KRASKE IN HIDROGEOLOŠKE ZNACILNOSTI KOSANSKE DOLINE TER NJEN PRISPEVEK K ONESNAZENOSTI NOTRANJSKE REKE (S 5 SLIKAMl) KARST AND HYDROGEOLOGICAL PROPERTIES OF KOŠANA VALLEY AND ITS CONTRIBUTION TO NOTRANJSKA REKA POLLUTION (WITH 5 FIGURES) PETER HABIC RADO GOSPODARIC JANJA KOGOVŠEK SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 5. JUNIJA 1984 Vsebina Izvleček - Abstract . . UVOD .. GEOLOŠKA ZGRADBA. Litološko stratigrafske razmere Osnovna tektonska zgradba 69 ( 3) 69 ( 3) 69 ( 3) GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI Morfostrukturne enote . . . . . . . . 73 ( 7) Erozijsko, korozijsko in tektonsko oblikovanje reliefa HIDROGEOLOŠKE LASTNOSTI KAMNIN POVRŠINSKE IN KRAšKE VODE KRASKI VODNI REŽIM VPLIV ODPLAK IZ KOŠANSKE DOLINE NA ONESNAŽENOST NOTRANJSKE REKE ................. . Zajemanje vzorcev in uporabljene metode dela Ugotovitve Primerjava z vodami v okolici SKLEPI .......... . LITERATURA ........ . KARST AND HYDROGEOLOGICAL PROPERTIES OF KOŠANA VALLEY AND ITS CONTRIBUTION TO NOTRANJSKA REKA POLLUTION 78 (12) 81 (15) 82 (16) 85 (19) 87 (21) 88 (22) (Summary) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 (23) Naslov - Address dr. PETER HABIC, dipl. geogr., znanstveni svetnik dr. RADO GOSPODARIC, dipl. ing. ,leol., znanstveni svetnik, izr. prof. ma~. JANJA KOGOVŠEK, dipl. ing. kem., višji razisk. sodel. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Titov trg 2 66230 Postojna Jugoslavija Acta carsologica XII (1983), 67-89, Ljubljana, 1984 Izvleček UDK 551.444(234.422.l-16) Habič Peter, Rado Gospodarič, Janja Kogovšek: Karst and Hydrogeological nosti Košanske doline ter njen prispevek k onesnaženosti Notranj- ske Reke. Z geološkimi, geomorfološkimi in hidrokemičnimi raziskavami je analizirana površinska in podzemeljska hidrografija Košanske doline med rekama Pivko in No- tranjsko Reko. Periodični kraški izviri in površinski potoki ter nihajoča kraška podtalnica dokazujejo pretežno kraški vodni režim. V jami Gabranci niha gladina za več kot 100 m. Površinski odtok iz Košanske doline ne onesnažuje Notranjske Reke. Kraške vode pa odtekajo proti zahodu, domnevno v izvire Timava, tja pa so usmerjene tudi industrijske odplake iz Košanske doline. Abstract UDC 551.444(234.422.l-16) Habič Peter, Rado Gospodarič, Janja Kogovšek: Karst and Hydrogeological Properties of Košana Valley and its Contribution to Notranjska Reka Pollution. The superficial and underground hydrography of Košana valley, between the rivers Notranjska Reka and Pivka, has been analysed by geological, geomorpholo- gical and hydrochemical investigations. Periodical karst springs and superficial brooks as well as oscillating karst underground water prove mainly karst water regime. In Gabranca cave the water level oscillates for more than 100 m. Super- ficial outflow from Košana valley does not pollute the Notranjska Reka. Karst water flow westwards, probably to Timavo springs and to the same direction the industrial waste waters from Košana valley are directed. UVOD Kmetijstvo in perutninarska industrija v Košanski dolini sta v veliki meri odvisna od naravnih razmer, ki jih za ti dejavnosti nudi kraški svet na pre- hodu iz Pivške kotline v Vremsko dolino. Poleg kamninske podlage in tal določajo naravne razmere tudi hidrološke razmere, ki so tod vse prej kot ugodne. Površinska vodna mreža je sicer izoblikovana, vendar podrejena geo- loški zgradbi ali razporeditvi vodopropustnim in nepropustnim kamninam na površju in v podzemlju. Površinske struge so večji del leta suhe, hitro pa se napolnijo ob dežju, ko se tudi gladina kraške podtalnice dvigne. Z naraščajočo izrabo primarnih in dodatnih sekundarnih vodnih količin pri širjenju naselij in perutninarstva se veča tudi množina odpadnih voda in indu- strijskih odpadkov. Kako preprečiti, da tovrstno onesnaževanje ne bi slabšalo že itak skromnih vodnih virov in krčilo obseg poljedelskih površin, je zahtevna naloga smotrnega gospodarjenja in prostorskega načrtovanja v Košanski dolini. Prikazane in preučene kraške hidrogeološke razmere naj k tej problematiki prispevajo svoj koristni delež. Raziskave so bile opravljene na željo Perutnin- skega kombinata v Neverkah in s finančno podporo občinske raziskovalne skupnosti Postojna. GEOLOŠKA ZGRADBA Zgradba je v grobem znana po geoloških kartah Il. Bistrica in Postojna 1 :100.000. Opraviti imamo z delom NE krila Reško-brkinske sinklinale, ki ga 69 4 700 600 500 400 sw Sl. l. Fig. l. DOLANE E Pc Geološka karta Košanske doline Geological Map of Košana Valley l. graveJ, rubble, sand, Joam Q 2. impermeable mar! and sandstooe E 3. karstified !unest.one P 0 4. karstified limestone with chert K2 Acta carsologica XII, 1983 (1984) GEOLOŠJ- šča za pojasnilo hidrogeoloških razmer Košanske doline. Podroben pregled terena je tudi pokazal, da so obstoječe geološke karte za to dolino tudi po- manjkljive. Litološko stratigrafske razmere Zgornjekredni (K23) rudistni apnenci kot najstarejše razgaljene kamnine obravnavanega terena so razgaljene na površju okrog Kala, kjer so njive in 70 P. Habič, R. Gospodarič, J. Kog,ovše'k, Kraške in hidrogeološke značilnosti Košanske doline... 5 travniki Planine ter v gozdnatem pobočju med cesto in železnico Pivka-Ko- šana (sl. 1). Paleocenski apnenci (Pc) gradijo večino doline, in sicer greben Ravenskega hriba (490 m), kote 444 pri Neverkah, Košanski hrib (510 m) ter Gorico (515 m) kot tudi dno in vzhodno pobočje ter del južnega oboda Dolanske doline. Ti apnenci so sestavljeni iz - ploščnatih in skladnatih apnencev, tki. vremskih plasti, debeloskladnatih bituminoznih apnencev, tki. kozinskih plasti, - spremenljivo skladnatih apnencev z mnogimi foraminiferami in - skladnatih apnencev z numuliti. Zaporedje teh zakraselih kamnin zasledujemo od severovzhoda pri Pivki proti jugozahodu čez Košansko in Dolansko dolino do Narina in Stare Sušice, tako da so zgornjekredni apnenci v njihovi talnini, eocenske flišne kamnine pa v krovnini. Eocenski fliš (E) sestavljajo laporji in peščenjaki, njihova izrazita meja z vodopropustnimi in zakraselimi apnenci pa poteka med Narinom, Staro Su- šico in Čepnim ter med Narinom in Hrastjem. Opisano kamninsko podlago pokrivajo nanosi fluvialnega flišnega proda in peska, pomešani z gruščnato in ilovnato preperelino fliša in apnenca. Te pestro sestavljene naplavine so najbolj obsežne okrog Dolan in Košane, kjer so flišni zasipi holocenske starosti v večini, medtem ko imamo med Kalom in N everka- mi več terra rosse in roženčevega grušča s pleistocenskim flišnim pmdom v manjšini. Pleistocenske starosti so tudi kremenovi peski ter flišni prodovi in peski v skalnih špranjah zakraselega apnenca v pobočju med Veliko Pristavo in Narinom. Osnovno tektonsko zgradbo Košanske doline odreja antiklinala, imenujemo jo kalsko, katere os se z območja Vremščice usmerja in potaplja proti jugovzhodu. V razgaljenem j,edru gube med železniško progo Pivka-Košana in Kalom so razviti senonijski ru- distni apnenci z nepravilnimi geodami belih poroznih rožencev. Os gube se delno še kaže v krovnih vremskih plasteh pri V. Pristavi, v nadaljevanju proti jugovzhodu pa je guba deformirana in prekrita z narinjenimi skladi Tabora (694 m). Jugozahodno krilo gube sestavljajo paleocenske plasti v Košanski in Do- lanski dolini; podobno pa je sestavljeno tudi njeno severovzhodno krilo med Hrastjem in Pivko ter vzpetinami Orleka in Osojnice (821 m), čeprav je tod skladovnica paleocenskih plasti zožena, ker jo v severo-južni smeri prekrivajo narinjeni zgornjekredni apnenci pri Pivki. Podobno kot paleocenski, obdajajo gubo tudi eocenski flišni skladi med Čepnim, Narinom in Hrastjem. Narinjeni skladi Tabora in Primoža (718 m) spadajo po geološki karti k narivu Visokega krasa. V obravnavanem območju imamo razviden le del tega položnega nariva, ki ga je bilo pri terenskem delu mogoče spoznati in z njim dopolniti osnovno geološko karto, ki je v tem pogledu tod sicer nejasna. Narivni kontakt z numu- litnim apnencem v talnini in rudistnim apnencem v krovnini je lepo razga- ljen v ovinku regionalne ceste v Hrastju vzhodno od železniške proge. Južno od tod se narivnica vleče nad železnico, je pri koti 634 m prestavljena ob pre- 71 Acta cru-sofogica XII, 1983 (1984) lomu proti vzhodu in ponovno vidna v suhi dolini Dola ter pod stenami Ta- bora (751 m) in Grmade (754 m). Proti severu pa se narivnica vidi v Pivki, od koder se vleče k Petelinju in Selcam po zahodni strani Pivške kotline. Narivni pokrov sestavljajo inverzni paleocenski in zgornjekredni apnenci. Karbonatne kamenine kalske antiklinale so razpokane in prelomljene. Raz- poke so prečne in vzdolžne s skladi in jih na gosto preprezajo. Nikjer pa ni o 2 km IZRK ZRC SAZU P. Habič i983 Sl. 2. - Fig. 2. 72 2Ba 3 ..... 4 5 .............. 6-- 7 - 8 -- 9 ••••• P. Habič, R. Go~podarič, J. K,ogovše'k, Kraške in hidrogeološke značilnosti Košanske doline... •r tako ugodno razgaljenih usekov, da bi mogli zbrati zadostno število meritev za statistično izvrednotenje razpočnih in prelomnih sitemov. Bolje so razvidni po- samični prelomi zmičnega značaja WNW-ESE smeri v območju temena in se- verovzhodnega krila kalske antiklinale. Intenzivnost premikanja je izražena v tektonskih brečah, v zglajenih drsnih ploskvah ter v nepravilno razpokanih kamninah v območju Hrastja in V. Pristave. Glede na relativno enolično lito-- loško sestavo pa je težko ugotoviti izdatnost vodoravnega premikanja paketov. Na karti naznačeni premiki so le domnevni. V jugozahodnem krilu gube je večji vzdolžni prelom viden v predelu Ra- venskega hriba (490 m} ter med Kalom in Neverkami. Prečni prelomi NNE-SSW smeri pa so ugotovljeni pri S. Sušici in M. Pristavi na podlagi morfoloških znakov, nepravilno potekajoče meje med numulitnimi apnenci in flišem ter posredno na podlagi spremenjenega poteka skladov. Razumljivo, da smo zaradi slabe razgaljenosti v ravninskih predelih mogli ugotoviti le posamične prelome, dejansko jih je mnogo več kot smo jih mogli meriti. GEOMORFOLOŠKE ZNACILNOSTI Morfostrukturne enote Na podlagi terenskih raziskav in s pomocJo letalskih posnetkov ter topo- grafskih kart smo sestavili karto strukturnic in reliefnih brazd širše okolice Košanske doline. Strukturnice so v reliefu različno izražene, delno se kažejo v razporeditvi grap in dolin, značilnih reliefnih pregibov in v raznih kraških brazdah, nizih Sl. 2. Reliefne enote in strukturnice Košanske doline Fig. 2. Enote so opredeljene s pomočjo strukturnic, to je brazd, razorov, pregibnic in prelomov. Poglavitne strukturnice omejujejo tektonsko spuščene ali dvig- njene enote. l. ravnik Košanske doline v višini 430 in 450 m 2. nizke vzpetine in police na ravniku med 450 in 500 m 3. omejitev strukturnih enot z označeno smerjo premika 4. strukturnice 5. stalni površinski tok 6. občasni tok 7. občasni kraški izvir 8. površinska in hidrogeo1oš;:a razvodnica 9. kraška morfološka razvodnica 10. oznake reliefnih enot Relief Units and, Structural Lines in Košana Valley The units were defined by the help of structural lines, it means karst de- nudation furrows, gullies, bend lines and faults. The main structural lines are limited by tectonically lowered or uplifted units. l. levelled landscape of Košana valley in the altitudes between 430 and 450 m 2. low hills and shelves on the levelled landscape in the altitudes between 450 and 500m 3. border of structurai units with marked direction of the fault 4. structural lines 5. permanent sup,erficial course 6. periodical oourse 7. periodical karst spr'.ng 8. superficial and hydrogeological watershed 9. karst morhological waternhed 10. the si.,Ins of relief units 73 700 500 300 700 500 300 700 300 700 500 8 Acta carsologica XII, 1983 (1984) vrtač in v značilnih žlebovih. Te raznovrstne reliefne linije odražajo kamninske razlike, zdrobljene in pretrte cone, v katerih se uveljavlja pospešeno površin- sko pa tudi kraško spiranje. Strukturnice niso povsod enako izrazite, ker so l. 1027 /' VREMŠl:ICA MLECNIK e, A A1/ ',,1, 1 SV. TROJICA/ , -',--, l --- LOZA 689 -✓ VREPOLJE l...-1 .,-,, 1 ..,---..!,-- - 1 1 RAVNIK 1 1 1 II. KOŠANSKA C~ REKA /"'-1- _j _, 1 l III. E IV ! F PIVKA / SV. TROJICA 1 // 1 689 1 GRADIŠČE ...-- - -~ .,-~41, ... ,.,,,. 2y • J. VRHE 3 - ,~ .:t: / j 1 543 1 ... .i - - .::?.:;...-·1°7;- N. REKA 4 ,.--" _,--,+' - - '4 V- 1 -l--1=!,._ -t,.2- - ...... ....i../ 1 .....,,i!';;l.---·-·--- f l 1 B 300-----------------------------------.... 700 v 2v 3 ' ·1 500 I I / ,' .,,,✓ Gabranca // 4 škr11ik_.-.,. 418·296 s1,ten _.,...-.L.,,.. ____ - -------.,,,,,~----azr-•-·-·---·-==·-·-·-·-· ----- 300 _______ MIN. V.G. Sl. 3. - Fig. 3. 74 P. Habič, R. Gospodarič, J, Kogovšek, Kraške in hidrogeoLoške značilnosti Košanske doline... 9 iste strukture lahko v reliefu različno izražene. Prelomne cone so lahko v re- liefu globoko začrtane kot razori, ali pa jih komaj sledimo v drobnih reliefnih pregibih. Povezava različnih oblik iste strukturne podlage je ponekod jasna, drugod pa dvomljiva ali zakrita. Ceprav razporeditev strukturnic še ni povsem pojasnjena, pa nekatere zna- čilno omejujejo določene reliefne in morfogenetske enote. Na podlagi vodilnih reliefnih strukturnic lahko v Košanski dolini opredelimo nasJ.ednje najpomemb- nejše morfostrukturne reliefne enote (slika 2): l. Večje kraške vzpetine a) Vremščica, b} Mlečnik, c) Osojnica, d) Taborski hrbet, e) Laza 2. Višje kraške ravnate in ravniki a) Jelenje, b) Ravnik, c) Košanski hrib in Vrepolje, d) Pristavska reber. 3. Danji ravniki Košanske doline a) Neversko košanska ravnica, b) Sušiška ravnica, c) Dolanska in Šmihel- ska ravnica Med seboj so te ravnice sicer povezane, vendar se med njimi pojavljajo nizke vzpetine kot ostanki višjih teras: Sl. 3. Fig. 3. Reliefnj preseki Košanske doline I. Prečni presek A-B: Sv. Trojica (689) ' - Vrepolje - Mlečnik - Rav- nik in vzporedni presek A 1-B1 : Vremščica - Loza, s poglavitnimi strukturnicami. II. Prečni presek Košanske doline C-D: dolina Sušice - Osojnica (821) ter C1-D1 : Vrhe - ravnik Košanske doline, z označenimi struktur- nicami. III. Prečni presek južnega dela Košanske doline E-F: Ribnica - dolina Stržena - Dolane - Hrastje - Pivka, E1-F1 : flišno sleme na Rtih- M. Pristava - Tabor, z vrisanimi strukturnicami. IV. Vzdolžni reliefni presek Košanske doline. l. vzdolžni presek doline Su- šice, Košanskega potoka in Kulesa, 2. vzdolžni presek strukturne tera- se nad dolino, 3. vzdolžni presek razvodnega slemena med Košansko dolino in Notranjsko Reko z označenimi tektonskimi premiki (a-d) ob strukturnicah, 4. kraški ravnik v različni višini. V. VzdoJžni preseki današnjih strug, l. Sušica, 2. Stržen, 3. Škrnik, 4. rav- nik Košanske doline. Relief Cross-Sections of Košana Valley I. Transverse section A-B: Sv. Trojica (689 m) - Vrepolje - Mlečnik - Ravnik and parallel cross-section A1-B1 : Vremščica - Loza with main structural lines. II. Transverse section of Košana valley C-D: Sušica valley - Osojnica (821 m) and C1-D1: Vrhe - levelled part of Košana valley with marked structural lines. III. Transverse section of southern part of Košana valley E-F: Ribnica - Stržen valley - Dolane - Hrastje - Pivka, E1-F1 : flysh ridge on Rti - M. Pristava - Tabor with marked structural lines IV. Longitudinal relief section of Košana valley. l. longitudinal section of Sušica valley, Košana brook and Kules, 2. longitudinal section of struc- tural terace above the valley, 3. longitudinal section of watershed ridge between Košana valley and Notranjska Reka with marked tectonic movements (a-d) along the structural lines, 4. karst planation on dif- ferent altitudes. V. Longitudinal section of actual river beds, l. Sušica, 2. Stržen, 3. škrnik, 4. levelied part of Košana valley. 75 10 Acta carsologica XII, 1983 (1984) d) Neverški hrib (477 m), e) Ravenski hrib (490 m) in Ravnik (502 m), f) Vrh Nadanjega sela. Na flišu pa so g) Farjevec in Klene (492 m), h) Knežija (460 m), i) Boljunc (499 m), j) Sušiška brda. 4. Flišna brda ob južnem obrobju Košanske doline: a) Cepenska Trojica (689 m), b) Košansko Gradišče (641 m), c) Sušiška brda ali Vrhe (533 m), d) Narinska brda (577 m) in Goli breg (564 m). Vsaka od teh morfostrukturnih enot ima svojstvene reliefne oblike, značil­ no velikost ter vertikalno in horizontalno razporeditev drobnejših reliefnih oblik. Morfološki stiki in prehodi med posameznimi enotami so izraziti in od- ražajo različno morfogenetsko povezanost in medsebojno odvisnost. Morfostruk- turne enote so izražene bodisi na enotni litološki podlagi, bodisi na mešani, to je na flišu in na apnencih hkrati. Strukturnih in reliefnih razlik na isti kam- ninski podlagi ni mogoče razložiti samo s selektivno erozijo ali z različno in- tenzivnim fluvialnim ali kraškim modeliranjem reliefa. Vzroke za nastanek teh razlik skušamo razložiti tudi z analizo neotektonskih premikov. Košanska dolina leži ob pomembnem neotektonskem prelomu, ki sega iz Vipavske doline po Raši čez Senožeško podolje in Vremščico v Košansko do- lino. Nadaljuje se v Reški dolini in Bistriški kotlini ter dalje proti jugovzhodu (OGK, lista Gorica in II. Bistrica). Ob tem znanem raškem prelomu je še vrsta spremljajočih prelomov, ki se cepijo od sosednjega in se z njim spet spajajo ali pa potekajo bolj ali manj vzporedno z njim kot jih nakazujejo struktur- nice. Za reliefno strukturo pa so pomembni tudi genetsko sorodni prečni pre- lomi med vzdolžnimi. Razpored prelomov in blokov ob njih je zelo podoben in verjetno tudi soroden z onim ob idrijskem prelomu, kot jih je predstavil in utemeljil L. P la cer (1982). Za območje Košanske doline še nimamo tako podrobno preučene geološke podlage, da bi z geološkimi podatki zanesljivo do- kazali in podprli takšno interpretacijo ugotovljenih morfostrukturnih enot. Toda reliefne značilnosti, oblike in razpored reliefnih enot ob strukturnicah so s pomočjo neotektonske dinamike veliko lažje razložljive in bolj pojasnjene. Morfografskih razlik ·tega območja namreč ni mogoče pojasniti samo z raz- likami v eksogenih procesih na apnencih in na flišu. Morfogenetska interpre- tacija ob upoštevanju strukturnih razlik in neotektonskih premikov je bolj sprejemljiva in logična. Kompleksna morfografska analiza pa omogoča tudi boljše razumevanje hidrogeoloških značilnosti krasa v območju Košanske do- line in njenega zaledja. Erozijsko, korozijsko in tektonsko oblikovanje reliefa Erozijsko poglabljanje reliefa in vrezovanje dolin je bilo tesno povezano z geomorfološkim razvojem osrednjega dela povodja Notranjske Reke. To se odraža v poglobitvi doline Sušice in njenih pritokov. Sedanja dolina Sušice je namreč pred izlivom v Reko ozka soteska, poglobljena 70 do 100 m v sta- rejše širše dolinsko dno v višinah med 450 in 480 m. Vrata iz Košanske v Re- ško dolino so v tej višini široka dober kilometer, medtem ko je ustrezni del Košanske doline trikrat širši in petkrat daljši. Višja, inverzno nagnjena razvodna flišna slemena na južni strani doline še povečujejo vtis zaprtosti in njeno izoliranost od Reške doline. Zaprtost stop- njujejo tudi višja kraška slemena na severni strani osrednjega dolinskega dna„ 76 P. Habič, R. Gospodarič, J. Kogovšek, Kraške in hidrogeološke značilnooti Košanske d>ollne... 11 Ob pogledu s Tabora daje Košanska dolina vtis robne kraške globeli in spo- minja celo na kraško polje. Takšno bi tudi bilo, če ne bi bila dolina odprta z ozko sotesko v flišu pri Ribnici. S pomočjo vzdolžnih in prečnih morfoloških prerezov Košanske doline smo skušali rekonstruirati erozijsko poglabljanje (sl. 3), obenem pa primerjati re- liefne oblike v različnih višinah. V soteski ob spodnji Sušici in Škrniku ter na slemenu Sušiških brd so nad dnom doline, ki je poglobljena do okrog 380 m nadmorske višine, ohranjene ozke police v višinah 430, 460 in 470-480 m. Tem erozijskim skalnim terasam bi v Košanski dolini in okrog Dolan ustrezale ši- roke in zakrasele ravnice v višinah, med 430 in 440 m ter ostanki višjega površ- ja na njihovem obrobju z višinami med 460 in 490 m. V široko danjo kraško ravnico je za 10 do 30 m poglobljena soteska Sušice z enotnim strmcem (7 %o). Do 100 m široka soteska s strmimi bregovi in ravnim dnom je ob toku navzdol globlje zarezana v široko uravnavo, ki ima le 2-3 %o naklona. V primerjavi s Sušico pa je še bolj nagnjena dolina Stržena, saj znaša njen strmec od Na- rina do Mrzleka kar 16 %o. S tem skladne so tudi morfološke razlike, saj teče Stržen v zgornjem delu pod Narinom po naplavni ravnici, od kolena pri V. Pri- stavi dalje pa je struga vedno globlje zarezana v široko Dolansko ravnico. Vzdolžni prerez Škrnika, levega pritoka Sušice, ki je ves na flišu, odraža manj- šo poglobljenost tega potoka v primerjavi s Sušico in Strženom, ima pa tudi precej večji in neizravnan strmec (40 %0). Stržen in Sušica sta ob prehodu na fliš poglobila svoji strugi ne le v naj- nižjo ravnico, temveč sta zarezala strugi v višjo teraso na obeh straneh Kne- žije (460 m). Široko uravnano dno Košanske doline na obeh straneh Stržena se potemtakem ne sklada s prevladujočim erozijskim poglabljanjem doline No- tranjske Reke in njenih pritokov. Nastanka širokega dolinskega dna Košanske doline ne bi mogli pripisati kontaktni koroziji na apnencih, če ne bi bilo dru- gih morfoloških znakov tektonske dinamike. Ni namreč povsem razumljivo, kako naj bi korozija na izvirni strani v dnu apniške Košanske doline tako raz- širila in poglobila dolino hkrati, ko se je v flišu zarezovala le ozka soteska. S podobnimi razmerami, vendar z obratno razporeditvijo eocenskega fliša in prepustnih apnencev na ponorni strani, se je srečal pri preučevanju Vremske doline D. R a d i n j a (1967), ki je skušal morfološke razširitve doline v apnen- cih v nasprotju z ozko dolino v flišu razložiti s procesi kontaktne korozije. Košanski potok s pritokom Kulesom ima do Stare Sušice navzgor precej večji strmec (40 %o), kot sama Sušica v apnencu (12 %o). Poleg tega je Kules nad zgornjo Košano zarezal ozko strugo ob raškem prelomu v Cepensko po- lico in Vrepoljski ravnik med Košano in Volčami. Med Gornjo Košano in Staro Sušico ta ravnik ni ohranjen. Ker sta Cepenska polica in Košanski hrib strmo odrezana, Košanski potok pa komaj poglobljen v danjo ravnico, domnevamo, da je ta ravnica morfološka enota, ki po nastanku ustreza Vrepoljskemu rav- niku, le da je vzhodno od Košane in Neverk pogreznjena za okrog 100 m. Kra- ško površje se tako ob jugovzhodnem vznožju Vremščice (1027 m) stopnjema dvakrat zniža. S tem skladne so tudi stopnje v flišnem hrbtu, ki se od Sv. Trojice (689 m) do Gradišča (641 m) zniža za 48 m, od Gradišča do vrha Suši- ških brd (533 m) pa za 112 m. Košanskemu hribu (589 m) tedaj ustrezajo na nižji polici vzpetine pri Neverkah (477 m), Ravniški hrib (490 m) ter Knežija 77 12 Acta carsologica XU, 1983 (1984} (460 m) in Boljunc (499 m). Vrepoljski polici z višinami med 520 in 570 m ge- netsko pripadajo danje ravnice Košanske doline v višinah med 430 in 440 m. Višinske razlike med njimi so skladne z onimi na flišnih slemenih, kar doka- zuje, da gre za nekdaj enotno kraško uravnavo ob stiku s flišem, ki je bila kasneje tektonsko razčlenjena in premaknjena v različne višine. To se sklada tudi s splošno usmerjenostjo tektonske dinamike ob raškem prelomu, ki do- seže najvišjo vzpetost v svodu Vremščice ter največje znižanje v osrednjem delu Košanske doline. Del nekdanje enotne uravnave je ohranjen tudi ob vznožju Osojnice (821 m), v Kalskem griču (527 m), na Gorici pri Hrastju, pa morda tudi v Golem bregu (532 m) nad Nadanjim selom ter v uravnanih hrbtih Narinskih brd. S takšno naravnanostjo tektonske dinamike lahko pojasnimo tudi prevladujočo inverzno usmerjenost reliefa in vodnih tokov v Košanski dolini v primerjavi z Notranjsko Reko. Erozijsko poglabljanje Stržena in Sušice v danjo kraško uravnavo je sle- dilo erozijskemu poglabljanju Notranjske Reke ob relativnem tektonskem mi- rovanju Košanske doline. Tedaj je bila široka raVIJli.ca na obeh straneh Sušice šele izpostavljena zakrasevanju in korozijskemu razčlenjevanju, zato so kraške oblike na tej ravnici manj izrazite kot na višje dvignjenih uravnavah. Različna zakraselost je sicer tudi litološko pogojena z razlikami med paleocenskimi in zgornje krednimi apnenci, vendar so te razlike na višjih ravnikih manjše, kot so razlike na istih apnencih v različnih legah. HIDROLOŠKE LASTNOSTI KAMNIN Skladno z geološko-tektonsko zgradbo imamo v pretežnem delu obravnava- nega ozemlja opraviti s propustnimi zakraselimi kamninami, kjer so padavine in kraška podtalnica oblikovale značilne kraške pojave tako na površju kot v podzemlju. Škrapljasto površje s številnimi vrtačami in doli je razvito v zgornjekred- nem apnencu med Osojnico in Kalom ter Neverkami. Manj vrtačasto in bolj uravnano je površje na skladnatih in ploščatih apnencih (vremskih plasteh),. saj je na njih največ rdeče prsti. Plitve in široke vrtače ter skalne grbine so izražene v pretežno debeloskladnatih foraminifernih apnencih, ki so mestoma prav na debelo pokri.ti z naplavljenim in denudacijskim materialom. Na sploš- no imamo na severnem in vzhodnem obrobju Košanske doline izrazito kraško površje z malo prsti in brez površinskih vodnih tokov. Padavine vertikalno prenikajo do podtalnice, ki je ob suši več kot 100 m pod površjem. V nižjih predelih doline, ki jih prav tako gradijo zakrasele kamnine, pa izgleda površ- je manj kraško, ker je pokrito z debelejšim slojem prsti. Ta delno zadržuje padavine na površju, delno pa jih prepušča do podtalnice. Južno obrobje Košanske doline gradijo vodonepropustne flišne kamnine, laporji in preščenjaki. Po flišu poteka površinsko razvodje med severnimi in južmimi pritoki Sušice, tod je razvit normalni relief s številnimi grapami, po katerih se potoki stekajo v dolino in tod ob suši ponikajo, ob dežju pa se zi- vajo površinsko v Sušico. Na Košanskem imamo torej opraviti s tremi skupi- nami hidrogeološko različnih kamnin ali s tremi hidrogeološko različnimi ob- močji, ki imajo naslednje značilnosti: 78 P. Habič, R. Gospodarič, J. Kogovšek, Kraškem hidrogeološke značilnosti Košanske doline... 13, l. skupina Zakraseli skladnati, zelo razpokani in prelomljeni apnenci severno od Ne- verk in Kala ter vzhodno od Velike Pristave, kjer prevladuje kraško brezvod- no povrsJe z vrtačami in jamami ter drugimi korozijskimi oblikami, hitro vertikalno prenikanje padavin po razpokah in prelomih do globoke pod- talnice. Razvita je podzemeljska vodna mreža. Tu in tam so ohranjena težka ilovnata in skeletna sušna tla, na katerih so travniki, pašniki in gozdovi, brez naselij. 2. skupina Zakraseli skladnati in ploščna.ti ter na drobno razpokani apnenci osrednje Košanske in Dolanske doline, pokriti z nevezanimi kvartarnimi sedimenti. Kra- ško površje je posejano s plitvimi vrtačami in periodično aktivnimi strugami, občasnimi kraškimi izviri ter ponikalnicami in redkimi jamami. Padavine od- tekajo delno po površju, ki ga občasno dosega tudi kraška podtalnica, sicer pa niha plitvo pod njim. Zmerno vlažna in lahka tla se menjavajo z mokrot- nimi in srednje težkimi tlemi različne poroznosti in pr:opustnosti, na njih so travniki, njive in naselja. 3. skupina Flišne kamnine na južnem in jugovzhodnem obrobju Košanske doline se- stavljajo plastnati in nagubani laporji in peščenjaki, na njih se uveljavljajo korozijski in denudacijski procesi, ki oblikujejo normalno nepropustno površje z grapami in hrbti ter slemeni med njimi. Razvita je površinska vodna mreža in delna razpoklinska poroznost s talno vodo, ki hrani manjše studence. Na pohožnejšib policah in pobočjih je več ilovnate in gruščnate prepereline s sred- nje težkimi in zmerno vlažnimi tlemi in njivsko površino. Strmejša pobočja so nestabilna, porasla z gozdovi in travniki ter nenaseljena. V hidrogeološkem pogledu imajo poseben pomen kamnine druge skupine, ker so sestavljene in razporejene ter uravnane tako, da so omogočile večjo naselitev in ugodnejšo stopnjo urbanizacije v Košanski dolini. Kljub vodo- propustni zakraseli podlagi, ki po naravi ni ugodna za razvoj poljedelstva in agrarne naselitve, se je oboje razvilo v obsegu, ki bi bil bolj značilen za vod- nati nekraški svet. To dejstvo je pripisati okolnosti, da zakraselo podlago raz- lično na debelo pokrivajo kvartarni nevezani sedimenti, ki zavirajo površinsko zakrasevanje in delno zadržujejo vodo ter omogočajo, da se razvijajo in ohra- njajo rodovitna tla. Akumulacija nevezanih kamnin je pogojena tudi z mor- fologijo doline, saj se vanjo stekajo vode in nanašajo material s flišnih gričev, prav tako pa se pri denudaciji površja in koroziji karbonatnih kamnin ohranja roženčev grušč, ki pomešan z rdečkastorjavo terra rosso sestavlja bolj rahla, zato rodovitna tla, posebej v območju Košane in Neverk. V južnem delu doli- ne okrog Dolan je tega grušča manj, več pa je flišnega proda in rjavkaste· prsti. Ta flišni prod so v ravnico nanesle površinske vode iz kratkih grap to- stran površinskega razvodja v flišnem grebenu med Sušico in Škrnikorn in ga v obliki vršajev odložile na zakraselo apnenčevo podlago med Narinom, Nada- njim selom, M. Pristavo, Novo in Staro Sušico ter južno od Košane in Neverk. Obravnavani pleistocenski in holocenski nanosi so nekoč bolj na debelo in bolj sklenjeno prekrivali 'Z.akrasele kamnine. Takratni vodotoki so bili tudi 79 J.4 Acta carsologica XII, 1983 (1984) bolj sklenjeni in bolj aktivni kot danes. S kraško denudacijo in poglabljanjem strug ter vertikalnim odplakovanjem naplavin in zniževanjem kraške podtal- nice pa je postajal nasipni pokrov vse tanjši, skalna podlaga bolj razgaljena. Nanosi so se ohranili v nekaterih kraških špranjah in vrtačah, v nižjih pre- •delih, posebej okrog Dolan. • .. • • • • • • . . • • • ... LOZA • • .. • •• . • • • • • • •• •• •• •• • •• ••• . •· •: VREMštlCA 10211i•···· •• IA1 •••• \ • : ' •""'...L- __ ,+c,'& 11 CJ 12 &>-:J 13 D . 14 ......... ..,_..,1 15 ..--...... IZRK ZRC SAZU P. Habič 1983 :Sl. 4. - Fig. 4. o 2km 80 1 _ .... 2 - 3 ...- 4 <1<{ 5 -- 8 ••••• 7 ' * -- p. Habič, R. Gospodarič, J. Kogovšek, Kraške in hidrogeološke značilnosti Košanske doline. . • 15 POVRŠINSKE IN KRAŠl{E PODZEMELJSKE VODE Vodno omrežje Košanske doline je asimetrično in razmeroma redko, kar je v skladu z razporeditvijo nepropustnih flišnih in zakraselih karbonatnih kam- nin. Površinska vodna mreža je omejena le na ožjo južno polovico povodja, kjer se številni kratki potoki stekajo po strmih grapah v osrednjo strugo. Ta je izpod Vremščice zarezana proti jugovzhodu ob prelomnem stiku apnencev ter fliša. Osrednjo površinsko vodno žilo tvorijo potok Kules, ki se nadaljuje s Košanskim potokom, ta pa s Sušico. Poleg kratkih desnih pritokov s fliša ima Sušica v namočenih obdobjih močan dotok kraške vode s širšega levega kra- škega zaledja. Z leve strani se vanjo steka občasni površinski Stržen s povir- jem v flišu nad Narinom, s kraško vodo pa ga hrani predvsem Mrzlek ali Zvroček ob stiku apnencev s flišem. Pred sovodnijo z Reko pri Ribnici dobi Sušica še dva leva pritoka s fliša, krajši Lakotnik in daljši Škrnik, ki s svojim povirjem sicer segata že izven ožje Košanske doline (sl. 4). Razvodje med Košansko dolino in Notranjsko Reko poteka po flišnih sle- menih izpod Vremščice proti jugovzhodu do Ribnice, od tam pa po slemenih Narinskih brd proti severovzhodu do kraške Grmade (754 m) in po robu Ta- bora proti Pivki. Od Pivke poteka hidrogeološko razvodje ob stiku apnencev s flišnih pasom od Gradca proti severozahodu do Rakulika in Sajevč. Morfo- loško razvodje je od tega nekoliko odmaknjeno in poteka čez Osojnico (821 m) Sl. 4. Hidrografija Košanske doline Fig. 4. 1. potok in ponikalnica 2. kraški izvir 3. kraški doto·k visokih voda 4. kraški odtok nizkih voda 5. površinska in hidrogeološka razvodnica 6. kraška morfološka razvodnica 1. mesta zajemanja vzorcev 8. odlagališča odpadkov 9. nas,elje 10. perutninske farme 11. apnenec 12. fliš 13. kraški ravnik Košanske dolin,e 14. slepe doline 15. soteske v apnencu I-III položaj reliefnih presekov (slika 3) Hydrography of Košana Valley l. brook and sinking stream 2. karst spring 3. karst inflow of high waters 4. karst outflow of low waters 5. superficial and hydvc>goologlcal watershed 6. karst morph•ol,ogical watershed 1. sampling points 8. dumping ground 9. sett!E.ments 10. poultry-farm 11. lime.,tone 12. f!ysh 13. karst Ievelled plain of Košana valley 14. blind val!eys 15. gullies in limestone 1-lll situation oi relief cross-section (Fig. 3) 81 16 Acta carsologica XII, 1983 (1984) in Mlečnik (832 m) in od tam na Vremščico (1027 m). Toda izdatnost in kemi- zem kraških izvirov Sušice pri Neverkah nakazujejo visokovodno zvezo s poni- kalnico Rakulščico, ki zbira vodo s flišnih slemen in pri Sajevčah ponika v značilni slepi dolini. Nepropustni severni flišni pas z jadransko črnomorskim razvodjem ne dovoljuje odtoka iz kraškega zaledja Košanske doline proti Pivki. Ostaja le možnost, da se kraške vode izza morfološkega razvodja usmer- jajo proti Košanski dolini in neposredno po kraškem podzemlju proti izvirom Timava. Zvezo Sajevške ponikalnice s kraškimi izviri v Košanski dolini so nakazale že speleološke raziskave (F. Habe, F. Hribar, 1964), z barvanjem pa te domneve še niso bile dokazane. Podzemeljsko razvodje na zahodni strani Košanske doline ni znano. Med Sajevčami in Vremščico lahko sledimo le mor- fološkemu razvodju po kraških hrbtih in kopastih vrhovih. Toda dna kraških globeli se tudi onkraj tega razvodja znižujejo proti jugovzhodu in ne kot bi pričakovali proti Senožeškemu podolju. Ob navedenih nejasnostih o dejanskem kraškem zaledju Košanske doline moremo vsaj po poglavitnih zunanjih znakih začrtati površinsko in hidrogeolo- ško razvodnico ter nejasno kraško razvodnico. Tako orisano zaledje Košanske doline meri 76 km2, od tega je na flišu 16 km2, na apnencih pa 60 km2• Na flišu znaša gostota rečne mreže 1,75 km/km2, na apnencih pa 0,2 km/km2. PREGLED HIDROGRAFSKE MREŽE vodotok dolžina srednji km strmeco/oo Košanski potok in Kules 5 40 S •. na apnencih 4 12 us1ca na flišu 4 7 Levi pritoki skupaj 12 Kobivščica 2 5 Stržen-Mrzlek 6 16 Lakotnik 1 13 Škrnik 3 40 Desni pritoki skupaj 15 skupaj 40 KRAŠKI VODNI REZIM že ime Sušica nakazuje poglavitno hidrološko značilnost osrednje vodne žile. Večji del leta je struga suha, presahne tudi Stržen in tako se povsem pre- kine dotok vode iz kraškega zaledja. Ob stiku s flišem bi pričakovali stalne, pa čeprav majhne kraške izvire. Toda speleološka opazovanja v jami Gabranci, ki deluje kot občasen in močan bruhalnik z 2 do 3 ma/s pretoka, potrjujejo, da se gladina kraške vode zniža tudi za več kot 100 m pod nepropustni prelivni rob. Takšne vodne razmere pa so možne le v primeru, če se kraško zaledje lahko prazni v kakšno drugo smer. Po geološki zgradbi sodeč je to možno pod zakraselo Vremščico proti zahodu in severozahodu, bodisi v povirje Raše, še 82 P. Habič, R. Gos.podarič, J. Kogovšek, Kraške in hidrogeološke značilnosti Košanske doline... 17 bolj verjetno pa neposredno k izvirom Timava. Kraške podzemeljske vode iz Košanske doline se tako pridružijo podzemeljski Notranjski Reki za njenimi ponori v Škocjanskih jamah. Toda podzemeljski odtok v tej smeri je očitno omejen, saj se ob večjem deževju podzemlje hitro napolni do prelivnega roba in tedaj oživijo kraški izviri v strugi Sušice in Stržena. Kraški izviri Sušice so razporejeni v soteski severno od Nove Sušice. Naj- pomembnejši izvir je Gabranca (418 m), ob višji vodi pa so manjši bruhalniki razporejeni še po strugi navzgor do južnega vnožja Rebri pod Osojnico, najvišji so na koti 460 m. V tej višinski razporejenosti izvirov se odraža omejena pre- pustnost jame Gabrance, pa tudi njenega kraškega sosedstva v paleocenskih apnencih. Najvišje ležeči izvir je namreč na stiku teh apnencev z bolj prepust- nimi zgornjekrednimi apnenci. Jama Gabranca je globoka 122 m. Vhodno lijakasto brezno je široko do 10 m in globoko 13 m. Nadaljuje se z ozkim poševnim rovom, ki se z nasled- njim 30 m globokim breznom odpira v poševni vodni rov. Ta se konča z ne- prehodnimi ožinami. Zglajene stene in druge erozijske oblike, kot tudi droben prod in pesek, nakazujejo izdatno erozijsko dejavnost vodnega toka, ki se preliva iz globokega kraškega zaledja na površje. Ob visokih vodah priteka iz Gabrance precej kalna voda, kar je nenavadno za razmeroma golo kraško za- ledje, kalnost si lahko razlagamo le z dotokom vode iz flišnega zaledja. Tako lahko h kalnosti prispevajo poleg Rakulščice in Sajevščice še vode, ki se s fli- ša odtekajo proti Košanski dolini pri Jenčeriji, kjer je izrazit zatrep slepe do- line z naplavljenim ilovnatim dnom. Majhni potoki s fliša pa navadno poni- kajo v požiralnikih ob vznožju flišnih grap, kjer je zakrasela podlaga. Ni iz- ključeno, da visoke vode izpirajo iz podzemlja tudi starejše sedimente. Starejše vodne tokove v podzemlju Slavenskega ravnika nakazujejo daljši odseki vodo- ravnih jam, med katerimi je največja Vodna jama v Lozi (F. Habe, F. H r i- b a r, 1964). Strmec podzemeljskega toka od Sajevč do Gabrance in visokih izvirov Sušice znaša 17 %o in 14 %o. Nad višje ležečimi izviri Sušice je napol odprta vrtača v Rebri pod Osoj- nico, še nekoliko više pa je značilna udornica Grenjak, ki je lahko nastala le nad večjo podzemeljsko votlino. Tudi bližnje brezno Golobinka nakazuje večjo prevotljenost v neposrednem višjem zaledju sedanjih visokovodnih prelivov na površje. Stari jamski vodni rovi so v Slavenskem ravniku v višini okrog 500 m, današnje visoke vode pa so okrog 50 m globlje, kar je pogojeno s prelivnimi izviri ob robu Košanske doline. Kraški izvir Mrzlek ali Zvroček je le nekaj metrov odmaknjen od struge Stržena, kjer ta prestopi z apnencev na fliš, to je dobrih 100 m navzdol od mostu, čez katerega je speljana cesta proti Novi Sušici. Vodni režim tega izvira poznamo le po občasnih meritvah in opazovanjih. Ob suši je pod skalno steno na desnem bregu Stržena, v višini okrog 405 m, do 0,5 m visoka, 1 m široka in 2 m dolga odprtina z blatnim dnom. Ob višji gladini kraške podtalnice izvira od 1 do 1001/s. Temperatura Zvročka niha med 9 in 11 °C in je razmeroma stalna, kar kaže na pravo kraško zaledje. To potrjujejo tudi kemične analize vode (sl. 5). Prav nasproti Zvročka je na levem bregu Stržena, kjer se soteka nekoliko razširi, roj drobnih izvirkov, nekakšna močila z imenom Mlake, kjer se ob pokritem stiku apnenca in fliša preceja skozi preperelino kraška pod- 83 18 (mg!-1) 60 POno 4 20 (mg!"') 80 c1- 60 40 20 (mgo,1·11 400 BPKs 300 200 100 o (mg1·11 12 028 4 o !)JScm-') 1700 1500 1300 1100 '!,..900 700 500 300 1°c1 T Sl. 5. Fig. 5. 22 18 14 10 6 2 ČISTILNA / ~ J<. / ' / \ /REKA -A \-_._ ~--+ ....................... -............. ......,/ 27.7 19.8 2S9 21.10 25.11 2312 27.l 13 313 4.5 10.6 1982 1 1983 Acta carsolog:ica XII, 1983 (1984) r ·--FT1 i 1 1 T 27.7 19.8 29.9 2U0 25.11 23.12 27.l l3 313 4.5 10.6 1982 1 1983 IZRK ZRC SAZU J Kogovšek 1983 Kemijski parametri čistih in odpadnih voda Chemical parameters of clean and waste waters 84 P. Habič, R. Gospodarič, J. Kogovšek, Kraške in hidrogeološke značililOISti Košanske doline... 19 talnica izpod Dolanske ravnice. Pozimi na Mlakah sneg najprej skopni, poleti pa je voda razmeroma hladna, zato je dobila tudi ime Mrzlek. Izviri Sušice z Gabranco vred nekaj dni prej presahnejo kot Zvroček, ki leži skoraj 15 m niže. Verjetno se del iste kraške podtalnice, ki se preliva iz Gabrance, prazni skozi izvir Mrzlek. Ko pa tudi Mrzlek presahne, se mora voda iz skupnega zaledja odtekati drugam, da se zniža gladina po opazovanjih v Gabrancih tudi do llO m pod najnižji prelivni izvir. Gladina podzemeljske vode v Košanski dolini niha torej za več kot 122 m, kar je na eni strani pogo- jeno z odtokom v smeri proti izvirom Timava, po drugi strani pa z omejeno prepustnostjo najnižjih kanalov. V geološki preteklosti so bili izviri trajnejši, tako da je imela Sušica celo stalni pretok, ki je poglobil sotesko v prvotno uravnano dno. Kobivščica je tretji občasni kraški površinski potok, ki izvira le ob naj- višjih vodah v Dolu in Seševcih pod Kalom iz dveh krajših zatrepov. Voda odteka po komaj opazni strugi proti zahodu, ki se nekoliko poglobi, le tik pred izlivom v Sušico. Izviri Kobivščice so med 440 in 450 m, torej nekakko v isti višini kot najvišji izviri Sušice. V nasprotju s Sušico pa si Kobivščica ni poglobila struge v danjo ravnico, ker ima manjše zaledje, in ker je iz njega podzemna voda normalno že usmerjena k Sušici. VPLIV ODPLAK IZ KOŠANSKE DOLINE NA ONESNAŽENOST NO'IRANJSKE REKE Zajemanje vzorcev in uporabljene metode dela V času od 27.7.1982 do 10.6.1983 smo približno enkrat mesečno vzorče­ vali vodo na izbranih vzorčnih mestih: Reka, Ribnica, Mrzlek, Dolanski potok (Stržen), Gabranca, čistilna naprava klavnice na Kalu in njena laguna. Stržen je bil ob naših vzorčevanjih suh, druge vode pa smo zajemali redno. Na sa- mem mestu smo določali temperaturo vode in njeno specifično električno prevodnost, v laboratoriju pa še pH, karbonatno, kalcijevo in magnezijevo trdoto, vsebnost raztopljenega kisika, biokemijsko potrebo po kisiku, kloride, nitrate in o-fosfate. Specifično električno prevodnost in pH smo določali elektrometrično, karbonatno, kalcijevo in magnezijevo trdoto ter kloride ti- trimetrično po standardnih metodah, nitrate očimetrično, o-fosfate spektrofo- tometrično, raztopljeni kisik z metodo po Winklerju, biokemijsko potrebo po kisiku (BPK5) pa iz originalnih (Ribnica, Mrzlek, Gabranca) in razredčenih vzorcev (čistilna naprava in laguna) po petih dneh. Ugotovitve Perutninski kombinat Pivka s svojo klavnico oddaja dnevno okrog 900 m 3 odpadne vode, ki jo najprej čistijo na čistilni napravi, »očiščeno« vodo zbirajo v laguni, urejeni v bližnji vrtači. Voda, ki odteka iz čistilne naprave, ima visoko specifično električno prevodnost (1200-1700 µS cm- 1), njena tem- peratura preko leta sezonsko niha od110 do 21 °C, kar je posledica zunanjega vpliva. Vse merjene vrednosti so razvidne iz slike 5. Vsebnost kisika v tej vodi je bila med vsemi vzorčevanji praktično enaka nič, kljub prezračevanju na čistilni napravi, ki občasno tudi ni delovala. Vi- soka biokemijska potreba' po kisiku (BPK5) kaže na močno onesnaženo vodo, 85 20 Acta carnologica XII, 1983 (1984) kjer nečistoče porabljajo za svojo oksidacijo kisik iz vode. V začetku srno za BPK5 uporabljali 50-kratno razredčitev originalnega vzorca, kasneje pa 110Q- kratno razredčitev, vendar se je celo ta pri spomladanskem vzorčevanju iz- kazala za prenizko. Zaradi različnih I razredčitev rezultati niso najbolje pri- merljivi, vendar pa dovolj nazorno kažejo stopnjo onesnaženosti. Meritve BKP5 v letu 1982 niso presegale vrednosti 450 mg 0 2 i- 1. Občasno nižje koncentra- cije pa so lahko posledica razredčitve zaradi padavin, ali pa dotoka manj onesnažene vode. Znatno višje vrednosti smo zabeležili pri zadnjih treh vzor- čevanjih od 31.3.1983 dalje. Vrednosti BPKs so tedaj presegale 900 mg 021- 1. Vzporedno merjenje kloridov in fosfatov tudi kaže na njune višje koncentra- cije. Kloridi so nihali od 50 do 70 mg ci-1- 1, fosfati pa od 20 do 45 mg PO43-i-1, medtem ko so bili nitrati nizki. Voda iz čistilne naprave se steka v laguno, kjer temperatura vode zavisi predvsem od zunanje temperature. Tako je nihala podobno, vendar pa z večjo amplitudo, kot temperatura vode iz čistilne naprave. Poleti je dosegala 23 °C, pozimi pa 4 °C. Od temperature so verjetno v veliki meri odvisni procesi, ki se od- vijajo v laguni. Meritve specifične električne prevodnosti vode iz lagune kaže- jo na njene nižje vrednosti v primerjavi s specifično električno prevodnostjo vode, ki odteka iz čistilne naprave, hkrati pa njun dokaj vzporeden potek. Meritve raztopljenega kisika v laguni so pokazale minimalne količine kisika (do 1 mg 0 21-1), razen od l. 3. 1983 dalje, ko je padla njegova koncentracija na nič. Opazno višje vrednosti smo zabeležili 27. 7. in 29. 9. 1982, ko je bila BPK5 sorazmerno nizka, vendar pa ne izključujemo pomote. V laguni smo ob- časno ugotavljali zelo razgibano biokemično aktivnost. Koncentracije kloridov in fosfatov se niso bistveno razlikovale od tistih v vodi iz čistilne naprave. Nivo lagune niha in izgleda, da počasi narašča. Voda delno pronica skozi dno vrtače. Manjša prisotnost soli in nižja specifična elek- trična prevodnost v laguni v primerjavi z vodo iz čistilne naprave govorita za usedanje odpadnih snovi, kar verjetno ovira odtekanje vode iz lagune, hkrati pa ima usedlina vlogo nekakšnega filtra. Primerjava z vodami v okolici Vode Gabrance, Mrzleka in Sušice v Ribnici so dobro prezračene. Vsebnost kisika se je med opazovanji gibala od 7 do 13 m 0 21-1• Kloridi, fosfati in ni- trati so bili nizki in ne kažejo znakov onesnaženja. Tako je tudi specifična električna prevodnost teh voda nizka, oz. v mejah kraških voda, od 270 do 520 µS cm-1• Voda v Gabranci ima dokaj stalno temperaturo in niha okoli 10 °C, podobno tudi Mrzlek, čeprav je bil nekajkrat suh; temperatura Sušice v Rib- nici pa seveda odraža njen površinski tek. Reka je imela v času opazovanj približno enako specifično električno pre- vodnost kot Sušica, Mrzlek in voda v Gabranci, vendar smo izmerili nižjo kar- bonatno trdoto. Določili pa smo višjo vsebnost kloridov in fosfatov. Kloridov je vsebovala do 30 mg i-1, o-fosfatov pa do 45 mg PO43- i- 1• Pri določevanju raztopljenega kisika smo štirikrat zabeležili upad njegove koncentracije pod 2,5 mg 021- 1, sicer pa je Reka vsebovala oo 6 do 10 mg 0 21-1• BPKs smo dolo- čevali iz 5-krat in 10-krat razredčenih originalnih vzorcev in se je gibala do 50 mg 0 21-1• 86 P. Habič, R. Gospodarič, J. K,ogovšek, Kraške in hidrogeološke značilnosti Košanske doline... 21 SKLEPI Vsekakor občasna, približno mesečna opazovanja ne morejo dati popolne slike onesnaženosti Reke, niti nihanj koncentracij merjenih parametrov na či­ stilni napravi v laguni, ki se očitno čez dan ali na več dni precej spreminjajo v skladu s tehnologijo in delovnim ritmom. Vendar so rezultati pokazali, da odpadne vode iz čistilne naprave in lagune ne onesnažujejo dosegljivih površin- skih voda, ki odtekajo v Reko. Odplake iz Košanske doline potemtakem zaradi kraškega načina odtekanja ne prispevajo k onesnaženosti površinske Notranj- ske Reke. Razmeroma čisti površinski dotoki iz Košanske doline zaradi razred- čitve prispevajo le k izboljšanju njene kvalitete. Razlike v specifični prevodnosti, vsebnosti fosfatov in kisika ter biokemij- ski potrebi po kisiku med vodo, ki odteka iz čistilne naprave in vooo v laguni nakazujejo, da v sami laguni prihaja do nadaljevanja čiščenja. V laguni zasta- ja okrog 20.000 m 3 odplak. Dnevni odtok okrog 800-900 m 3 pa se večinoma preceja v kraško podlago in odteka v nedosegljivo kraško podtalnico. Vplivov tega onesnaževanja v bližnjih občasnih kraških izvirih Mrzleka in Sušice nismo mogli ugotoviti. žal ni mogoče spremljati procesa samočiščenja v kraškem pod- zemlju pod laguno. Domnevamo pa, da stalni dotok še vedno precej onesna- žene vode iz lagune pomembno vpliva na kvaliteto podzemeljske kraške vode, čeprav lahko poleg samočiščenja pričakujemo v podzemlju tudi precejšnje razredčenje. Ker narašča onesnaženost odplak iz čistilne naprave in v laguni, kar dokazuje naraščajoča biokemijska potreba po kisiku, narašča tudi ogrože- nost kraške podtalnice. Njen odtok v izvire Timava eksperimentalno še ni do- kazan, je pa po hidrogeoloških razmerah sodeč edino možen. Z barvanjem bi bilo treba ugotoviti tudi morebitno povezanost teh voda s podtalnico pri Bre- stovici, kjer je zajetje za sežanski kraški vodovod. Vsaj dokler ta možna zveza ne bo zatrdno ovržena, je treba vse odpadne vode iz Košanske doline, kakor tudi iz celotnega povodja Notranjske Reke in Krasa, v skladu s predpisi oči­ stiti in šele nato dopustiti izlivanje v kraško podzemlje. 87 22 Acta cai'sologica XII, 1983 (1984) LITERATURA Buser, S., 1964: Tolmač k osnovni geološki karti SFRJ. List Gorica-Palmanova, 1 :100.000, Geološki zavod Ljubljana. Habe, F., F. Hribar, 1965: Sajevško polje. Geografski vestnik, 36 (1964), 13-49, Ljubljana. P 1 a cer, L., 1982: Tektonski razvoj idrijskega rudišča. Geologija, 25/1, 7-94 (1982), Ljubljana. P 1 eni čar, M. s sodelavci, 1970: Tolmač za list Postojna, Osnovna geološka karta SFRJ, 1 :100.000, Zvezni geološki zavod, Beograd. Radi n j a, D., 1967: Vremska dolina in Divaški kras. Problematika kraške mor- fogeneze. Geografski zbornik, 10, 157-269, Ljubljana. Si ki c, D., M. P 1 eni čar, 1975: Tolmač za list Ilirska Bistrica. Osnovna geolo- ška karta SFRJ, 1:100.000, Beograd. 88 p. Habič, R. Gospodarič, J. Kogovšek, Kraške in hidrogeološke značilnosti Košanske doline... 23 KARST AND HYDROGEOLOGICAL PROPERTIES OF KOSANA VALLEY AND ITS CONTRIBUTION TO NOTRANJSKA REKA POLLUTION Summary Geological setting of Košana valley, the karst depression between Pivka basin and Notranjska Reka valley, is controlled by anticline of NW-SE direction, having uppercretaceous limestones (K23) denuded in the central part and paleocene lime- stones (Pc, E) and marls and eocene sandstones (E2) in the anticlinal limb. In the Tabor (718 m) region the anticline is covered by the High Karst over-thrust, other- wise it is in all directions faulted by several wrench-faults (Fig. 1). These facts complete the existing geological maps of the treated region, that are the sheets Ilirska Bistrica and Postojna (S. Buser, 1964; M. P 1 eni čar, 1970; D. š i ki c and M. P 1 eni čar, 1975) and render possible the interpretation of geomorpholo- gical and hydrogeological and karst properties of Košana valley. Field observations, study of convenient contour maps and aerial photographs showed different morphostructural relief units (Fig. 2). Helped by longitudinal and cross morphological sections (Fig. 3) the erosional deepenicng of Košana valley and its fluvial tributaries was reconstructed compared to deepening of Notranjska ReKa. It was stated that the levelled bottom of the Košana valley did non origin only because of erosional deepening of Notranjska Reka and because of contact corrosion in limestone and flysh (D. R a d i n j a, 1967) but because of tectonic dynamics in Quaternary too. Regarding the hydrogeological properties there are in Košana valley karstified limestones with developed underground water net and impermeable flysh rocks with superficial water net. Loose quaternary sediments on the karstified valley's bottom impede the supeficial karstification and retain the precipitations thus the fertile soil can develop. Košana valley water net is assymetrical. Superficial net is limited to southern and eastern flysh border, where the watershed between Notranjska Reka and Pivka Iies. Morphological watershed with Pivka passes from Tabor (718 m) ridges to Osoj- nica (821 m) and Mlečnik (832 m) to Vremščica (1027 m) thus including flysh Sajevče polje (Fig. 4) which supposingly drains underground to Košana valley (F. Habe, F. Hribar, 1964). Thus the Košana valley water basin includes 76 km2 of surface, 16 km2 on flysh and 60 km2 on limestone. Investigations prove that the karst water regime prevails in Košana valley. Considering active cave Gabranca karst underground water oscillates for about 100 m. High waters flow on the surface towards Notranjska Reka, while low and medium waters drain undergroundly northwestwards to Raša river basin or towards Timavo springs. The waste waters of agrocombinate Neverke are included into water regime. One year lasting hydrochemical tests (Fig. 5) showed, that wasite wa- ters do not pollute the superficial courses and Notranjska Reka but the karst underground flow. 89