. 80/2010. Žvokelj, M. (2001). Družbena potrebnost poklicne orientacije. V B. Rupar in M. Žvokelj, Poklicna orientacija v petem in šestem razredu osnovne šole. Priročnik za poklicno vzgojo in svetovanje (str. 7–8). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.