Stev. 34. (C. C. con la Posta). V Trstu, p8tek 12. oktobra 1923. Izhaja vsak petek opoldne. Naalov : Tr»t-Trie»te Casella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111 Izdaja konsorcij Malega. lisi a MALI Tednik za novice in pouk. Hale novice Prezident Mussolini je obljubil tržaškim poslancem, da obišče Trst v teku decembra. 15 tisoč Nemcev So Francozi pozaprli v Porurju, burska dežela je podobna ogromni ječi. •' * \ 15. oktobra se snideta ata Mussolini in stric Pa-š)č. Vse je radovedno, kdo ima boljše karte, kdo je bolj zvit, kdo ima več korajže in volje za zmago, ker Sre za veliko igro: za Reko. Idrijske srednje šole le vlada lconečno zaprla. Za letos ostanejo v Idriji le še 5., C. in 7. razred realke. Nižja realka pa se je Preselila v Videm. Fantje, ki hočejo v videmsko slovensko realko, naj do 12. t. m. pošljejo priporočeno dopisnico ravnateljstvu, ki je začasno v Idriji. Kdor hoče brezplačno jesti. V pondeljek zvečer je vstopil 22 letni Bozzini s štirimi prijatelji v bolel Evropa in je naročil dobro kosilo. Pili so tri vrste vina. Pri črni kavi je Bozzini rekel tovarišem: «Povabil sem vas na večerjo iz prijateljstva. yedito pa, da niman niti solda v žepu, vi seveda tudi ne. Pa bodite le rtirni in pojdite tiho spat; jaz bom &sto mirno spal v ulici Coromeo (zapor).« Ko ni bilo natakarjev blizu, so Prijatelji smuknili, na cesto. Gostilec Pa je zavpil: Plačam! Natakar prinese račun: 150 lir. Gostilec: Prosim, Pokličite orožnike, ker sem brez solda in ne morem plačati. Čez dve pnnuti sta že bila orožnika v hotelu ib sta spremila prijaznega in odkritosrčnega gostilca v koronejsko prenočišče.^ Zavedni Trebenci Se navzlic strahovitemu pritisku, naj ib svoje otroke vpisali v laško šolo, vzormo drže. Tri leta obstoji ondi laški Vrtec, tri leta se deli obleka in mineštra, pa cel mesec je učitelj agitiral za vpis v laško šolo. Nabral je i® deset podpisov. Naše ljudstvo čedalje bolj sovraži hinavščino in Pasi! st vo. Vrhutega so vsi Trebenci podpisali ’b vložili zahtevo, naj jim oblastvo vme slovenski prvi razred. Take Prošnje bodo podpisali po vsej deželi Vsi starši, ki imajo deco za prvi razred. Podpirajte Paš list ! Kako pa, ako ste sami revni ? Silno lahko ! Kadar kaj thpujetc, kupujte pri tvrdkah, ki 'hserirajo v Malem listu in recite dotočnemu trgovcu, da ste čitali oglas v Malem listu. S tem nam silno koristite. Po vsej deželi Vre med ljudstvom zastran odredbe, bo kateri se morajo vsi prvi šolski razredi poitalijaniti. Obstoji upanje, Pa bo vlada razumela odpor ljudstva ‘P da bo preklicala skrajno nečloveško odredbo. Za enkrat jih je pet. Med našimi učitelji, ki so postali Prepričani fašisti in tudi delajo °čitno, so: Vinko Bandelj, Josip To-!°Š, Pelegrin, Zgonik (iz Dobravelj) rp Sfiligoj. Uboga služkinja v plamenih Trst, 8. oktobra. Devetnajstletna L. Tadej služi pri družini obersta Manuta v Rocolu hšt. 135. Vsako soboto si je po navadi v svoji izbi umila noge. Predsinočnjem se ji je dogodila velika nesreča. Ko je bila družina odvečerjala in je Tadej pospravila kuhinjo, je sla v izbo. Prižgala je samovar, nastavila lonec vode. Sedla je na stolico in postavila predse škafiček. Sezula se je in odložila nogavice. Da bi se voda hitreje segrela, je odvila stenj, mejtem pa se je rokav zamotal ob ročaj samovara. Pri tej priči se je samovar z loncem vred prevrnil, špirit se je razlil po deklini obleki in v tem hipu je vboga Tadej gorela. Na njeno vpitje priskoči gospodar, ki sc prestraši ob grozovitem prizoru: služkinja živa gori, kliče na pomoč maha z rokami; zubelj je že v laseh. Oberst skoči v spalnico, vzame volneno plahto in ž njo bliskovito naglo ovije služkinjo. Posrečilo se mu je zubelj ugasniti. Sosedje, ki so na klice na pomoč prihiteli, so telefonirali na zdravniško postajo. Zdravnik je nudil prvo pomoč ubogi dekli in tudi gospodarju, ki se je močno opekel na levi roki. Tadejko so prepeljali v bolnišnico, kjer so jo položili v mrzlo vodo za več dni. Trpljenje je strahovito. . Pazite na luč 1 V vsej doslej znani zgodovini še ni bilo -dobe, ko bi vladalo tako hudo zatirainje šibkih od strani gospodarsko močnih kakor dandanes. Krivica je na vrhuncu. Egiptovska komisija. Dr. Pisenti je imenoval komisijo, k.i naj prouči vprašanje razmerja do Slovanov Italiji. V tej komisiji sta poleg trelhf Lahov dva Slovenca, ki pa sta v to svrho sposobna ko Čič za barko: Vinko Bandelj in Jožef Peternel. Pravijo, da jo Bandelj že dosegel, da se še letos otvorijo vse slovenske srednje šole, ki nam jih je vliida zaprla, dalje tudi slovenska univerza; ni pa še določeno, .ali v Šeoit M-a-von ali v Malem dolu pri Komnu. Nova cigara «Avana foggia Virginia« stane eno liro. V Bovcu so blagoslovili novi vodovod. 01) tej priložnosti je govoril tudi g. župan Durjava ter domači sodnik. Moč iašizma je Mussolini opisal takole : N-aš-a stranka ima 2 milijo,na ljudi : 800.000 članov, 200.00 mladine, 1 milijon delavcev. Glede vere je Mussolini dejal: Ljudstvo bo močno, ako je moralno. O katoliški cerkvi je dejal: Norost bi bila, ne vpoštevati 2000 let staro moralno silo, ki z vsakim dnevom raste in ki ima 400 milijnov ljudi v oblasti. Poštna znamka v Berlinu za dopisnico stane 1 milijon, za pismo pa 5 milijonov mark. V pulski stolni cerkvi je nastal požar, ki je vmičil to veliko zgradbo, škoda znaša pol milijona lir. Eno in dvolirski bankovci. Prvi se odtegnejo prometu 31. decembra 1923, drugi pa 31. dec. 1924. Do tistega dneva znosite jih k banki dTtalia ali njenim podružnicam. Učiteljice in ricinovo olje. V Skednju je neka laška učiteljica v torek zagrozila otrokom, ki je niso dobro razumeli, dd bo vsem dala piti ricinovega olja. Torej ne več abeceda, ampak ricinovo olje! Lepi časi! Matere pa so dejale, da bodo vrnile z leskovim oljem. Priporočamo vsem postestnikom, ki še niso zavarovali svojega posestva, naj si ogledajo oglas družbe Union v ulici Vy,l-dirivo št. 32. Dopis iz Doline naj bo vsem v svarilo. Dijakom je poslalo «Politično društvo Edinost za Slovane v Italiji« s sedežem v Gorici poziv, naj ne študirajo v inozemstvu, ampak samo v Italiji, kajti samo tako bodo mogli koristiti ljudstvu. Pameten poziv in obžalujemo le, da se je morala voditi dvoletna borba in izvršiti znana operacija, da se je sklenil ta poziv, ki ga naše tržaško društvo nikdar ni zmoglo. Šolska imenovanja na Krasu. Gg. Fani Stipanič in Roža Čučat za Gorjiamsko; Josip štrekelj in Marija Kavčič za Komen; Franc Vodopivec za Sveto; Franc Ščuka za Tomaževi-co; Vinko Fakin za Škrbino; Angelica Slokar za Brje; Silvester Mozer za Velikidol. Zanimive številke. V odboru društva «Edi-nost» v Gorici sedi 7 posestnikov, 3 trgovci, 3 obrtniki, 3 delavci, 3 juristi, 3 duhovniki, 1 časnikar. To je demokratičen odbor, ne pa tisti, kateri sestoji odbor iz polovico advokatov in polovice veletrgovcev. Vendar enkrat skupaj! V borbi za dh|ranitev slovenske šole so se znašli v složnem delu vsi naši časniki. In to nas veseli. V to veselje se je vmešala bridka kaplja razočaranja, da je naš dnevnik v svoji nedeljski številki bruhnil napade na štiri slovanske liste. V enem članku je razvil kulturni boj, kar seveda, žal, ne bo ostalo brez posledic. Značilno je dejstvo, da je vzelo dotično zadevo v pretres neko škofij st vo naše -dežele. Naj bi ti izbruhi izostali, vsaj v teh težkih časih ! Za našo obrambo. Za naše narodno gospodarstvo je obrtniško vprašanje eno izmed najvažnejših. Naša zemlja ni tako rodovitna, da bi mogla preživljati celokupno prebivalstvo. Kam torej? Državne službe so nam za dva rodova zaprte. Vsak dan vidimo, da, pada vrednost takozva-nega inteligenčnega dela. Pa izobražen-stva sploh ne bo. Po novi šolski reformi bo redek naš fant, ki bo prišel v višje šole. Vrhutega bo velik del izo-braženstva vklenjen v verige politične sužnjosti. Zato je za naš narod važno, da si odgojimo neodvisen inteligenčni naraščaj prostih stanov, v kmetijstvu in pa v obrti. Neodvisen posestnik, neodvisen obrtnik, neodvisen inteligent, to so stebri narodne zavesti in neodvisnosti. t trs sJASC Pravije, da pridna sva In da točno bijeva 1 Prav, a znaj, da se bojim, Da jo bova kdaj zmotala, Ko ta „Mal’ga‘' bova brala Borba za našo šolo Vlada se je odločila, da poitalijani slovenske šole. Letos že naj bi bili vsi prvi razredi laški, drugo leto drugi itd. Na ta način bi bil del slovenskih šol že letos poitalijančen, v par letih pa bi slovenska šola sploh izginila. Proti tej vladni nameri je vstalo slovensko ljudstvo. Dejstvo je, da so celd možje slovenskega rodu, ki so v fašistih, na pr. v Brdih, zelo hudi na vlado. Zakaj? Naša pravica. 1. Vse narodne manjšine, naj živijo v katerikoli državi, imajo po obstoječem mednarodnem pravu pravico do svoje ljudske šole. 2. Ko je Italija sklepala z Jugoslavijo mirovno pogodbo, je dejala, da ji ni treba podpisati nobene obveze za zaščito pravic Slovanov, ki pripadejo Italiji, zakaj ona da je tal^o liberalna kakor nobena druga država in bo dovolila kar najširše pravice in svoboščine Slovanom v Jtaliji. 3. V rimskem parlamentu je obljubil ministrski 'predsednik Giolitti pred vsemi zastopniki laškega naroda in zastopniki vseh velikih držav, da bodo dobili Slovani v Italiji take pravice, da1 jih bodo. manjšine v drugih državah zavidale. 4. Ko je 15. junija 1921. kralj otvoril parlament, je izrekel besede, ki so jih vsi tolmačili kot' jamstvo, da se jezikovne pravice Slovanom v Ttaliji ne bodo nikdar zatirale. 5. Leta 1922. je kraljeva dvojica obiskala našo deželo. Ko je podgorski župan na- Kalvariji dejal kraljici, da se nam ovira razvoj slovenske šole, je bila kraljica začudena in je hrvaško pristavila : «Bit če bolje«. G. Minister Federzoni je še 24. septembra 1923. dejal na shodu v Padovi, ko je 'zagovarjal pravico društva «Dante Alighieri«, da brani pravice laškega jezika, tele besede : «Mi moramo braniti svoj jezik, svoje običaje, svojo kulturo : to je naša'dolžnost, pa tudi naša človečanska pravica; tej pravici se ne moremo odreči«. 7. Pravico do šol v maternem jeziku je naravna ali natuma pravica vsakegs naroda. Naturne pravice pa ne sme no beno oblastvo odpraviti : ne posvetno ne cerkveno. Natuma pravica je, kako' uči katoliška cerkev, božja pravico Kdor se bori proti naši naturni pravici se bori zoper Boga. Tri vprašanja! Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem listu? Izjava. — ---:oo:---- PROTI VZGOJEVALNIM NAČELOM. Podpisani zakoniti zastopniki slovanskega naroda v Italiji, dvigamo slovesen in odločen protest proti načrtu rimske vlade, vpeljati v naše ljudske Sole italijanščino kot učni jezik. S tem ukrepom je italijanska vlada položila roko na najelementarnejse in najsvetejše pravice našega ljudstva, izvršila je napad na naravno pravo, ki ga civilizirano človeštvo priznava vsem narodom in vsem plemenom na svetu. Da se mora vršiti poduk in vzgoja mladine izključno v materinem jeziku, je načelo, ki je postalo last kulturne zavesti vsega sveta in ki je sprejeto med temeljna določila mednarodnega prava v posebnih pogodbah za zaščito manjšin. Te pogodbe, ki so se naložile novim državam s sodelovanjem Italije, slovesno proglašajo pravico narodnih manjšin, vključenih v meje drugorodnih držav, da se mora vršiti poduk njihovih otrok v materinem jeziku. NASE VEČNE PRAVICE. Te temeljne svoboščine narodnih manjšin ne more razveljaviti nobena vlada in nobena država, ker nima do tega najmanjše pravice ne po naravnem ne po božjem ne po mednarodnem pravu in ker je ta svoboščina postavljena pod posebno zaščito vsega kulturnega človeštva, organiziranega v Zvezi narodov. Zastopniki petdesetih držav, ki so podpisali listino o Zvezi narodov, so se slovesno obvezali, da bodo ščitili in branili to naravno pravico narodnih manjšin solidarno in z vsemi svojimi organiziranimi silami. DOLŽNOST ITALIJE. Da je bila kraljevina Italija oproščena, se še posebej obvezati, da bo spoštovala pravice svojih narodnih manjšin, ne pomeni, da sme danes poteptati načela, zajamčena od Zveze narodov, koje članica je. Kraljevina Italija je bila oproščena posebnih pisanih obveznosti do svojih narodnih manjšin le zato, ker je njena vlada zagotavljala, do bo Italija kot kulturna država sama od sebe in brez pravne sankcije spoštovala življen-ske pravice drugorodccv. Italija je torej zajamčila bolj nego z legalno obveznostjo manjšinske pravice drugorodcev, ona jih je zajamčila s svojo narodno častjo in s svojim slovesom kulturne države. Ako oropa vlada naše ljudstvo lastne osnovne šole, se zagreši s tem proti zaupanju, ki je bilo na Italijo siavljeno ob sklepu mirovnih pogodb. SLOVESNE OBLJUBE. Razen tega izjavljamo podpisani zastopniki jugoslovenske manjšine v Italiji, da je nameravani ukrep rimske vlade tudi v kričečem nasprotju s slovesnimi zatrdili in obljubami italijanskega parlamenta in prejšnjih vlad. VLADA TEPTA ZAKON. Protikulturni zakon o poitalijančenju slovanskih ljudskih šol ni še izšel, ni še objavljen v uradnem listu, torej ni še veljaven, toda šolska oblastva v Julijski Krajini so ga začela že na vsej črti izvajati. To postopanje je protizakonito, in zato so vsi ukrepi šolskih oblastev neveljavni, za naše ljudstvo neobvezni in mi jih ne priznavamo. NEMORALEN ZAKON NE VEŽE NIKOGAR. Toda tudi ko bi zakon danes ali jutri izšel v uradnem listu, bi ga mi nikdar ne mogli priznati. Noben narod, ki ima v sebi še nekaj ponosa, ne more priznati zakona, ki je naperjen proti njegovi kulturi in njegovi duševni eksistenci. Tak zakon je nemoralen in zato neobvezen. PO STOPINJAH PRUSOV. Nameravana reforma ministra Genti-leja stopa ob stran zloglasnim šolskim zakonom pruskega imperializma proti Poljakom, ki so izzvali ogorčenje vsega kulturnega sveta in tudi italijanskega naroda.' POZIV KULTURNI ITALIJI. Prepričani, da bodo z našim protestom soglašali vsi, ki so v Italiji zvesti najplemenitejšim tradicijam svojega naroda, vsi ljudje v Italiji in izven nje, ki so prožeti duha skupnih kulturnih idealov človeštva, poživljamo vlado, naj odstopi od svoje nakane. NEDOTAKLJIVA PRAVICA. Naše ljudstvo je zrelo in zato čuti z vsem srcem in spoznava s polno zavestjo, da je šolski poduk njegove dece v materinem jeziku njegova prva, sveta in nedotakljiva pravica, da je to temelj njegovemu narodnemu obstoju, da je to predpogoj njegovemu kulturnemu, moralnemu in gospodarstvenemu napredku, in zato se mu ne odreče in si ga od nikogar ne pusti vzeti — nikdar ! V Trstu, 7 oktobra 1923. Jugoslovenski poslanci v italijanskem parlamentu : Josip Lavrenčič, dr. Karol Podgornik, dr. Ulikse Stanger, Virgilij Sček, dr. Josip Wiltan. Tla Evrope se malejo Po svetovni vojni so se zbrali državniki Evrope in vsega sveta v Parizu, da bi uredili Evropo po načelih, za katera so narodi štiri leta prelivali kri. Za kakšna načela ? Rečeno jo bilo, da se svet vojskuje za svobodo narodov, zlasti za svobodo maliihc narodov. Vsak narod, tudi najmanjši, bo tvoril lastno državo. Rečeno je bilo, da so se vojskovali za pravičnost. Rekli so: Od sedaj naprej bo vladala na svetu pravica. Rečeno je bilo, da gre za gospodarski napredek. Laži, same laži. To so bile lepe besede, obetanja. Ko so se gospodje segli, da bi obljube izpolnili, se je koj pokazalo, da so svet, zlasti pa male narode za .norca imeli. Namesto svobode so gospodje prinesli sužnjost, zlasti malim ljudstvom. Naredili in skovali so jarem, v katerega so vklenili male1 narode. Ustvarili so sužnjost, kakoršne svet še ni dočakal. Namesto pravičnosti je zavladala najbolj groba in brezobzirna krivičnost. Namestu gospodarskega napredka so prinesli splošno bedo in gospodarski polom. Premišljena goljufija. Državniki niso besedo držali, ker je niso marali; zakaj oni so vzdignili zastavo svobode, pravičnosti in gospodarskega napredka samo z namenom, da bi jim šli mali narodi na limanice in jim nezavestno pomagali, da se uresničijo tedaj še tajni nameni velikašev tega sveta. Državniki so zavedno in namenoma lagali. Ko so vojno pričeli, so lagali. Ko so sklepali mir, so lagali. Na laži zidani mir. Stara Evropa je bila zidana na laži, zato se je podrla. Novo Evropo so zgradili na laži, zato se bo tudi podrla. Splošno nezadovoljstva. Kjer človek tišči človeka z nogami ob tleh, tam ne bo med njima miru. Kjer veliki narodi davijo male narode, ondi ne bo sloge, ne bo miru. Pa miru ni tudi v nobeni državi, zakaj danes vladajo vse preveč kričeče socialne krivice. Nezadovoljstvo je med vsemi narodi, v vseh državah. Nezadovoljstvo ljudstva pa skušajo krotiti z bajonetom. Vojaške vlade. Po vsej Evropi se vlada danes z bajonetom. V Italiji imamo diktaturo, v Španiji imajo vlado generalov, v Nemčiji imajo diktaturo. Po drugih državah je diktatura bolj prikrita. To stanje pa se dolgo časa ne da vzdržati. To strašno stanje je posledica toga, ker je Evropa zgrajena na laži in na nasilju. Kaj bo ? Trije so izhodi iz tega stanja. Pamet; vojna ali revolucija. Po pameti bi se moral narediti mir po načelih večne pravičnosti, ine po načelih bajoneta. Državniki pa so tako popačeni, da pameti niti ne morejo več slediti. Tako mislijo tudi Amerikan-ci, ki pravijo; naj le Evropa utone v lastnem blatu, ako se noče spametovati. Ostaja torej vojna ali revolucija. Bržkone doživimo še oboje, zakaj tako dolgo ne pojde več. Vse kaže, da je bila svetovna vojna le predigra tistega, kar ima še priti. A. Grobokop našega naroda Prof. dr. Kovačič je na zborovanju v Ljubljani govoril o nevarnosti, ki preti našemu narodu od pijančevanja. Samo per besed! Strašna povodenj. Aktualnost alkoholnega vprašanja uvide vajo dandanes bolj in bolj vse kulturne države ter skušajo s posta-vodajo in drugimi uredbami preprečiti ali vsaj omejiti alkoholno povodenj. Ali se more najti optimist, ki bi zanikal potrebo protialkoholnega boja in treznostnega gibanja v naši domovini? Statistika nam daje z nepodkupljivimi številkami strašen odgovor, da se razmeroma nikjer toliko ne popiva kakor med Slovenci. Majnen, razkosan, primeroma reven slovenski narod je že pred dvema letoma v enem lptu zapil nad dve milijardi kron! Pred to svoto izginejo popolnoma zneski, ki jih ljudstvo daje prostovoljno za prosvetne in dobrodelne namene. Svarilen klic. Le preresnično je, kar ugotavlja pripravljalni odbor v tozadevni resoluciji: «Katoliški shod na ves glas poudarja: Narod slovenski, čuj, tvoj največji sovražnik, najbolj pekoča rana na tvojem telesu in glavni vir tvoje duševne iin gmotne bede je alkoholizem, pijančevanje! To je glavni vir surovosti, nravne pokvarjenosti, kričečih izgredov in zloči- nov, ki so v žalost in sramoto vsemu narodu. Alkoholizem je največja ovira verskemu življenju, vzrok, da delo na verskem polju ne rodi zaželje-nega sadu. Dokler se ta rana ne zaceli, je resničen napredek na verskem kulturnem in socialnem polju nemogoč, ker alkoholizem sproti vse podira in uničuje.« Moralna kuga. Statistika kaže, da je že sedaj vsak šesti novorojeni otrok nezakonski iri da vsporedno s konsumom alkohola raste leto za letom število zločincev in umobolnih. Kakor mrtvaška lobanja zija v nas alkoholizem, njega učinki postajajo na naravnost katastrofalni za tako maloštevilno ljudstvo kakor smo Slovenci. Kolobarji te kuge se vedno bolj in bolj širijo, prehajajo na ženstvo in mladino; fizična in duševna degeneracija naglo napreduje, z matematično gotovostjo pride v doglednem času do dejstva, da bo večina prebivalstva po naših vaseh, trgih in mestih pre-pita, slovensko ljudstvo v svoji masi zastrupljeno z alkoholom, degenerirano. Nevarnost je, da so izpolnijo med našim narodom strašno besede preroka Jeremije (51, 57):) »Napojil bom njegove prvake i.n njegove modrijane in njegove vojvode, in bodo spali večno spanje in se ne bodo vzbudili.« Naš glas gre vsem pravim rodoljubom : «De- lajmo na to, da se strašna kuga kar mogoče omeji. S tem bomo vršili narodno delo v pravem pomenu be* sede.« y )\ Deseti t brat na poti v slivsko Dimnico Tulko botov sm djau, da bum ankrat šou pošpegat luknju al krotu Dimcnce, tam pri Matariji, k sm ani an pou so jo mahali od cirkve gor. Gladali so vsi ku ta levi razbojnk. Puške v jami. S’m djau, tle bu kej, an spravu sm se na prvi udr sena in skriu. Pridjo glib pod gang uod udra an grajaju, da sU najšli dve puški u lukni. Ble so še fejs1 sveitle ku nove, do hudič jih je denu. Pej so šli s tistim možem ki mu pravjo gvida jenu so mu nejšli an star revolver. Zlodi, zakej ni tisto orodje prjavu kukr so cajtenge pisale. Preiskava. Biu sm prou veseu, da s boju napravi proč, k strfiili s uobrnejo h ani gosp' anu rečejo : moštra škola. Gladu sD1 kje jo ta lep p’ lač uod šole, pej ti uo-pre d vi kamri ku dve štali puhne smra-da, Buh nas vari vsiga hudega, s n1 djau, ko sm špeigu dol z udra kej še se nejdejo fašne šule v tem cajti ku je use po modi. Kšna kuga je pej kadr su uotvoc nutr. Šnofali su, a neč ku kugu prŠnO-' fali. Pej ti reče, moštra koša ga in kaža-Usi su šli vi šišu an ldje su rekli : šu' mašter ima kvartir-zuliungo. Use so jm prmetaval an narobe b rieku spravi-Nato so šli po štengeh gor an djau s«1' zdej je konc, gt-ejo po tebe. Zlezu sm P° lojtrh na š’fit in vrag skoz anu luknj11 sm za gladu an cimr anu v njem 6 V°' stelj u vrsti ku u anem šp’tali. To ,ic cimr šumaštra anu use njegove familje’ Use so prmetavli, an korboner s je spra' vu na ormar prah šnofat, an šafist pig' ma pregledavat an kr ni znou brat je klicu anga kompanja: Čo, Borič, kvešt0 ga že per ti. Pej so ble rajtenge, anti za plačat, k nemajo šumaštri veliku pa' gu, anu slavenske bukve. Ta prvi }e djau: niente pr taljan , ? Gospa mu j*; rekla: niente ! Ga že škola slava e libr1 slavi. Nejšli niso neč, tizeli so pej bel®' te anu ključe uod luknje anu so djali: zdej šemoga noi paroni. Odpihou sm j'1 prou brumno. domou, an se uobrisu P0^ nos, knisem vidu lukne. TRDI OREHI Strti oreh št. 39. - Naš jezik. Prav so rešili : T. Bevk - Cerkno, k Černe - Solkan, V. Rust - Šturjc, k' Kralj - Slivno, M. Mikota - Trst, f' Kos - Ročinj, V. Gruden - Nabrežini R. Markon - Soča, D. Furlan - Roja*1' M. Jerkič - Male Žablje, R. Caharija ' Nabrežina, N. Germek - Sv. Ivan P1 Trstu, F. Sever - Malo Ubeljsko, * Božič - Žapuže, F. Češčut - Sovodnj® T. Maslo - Pas jak, Izžrebana - w Mikota - Trst. Kratek obisk borze Kaj delajo na borzi? Tako se včasi vprašujejo naši ljudje. Ali veste, kje je palača tržaške borze? Med korzora in med glavnim trgom; komaj dvesto korakov od Mihca in Jakca. Borzo ima vsako veliko mesto. Zato opišemo tu srednjo borzo in življenje v njej. Vstop na borzo ni prost; le elani Smejo vanjo. Jaz pa sem elan in z mano že syiieš noter. Le stopi z mano ! Prvi vtis. Evo nas v dvorani za garderobo. Vsak borzijanec odda tu v .shrambo klobuk, Palico in suknjo ali kaj sličnega. Iz te dvorane peljejo velikanska vrata v borzno dvorano, na denarni trg. Moj Bog, kakšno vpitje ! Hujše ko na tržaškem ribjem trgu. Borzijanci vpijejo ko zbesneli. Kakor v naj večji norišnici. Pa kakšni ljudje so to ! Vseh vrst jih je ! Bradati, vpognjeni, stari; mladih je ttialo. Pa zavit nos imajo povečini. Judje so. Prijatelj, ti borzijanci so strahovito nagli računarji; predno ti izrečeš 1, 2, 3, ti naredijo tudi najtežji račun. Pa čudno govorijo : kratko. Imajo svoje borzijanske izraze; vsak izraz pomeni en stavek. Pa vsi so silno nervozni. Posredovalci. Na sredi dvorane je ograjen prostor. Ograjo tvori velika okrogla ali štirioglata miza. V tem prostoru vidiš sensale. Ti so zapriseženi možje, ki ne smejo sklepati kupčij na svoj račun. Sensali samo posredujejo med tistimi, ki kaj Ponujajo in med tistimi, ki želijo kupiti. Njihovo delo je natančno popisano v pravilniku vsake borze. Za svoj trud dobijo pri vsaki kupčiji neke procente, Nagrado, ki jo imenujejo sensarijo ali kurtažo. Sposobni sensali skoro vsi obogatijo. Zastopniki tvrdk. Čisto blizu ograje stoje ali sede zastopniki tvrdk ali firm. Ti zastopniki se udeležujejo malo ali prav nič' kupčij-ske agitacije. Svoje ponudbe oznanijo takoj ob začetku, ko se borza otvori z zvončkanjem. Borzijanci. Največ prostora zavzemajo borzijanci. Prostor, v katerem se nahajajo, ga imenujejo oni sami «kulisa». Ondi se zbirajo v gručah in se menijo o papirjih. O kakšnih papirjih? O delnicah ali akcijah bank, trgovskih, industrijskih podjetij, kakor smo že popisali v prvih številkah Malega lista. V kulisi se vse dere : «,laz dam po 452, jaz vzamem po 450». Drug skuša drugega preglasiti. Ako zavpije kdo «Dam po 450» in se kdo drug oglasi «Vel ja !», tedaj si prodajalec zapiše kupčevo ime in isti dan ali drugi dobi kupljene papirje; pri izročitvi papirjev mora izročiti celo svoto v denarju. Kurz ali tečaj. Po končani borzi zapiše borzni urad vse kupčije in določi srednjo ceno za vsak papir. Ako se je ta dan prodajal gotov papir vseskozi po 650 lir, je kurz dotičnega papirja za tisti dan 650. Ako jo skakal od 640 na 650, na 660, na 670, na 680, potem znaša srednji kurz 660. Ograja in kulisa. Je pa razlika med kupčijo pri ograji in v kulisi. V kulisi se smejo prodajati in kupovati samo nekatere vrste pa pirjev, ki so natanko določeni. Kupčij^ v kulisi se sklepajo brez posredovanja ■sensalov, a se vpišejo v kurzni list kakor kupčije pri ograji, kjer se sicer kupčuje z vsemi papirji, a se mora vsaka kupčija izvršiti s posredovanjem sen-sala. (Prihodnjič naprej. P.). Vinogradniti. ali ste storili? Opozorjeni smo bili, da nismo še vinskega zakona raztolmačili. To ni res. Mi smo do podrobnosti že razložili, kaj ima vinogradnik storiti z ozirom na vinski zakon. Danes ponovimo samo glavne reči. Kaj z vinom? Do 15. oktobra, ki pade na soboto, mora vsak vinorejec prijaviti županstvu: priimek, ime, ime očeta; kakšno vino in koliko ga je pridelal to jesen; kraj in prostor, kje se vino hrani; kakšna posoda je in v kolikih posodah je to vino. Ako je vinorejec prodal kaj grozdja, mošta ali vina pred to prijavo, naj naznani, kaj in koliko je prodal. Tukaj navedi tudi ime, predimek, očeta, bivališče kupca in številko boletne spremnice, ki je potrebna za prevažanje grozdja ali mošta od 15. avg. do 31. decembra ali vina od 1. oktobra do 31. decembra iz ene občine v drugo. Če pa si kupil grozdje in si pridelal mošt ali vino, prijavi tudi to in povej ime prodajalca. Prijavo moraš podpisati in kol-kovati z 10. st. Kolek mora prepečatiti županstvo. Kaj z grozdjem ali moštom? Ako imaš 15. oktobra še grozdje, naznani približno koliko imaš grozdja in dodaj, da boš naznanil vino kasneje. Ako pa imaš 15. oktobra še mošt, naznani mošt. Ako je ta dan grozdje še pomešano z moštom, prijavi približno, koliko mošta imaš v hektolitrih. Davka prosta količina. Vinorejci, ki pridelajo do 20 hi, bodo prosti davka za pet hi. Kdor pridela 20 do 40 hi, bo prost davka za 3 lil vina. Pa prijavi tudi to, sicer boš za vse vino davek plačal. ——:oo:----------- V Izoli vlada potrtost, ker ni od ni- Kmetijska šola v Pazinu, ki se zlasti peča z živinorejo in sadjarstvom, se otvori sredi novembra in traja do oktobra. Letos je 30 mest praznih: 10 brezplačnih. Prošnjo je vložiti do 30. oktobra na ravnateljstvo. Priložiti treba : od- pustnico ljudske šole; spričevalo o pripadnosti v eno primorsko občino; rojstnico, ki dokaže dovršeno 16. leto; zdravniško spričevalo; spričevalo o dobrem vedenju; ubožno spričevalo za tiste, ki prosijo za brezplačno mesto. o------------ Melioracija ob Raši. Vlada je pripravila načrt za melioracije ob reki Raši. Vse doline ob Raši merijo 4100 hektarjev ali 41 milijonov štirjaških metrov. Ko bodo vse te pušče zboljšane v smislu vladnega načrta, bo zemlja rodila poprečno 30.000 kvint alov žita in 56.000 kvintalov sena, kar bo zneslo v lirah okrog 2% milijona. Stroški za zboljšanje bi znašali po sedanji draginji 14 milijonov lir. To melioracija mora vlada izvršiti tudi iz političnih ozirov, tako trdi inž. Druscovich, ki pravi med drugim : Ljudstvo, ki prebiva to ozemlje, je slovansko po čustvovanju in po vzgoji. Ako melioriramo Rašor bomo lahko nasolili tja laške kolone, ki bodo poitalijanili' vse prebivalstvo. Inž. Druscovich upa, da bo vlada čimprej izpeljala veliki načrt melioracije ob Raši. «0»------------- Cene v Istri. Vino v Umagu, belo 160-180, črno 180-200; v Kopru, belo 250, črno 280; v Izoli, belo 220, črno 260. Olje v Umagu 80-90, v Kopru 70-90, v Izoli 80. Vse na lil. Seno v Materiji,, Kopru, Bistrici 25. Živo govedo v Bistrici 3.50 do 4 L, v Kopru 4.20, v Materiji 4 L. koder kupca za grozdje. Manjši kmetje nimajo posode in ne vedo, kam z grozdjem. PODLISTEK Ni mu teknilo. Mati Barbara pa le ni mogla priti do prave besede. Navsezadnje pa je rekla: «Bog vam je odpustil in če vam je on odpustil, kako naj bi vam ne jaz? Molite le za dušo mojega sina. — Jaz vam vs^rada odpustim. — France je bil kakor prerojen. Poljubil je roko materi Barbari. — Zdaj sem po 15 letih spet zadobil mir srca. — — Denar pa si le obdržite. Saj sem do smrli preskrbljena. — France se ni udajal. — Ne morem, ne srnem vzeti. — * Barbara je popraševala po Francetovih lazmerah in po dolgem pogovarjanju sta se dogovorila, da bo ona denar hra- nila in njemu pomagala, ako bi bil potreben. Nekaj dni je bil France v tisti občini in grajski posestnik ga je vzel za vrtnarja. France je bil zvest pri delu in zgleden kristijan v občini. Kmalu po novi poroki je poklical staro Barbaro v svoje stanovanje, ki jo je smatral za svojo pravo staro mater. Mir in blagoslov sta počivala v tej hiši. France se je čutil zelo srečnega, ker je na tak način pripravil zapuščeni starki lep večer življenja. Ko je Barbara lani umrla, ji je France pripravil svečan pogreb. On pa je danes ugleden Občinar in njegova družina je vsem drugim v zgled. Lahko je grešiti, težko je pokoro delati; srečen je le tisti, ki živi neomade-ževano življenje. (Konec.) Po čem je lira? Dne 10. oktobra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 25.70 L. za 1 milijon mark — 4‘0 st. za 100 Č. kron — 66.50 L. za 100 fr. frankov 132.50 L. z» 1 dolar — 22.— [j. za 1 fant — 105.20 L. Kdo bo zmagal ? Ni nobenega dvoma. Ako trdno vztraja cerkveno oblastvo, bo propadel prefekt in s tem bo tudi njegova usoda zapečatena. Svet pozna tudi nekega Bismarka, ki je hotel cerkev ugnati; Bismark je davno strohnel, cerkev na Nemškem pa trdno stoji. Kaj pa Goričani ? Danes lahko rečemo, d